------   387    ------
Kmetijstvo.
0 zemljeknjižnem vpisu listin pod 100 gld.
Deželni zakonik, kateri je bil dne 22. julija letos izdan in razposlan, priobčil je deželni zakon z dne 7. julija 1896. štev. 33, kateri je stopil takoj z dnevom iz-datve v pravno moč.
Ta zakon imel je ta namen, da je hkrati tudi državni zakon z dne 5. junija 1893. štev. 109 drž. zak. stopil v veljavo v naši deželi, ker je dotični pogoj za posledobno veljavo določen v § 2. tega zakona.
Deželni zakon ima stvarne določbe vse v § 1, kateri predpisuje visokost zneska do 100 gld. za vporabo državnega zakona. Vse druge določbe so v državnem zakonu, pa tudi v enem same h paragrafu, § 1.
Poglavitne nadrobnosti iz teh določb hočemo tu navesti, da zabranimo pomote, ako bi se razširilo mnenje, da zadostujeta samo podpisa dveh prič mesto dosedanje legalizacije na dotičnih listinah. A temu ni tako. Da je listina pravilno narejena, velja sledeče, ter hočemo navesti vse važne določbe zakona: Glasiti se ne sme listina na več nego 100 gld. in v ta znesek se ne štejejo obresti ali drugi pripadki.
Ako se torej listina glasi na več nego 100 gld. kake glavnice (tirjatve, kupnine, vrednosti), četudi samo na krajcarje več, na pr. na 100 gld. 30 kr., potem se mora podpis na listini legalizovati tudi za najprej tako, kakor dosedaj. Ako se pa listina glasi na 100 gld. glavnice in morebiti še na 10 gld. zaostalih obresti ali to-• liko stroškov, potem ni treba za vknjižbo te listine nobene legalizacije, ako se je noče, akoravno je seveda vsakateremu na prosto dano, ako hoče tudi na tamošnji listini dati svoj podpis legalizovati po sodniji ali po notarju.
Ako pa nočeš svojega podpisa dati legalizovati, potem moraš skrbeti, da se podpišeta še dve priči s polnim imenom in priimkom in vsaka priča mora lastnoročno še dostavek zapisati, v katerem pove: 1. kaj je njegova obrt ali njegovo delo, posel ali opravilo, 2. kje da stanuje, 3. svojo starost, 4. da priča osebno pozna tistega, katerega podpis potrjuje kot pristnega.
Te dostavke mora vsaka priča posebej in vsaka lastnoročno pisati pod svojim podpisom.
Te določbe veljajo, kakor je vže gori omenjeno za kupne pogodbe, za dolžna pisma, za pobotnice, tudi za zadolžnice, katere so dogovorjene v kaki kupni pogodbi na pr. radi zemljišča v večji vrednosti nego 100 gld. Ako na pr. kupiš zemljišče za 200 gld., mora biti sicer legalizovan podpis prodajalca, a tvoj ne; ako pa za ostanek teh 200 gld., na pr. za delni znesek 100 gld. dovoliš prodajalcu vknjižbo na tvoje ravno kupljeno ali na drugo zemljišče, potem ni vsekako treba, da se tvoj podpis tudi legalizuje, marveč ti smeš takrat, ali pa kasneje, ali pa tudi preje ko se prodajalec podpiše, ukreniti, da se na kupni pogodbi tvoj podpis potrdi po dveh pričah na isti način, kakor je to govori povedano.
Omejena je pa vendar veljava takih listin na obseg enega in istega zbornega (deželnega ali okrožnega) sodišča, čez ta obseg pa ne velja listina za vknjižbo, marveč za samo zaznambo ali prenotacijo in zmerom tudi za navadno dokazilo. To je glede zbornega sodišča razumeti tako, da listina velja za vknjižbo ali izknjižbo samo tedaj, kadar je na listini kraj izdaje imenovan, ki je pod istim zbornim sodiščem, kakor je dotično zemljeknjižno sodišče; na pr. kraj, v katerem se je izdala listina, je Po-stojina in vknjižiti je pa treba v Litiji; to bi bilo veljavno, ne bi pa veljalo, ako bi se vknjižba imela uršiti pri sodniji v Zatični z ono listino iz Postojne. Kajti Postojna in Litija sta v okrožju ljubljanskega zbornega sodišča, Zatična pa v novomeškem. V Zatični izdana listina se ne more vknjižiti pri sodniji v Litiji, ker spada on kraj v novomeško zborno sodišče, drugi v ljubljansko.
Zakon tudi nima veljave za pooblastilne listine in ne za vknjižbe v deželni deski (Landtafel); konečno seve da tudi ne more zakon veljati za listine, v katerih ni navedena nobena številka zneska, koliko da znaša terjatev ali kupnina ali vrednost itd.
Vsled tega novega deželnega zakona bode v nujnih zadevah, ali kadar podpisatelj listine sploh ne more ali noče potovati k notarju ali k sodniji, postopanje vsekako koristno in olajšujoče, samo treba je skrbeti za priči, kateri sta pisanja dovolj zmožni, da zamorete pisati razven svojih imen še gori navedene dostavke, vsaka priča za-se.
Pri tej priliki pa pripomnimo, da je tudi dosti nujnih slučajev pri podpisovanju listin, v katerih je znesek mnogo večji, nego 100 gld. ter da se v takih slučajih priporoča — namesto da bi se vsako pisanje opustilo — da se listina z vknjižbenim dovoljenjem glede zneska nad 100 gld. na pr. 600 gld., 2000 gld. itd. podpiše ter da se zraven podpišeta še dve priči samo z imenom in pri-
-----    388    -----
imkom. Tako podpisana listina zadostuje, ako ni podpis legalizovan, za pravočasni zemljeknjižni vpis in sicer za zaznambo ali prenotacijo. Ako je slučaj nujni, potem se to popolnoma izplača, kajti po dovršeni prenotaciji se sestavi samo še opravičevalna listina z vknjižbenim dovoljenjem, katera mora legalizovana biti, ker se gre za več nego za 100 gld. In le tedaj, kadar se dotičnik brani dati novo listino za opravičevanje prenotacije — kar se redkokdaj prigodi — le tedaj se njega toži na priznanje, da je prenotacija opravičena, in potem se z razsobo na to tožbo vknjiži opravičenje prenotacije.            „Slov".