PROLETAREC JE DELAVSKILiST ZA MISLEČE ČITATEUE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne MtiUv OFFICIAL ORGAN CF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1886. r. Dm. i im?. at Act at C««rau (( pa* «Mm at Marek 1. im CHICAGO 23, ILL., 3. NOVEMBRA (November 3), 1943. »ukHsSsd Weakly at 2801 8. Lswndsls Ava. LETO_VOL. XXxVtll. NEAPEL IMA PRV1C V TEJ V0JNI spet dovolj moke. Poslana mu Je bila is Amerike, kaker tudi * sftctljsks mesta In v druge italijanske kraje, ki so pod okupacijo saveznikov. V Neaplu so se ob prvih pojavih belega kruha pojavile manifestacije radosti. Prve dni ob dovosu moke Je manjkale pekom vode in kuriva. Gornja slika predstavlja prenašanje kruha v Neaplu Is pekarij v gostilne in prodajalne. Spor italijanskih kraljeve "trme" \ FRANCOZI V AL2IRU NE PRIZNAJO ITALIJE ZA "SOBOJEVNICO", ENAKO NE PARTIZANI V JUGOSLAVIJI. — SF0RZA PRIPRAVUEN SODELOVATI Z BADCGLIJEM "POGOJNO" t* .sn Zavezniška politika, ki je do-vedla do priznanja sa vojske dinastije in pa do podpiranja Ba-doglija in njegovega režima, v katerem so bili od začetka sami fašisti, vsi izmed njih zaznamovani za vojne zločince, je naletela med Italijani na zelo odporna tla in se ji obetajo še veliko večje kritike v demokratičnem svetu, kot pa jih je bila deležna, ko je začela z "darlaniz-mom" v francoski Afriki. Tvl. *' /.«.,. Sklicevanje na ustavnost Priznali smo fašističnega kra- lja s stališča, da smo se ravnali vladarja |po ustavi — italijanski seveda, in priznali smo njegovo novo vlado, ker jo je imenoval "ustaven kralj". Oglašali smo, da sta kralj in Badoglio vrgla Mussoli-nlja, a Chicago Sun z dne 1. novembra piše v K. M. Landisovi koloni o sestanku Badoglija t ameriškimi časnikarji v južni Italiji, katerim je dejal, da je izvedel o Mussolinijevem odstavljen ju šele pet minut pozneje. Vrgli so ga njegovi ožji tovariši katere sta potem kralj in Badoglio pustila na cedilii, da sebe predstavita za nekompromitira-na ustanovitelja "protifašistične" vlade. Ako je to res, je zavezniška propaganda dajala kralju in Badogliju kredit za dejanje, o katerem sta izvedela šele ko je bilo ie dovršeno. , Dvor brez zaslobme Znano je, da je bil kralj Ema-nuel s svojim kronprincom Um-bertom že pred Mussolinijem brez ugleda. Pod "dučejem" pa je bil golo orodje fašizma in ga lojalno podpiral, dokler je veroval v zmago osišča. Potem pa je plašč obrnil po vetru, v smislu znanega pregovora, da Italija drži vedno le z zmagovalci. Ta kralj je torej priznan od zaveznikov za vladarja Italije, ne dobi pa priznanja med ljud-stvom, kateremu je določen za Mjtiuli pondeljek, I. novembra, so se zbrali v Philadelphiji. Pa., dsfegati unij CIO na svoji rfediti letni konvenciji, ki ni formalno zborovanje, kot so navadno ^konvencije ameriških unij JjUrmalnih razmerah, pač pa zelo tele važen zbor, na katerem *e gre za odločanje o vpra-šetijik, ki »« tičejo ne samo CIO in industrialnega unionisma, temveč. vsega delavskega gibanja. • Med članstvom marsikake unije CIO je veliko nezadovoljstva. Namesto, da se bi razmere v industriji sanj izboljšale, so prišli pod gesli, da je treba vse storiti sa čimprejšnjo zmago v vojni, v še slabše, toda ne v korist nate v tej številki na S. .trani cs* «h nik knjig, Id jih ima t zalogi večje profite delodaja cev. Pla-Wol.tar£va knjigama. Na^ če so Jim «zamrznjene in na .to ¿ite jih s^j. ko jih ie imamo 1 tisoče jih živi v stanovanjih, ki SLOVENSKE KNJIGE so Nemci bi ftalijani pol I skem domalefca satrlL Veliko so jih poigalL Novih več ne dopuščajo. Fašistična pošast je udarila po tUtem — ker je bilo našemu narodu najdražje — po slovenski književnosti 1 Slovenske knjige se lahko ie svobodno naročajo v sloven»kih knjigarnah v Ameriki Preglej-■ ■■ ■ | strani ce- Niti nočejo iti v njegovo vlado tisti demokratski italijanski politiki, katere bi ameriški poslanik Robert Murphy in angleški poslanik Harold MacMillan rada spravila vanjo. Oba sta konservativca in Murphy se je proslavil v francoski Afriki s podpiranjem darlanlzjna proti borbe- (Nadaljevanje na 4. strani.) Ameriški poročevalci o čudnem "odpravljanju" fašizma v Italiji ! Vzlic cenzuri so se končno le pojavila iz Italije poročila, ki potrjujejo to, kar smo v tem listu poudarjali od začetka Od fajistov v vladi namreč ne moremo pričakovati, da bi odpravili samega sebe, Associated Pressporoča v ameriškem tisku dne 30. oktobra o apelih na Badoglija, da naj razveljavi tudi Mussolinijeve zakone in naredbe za terorizira-nje opozicije, ne samo Mussolinija in njegovo stranko. , •: Le naivneži so mogli verjeti, da sta Badoglio in njegov kralj res razveljavila fašizem. Popuščata tu in tam le v kolikor sta urgirana od zavezniškega, vrhovnega poveljstva. Toda ker jima je prepuščena vsa civilna oblast v zavezniškem delu ltah)e, obdr-žuje Badoglijev režim v uradih prejšnje fašistične uradnike. Kjer pa koga na pritisk ameriških poročevalcev in okupatorskih uradnikov odstavita, pride no njegovo mesto navadno še slabši fašist. To potrjuje ne samo konservativna agencija Associated Press nego tudi posamezni ameriški in angleški poročevalci. Helen Kirkpatrick pravi v čikaških Daily News z dne 30. oktobra v depeši iz Barija. da bo ureditev Italije v demokratično deželo ogromno delo. To je res, posebno še zato, ker so zavezniki pustili nadaljevanje fašističnega režima, menda vsled bojazni, da le taka vlada bo v stanju ohranil red in mir v Italiji. Omenjena poročevalka pravi, da so se zavezniki s sprejemom Badoglijeve vlade med svoje "sobojevnike'' bržkone prenaglili To je res, ker nam ne pomagata v vojni z drugim kot z besedami na papirju. V Bariju so po prevrotu začeli demokratski kro-izdajati svo) časopis. Mestna oblast jih |e vrgla v zapor, enako predstavnike demokratičnih struj, ki so prišli na sestanek, da se domenijo o skupni akciji v "demokratični" Italiji Zavezniško poveljstvo je vzelo precej dni, predno je lokalno oblast pridobilo za osvoboditev zaprtih demokratov. V istem mestu izhaja glasilo Badoglijeve vlode, ki ga urejuje fanatičen fašist. Zavezniški krogi so zahtevali, da se ga nadomesti z drugim Po dolgsm času so res najeli še