PoStnina plačana v gotovini. Cena 1 Din. Strskovn® giasiio „Zveze gostiiničarskih zadrug za slovenske Štajersko, Prekmurje in Mežiško doiino v Celju *. UrednlUfiv© in upravitSštvo se nahaja v pisarni „SBveKe" v Kotel« „Beli vol" Celje, ICraSja Petra c. Ptaročnina xm nečlane letno £9in IG*—, člani goslEiničarsk« „Zvezre11 dobivajo list brezplačno. §4ev. 5. V CeSju, ^oe 20. jM]mI|0L 1023. Eieto I. zi^}-tiiArtiEUk»MnuiMa: UžifDioski dauek prej in sedaj. Že pred letom 1820. je obstojal takozvani patent o oddaji posebnih doklad na alkoholne pijače pod različnimi imeni. Leta 1829., dne 26. maja se je pa sklenilo od takratne avstrijske vlade, ta da'/ck urediti ter se ga je imenovalo užitninski davek. Prejšnji lastniki koncesij, tičočih se pravic pobiranja posebnih doklad na alkoholne pijače, so bili od takratne vlade primerno oSkodovani. Razdelil se je ta davek na zaprta mesta in odprte kraje. Med zaprta mesta se je po takratnem štetju prebivalstva štela tudi Ljubljana, katere prebivalci so morali plačati pri liniji užitninski davek od vseh za življenske potrebščine v mesto pripeljanih pridelkov, naj so bili isti njihova last ali ne, tako tudi od vina, vinskega mošta, sadjevca in mesa, čeravno so istega potem zopet na deželo prodali, kjer je bila užitnina veliko manjša. Da so se vinski trgovci rešili tega davka, so si postavili svoje kleti izven mesta. V odprtih krajih, to je na deželi in v manjših mestih, so bili gostilničarji oproščeni predpisa, da bi morali plačati trošarino takoj pri vkletovanju, temveč je predpis, kateri postavno še ni razveljavljen, da se plača trošarina Sele tedaj, ko jo gostilničar rabi, ozir. 24 in po nekaterih krajih 12 ur poprej. Tudi so v zakonu predvideni nekaki predpisi radi odpisa trošarine, katere bomo pa h koncu članka navedli. Imeli so pa gostilničarji pravico, da so za gotovo pavšalno vsoto, katero so oddali glasom pogodbe s finančno oblastjo državni blagajni, bili oproščeni takozvane kontrole in javljanja davku podvrženih predmetov, katerih ugodnosti so se več ali manj posluževale pametne zadruge. Pogodbe zakupa so trajale navadno po tri leta, vendar se je v prvem letu lahko ista obojestransko razveljavila, na kar se je razpisala nova licitacija, vendar so bile vselej poprej gostilničarske zadruge obveščene, če se hočejo poslužiti njim podeljene pravice, šele potem se je razpisala ofertalna licitacija in če pri isti ni bilo interesentov, je konečno prevzela kontrolo in pobiranje trošarine država sama v lastno režijo, katera pa ni trajala nikdar dalje, kot kvečjemu eno leto. Na bivšem Kranjskem se je pa vkljub temu, da je imela deželna vlada trošarino v najemu, lahko posamezni gostilničar z gotovim zneskom odkupil, kateri se je mesečno oddajal ; imele so pa tudi zadruge pravico, da so se pavšalno na 3 leta odkupile z gotovim zneskom, kar se je pa 1.1917. na bivšem Štajerskem ukinilo, ker je takratni deželni odbor sklenil s finančno upravo pogodbo, da prevzame celo deželo v zakup ter plača vladi 10°/o od dohodkov. Pri tej priliki so bile gostilničarskim zadrugam odvzete njih stare pravice. Leta 1917. je takratno vodstvo deželne vlade ozir. naklade v Gradcu razdelilo dacarje, kateri so se zavezali prevzeti na različne postaje, tako da je dobil vsak po 10 in več občin za popisovat in nadzorovat. Pripominjamo, da je bila v Sred. in Gor. Štajerskem pretežna večina gostilničarjev pavša-lirana. Ker posamezni uradniki vsied preobloženega dela niso mogli nadzorovanja točno izvrševati, so v Gradcu sklenili in dali posameznim dacarjem nalog, da smejo v oddaljenih krajih stanujoče gostilničarje pavšalirati na ta način, da se zavežejo pri vkletovanju plačati užitnino od vsake množine, katerokoli vkletijo. Ker je to, posebno oddaljenim gostilničarjem bilo po godu radi strogih predpisov, katere so imeli dacarji, so z veseljem sprejeli ta predlog, katerega so potem razširili. Obenem se je izdala naredba, da mora vsak vinogradnik javiti svoj pridelek finančni oblasti, kar je danes seveda še poostreno. Hoteli so tudi vpeljati, da mora producent plačati trošarino, kar se pa ni v polnem obsegu doseglo, ker ima isti več ali manj v parlamentu svoje zastopnike. Radi odpisa droži itd., katere se sedaj ne odpisujejo, govori uredba lahke kontrole na deželi sledeče: Pri reviziji