enega "odgovčrnega" urednika, toda starega so ohranili v službi. Ni čudno, če so demokratični krogi nekako presenečeni nad .našim čudnim uveljavljanjem demokracije v Bado-glijevi Italiji. * Napadi na nemška mesta tirjali nad sto tisoč življenj Poročilo is Stockholma pravi» da je bilo od 1. aprila to leto pa do 25. oktobra v 12 nemških mestih, ki jih rušijo zavezniški letalci, 102,486 civilistov ubitih. Toliko so jih namreč do omenjenega datuma ie odkopali is razvalin. Menijo, da bo to število naraslo še enkrat toliko, predno bodo vse žrtve izkopane. Vrh tega zavezniški letalci nadaljujejo s napadi. Poročilo iz Zuricha v Švici, datirano 28. okt., pa ceni, da je bilo med civilnim prebivalstvom v napadenih nemških mestih 1,-200,088 ubitih, vštevši pogrešane. Poznavalci menijo, da je vest is Stockholma veliko bližje resnici kot pa iz Zuricha, ki je nedvomno jako pretirana. V Angliji je bilo ves čas vojne med civilnim prebivalstvom od nemških bombnikov 48,282 oseb ubitih in 61,182 ranjenih. Angleški in ameriški letalci torej vrše svoje pogubno delo v nemških mestih v veliko večji meri kot pa so ga nemški v napadih na angleška mesta. Tragične slike v nekdaj cvetočih, lepih nemških mestih povzročajo med prebivalstvom veliko poparjenost. Naravno, da je to za nemške vo*ne napore jako slabo, ker med ljudstvom izgineva navdušenje in vera v naeij-sko zmago. Zvezni kongres še nič ne ve, kaj hoče z zmago Wallace napačno svetuje Podpredsednik% Wallace je na shodu v Dallasu argumentiral «a slofcnoet med fetaoimfa in delavstvom. "Btenift" v Um slučaju pomeni tisti sloj, ki poseduje ameriško trgovino in industrijo. Težko, da 61 mogel celo Wallace «bližati tako nasprotna si razreda. Čemu toliko konfuznih vesti o bojih v Jugoslaviji in severni Italiji? Agencija United Press je poročala dne 29. oktobra iz Berna, da 80 jugoslovanski partizani o-boroilli v Benečiji armado 30,-000 Italijanov za boj proti Nem- cem Vesti te vrste je označil poročevalec Associated Presss, ko se mu je posrečilo priti v Jugoslavijo, sa fantastične, priznal pa je, da se jugoslovanski bojevniki ne boje umirati. Prispodobil jih je Rusom. Pred nekaj meseci je bila razposlana v svet vest, da je armada 25,000 slovenskih partizanov udrta proti Vidmu v severni Italiji in ga zasedls. Poročilo je bilo kajpada izmišljeno. Čemu ameriški poročevalci sploh spuščajo v svet take vesti? v Ali zato, aa bi bojem jugoslo- vanskih upornikov dali moralno pomoč, ali pa morda v namenu, da bi jim diskreditirali tudi resnične vesti o njihnih zmagah? Ako ne moreta ameriška in angleška armada napredovati v južni Italiji, ko imata opremo prvega reda, živil v izobilju ln vsega drugega, ogromno letalstvo in političen aparat po vsem svetu razprežen, kako bi zmogli maloštevilni gerilci kar tako na lepem oborožiti 30,000 Italijanov v Benečiji, o kateri vemo, da je popolnoma v nemški posesti? Trideset tisoč vojakov ne potrebuje samo orožja, letal, tankov in trokov, temveč dnevno dovažanje municije in hrane. V severni Italiji ima vse to v področju nemška armada s sodelovanjem Mussolinijevih fašistov. Vse priznanje jugoslovanskim partizanom za bitke ki jih vrše. A "fantastična poročila", kakor jih je označil časnikar de Luce od A. P., jim ne bodo koristila Znani liberalni časnikar Ed-gar Ansel Mawrer pravi, da je miselnost, ki preveva v zveznem senatu, največja nevarnost trajnemu miru, kadar bo konec te vojne. Pod pritiskom ameriške in svetovne javnosti, in posebno vsled urgiranja predsednika Roosevelta, se je senat končno odločil, da pove svetu svoje stališče, ki pa ga hoče izraziti v taki obliki, da ne bs nič pomenilo. Pomanjkanje smisla za odgovornost V veliko škodo te in vseh drugih dež?l dominirajo v obeh zbornicah zveznega kongresa ljudje, ki nimajo za odgovornost in za blaginjo ljudstev, ne za svetovna uravnoteženja, nobenega smisla. To so predvsem ljudje, ki v imenu "farmskega" bloka mislijo na špekulacije z žitom in drugimi pridelki, ali ki zelo radi poslušajo nasvete iz ameriške trgovske komore in iz urada zveze ameriških industri-alcev. Od takih "ljudskih" zastopnikov nima ljudstvo zase nič dobrega pričakovati Vendar pa je le ljudstvo krivo, da imamo v tako važnih časih v najvažnejšem parlamentu, kar jih sedaj obstoja na svetu, poslance, ki niso zmožni, da se bi povzpeli iz polževe hišice svojih nesebičnosti. Kaj hočeme po vojni? Zvezna administracija ima svojo vmanjo politiko, a tudi o nji mnogi trdijo, da je meglena, nedoločna, in da brez pravih obrisov vse predsednikove izjave za štiri svobodščine in za atlantski čarter koncem konca nič ne pomenijo. Posebno ne, ako ne verujejo vanje tisti, ki odločujejo. Glavna avtoriteta v tem pa je zvezni kongres. Ali bo spet zavrgel v kritični jri vso vnanjo politiko predsed-lika Roosevelta. kakor jo je iVilsonu leta 1919? Torej, da bodo ljudstva v vseh krajih sveta vedela, kaj misli o oovojni uredbi kongres Zedinjenih držav, je potrebno sprejeti resolucijo. Sprejemanje resolu- cij je v tej deželi tako običajno, da poslanci in delegati glasujejo zanje ne da bi kaj porajtali, češ, da so le na papirju! Smo za in ne Senator Connally je predložil resolucijo, ki je polna lepih besed, pa nobenih obljub za prevzem odgovornosti. Senat se bi z njo sicer obvezal, da bo ta dežela po vojni sodelovala z vsemi suverenimi deželami za trajen mir in take stvari, a ob enem, da od svoje suverenosti mi nič ne popustimo. Mi hočemo zase popolnoma svobodne roke. To je staro stališče imperialističnih sil in imperialističnih državnikov, radi katerega je svet v presledkih, tu in pa Um kar zdržema v vojni. Oko na volitve Proti kakršni koli obljubi, da bomo po vojni prevzeli kaj odgovornosti za svetovni mir, delujejo z vso bojaželjnostjo izo-lacionisti, na primer senator Wheeler in v tisku takozvano McCormickovo os išče. Ameriška javnost pa se ob vsem tem prav malo zanima, ker misli, da bo z zmago vse rešeno. Dasi apelirajo nanjo celo politiki, kakor je Wendell Willkie, nešteti časnikarji in pa nekaj poslancev, vseeno ne zapopade, da čeprav še tako zmagamo, lahko s tako politiko zapasenao mir in posledica ne bo drtigega kot neprestano oboroževanje in pa fašizem, proti kateremu pravimo, da se borimo. Podpredsednik Wallace na shodih svari, da je v tej deželi fašistično gibanje silno močno. Kajr če se pod magneti čnimi gesli v prihodnji predsedniški kampanji razpase in — zmaga! Izključeno ni, razen če se bo ljudstvo pravočasno zavedlo nevarnosti. Kongresniki so neodločni in tipljejo, kaj bi jim bilo najboljše storiti, neglede kako napačno in škodljivo —- samo da si za gotove ponovno izvolitev. New deal je po svoji lastni krivdi izgubil privlačnost, torej (Nadaljevanje na 2. strani.) Konvencija CIO ima odločiti občit«T v iterilki tekoče«^ tedna.