zalog od v popisu se nahajajoče množine odpiše trošarine prosto : a) radi vsušenja, vretja ali v navzočnosti užitninskega uradnika pod- V/ifcta izpraznitev ali manko pri preta-kovanju, če se isto v resnici izkaže, b) če se spremeni vino v jesih, kakor tudi drože, c) če se proda čez 56 / v eni posodi iz kleti. Odpis trošarine pri vinu itd. se da pod pogoji, če se v zgubo vzeta množina z ozirom na njeno kvaliteto tekočine, čas ležarine, vrsta posode in druge okolnosti strinjajo z vkletovano množino ter v vsaki deželi različno določena množina, katero določi finančna deželna direkcija. Ta množina se ne sme prekoračiti. Ako se . izkaže zguba na množini vsled izrednega slučaja in §e zahteva davčno-užitninski odpis, se mora ta zguba takoj od užitnini podvržene osebe javiti na pristojno oblast, ali če je ista predaleč, občinskemu predstojniku, katerih dolžnost je, se takoj o resničnosti navedbe prepričati in zadevo urediti. Na Štajerskem, Kranjskem in Primorju ne sme v normalnih razmerah presegati odpis od 1 hi vina 10 / in od čisto pretočenega vina 2'5 /, t. j. da se sme pri vsakem hektolitru vinskega mošta 1U litrov in od čisto pretočenega vina 2'5 litra odpisati. V slučaju pa, če se vinski mošt pretaka na čisto, se odpiše pa toliko, kolikor resnično manjka. Pri ustanovitvi Jugoslavije je bil vsekakor prevzet zakon bivše Avstrije, radi tega se nam res čudno zdi, da mora danes gostilničar, ki dobi vino recimo po železnici, obdavčiti celo množino naenkrat, brez da bi se svoječasno določena množina odpisala. Občni zbor Zveze gostilničarjev za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino je na občnem zboru 2. svečana t. 1. stavil na finančno delegacijo resolucijo, v kateri je prosil, da bi se trošarina postavila zopet na podlago v predvojnem času, na kar je dobil sledeči dopis : Št. B. 111. 332 ex 1923. Zvezi gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje In Mež. dolino v Celju. Na resolucijo z dne 5. maja 1923 št. 174, da naj bi sa vino trošarinilo še le ob nastavljanju, se naslov opo- zarja, da je pravilnik o trošarini na vino izdal g. minister za finance na podstavi finančnega zakona (Od kedaj obstoja ta zakon in kedaj je bil izdan? Pripominjamo, da dosedaj po obstoju štirih let še trošarinski zakon ni uveljavljen. Uredn.) za leto 1920/21 in da delegacija ni upravičena na tem postopku kaj spremeniti. Ljubljana, 19. maja 1923. (Podpis nečitljiv.) Finančna uprava v Sloveniji in upravno sodišče v Celju. I. Ustroj naših upravnih sodišč. Z zakonom z dne 17. maja 1922. se je preosnoval do tedaj te za Srbijo poslujoči državni svet med drugim tudi s tem. da se je njegov delokrog razširil na celo kraljevino. Hkratu so se ustanovila upravna sodišča. Ker začne s i. julijem t. k tako upravno sodišče za Slovenijo poslovati v Celju, hočemo tu nakratko razmotrivati kakšno instančno razmerje bo med delegacijo ministrstva financ v Ljubljani in upravnim sodiščem v Celju. V splošnem je'bila delegacija, dokler so v Sloveniji izključno še veljali avstrijski zakoni, druga in zadnja finančna upravna instanca. Le glede zemlja-rine in hišne razreda rine je bi!a dopustna pritožba tudi na finančno ministrstvo. Izza ujedinjenja se je v tem oziru precej izpremenilo, posebno glede posredni!! davkov, pri katerih pridejo sedaj kot zadnje instance v poštev; generalna direkcija posrednih davkov, uprava državnih monopolov ali finančni minister sam. Tudi zakon o državnem svetu In upravnih sodiščih vsebuje temeljna določila o inštančnem postopku. Tako določa: Cl. 1; da je državni svet vrhovno upravno sodišče; Ci. 17: da državni, svet določa: a) o pritožbah zoper razsodbe u-pravnrb sodišč in b) o tožbah zoper ukaze in ministrske določbe v prvi in zadnji instanci in konecno Cl. 18: da poedinec. čigar pravica ali v zakonu osnovan neposredni interes se je kršil proti zakonitim aktom upravnega obiastva. ima pravico pritožbe satno na eno višje upravno oblastvo, proti čigar odločbi je dopustna pritožba na u-pruvno sodišče. S tem, da je v členu 18. omenjena pravica pritožbe le na eno višje upravno oblastvo, je odpravljena inštajien;.! pot na ministrstvo glede zemljarine In > hišne razredarirm. dalje glede na zakon z dne 19. marca 1876. drž. zak. št. 28 za vse primere, v katerih zakoni ali naredbe ničesar ne odločajo o pravnih .sredstvih sploh ali o inštančni poti. Ako torej vpoštevamo vsa sedaj veljavna zakonita določila, dobimo glede finančne uprave v Sloveniji (s Prekmurjem) o instancah sledečo sliko: A. Posredni davki. 