* 11 ■ ■ ■ ' ( ' ' , ■ ■ — PROLETAREC ) if , I Published every Wednesday by the Jugoslav Workman'a Publishing Co. Im. Eatablialied 1906. Editor________ Bnaineaa Manager. --------frank Zaits Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Jaited States: One Year $$.00; Six Month* $1.75; Three Month* Foreign Countries, One Year $8.50; Six Months $2.00. $1.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Socialist Milili s I ran k w Evropi ni mogla streli nobena sila i JOSKO OVEN: RAZGOVORI GRADNJA MOSTOV V SEDANJI VOJNI »i tako enostavna stvar kot je bila dokler so jih postavljali največ sa pehoto. Gornje so ameriški vojaki, ki ao gradili pontontki most preko reke Volturao v juani Italiji Vse prejšnje mostove so Nemci na svojem umiku porušili. Francoski socialist Andre Trqquir je časnikarjem v Londonu dejal, da je bodočnost Francije edino v socializem. Kapitalizem jo je imel do te vojne in jo zaigral. Kapitalistične stranke so pakti NAPAD MOSKVE NA MIHAJLOVlčA POLITIK vojnega ministra, trdeč, da so obtožbe Vseslovanskega kongresa "neutemeljene" in da je jugoslovanska sekcija tega kongresa le en sam član, Božidar Maslarič, jugoslovanski komunist. ki se nahaja v Moskvi že od DOKAZ, DA V SVOJI POLITIKI NA BALKANU NE MISLI POPUSTITI , ^P . .. 1 Casniška agencija ONA je po- v sredi strahovite meščanske , A in„A ^fl^H r.le pred vojno in sodelujejo med vojno s fašizmom. P,erre L.val sUJa 0 hornatijab zaradi jugo- vojne, ki bi «.čela ^tresati ves [ela. ^ "T*' T' t™*' ^ je podpiral Mussolinija še predno se je odločil za invadiranje Eti- slovanskega vprašanja iz Kaira kontinent T* J* Mlijajlovu: v teku "dnjih v Egiptu sledeče poročilo. | Vprašanje, katero si tukaj sta-i let. «aral, M Mveamško Jugoslovanski vladni krogi o vijo vsi v nemirnem pričakova- StV" da Je uvrfvaI del» jugoslovanskem vpralanju nju, je naslednje - kako je tre- " tUd' VS* ,dr"ge «t Kairo, oktobra «ONA». "- Na- ba tolmačiti dejstvo, da je bila " 10 " £tfahov Uh pad Vseslovanskega kongresa na Ujav. Vseslovanskega kongresa clovesklh 8tr*- opije. On mu je v imenu francoske vlade dajal vzpodbudo za ta korak. Francoska bankirska kasta je pomagala Hitlerju se v času weimarske republike, ker se je bala, da če nacizem ne prevlada, utegne Nemčija postati bodisi socialistična qli pa celo boljševiška dežela. * i... ' • Tega ni hotel ne francoski, ne angleški* ne ameriški kapitalizem. Rajše se je odločil podpreti Hitlerja, ker je obetal "red in mir" ter glave marksistov v pesku, kot pa da bi pomagal magari celo konservativnim demokratičnim strankam zajeziti val nacij-ske reakcije. Slično taktiko je mednarodni kapitalizem uganjal ob prihodu Mussolinija na oblast Italije, potem v Španiji, prej na Madžarskem in kjerkoli je pretila socialna revolucija. In seveda, najprvo v Sovjetski uniji. Med "komunizmom" in demokracijo tedaj, ni bilo nobene ja-• sno določene črte, zato smo videli sile demokratičnih krogov razdvojene in reakcijo pa v enotnosti vsepovsod. Glave marksistov so se res "kotaljile jpo pesku" kjerkoli je zavladala sila, ki se je polastila oblasti v edirfem namenu zajeziti tok socialnega prevrata. Propaganda reakcije je marksizem dis-kreditirala, kajti skoro vse časopisje, i* kar je glavno, vsa materajalna sredstva so v rokah posed ujočega sloja. A vendar, vzlic požganim knjigam in zakotaljenim glavam marksistov socialistični nauki žive in kličejo po uresničenju. Tak kot je svet sedaj ne bo mogel nikamor razen v nove pogube. Hočeš nočeš, moral bo zavreči starinske nazore privatnega izkoriščanja širokih množic in se preurediti njim v korist. Kaj naj pričakujemo od konference v Moskvi: enotnost ali kompromise? Konferenca med Molotovom, Hullom in Edenom ter njihnimi pomočniki se je končala s sijajnim obedom, kot je v Kremlinu običaj ob takih priložnostih, in predsednik Roosevelt je časnikar jem v Washingtonu na sestanku minuli teden zagotovil, da je bila ogromen uspeh. Nedvomno ne bi podal take izjave, ako bi ne dofcil iz Moskve zagotovila, da je sporazum dosežen in nezaupnost odstranjena. Ameriški in angleški poročevalci v Moskvi pripovedujejo v svojih depešah, da je bila to najbolj taj naj konferenca kar se jih spominjajo. Dobili pa so vtis, da so se omenjeni trije predstavniki svojih vlad res zbrali v namenu, ki so ga oglašali. Nasprotniki Roos^veltove politike v tej deželi so od prvega dne konference v Moskvi trdili, da je šel Eden tja z nalogo storiti čimve* za interese Velike Britanije. Isti kritiki so dokazovali, da je Molotov že v naprej pokazal, da bo zastopal edino koristi Sovjetske unije. Le Hull ima nalogo braniti takozvane svetovne koristi, oziroma gesla ameriških sanjačev kot je podpredsednik Wallace. Resnica je, da so tudi Hullu interesi njegove dežele prvo in le s stališča teh deluje za splošnost, v kolikor je skladna z ameri škimi ambicijami. 