1. Pristojbine, takse, veselični dave k. 1. O pristojbinah, taksah in pri-stojbinskem narnestku je odločevala delegacija kot druga in zadnja inštanca. Izza dne 1. septembra 1921 je druga in zadnja inštanca generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu in odločuje delegacija samo še o pritožbah, ki so bile vložene pred 1. septembrom 1921 zoper plačilne naloge, izdane tudi še pred 1. septembrom 1921. 2. Glede veseličnega davka, tar. post. 99 a kaznega in pristojbinskega zakona, naj gre za takso na vstopnice ali za pavšalno veselično takso, odločuje o kaznih zaradi prestopkov delegacija ministrstva financ kot zadnja inštanca. Če pa gre za odmero pavšalne takse, ki jo izvršujejo davčni uradi, odloča preko finančnega okr. ravnateljstva v Ljubljani ali v Mariboru generalna direkcija posrednih poreza v Beogradu kot zadnja inštanca. Potemtakem gredo tožbe proti odločbam delegacije na upravno sodišče v Celju, proti odločbam generalne direkcije posredniii poreza na državni svet v Beogradu. 2. Trošarina, monopoli, carina, d o h o d a r s t v e n i prestopki. 1. Glede trošarin je prva inštanca finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani aii v Mariboru; o pritožbah odločuje generalna direkcija posrednih poreza a!i pa finančni minister sam Proti tem odločbam je torej vložiti tožbo na državni svet. Ker pa glede trošarin pridejo v poštev tudi občinske doklade in naklade in ker o tozadevnih pritožbah odločuje delegacija ministrstva financ v Ljubljani, se mora eventualna tožba proti odločbi delegacije vložiti samo na upravno sodišče v Celju. 2. V zadevah monopolov je prva inštanca monopolna direkcija (tobačna tovarna) v Ljubljani, kot druga inštanca pride v poštev Uprava državnih monopolov v Beogradu ali pa finančni minister sam. Če je odločil minister, gre tožba na drž. svet. Drugače jo je vložiti na upravno sodišče. Začasno pa odloča kot druga inštanca še delegacija ministrstva financ v Ljubljani in je torej, dokler se pristojnost v monopolnih zadevah definitivno ne uredi, proti odločbam delegacije dopustna pritožba na upravno sodišče v Celju. 3. V carinskih zadevah gre in-štančna pot na ministrstvo financ in potemtakem nadaljna tožba na državni svet v Beogradu. 4. Za dohodarstvene prestopke je pristojno v 1. inšfanci dohodarstveno okrajno sodišče v Ljubljani odnosno v Mariboru. V manjših zadevah, kakor n. pr. pri monopolih glede tobaka in soli, če ne obsega predmet prestopka 869 ozir. 225 kg, in pri pristojbinah, ako gre za zatajbo kupnine in prikrajšana pristojbina ne presega 30 K, sodi lin. okrajno ravnateljstvu samo, to pa le tedaj, ako ne namerava izreči denarne kazni nad 200 K- Kot druga inštanca pride v poštev višje dohodarstveno sodišče v Ljubljani, v omenjenih manjših zadevah, o katerih je so-diio finančno okrajno ravnateljstvo, pa Ljubljanska delegacija min. financ. Nastane sedaj vprašanje, kdo naj odločuje o pritožbah proti razsodbam višjega dohodarstvenega sodišča ozir. delegacije? Ker srbsko in ogrsko za-konodajstvo ne poznata dohodarstvenega sodstva, tako da to sodstvo obstoji samo v Sloveniji in Dalmaciji, veljajo za njega še vedno določila avstrijskega dohodarstveno-kazenskega zakona in ker avstrijski zakon o upravnem sodišču z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, izključuje v § 3 lit. h dohodarstveno sodstvo iz kompetence upravnega sodišča, bi bile torej nadaljne tožbe na upravno sodišče v Celje nedopustne. Na drugi strani pa statuira zopet člen 19. našega zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, da tožba na upravno sodišče in na državni svet ni dopustna v stvareh, ki spadajo v pristojnost rednih sodišč. To določbo najdemo tudi v § 3 sub lit. a gori citiranega zakona o avstrijskem upravnem sodišču, in ker citirani zakon vrhu tega, kakor že gori navedeno, v § 3 sub lit. h izrecno izključuje iz kompetence upravnega sodišča dohodarstveno sodstvo, kar bi bilo nepotrebno, ako bi se smatralo tudi dohodarstveno sodstvo za redno sodstvo, se mora sklepati, da doho-darstvena sodišča ne spadajo med redna sodišča in da niso per analo-giam nič drugega, kakor na primer kazenski senati glede osebnih davkov po zakonu z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 tako ravno imenovani senati kakor tudi dohedarstvena sodišča so sestavljena iz sodnikov in finančnih uradnikov-pravnikov, ki jim predseduje finančni uradnik oziroma predsednik višjega deželnega sodišča. Ker se proti razsodbi kazenskega senata v pogledu neposrednih osebnih davkov obsojena stranka lahko pritoži na upravno sodišče, ne bi bilo pravično, ako bi se končalo z izrekom višjega deželnega sodišča nadaljnje sodstvo in to tembolj, ker spadajo vsi dohodar-stveni prestopki, za katere je po zakonu predvidena kazen po 6000 kron, že v kompetenco višjega dohodarstvenega sodišča, kakor je bilo prej, ravno v teh važnih primerih prva in ob enem zadnja inštanca. Že čut pravičnosti diktira še nadaijui pravni lek, in ta naj je upravno sodišče ali državni svet. Vsaj gre ves naš ustroj pravnih lekov do državnega sveta, to je na zadnjo inštanco. Hladni načrt zakona o neposrednih davkih. (Po „Trgovskem Listu".) Po vesteh, ki so krožile začefkom lega meseca o namerah g. finančnega ministra po dnevnem časopisju, se prvotni načrt zakona o neposrednih davkih v ministrstvu predeluje in bo nekaj malega izpremenjen. Hkrati je gospod finančni minister poudarjal, da je potreba poleg izenačenja davčnih zakonov na novo obdačiti tudi one, ki lahko plačajo, češ, da je takih v naši državi še mnogo. Slovenije pri tem gospod finančni minister gotovo ni mogel imeti v mislih, saj smo v Sloveniji v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta plačali okoli 70 milijonov Din le direktnih davkov, daleč preko svote, katero je pričakovala finančna uprava. Zato smo v Sloveniji, kjer se davki spričo brezhibnega priredbenega aparata odmerjajo in pobirajo že sedaj preko davčne moči posameznih pridobitnih skupin, interesirani na tem, da čim preje izvemo, kaj gospod finančni minister namerava in kje hoče najti v Sloveniji tiste, „ki lahko plačajo". Pričakujemo, da bo g. finančni minister pravočasno dal priliko interesentom v Sloveniji, da se izjavijo o njegovih namerah. Alkohol že v starem Egiptu. (Odgovor dopisniku na napad proti alkoholizmu v „Novi Dobi" 5. t. m.) Ne samo današnji narodi, ampak tudi stari Egipčani so izredno ljubili „opojne" pijače. Toda pri njih je bilo to nekoliko drugače kakor dandanes; varili so peneč ječmenov sok in imeli so svoje pivnice, v katerih je bilo prav veselo. Tudi nežni spol je rad prebival med gosti in ni zaostaja! za moškimi. Manjkala tudi ni politiko. Politične razprave iz starega Egipta so se nam še do danes ohranile. Večinoma se je šlo za revolucije proti kralju vprid kakemu sorodniku, pri katerem so bile največkrat žene egiptovskih faraonov udeležene. Egipčani so poznali štiri vrste piva, tako, da si je lahko vsakdo izvolil, kar mu je najbolj ugajalo. Poznali so ludi različna vina — celo črno vino. To, kar mi imenujemo „južno vino", je bilo znano tudi pri Egipčanih, toda pod imenom „severno vino", kar je bilo popolnoma pravilno kajti dežela črne zemlje leži še južnejše kakor domovina naših južnih vin. Ako so imeli še opojnejše pijače n. pr. žganje iz palm, lo ni znano. Zadružna poročila. Nabava zadružnih tiskovin. Mnoge zadruge poprašujejo po zadružnih tiskovinah, ki jih sedaj skoro nikjer ni dobiti ali pa je cena tako visoka, da je zadruge ne zmorejo. Obrtnozadružno nadzorništvo v Celju je v vseh slučajih, v katerih so se zadruge tja obrnile po nasvete, s svojim posredovanjem pripomoglo posameznim organizacijam do najce-nejših tiskovin. V zadnjem času si je zaradi premnogih popraševanj oskrbelo obrtnozadružno nadzorništvo več iztisov vzornih zadružnih pravil, ki se lahko nabavijo za ceno po Din 2' za izvod in so zelo praktično urejena, tako da jih vsaka zadruga brez mnogega truda in stroškov lahko porabi za vse svoje člane. Isti urad ima na razpolago tudi plačilne naloge za zadružne (gremijalne) letne doklade in naložene denarne globe. Opozarjamo vse zadruge na priliko, da si oskrbe omenjene tiskovine čimprej. Dopisi obrtnozadružnemu nadzorništvu v zadružnih zadevah so prosti poštnine. Št. Jurij ob jtiž. žel. Kdnečno je prišla naša zadruga v življenje, katera ]e bila sedaj samo na papirju; že pred trenit leti smo isto želeli obnoviti in v življenje spraviti, pa ni šlo, ker so bile vedne pritožbe zoper volitve; tudi proti občnemu zboru, kateri se je vršil dne 2. dec. 1922, vendar je okr. glavarstvo v Celju z odlokom z dne 40. 