9 S stališča teh svojih interesov so sklepali o bodočnosti malih in velikih dežel, predvsem o bodočnosti Evrope. Rusija je bila edina kontinentalna evropska dežela, ki je bila zastopana na se-ftanku, kateri naj bi pripravil pota za ureditev Evrope po vojni. Svojega dnevnega reda konferenčniki niso objavili. A lahko si predstavljamo, da so bila glavna vprašanja v razpravah med njimi sledeča: r\ ]. Invazija v Francijo, kajti le vpad ameriške in angleške armade na evropski zapad bo po ruskem tolmačenju res druga /ronta. Vprašanje notranje politične ureditve Nemčije po vojni. Vprašanje Poljske in baltiških dežel. Kar se slednjih tiče, je Pravda že pred konferenco pisala, da za Rusijo r\i nobenega vprašaja baltiških dežel, ker jih smatra za del Sovjetske unije. Enako rusinski del bivše poljske republike Vprašanje bodočnosti Jugoslavije in ostalega Balkana Vprašanje Cnega morja in Sredozemlja t Y>*from na svoboden sovjetski promet po tej velevažni morski poti. Vprašanje Finske in Baltiškega morja z ozirom na zašči-tenje prometa in ;nej Sovjetske unije. Vprašanje politične ureditve povojne Francije in Italije. generala DraŽo Mihajloviča, ka- objavljena v Moskvi ravno v se-terega objavlja moskovsko časo- dan jem trenotku? Je-li to znak, pisje, je napravil globok vtis na da hoče Sovjetska unija, da se to tukajšnje balkanske kroge, ki vprašanje razčisti takoj, ali je to pripisujejo največjo važnost le izjava ruske vlade, da bo Ru-dejstvu. da je bil napad objavljen ravno v trenutku, ko je začela poslovati konferenca treh ministrov. Tukaj je-splošno prevladovalo mnenje, posebno po obisku zunanjega ministra Anthony Edena pri predsedniku grške in jugoslovanske vlade, da se bo konferenca bavila tudi z balkansko politično situacijo. Občutek je bil splošen, da bodo zunanji ministri skušali najti sporazum. sija nadaljevala svojo dosedanjo balkansko politiko? , Jako presenetljivo dejstvo je to. da ima Sovjetska unija s tukajšnjo vlado kralja Petra; v kateri je Mihajlovič minister vojske. korektne diplomatične od-nofaje. Obenem pa Sovjeti povsem očividno priznavajo tudi takozvano Bihaško republiko katero so ustanovili partizani. Tudi v nji imajo svojega diploma Učnega zastopnika. Bihaške snega praganjanja tisočev svojih sodeželanov. Danes, trde ti krogi, Mihajlovič še vedno izvršuje svoje operacije proti osišču na širokih predelih ozemlja, za kar pa se njemu ne daje in ne priznava nobene zasluge, ker nima sred- Kot vse kaže, se konferenca v Moskvi ugodno razvija. V koliko so poročila o tem resnična, vedo samo tisti, ki jo vodijo. Ker niso nič kaj zgovorni, bojto povedali kako in kaj ko končajo z zasedanjem» A eno je gotovo. Naš Cordell Hull ni slišal že dolgo takega grmenja topov kot ga čuje sedaj skoro vsako noč v Moskvi. Tudi v našem zveznem senatu se vrše stvari, katere bodo imele velike posledice za bodočnost. Vprašanje je, ali naj Zed. države ostanejo v bodoče diploma tiČno osamljene, ali pa bodo sodelovale z ostalimi velesilami za vzdrževanje miru po svetu. Za mir lahko sodelujejo z Anglijo. Sovjetsko unijo in Kitajsko- To so velesile, ker so se v vojni izkazale za take. Glede Francije pa je težje govoriti. Poniževalni mir, ki ga je sklenila s Hitlerjem, ji je bil vs-led premaganja usiljen. Toda izdajstvo fašističnih fakinov v Vichy ju je Francijo ubilo fizično in duševno. Vzelo bo leta, predno si bo spet opomogla. Indija Vesti iz Indije, ki jife kitamo iz te nesrečne dežele, niso naši zaveznici Angliji v nobenem o-ziru v čast. Tisoči, ki umirajo v Kalkuti in drugod v prostrani Indiji za lakoto dan za dnem, so dokaz, da je z angleško kolo-nijalno politiko nekaj radikalno narobe. V oktobrski številki Geographic magazine opisuje lord Halifax, ki je bil nekoč podkralj (viceroy) Indije, precej obširno to deželo. Posebno naglaŠa, da je Anglija ni osvojila z mečem temveč s — trgovino. S tem je popoplnoma potrdil stari princip evropske kolonijalne politike. Najprvo je prišel misijonar, za njim trgovec in končno vojak \ Vaših dTjeVrlül takoj*za*misionar-jem vojak in za njima pa trgo- ki naj bi odstranil globlje vzro- republike nista priznali niti An- ke strankarske borbe, ki je v Jugoslaviji včasih zaplamtela v pravo meščansko vojno, in se je zdaj v nekoliko manjšem obsegu razširila tudi na grško ozemlje, kjer so se pojavile v bistvu precej slična vprašanja kot v Jugoslaviji. V obeh slučajih so vzroki teh notranjih bojev popolnoma neodvisni od vprašanja, da-li je treba ali ne, v boj proti zavojevalcu. Gre le za vprašanje ideo-logične orientacije in za bodočo formo vlade. Ako zdaj ne pride do sporazuma med Ameriko. Anglijo in Rusijo se je bati, da bodo izbruhnili boji istega značaja v vseh deželah Evrope, tako da bi se zavezniki po svoji vojaški zmagi nad Nemčijo nahajali glija niti Amerika, kljub temu pa imati obe velesili vojaško zvezo z obema strankama, s partizani in z Mihajlovičem. Partizanska vlada je bila u-stanovljena decembra 1942. v godi. dočim imajo partizani na razpolago radio "Svobodna Jugoslavija", in so tako mogli pripisati sebi vse, kar se je zgodilo Zadnje tri tedne pa se poslužuje Mihajlovič radio aparatov, katere je najbrže zaplenil od Nemcev ali Italijanov in začel oddajati poročila na kratko valovni postaji kot "demokratična agentura v gozdovih in planinah Jugoslavije". Svoje oddaje pošilja tudi v Ameriko. Tako Mihajlovič preko tega radia, kot jugoslovanska vlada tukaj, obtožujeta partizane, da na podlagi svp- trde. da so zastopane v tej vladi vse politične stranke, in da se nahajajo v njej predstavniki du-hovništva. profesorji in kmetje. Predsednik je baje dr. Ivan Ri-bar, bivši predsednik jugoslovanske narodne skupščine. Miha j lovi ču naklonjeni krogi trdijo, da je predsednik tega ekse-kutivnega komiteja sin tega dr. Ribara. o katerem je znano, da simpatizira z levičarji. Jugoslovanski vladni krogi tukaj vneto zagovarjajo svojega L ■ 1 ■ ■ ■'i še majhni in Filip še ni bil rojen. Od ta krat je minilo 22 let. Njihove gostoljubnosti nisem pozabil Pred nekaj leti sem bil spet na njihnem domu v Johnstownu. Filipa se dobro spominjam. Bil Je prijazen dečko, velik za njegovih 14 let. Padel je kot junak. Očetu, materi in ostali družini moje iskreno sožalje. Proletarec Kot poroča naš Carli, kampanja za list ugodno napreduje. Veseli me, da ima Proletarec toliko dobrih, prijateljev. Kadar čitam poročila zastopnikov, pa naj bo to že Joseph Snoy, "večni popotnik" Jankovfeh, ali pa naši prijatelji v Kaliforniji in drugod, vem. da plezamo navzgor. Razumefn, da agitacija ni lahka. Je pa potrebna. Ruski relif Jože Koršič iz Detroits me je rešil U teden. Poslal je $9.90 za ruski relif. Vsoto so darovali Frank Krese $2, po $1 pa Louis Kim, Andy Pregel, Joe Smotz, Tony Gorro, John Spoljar in Jos. Koršič. Po 50c Ignatz Travnik, Joe Koshir in Mr. in Mrs. J. Krainz Oskar Godina 40c, sku-kaj $9.90. Jožetu in vsem drugim prispevateljem iskrena hvala. Sodružico Maurer umrla Koncem oktobra je umrla v Readingu, Pa., sodružica Mary Jane Maurer, soproga znanega socialističnega pionirja Jamesa H. Maurer ja, ki je že več let invalid. Storila je zanj v njegovi dolgotrajni bolezni vse kar je zmogla, zato je James z njo veliko izgubil. Vse unijsko in socialistično delavstvo mu je izreklo simpatije. 