4. 1923 štev. 91/3 obrt. volitve potrdilo. Vsled tega je že bila seja dne 2. 6. 1923, katera je storila za svojo organizacijo važne sklepe in te vloge že razposlala. Opomba uredništva: Javite zvezi gostilničarjev za Slov. Staj. Prekm. in Mež. dol. občni zbor, katerega ste dolžni glasom zadr. pravil sklicati, nadaljne potrebe in dolžnosti se razjasnijo. Ormož. Dne 3. tm. se je vršilo v „Hotelu Bauer“ pod predsedstvom g. Antona Oolenko zborovanje gostilničarjev ormoškega okraja. Zborovanja se je udeležilo lepo število naj-zavednejših gostilničarjev iz okolišev vseh štirih obstoječih kolektivnih zadrug (Mihalovci, Ormož, Središče in Vel. Nedelja), v katerih je bila doslej včlanjena tudi gostilničarska stroka. Po kratkem predavanju obrtnozadruž-nega nadzornika komisarja Založnika iz Celja je bilo soglasno sklenjeno ustanoviti gostilničarsko obrtno zadrugo v Ormožu za ves sodni okraj ormoški in se je z malimi dopolnitvami sprejel predloženi načrt zadružnih pravil. V pripravljalni odbor so izvoljeni gg. Anton Oolenko od Sv. Miklavža kot predsednik, Jakob Dogša iz Ormoža in Franc Horvat iz Središča kot člana, Franc Zabavnik iz Ormoža kot tajnik. V imenu „Zveze gostilničarskih zadrug v Celju" je zbor pozdravil navzoči tajnik g. Anton Štern, ki je obširnejše naglašal velik pomen strokovnih zveznih organizacij za uspešno delovanje zadrug in razvoj obrinišiva. Sklenil se je tudi v pravilih pristop k „Zvezi gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino". Da je do ustanovitve strokovne zadruge prišlo tudi v ormoškem okraju, je posledica prepričanja, da gostilničarska stroka, katera v sedanjih težkih časih bolj kakor kdaj poprej nujno potrebuje močne zaščite v dobrih organizacijah, v kolektivnih zadrugah že zbog njihovega nerodnega ustroja nima primerne zaslombe. Vzgledu ormoškega okraja naj bi sledili v kratkem še vsi ostali sodni okraji, v katerih gostilničarstvo ni strokovno organizirano, kakor Murska Sobota, Šmarje, Kozje, Brežice, potem pa združimo vse te zadruge v svojo strokovno zadružno zvezo, katera bo delovala s tem večjim uspehom, čim več nas bo z njo sodelovalo in čim več pobude bo od nas imela. Vsi gostilničarji brez izjeme pa si naročimo svoje strokovno glasilo „Gostilničarski List", ki zastopa edino naše interese. Gornja Radgona. Dne 24. maja se je vršil občni zbor gostilničarjev, mesarjev in trgovcev s poljskimi pridelki s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva ; 2. Volitev novega odbora; 3. Slučajnosti — Ob 11. uri otvori načelnik gosp. Janko Čirič zborovanje ter predstavi navzočim zborovalcem Zveznega tajnika, gosp. Sterna iz Celja, kateri pozdravi zborovalce v imenu Zveze gostilničarjev za slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino, nakar poda načelnik zadruge poročilo svojega delovanja ter ob enem omeni, da je prevzel blagajno s 96 vin. premoženja. Današnje stanje blagajne znaša 848 Din 99 p kljub temu, da ni noben član zadruge plačeval nikakega letnega prispevka. Pristopilo je na novo 64 Članov, večinoma gostilničarjev. Iz poročila je nadalje razvidno, da je načelnik opravljal tudi tajniške posle in sicer brezplačno, da, še celo poštnino in potrebni pisarniški materijal je iz svojega zalagal, za kar mu občni zbor izreče iskreno zahvalo ter mu poda absolutorij. Pri drugi točki »Volitev« so bili soglasno izvoljeni v odbor sledeči gospodje : Janko Čirič, gostilničar in kavarnar v Gornji Radgoni, načelnik ; Horvat Rudolf, gostilničar in trg. z dež. pridelki v Kapeli, podnačelnik; odborniki : Domajnko Mat, gostilničar in mesar v Št. Jurju ob Ščavnici, Razlag Franc, gostilničar v Radincih, Slo-govič Anton, gostilničar v Ivancih, Vaupotič Ivan, gostilničar in mesar v v Gornji Radgoni, Kern Vincenc, gostilničar in mesar v Gornji Radgoni, Režonja St., trg., Vratnja vas. Namestnika : Horvat Albert, gostilničar v Gornji Radgoni, Karbaš Jakob, trgovec v Gornji Radgoni. — Po volitvah poda načelnik besedo tajniku Zveze gostilničarjev iz Celja, ki v' jedrnatih besedah razloži pomen zadružništva in pristopa zadruge k Zvezi gostilničarjev. Tozadevni predlog je bi! soglasno sprejet. Da ne bo zadruga brez premoženja ter da se lahko zdržuje tajnika, se soglasno sklene pobirati od vsakega člana 30 dinarjev letno, od katerih se plača Zvezi v Celje po 20 Din od člana, za kar dobivajo vsi člani brezplačno »Gost. list«, ki izhaja mesečno ter zastopa koristi gostilničarjev. Nadalje se je sklenilo, da se vsakega odbornika, ki se brez vzroka ne udeleži seje, kaznuje z globo 10 dinarjev, koja vsota se steka v blagajno lil. skupine. Zadruga se tudi obrne na okr. glavarstvo, da uradno iztirja letno članarino od udov kakor tudi eventuelnc globe od kaznovanih članov. Finančnemu ministrstvu se pošlje resolucija, da ne prestavi carinarne v Ljutomer, temveč jo pusti na sedanjem mestu v Gornji Radgoni, ker bi v nasprotnem slučaju bilo prebivalstvo močno oškodovano. Grof Korinski zida na hribu pri svojem gradu klavnico, proti kateri stavbi protestira lil. skupina obrtne zadruge v Gornji Radgoni radi pitne vode, ki izvira na istem hribu. Nadalje se pritožujejo nekateri zborovalci radi dovoljenja vinotoča posestnikom, kateri ne točijo svojega pridelka tam, kjer ga pridelajo, ampak ga ali zvozijo domov kot vino ali pa že v jeseni kot grozdje ter ga doma prešajo in prodajajo kot domači pridelek. Pristojne oblasti se naprošajo, da so s podeljevanjem pravic vinotoča bolj previdne ter naj se tozadevno informirajo poprej pri gostiln, zadrugah, predno izdajo dovoljenje vinotoča pod vejo, da se prepreči zloraba zakona. — Trgovci z deželnimi pridelki se pritožujejo, da imajo nekateri trgovci samo javljene osebe, katere brez obrta izvršujejo na njih ime obrt, vendar na lastne stroške ozir. z lastnim kapitalom; prosi se tozadevne odpomoči. Gostilničarji iz Apač se pri- tožujejo radi tihotapcev, ki dražijo blago po Jugoslaviji ter ga spravljajo čez mejo. Trebalo bi večje pozornosti ter nastavitev domačih ljudi na mejo, katerim so razmere znane. Kar je članov nemške narodnosti in ne veščih slovenskega jezika, prosijo, ako bi bilo mogoče pri posebno važnih stvareh dati »Gost. listu« tudi nemško prilogo; pozdravljajo pristop k Zvezi gostilničarjev za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje ob 3. uri popoldne ter se zahvali za obilno udeležbo in izroča pozdrave načelstvu Zveze v Celju; posebno se še zahvaljuje načelstvu, da je poslalo tajnika kot poročevalca tako daleč. Dolnja Lendova. V Prekmurju se je razpaslo v zadnjem času silno trgovanje z vinom in pivom v zaprtih posodah, posebno od časa, kar je bila ukinjena naredba, da smejo dobiti to dovoljenje samo izučeni trgovci. Tako se dogaja, da prosijo za to trgovino ljudje, ki nimajo ne trgovine, ne skladišča in sploh nobenih prostorov za skladanje in prodajanje alkoholnih pijač v zaprtih posodah. Tako shranjujejo steklenice mnogokrat v spalnih sobah, v kaki r,mažam kuhinji in drugih nesnažnih in neprimernih prostorih. Premnoge take prodajalne dajejo samo priliko za pijančevanje in nedovoljeno izvrševanje gostilničarske obrti, ker je kontrola teh skritih malih prodajala po orožništvn nemogoča, tako Se godi. da se pije v večjih in manjših krajih po dvoriščih, v rt ih in stanovanjih več kakor v gostilnah, lako pijančevanje je gostilničarjem, kakor tudi državi na veliki kvar in ne dela ne gostilničarjem in ne državi časti. Opomba ur.: Tudi'tem nedostatkom se bode s časom odpomoglo. za čemur stremi zveza gostilničarjev, vendar jc prva in najbolj nujna potreba, da so vse zadruge kot ena včlanjene pri Zvezi gostilničarjev za Slov. Štajersko. Prekmurje in Mcž. dolino v Celju. Sloga jaci, nesloga tlači. Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Teharska lesna industrija, ki je bila za svoje solidne izdelke (stole) na mariborski razstavi odlikovana s srebrim kolajno. Okrožnico zavarovalne družbe L’ Union, katera je ustanovila z novim letom v Celju Glavno zastopstvo, prilagamo današnji številki, ter jo cenjenim čitateljem Gostilničarskega lista najtopleje priporočamo. priporočajo sl tvrdku, katurt (NSERIRAJO V -NAŠEM LISTU. UsfopDic? kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezna tiskarna. TRGOVCI, OBRTNIKI, 1NSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERAT1 NAJVEČ USPEHA, Odkod uinska trta? Zgodovina vinske trte je jako zanimiva. Vinska trta je ena najsiarejših kulturnih rastlin. Njena