54 milijonov oseb zaposlenih za plačo Biroji za statistiko cenijo, dia je bilo v minulem poletju «wpowlenih aut plačo 54,0i>0,000 oaeb. Isti podatki (pravijo, da jih je izmed teh irpoilwiih 30,-000,000 (v industriji. Tote mi ne gre v glavo? J K*k<> i«, da ljudje tako radi ««vere e ilegHn edinosti, v pra-pa tega nikjer ni? POVESTNI DEL PANČ0 MIHAJLOV. — Prevedel TONE POLOKAR SLABO ZNAMENJE (Nadaljevanje.) • ' No, dovolj bo/' ji je laskavo rekel, pot «m ko Je napravil korak — dva in skrivaj pokukal skozi široko odprtino na srajci na njena prsa, "pusti še za jutri malo." "Vseeno ... kaj ni treba ... Kar danes lahko storiš...," je kar tako, sramežljivo in kleče odgovarjala ona, ne da bi ga pogledala. "Če pa ti pravim ...," in ko se je s palico strastno približal njenemu ramenu, jo je z dvema prstoma vščipnil v lice. "Boter, jaz ..." je žena plašno izccdila skozi Zobe, se nagloma dvignila, ko da jo je kdo vgriz-nil, in se umaknila k deskam. V zadetku se ji je vse zdelo za šalo in nasmehnila se je — po sili, uslužno. Ko pa je dvignila težke obrvi in ga pogledala naravnost v oči, ko je opazila njihov lesket, v katerem je v trenutku razbrala nizko poželenje, se je zgrozila, vso jo je oblila rdečica. Srce ji je začelo močno utripati, mrzel pot ji je žalil čelo, telo — oči so se ji zasolzile. Hotela je zbe-žati z dvorišča na ta način, da bi kar na lepem preskočila ograjo, toda z ene strani sta ji kurnik in stog, z druge pa smrekovi hlodi, pripravljeni 7« na žago, to preprečili ... Noga so ji bile ko pod-sekane. Čemu je ostala in ni odšla s tovarisicami? ... si je mislila in se vzravnala, ne da bi zmaknila ne prst ne pogled ž njega. Ceko pa se vzravnan/ razko-račen, z roko na hrbtu, ni premaknil; poželjivo jo je meril od roba oblačila preko križa vse do rute na glavi. Gledal jo je, se grabil za sivi brk, ga mečkal s prstom: vrag jo popihaj, omožila se je, otroke je rodila, pa je lepa ostala ... in lica ima rdeča, polna, ko otrok. In oči svetle, tople, in napet vrat, ves bel in tako nežen, gladek. Druge so počrnele, postale grde, nji pa sonce ni škodilo. Narobe. Nazadnje pe je vzravnal, se ji približal in jo ujel za roko, potem pa naravnost pod obleko — za prsa; takole, močno, prste ji je zasadil v meso. Petruna se je zvila od bolečin, toliko da ni zakričala. Ceko se je na to razburjeno zakrohotal ves zadovoljen in še močneje stisnil z rokami svojo žrtev. Sedaj šele se je ona ovedela, ga z lahtjo sunila v trebuh, s prosto roko pa ga je močno udarila v obraz. "2ivalf..." mu je vsa jezna zarjula naravnost v oči in pljunila vanj. "Kaj jaz? ..." je ves zasopel radi udarca v trebuh začel Ceko in ni končal. Oči so se mu svetile od pokvarjenosti, toda vzdržal je. Se vedno mu je strast gorela v duši, še vedno mu je nizko poželenje sililo iz nozdrvi, z osu-šenih usten. "Kar tako ,.. hotel sem .. se je opravičil, globoko zajel zrak in si z grobo dlanjo obrisal slino okrog ust. Petruni je bilo žal, jeza jo je kmalu minila; občutek sramu se je izlil, izgubil pred strahom za jutrišnji dan, pred sramoto ... in še... Stemnilo se ji je pred očmi, nič več ni mogla razsojati, "i predpasnikom si je zakrila oči in tekoča, z nizkim glasom je spregovorila: "Greh je ..." "A praj... kaj pre-j ni bilo greh?" "Takrat, takrat sem bila dekle ;.. norica... zdaj pa. zdaj, ko imam moža. otroka," in ko si je še bolj zakrila obraz, je zajokala. . "Kdo vam reže kruh?" "Sami si ga služimo." "Sami? Če bi od moža zavise-li, bi pomrli lačni ko psi." "Tako je, boter ...," je umirjeno zašepetala in si razkrila objokan obraz. Lica in ustne so fi bile od solza ko v ognju. "Tako je, toda Bog vidi, zaobljubila sem se... Ti si pa samo obljubljal, igral si se . .." "Obljubljal sem, toliko . . . Nocoj, pozneje, če ..." "Otrok mi je bolan .. . * Ves ian je prebil brez mleka ..." "Nič, pusti ga." "Ne, ne morem." "Potem bom prišel." "Ne bodi predrzen!" ga je prekinila vsa iz sebe. "Hu-u!" "Videl boš ... Zavpila bom. vsa vas se bo zbrala, pa bogve-kaj si bodo mislili. "To se pravi... tako. nočeš!" Nočem." "Ti ... ne hiti z odgovorom, malo premisli, kako bo ... pozneje." "Nimam česa premišljati." "Prav, jaz imam ... čakaj," *e je obrnil in se kar naprej žlobudrajoč in opotekaje se vpel na verando irf v enem požirku •zpil vse žganje, ki je ostalo v steklenici.1 Zvezde zgoraj so hladno sijale. III Čez dva dni so pognali Roga-čo. Hitro se je razvedelo po vasi, da — radi kraje. Ponoči je nekdo ukradel iz trgovine dva klobčiča motvoza, tistega debelejšega, dražjega, za privezovanje tovora. Res, Rogača je prišel iz mesta pijan, toda da je pustil vrata odprta, tega se ni mogel spomniti. Drugo jutro so jih našli odprta. Kdo je kriv? Odprto so našli — pa so ukradli. Hudobni jeziki so celo govorili, da je Rogača v krčmi sam priznal Enostavno, žejalo ga je, pa ju je dal za oko (oka, mera, nekaj več ko liter) žganja. Za ta denar bi ju pa še hudič vzel. Žena pa mu ni verjela, na vse je gledala zviška. Ko je Rogača prišel iz krčme, je še s praga začela: "Uničil nas..." "Kdo? Jaz?" in ko jastreb je streljal z očmi. "Ne! ... Ceko!... Rekel je in napravil." "Kakor hoče. z denarjem je mogoče vse napraviti." "Če bi se mu bila podala, potem pa. Grozdo poglej, ali ne hodi ob večerih ... in navzkriž sta si..., da, za nečistnice je sedaj dovolj kruha." Rogača se je sumljivo ozrl nanjo. Dvom ga je žgal ko plamen. Da tudi njegova žena kakor Grozda ne obiskuje nejeverca, kadar je on z doma? Ob tistem času pa ga je radi ne vsakdanjosti vsega tega prevzela tudi ra- ♦ e NAROČITE KNJIGO "MY NATIVE LAND" ki jo je spisol Loufa Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 ♦ A 1 Yzh\og\ tudi druge