domovina je na vzhodu v deželah med Kavkazom in gorovjem Hindukuš v Aziji. Se danes uspeva vinska trta na južnem pobočju Kavkaza v taki obilici, da se vsakdo čudi. V gozdih se Irta ovija dreves do najvišjih vrhov in jeseni je vsa pokrila s krasnimi grozdi. Najdejo se tam trte, ki so stoletja stare, njih debla pa imajo premer preko 1. metra, tako, da jih trije moški komaj obse-žejo. Po zgodbah je oče Noa nasadil prve vinograde na gori Ararat, kjer prebivajo danes armenski menihi, ki trdijo, da so velikanske Irte še iz one dobe. Najbrže je to pretirano, resnično pa jc, da se tam nahaja mnogo trt, katerih starost doseza 1000 lef. Kakor trie, lako so tudi grozdi v onih krajih velikanski; posamezni grozdi tehtajo 5 do 7 kg. Po Feničanih, ki so povsod po svojih kolonijah razširjali kulturo, je prišla tria tudi v Grčijo in pozneje v Kalijo. V teh deželah je Irta izvrstno uspevala. Gojili so jo tudi kot ovijalko na raznih drevesih, zlasti jelša je najljubše drevo vinski irli. V Kam-paniji in Toskaniji v Kaliji se nahajajo trle izrednega obsega. V botaničnem vriu v Pi/.i pa stoji, od viharja odlomljeno deblo trte, ki meri en meter v obsegu. Taka debla svoj čas niso bila redka, les se je celo porabil v mizarstvu; tako so n. pr. vrata katedrale v Raveni iz vinskega lesa. Ko si je Julij Cezar pridobil Galijo, je nasadil ludi tam vinsko trto, kjer je bordoško vino kmalu zaslovelo. Cesar Probus pa je lela 280. po Kr. nasadil prve vinograde ob Renu in Mozli s francoskimi trtami. Z razširjanjem krščanstva se je vinoreja čimdalje bolj gojila. Menihi, posebno benediktinci in cistercienzi so gojili skrbno trto, samostanska vina so bila znana pod imenom „Vinum theokn gicum“. Tudi Karel Veliki se je zanimal za vinorejo, nasadil je ob Renu pri Ingelheimu prav obširne vinograde. Dasiravno se je v Ameriki našla v obilni množini divja trta, iz katere pa se ni dalo napraviti pitno vino, je bil ves trud, evropejsko trio lam udomačiti, zaman. Trie so se posušile, kar se je izpočetka pripisovalo podnebju, pozneje pa ugotovilo, da je temu kriva povsod razširjena trtna uš. Amerikanski vinogradniki so slednjič sklenili, da poizkusijo kultivirali divjo trto, kar se jim je, po neizrečenem trudu, sijajno posrečilo, kajti divja trta je za trtno uš nedovzetna. Odsihdob se vinarstvo v Ameriki množi od leta do leta. Glavni vinski kraji so sedaj lam Kalifornija in dežele ob reki Ohio, kateri so, podobno Podonavju, daleč naokoli obdani od vinske trte. Največja tria, katere starost je natančno znana, se nahaja v nekem vita pri Londonu. Ta trta se je nasadila leta 1768.; pokriva sedaj cvetličnjak, ki meri 25 m dolžine in 12 m širine, mladike izredno debelega debla merijo 30 m; rode letno dva do tri lisoč grozdov. Jako interesantno je dejstvo, da nam vinska frfa dokazuje, da se povprečna temperatura zemlje v teku tritisoč lef ni izpremenila. Naznanja se Vam, da kupite sukno, volno, cefir, platno, hlačevino.mo-modrovlno ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v Veletrgovini R.Stermecki, Celje. llustrovani cenik zastonj. 4 Urar in juvefir Tlnton Bečnik IZBORNA DALMATINSKA Cefje, § favni frg šf. 4 (preje Pacchiaffo) (isL VINA nudi v vsaki množini L P. MA 7X0 V/Ć CELJE, GLAVNI TRG 1 Prepričajte se, da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke i. t. d. pri tvrdki Ivan Mastnah Celje, Kralja Petra cesta štev. IS. Natakarji in natakarice dobijo 5°/« popusta. GOSTILNIČARJI! POZOR! IVAN NARAKS najstarejše podjetje IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC LOŽNICA pri ŽALCU se priporoča cenj. gg. gostilničarjem Postrežba točna ! Cene soikine! 1 Stole iL... H priporoča po ugodni ceni navadne in boljše. Posebno ugodno se proda večja partija sklopnih stolov. 'J j m Teharje, pošta in postaja Štore. ^avarovainsB d***sžt*a „L* UNIONA v PARIZU ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje. Kapital na požar 20,000.000 Fr. Rezerva 62,000.000 Fr. Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr. Prevzame vsa tozadevna zavarovanja. Gen?, scastopi: Ljulslgans, Celi«, SIflarilsos*. Sprejmejo se spretni akviziterji. svoje priznano najboljše izdelke: Marčii©, Dvojno marčno, EMsporini ležali, im f^orfer mm Natančncja pojasnila daje inspeltUarart, Celje, Gosposka ulica št. 26, 1 nadstr. (Klappsessel) in gS*aDSl€? se dobijo v 01 1 B i 1 " Priporoča se Sklopni Stoli Rnjiic Sr« Sv. Peter v Sav. dolini. frizer za dame in gospode. travi pafetn Mit, ii im it. 8. *• VINA potrebne poprave ali olepšave vpo-rabljajte: želatino, coignet, tanin, ribji mehur, natrijev bisulfit, eponit, vinsko kislino, kalcijev karbonat. Za barvanje z anilinskimi, strupa prostimi barvami. Gostiiniške prostore desinficirajte /. lysoIom, Ivsolinom, lysoforminom, formalinom, klorovim apnom i. t. d. Vsa ta sredstva dobite vedno najceneje v drogeriji „S A N IT A S“ CELJE, OtForiteF, Otvoritev. Cenjenemu občinstvu si dovoljujem naznanjati, da sem Otvorit na liraila Petra cesti štev. 33 V CelifJI na novo urejeno mcdcriio parno pekarno ter se bom potrudil slav. občinstvu postreči z prvovrstnim pecivom. Pečem tudi luksuzno pecivo. Za obilen obisk sc priporoča Jakob Lopam, pekovski mojster. priporoča svoje kot izborao priznano marčno pivo a*5'>raH Bock - pivo v s o ti c: lk.il'« in steltleniceiKi Piw®wsiri!a ,111111118* w LJulslJani dvojno marčno piva v sodčkih io steklenicah priporoča svoje izborne izdelke, kakor: črn® Herlculcs f 30E irJ psv® v sodčkih in steklenicah Oiaiis iiisp: Celjs, Fiiiplsue Is VaFiidi. mmmmm ” fiovo urejena pekarna =z prane Lesjak Celje—Breg, pri kapucinskem samostanu ”priporoča vsakovrstno pecivo najboljše vrste™ mmm Izvrstno haloško staro In novo Lastni pridelek! wia® Lastni pridelek! procto KAflOT^ WESS1BI4Y, PTUJ, fjMtomersR«a cesta št, IS Kupujem vse vrste prazne steklenice po najvisji ceni. Priporočam salame, sardine, sardele, sir, pol-ementalski in tra-pistovski, čajno maslo, fino namizno in bučno olje, več vrst riža, kavo, žgano in surovo, razne likerje, rum, slivovko in konjak ■nifainin □ Prva hrvatska štedionica podružnica Celje Ustanovljena 1. 1846. Vloge K 2.000,000.000 Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. - Eskomptira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. -- Izdaja k'/^/otie zastavnice in ^‘/.“ onc obvez-niee, ki so davka proste, papilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize. HlelssaiisflMsiifsi uSiea« CENTRALA V ZAGREBU. PODRUŽNICE: Beograd, Bielovar, Brod k. S., Celje, Cirkvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjiirgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g.grad,Požega, Rijeka,Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica. DelniSka glavnica K 200,000.000 Rezervni zaklad nad K 135,000.000 - Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na teraeiju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge ločno in kutantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo. žganja: Blm&wh3&9 ti»©piMOiyec, in iftieiiš&šfii£§§iii fkmjak r se ii v i3abx»ni '«e>l©žgrEmjetr»nI H®&erl MeM CELjŠE fiolgopoljft M. G CELJE Zajsmičeeio praaetm sSesHlafi! tUstsnaeljenii leta 1910 Dalplttiii ppancija! ____LAŠKO '.Slovenija . MlIMieUiT TOVARNA UMETNEGA ^.38 eIek™!«]« v ' ig 1 m2 khta 11 do 13 fe| Najstanjša tatama v !!! ]!ipslatiji M! Cenejši kalne »sako drugo kritje J5.ztoo VS c O. -J N >G ?> o s- o. S©68©63iSXSSi©6S©6^6»S6^6i*96^<5^3S^»©<5S£6^ T'iii rrrrT it ■ ■-■■■■- ■■•■■■■■ ■■ -■ — ■ — - .: ... HOTEL CELgE Vsem mojim cenjenim gostom naznanjam, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna BUM^ISKA SALONSKA GODBA na vse nedelje in praznike od 10. do 12. ure dopoldne v mali dvorani JUTRANJI KONCERT. Ista gotllia igra vsaki dan v restavraciji od pol 8. do II. ure zvečer. Ob nedeljah do I. ure ponoči' Ob tej priliki točim znani ležak pivovarne Laško in najboljša sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Zusmu in Fr Potočnika v Rogaški Slatini. žMl rotund»Ispii Šiatini »em »tttfapil !4. maja. Za obilen obisk tu in tam ter-z zagotovilom, da bodem ^enjenim gostom nudil najboljše iz svoje kuhinje, vabim vljudnu MILAN MAfITIMOVIC. CEUSRil P0SD]m Stanje hranilnih vlog ffljp, |gi|| f||| ||||J|| ^ Stanje hranilnih vlog čez K 70,000.000-- čez K 70,000.000'- Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. januarja 1923 naprej po 5% brez odpovedi, 5 V/o do 6% z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije n a jkul antn ej e. Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. ~ Odgovorni urednik Franc Poderžaj, — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.