Adamičeve knjige. Pištte po cenik • Naslovite: PROLETAREC 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL. dost; majcena, zajedajoča, hudobna. toda vesela. To ni bila vzrok kraja, ne — ampak nekaj čisto drugega. To se pravi, on je čist, z odkritim čelom bo lahko jutri sporočil vsem, da nI kriv motvoz, ampak Cekova pasja poželjivost... Tu se mu je misel prelomila, usta so se mu ko od grenčice skrivila. Če bi mu pljunil v obraz in povedal... ne, ne povedal, ampak dokazal, da ona — njegova žena — ni niti enkrat spala ž njim? Skrb je razbila majceno radost. Izgubila se je, potemnela je še ta svetla točka, h kateri se je za nekaj časa zatekel. "Sramota je tu," je znova pljunil. "Nič!" je Rogača zamahnil z roko. In spomnil se je žu-ganja svinjskega pastirja. Čemu ne bi storil tega, čemu ga ne bi zabodel v popek. In rahel nasmeh se mu je prikazal na obrazu. ko je v duhu gledal drgetajoče predrto telo, od strahu izbuljene oči in odpuščanja proseče dvignjene roke. "Umri, pes!" ... bo za vpil nanj. če se je pa ona sama vdala? In ko je dvignil glavo, jo je divje pogledal: "Torej ... povej, kako se je pripetilo?" "Tise... otroka boi prebudil." Dckletce je spalo na slamnici, leže vznak, razprtih rok. ko da pričakuje, da jo bo kdo prijel. Ogenj je dogoreval; črne sence so začele plesati po stenah. Žena je pripovedovala od začetka do konca, s pretisnjenim srcem, skoraj šepetaje. "Najprej te je torej ... vščip-nil v lice, ne?" "Da." ) "In ti... Ti si ga pustila v miru." "Mislila sem. da se šali." "Sali z žen ...?" "Kako naj bi vedela?" "Čakaj!" jo je še naprej mučil, potem ko je hotel z novo bolečino, ki si jo je povzročal, pozabiti na samega sebe. "Da mu nisi od začetka dala znaka z roko... ali pa s krilom?" "Nisem." "Ampak se je enostavno približal in ... te kar na lepem ujel, kaj?" in Rogača ji je segel pod pazduho, in potem, ko ji Je nečloveško grobo pretisnil prsi — še dekliške, ohranjene, je-dre—: "Kaj takole?" Petruna se je zasopla iztrgala, a si je pregrizla spodnjo ustnico. Pomislila je — čemu nisem molčala? "Potem?" se je on znova nagnil nadnjo in gledal naravnost vanjo, "pripoveduj, no, da te ni povalil na seno ... z nogo ...?" Ni me! Nagovarjati me je začel... zvečer," je rekel, "če hočeš ..." "Aha, zvečer!... Kje?" Pri njem ... pozneje pa je dejal doma, da bo prišel." "In ti?" • "Odbila sem ga.V "Glej no, glej,... kakšna hrabrost!... Odbila si ga, in... in..." je začel podrgetavati, "in ... udarila si ga, kajne?" in ko je škrtnil z zobmi in se dvignil na prste, jo je tako udaril čez lice, da se je žena opotekla. Solze so se prikazale na lepem obrazu. Z visokim glasom je zajokala. "Molči!" Je Rogača znova za-škrtal z zobmi. "Ko z živaljo postopaš z menoj, pa ..." in zvila se je nad otroka z navzdol obrnjenimi očmi. Ogenj je ugašal. (Dalje prihodnjič.) Število vlodnih uslužbencev se znižalo V civilni službi vlada Zed. držav je bilo v Waahingtonu in v drugih krajih te dežele dne 31. julija to leto 3,262,698 uslužbencev, ali 29,223 manj kakor jih je bilo v prejšnjih par mesecih. Poleg omenjenih je v civilni službi zvezne vlade v ameriških vnanjih posestih (otokih itd.) ter v inozemstvu 164,000 uradnikov. Izmed gori omtnjenega števila je v vladnih alužbah v kontinentalnih Zed. driavah 988,609 Žensk, ali 86 odstotkov izmed vseh stalno zaposlenih vladnih uradnikov. Več o sporedu objavimo v eni prihodnjih številk. Priporočamo pa, da si rezervirate Zahvalni dan za poset njenega koncerta. Da se boste prijetno zabavali, to vam jamči Zarja. Vstopnice ao že v predprodaji in jih dobite pri pevcih in pevkah ter v sladšči-čarni Mrs. Makovec v SND. Cena v predprodaji je 50c, pri blagajni pa 60c. Vstopnina samo za ples je 50c. Igral bo Johnny Pe-con in njegov orkester. Publicijski odbor. KRALJ PETER se je partizanskemu gibanju v Jugoslaviji zameril in ca več ne priznava. Vzrok je, ker se je baje definitivno odločil za Mihajloviča in proti Titu. Vprašanje bodočnosti Karudioržev je bilo tudi na rešetu konference med Molotovom, llullom in Edenom v Moskvi.Prvi podpira v imenu svoje vlade partizane, ameriška in angleška vlada pa Petra II. in Mihajloviča. Da li se jim je v Moskvi posrečilo skleniti sporazum glede Jugoslavije, bo kmalu razvidno iz delovanja in proglasov partizanov. Churchill se je na konferenci v Quebecu izrekel za povratek Petra na prestol, dočim sovjetska vlada ni podala o tem vpra sanju še nobene določne izjave, pač pa dovolila, da je bila jugoslovanska vlada nedavno iz Moskve zelo kritizirana pod firmo jugoslovanske sekcije vseslovan ikega kongresa. Na gornji sliki je kralj Peter ob priliki svojega obiska v West Pointu. Uradni sprejem v Beli hiši in v kongresu lansUo leto je njegovo pozicijo diplomaUčno jako utrdil, pa če ga jugoslovansko ljudstvo hoče ali ne. Omajano pa bo, če bo zoper njega sovjetska vlada. :--: : - RAZNOTEROSTI iT Bridgeport, O. — Menda se me bo spet prijelo,* da se bom pogostejše oglašal. Sicer sem mislil še nekoliko počakati, pa je prišlo, da serrLjjobil par naročnin, zato pišem ob enem s to pošiljatvijo prej kot sem nameraval. Uprava nedvomno želi, da ji dohodke čimprej pošljemo 4n tudi jo zanima, kako stojimo s potecenimi naročninami. Minulih par tednov še ni bilo tako slabo. Dobil sem 14 članov v mladinski oddelek SNPJ, ker imamo jubilejno kampanjo zanj, precej ponovljenih naročnin in nekaj novih na Proletarca ter osem naročil za novo Adamičevo knjigo "My NatiVe Land". Za vse to je bilo treba napraviti marsikako stopinjo in izgovoriti precej besed. Ampak saj smo menda bili zato rojeni. Bilo bi mi čudno, ako ne bi imel prilike agitirati za dobre stvari, ker sem dela tako navajen kakor berač mraza. Res. da včasi človeka pri tem tudi kaj pojezi, ker se trudi in dela, pa pridejo ljudje, ki skušajo podirat kar drugi zidajo. Važnih dogodkov tukaj minule čase ni bilo razen da je prišel nemir tudi med premogarje v vzhodnem Ohiu. Dne 22. okt. so pustili delo premogarji pri Pow-hatan Pointu, kjer je eden največjih rovov v teh krajih. Ne vem, kako bi človek mislil o tem. Ampak enkrat bi moralo biti vendar že konec tega zavlačevanja s pogodbo in vojni delavski odbor (WLB) naj bi se enkrat odločil, kaj da misli z vso to zadevo. Premogarjem ni zameriti, če jim to zavlačevanje preseda in neprestane grožnje Jim gredo na živce. Tisti, ki jim prete. se sklicujejo na vojno in rudarje pa slikajo za nelojalne, če bi pustili delo in stavkali. Nočejo pa priznati, da so premogarji upravičeni do kolektivnih pogajanj in pogodbe, in da so upravičeni do zvišanja mezde. Cene potrebščinam so šle ves čas navzgor. Jaj-oa na primer so še enkrat dražja kot so bila spomladi. * Iz zapisnika seje JSZ in Proletarca vidim, da sta urednik in upravnik zelo obložena z delom, kar je verjetno. A če bomo mi storili svojo dolžnost v tej kampanji za tisoč novih naročnikov, jima bomo dali vzpodbudo in enako drug drugemu, ko bomo videli, da imamo maso za seboj. Upravnik pravi, da se je pošiljanje lista na ogled povoljno obneslo. To dokazuje, da se jim je vsebina dopadla, oziroma, da se strinjajo s smernicami Proletarca. Zato dajmo še drugi, ki ga že leta in leta čitamo, storiti saj nekaj, da mu povečamo število naročnikov. Polje za njegovo razširjenje je veliko in če se naloge lotimo, bo tudi uspeh. To skušam sam. Ako se za kako stvar zavzamem in sem prepričan, da Je dobra, in v korist delavski masi, mi je še malokdaj uneslo. Vem, da bi tudi drugi, ki so boljši agitatorji kakor jaz. lahko uspeli. •Je resnica, da imo zaposleni, ampak kako uro časa za uspeh te kampanje bi* vsakdo lahko prispeval. Včasi si vedel, da boš povsod, kamor si prišel, slišal izgovor, da ni denarja. Sedaj tega ni, a časa manjka, pa se ga že kako iztisne. Č2 se potrudimo. Izgovorov ir.iajo ljudje še vedno mnogo. A v nagovarjanju za naročnino imaš poj nt, ki ti ga ne more nihče ovreči. O Prole-tarcu veš,'da je list, ki zastopa prave smernice in cilje v prid delavstva. Veš. da je to list, ki izhaja v korist delavcev, in da je bil zanje ustanovljen. Piše tako kot }e potrebno, ne po vetru. Pove resnico v obraz, če vidi, da se delajo krivice. Zato somišljeniki in stari pionirji, dajmo zamah tej kampanji, pa bomo spet pokazali, da med nami še živi delavska zavest. Joseph Snoy. IZ KANSASA Danes pa, za spremembo nekaj bolj osebnih stvari. Zanimivo je tole "potepanje", kot je prijatelj krstil moje delo, od ene naselbine do druge in pose-čanje bližnjih in daljnih farm. Poteče zavarovalnina na poslopje, pohištvo, avto, živino in druge premične in nepremične reči, pa je treba pogledati v kakem stanju je vse to in če je vredno in če lastnik želi obnoviti zavarovalnino. Ker ni med manjšimi naselji in farmah drugih transportnih sredstev, se je mogoče zanesti le na svoj avto. Pomanjkanje gumijevih obro-čev in gasolina je pa vzrok, da je treba tako pot skrbno preštudirati, kako s čim manjšo vožnjo obiskati več stanovanj, naselbin in farm. Kajpak, da ima tudi vreme pri tem veliko opraviti. Med tem ko je taka pot v poletnem jutru naravnost krasna, je pa v zimskem času in deževju zelo neprijetna. Zanimivo pravim, je to "potepanje" zaradi tega, ker srečaš in prideš v dotiko z raznimi ljudmi; vidiš kako žive, njih dobre in slabe navade. Ustaviš se pri hiši in že na prvi pogled u-gotoviŠ, da imajo vse v dobrem stanju. Hiša in garaža na novo prebarvana, dvorišče čisto, lep vrt in cvetlice. Po imenu bi sodil da so škandinavskega pokolenja. Potrkaš na vrata in navadno odpre gospodinja. "O, da, saj sva z možem že pred par dnevi govorila, da nam poteče zavarovalnina in da jo je treba ponoviti. Kar stopite notri in bomo uredili" Ponudi sedež. Vse čisto in na svojem mestu. Vidiš, da imajo lepo pohištvo in opomniš, če ne bi bilo umestno nekoliko zvišati zavarovalnino. "Seveda, saj smo v zadnjih letih kupili novo hladilnico, nov radio in več drugih stvari." Zračunam in povem vsoto koliko znaša zavarovalnina. "Bom kar takoj plačala in zavarovalno polico mi pošljite po pošti, da si tako prihranite pot." Poslovim se od prijazne žene, pa mi je kar nekako žal, da se najbrž ne vidiva tri leta, ko spet poteče zavarovalnina, če se jim prej ne pripeti kaka nezgoda; na primer v slučaju če ne bi sv. Flo-rijan z golido vršil svojo dolž- nost ali pa če prihruiroi prerijski vihar in odnese del strehe, kar sc pomladne dni rado pripeti. Ampak pri prihodnji hiši, katere lastnik ima pristno polen-tarsko ime, je pa ravno narobe. Poslopje je v zanemarjenem stanju, ljudje neprijazni in nezaupljivi. Če te že povabijo v hišo, pa ne veš kam bi sedel, da ne dobiš "pečat" na zadnjo plat hlač. Če razgrneš papirje po mizi, se jih primejo ostanki zajtrka ali južine. "Se še nismo odločili če ponovimo zavarovalnino ali ne, pa pridi drugič," ti z vidno nejevoljo v slabi angleščini reče gospodinja, "gospodar" pa tam v kotu čita "fani paper". Čutiš, kot da smatrajo, da si prišel nekako prosjačiti. Povem jim, da zaradi restrikcij na gasolin in gumi j skušam kolikor mogoče ta pota in vožnje omejiti in da bi rad imel definitiven odgovor takoj. "Bomo že sporočili v urad kaj in kako!" Poberem klobuk in voščim običajni "good bye" ter iz srca privoščim "biznes" pri tej hiši mojemu konkurentu. Po deželi se v splošnem opaža vojna prosperiteta tudi na domovih; tam nova streha, tu novo prebarvano poslopje in drugje kljub pomanjkanju lesa in gradbenega materij a la razna popravila. Vse to priča o boljšem in stalnejšem zaslužku. Vselej in povsod pa seveda pride pogovor na vojno; in kaj hitro čutiš kam vleče veter, kje je še kaj "avstrijskega" duha, "fricelnovega" in polentarskega napuha. Siccr bi pa človek sodil, da je po manjših naseljih, kjer se vsi ljudje medsebojno osebno poznajo, več lojalnosti kot pa po velikih mestih, kjer se da marsikaj skriti. Drugo pot pa kaj o naših in drugih farmarjih in farmah. A. Shular. KONCERT IN OPERETA PEVSKEGA ZBORA ZARJA Cleveland, O. — Dasi smo izgubili vsled vojne precej pevskih moči, vztrajamo dalje s temi, ki so nam ostale, da naše aktivnosti na polju glasbe ne za-mro. Tako bo pevski zbor Zarja tudi letos, kakor vsako leto, priredil na Zahvalni dan v četrtek 25. novembra ivoj običajni koncert, publiko pa vabi, da se ga udeleži v polnem številu. Vršil se bo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pod vodstvom J. V. Krabca. Prične se ob 5:30 pop. Spored bo pester in nudil ljubiteljem petja obilo užitka. Posebnost bo muzikalni prizor ali opereta "Piknik v gozdu". Je to čisto domača stvar, prepletena z zelo lepimi pesmami. V koncertnem sporedu bomo čuli Strausove "Južne vrtnice", "O kresu", "Gasilsko" itd. Nastopijo tudi kvartet, dueti in solisti, kot je že pri nate navada. Na zadnjih dveh prireditvah, ki sta se vršili v prid akcije za pomoč rojakom v starem kraju, je nastopila tu#. Zarja in žela veliko odobravanja. Upamo, da bo publika to upoštevala in nam šla na roko kakor še zmerom doslej na njenih koncertih. JOHN GORŠEK DAL SLOVO PREMOGOVNIKU John Goršek v Springfieldu je delal v premogovniku skoro šestdeset let. Nedavno pa mu je dal slovo.. V pismu upravniku pravi med drugim: Rad bi kaj pisal v list, pa ne gre zaradi nesreče, katera me je zadela z izgubo drage žene. < Mnogo gorja sem prestal v življenju, toda sedaj je pa najhujši udarec zame. Ne verjamem, da ga kdo, ki izgubi ženo, tako hudo občuti, kot ga jaz. Ta udarec mi je toliko občutljiv, da sem dne 17. septembra delal zadnji dan. Ko je žena umrla, sem se odločil, da ne grem več na delo, pa naj bo kar hoče. Leta 1884, dne 28. julija, je bil moj prvi dan, ko sem začel delati v jami, in zadnji pa kot sem že oovedal gori. To je doba, katere nima vsak premogar za seboj. Sprejmite vsi skupaj pri Pro-letarcu sodružni pozdrav. John Goršek. KONCERT TOMAŽA CUKALE Minulo nedeljo je imel v Chi-cagu koncert tenorist Tomaž Cu-kale. Spored je obsegal 22 točk. Pričel se je okrog 4. ure pop. in trajal do 8. zvečer, menda še dalj. Thom Cukale se je pod vodstvom Franka Kubine zelo Izpopolnil, to se mu mora priznati. Pel je res v zadovoljstvo avdi-jence — vsega, skupaj kakih 10 pesmi. Sodelovali so v sporedu pevski zbor Prešeren, zbor Slovenske ženske zveze, sopranistki Katherine Brayak, June E. Reu-ter, Majda Novak, dalje John Schoenherr, Plutovi trojčki in več drugih. Za govornika je bil oglašan Joseph Zalar, ki pa ni mogel priti. Nadomestil ga je s kratkim govorom za slovensko relifno akcijo V. Cainkar. Udeležba je bila srednja. Gmotno je priredba bržkone bolj slabo izpadla, kajti stroški so bili precejšnji in stvar nič kaj dobro aranžirana. Ker se Cukale razvija v dobrega tenorista, bo boljše, ako v bodoče aranžira zgolj svoj spored. Če pa bo iskal sodelavce v njemu, bo zadosti, če porabijo polovico manj časa kot so ga zadnjo nedeljo. Oznanitelj posameznih točk ali takozvani "mojster ceremonij" je bil Zvonko A Novak. —c. Argentino v škripcih Argentina je edina dežela na tem kontinentu, ki je "nevtralna" in se upira vnanji in, ekonomski politiki Zed. držav, neglede na posledice. Argentina je že dolgo napol fa&istična. Njeno zadnjo, "revolucijo" so v Wa»hingtonu takoj priznali, dasi bi bilo pametnejše, če bi nekoliko potrpeli. Vsled prenagljenosti so Be pojavili tekmeci, ki bi radi v Argentini "nov preobrat", če jim ga hočemo tu odobriti in jih založiti e orožjem in denarjem. Na ta način ae bo Argentina nikoli demokratična. SODELUJTE V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLA5ATE S SMERNICAMI PROLETARCA KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KO>IIVI\IMI Lint New York Time» t dne 17. oktobra je v uvodniku zelo pohvalil grofa Sforzo radi njegove izjave, da je dolžnost vseh Italijanov strniti se okrog Bado-glijeve vlade, v temeljnem namenu pomagati k poražen ju Nemčije. Times daje Sforzo za vzgled tistim, ki se "rajše prepirajo namesto sodelujejo". To ci-kanje je šlo največ na račun Jugoslovanov. Sava Kosanovič je Timesu odgovoril, da ako se kje poka-zuje politična zrelost enega naroda, je to v pripravljenosti, da se bori za svoje ideale, če potrebno, tudi z orožjem. Srbi, Hrvati in Slovenci v Jugoslaviji se bore polne dve leti, brez pomoči, dolgo celo brez razumevanja s strani Velike Britanije in Amerike, je dejal Kosanovič. In kaj so storili "politično zreli Italijani", ki jih Times daje Jugoslovanom za vzgled? Napovedali so vojno Nemčiji, to je res? Toda ali se zoper Nemce bore? Ne, pač pa so ob sklenitvi premirja odložili orožje pred maloštevilnimi Nemci in jim prepustili Italijo brez boja. Kosanovič navaja, kako je 80,000 perfektno , oboroženih italijanskih vojakov na Korsiki dovolilo 20,000 nacij-skim vojakom, da so se rešili in da sedaj lahko dalje sipljejo smrt na zavezniške čete v Italiji. "To je 'rezultat politične modrosti Italijanov*," pravi v Timesu Kosanovič in nadaljuje: "Ako bi bilo na Korsiki nekaj 'politično nezrelih1 jugoslovanskih partizanov, bi stvari človečanstva gotovo storili boljšo uslugo, kot pa jo je 80.000 'politično zrelih' Italijanov." Grof Sforza je že spoznal, da. je zaman klical vse Italijane — to je fašiste in proti fašiste v skupnost za vojno proti Nemčiji. "Poizkus preiti iz dvajsetletnega fašističnega režima v en novi režim z ljudmi, ki nosijo odgovornost za vse kar se je dogajalo v Italiji skozi zadnjih 20 let, je tragedija za demokracijo," pravi Kosanovič. Upamo, da so pri Timesu to razumeli. Kompromisi demokratičnih vlad s fašizmom so imeli namen zajeziti boljševiziranje Evrope. Mednarodni kapitalizem je Hitlerjev boj "proti . komunizmu" pozdravljal in mu pomagal. Španska republika je bila uničena po zaslugi "nevtralnosti" demokratičnih vlad, ker so se bale socializma v Španiji. Sedaj svari pred njim Badoglio in Vatikan. Želi, da zavezniki to razumejo in skrbe, da se Italijo ohrani staremu redu. Torej naj gremo spet v kompromise s fašizmom. Mar se državniki demokratičnih dežel še niso naučili, da so bili prvi kompromisi s fašizmom uvod v sedanjo vo|no? Klici masi italijanskega ljudstva, naj se strne okrog svojega kralja in Badoglija za vojno proti Nemčiji, padajo na suha tla Ako masa ni bila zanju, dokler sta bila Hitlerjeva fašista, čemu naj ju vzljubi Bedaj, ko sta nam prijateljska fašista? Ako italijanski narod noče fašistov v vladi, naj zavezniki to razumejo in dajo slovo kvizlingom. Posedujoč i h in privilegiranih je fctrah pred revolucijami. Zato so za stare režime, ki vedo, kako obvarovati "red in mir". A vendar, neglede kako si prizadevajo, socialnih sprememb ne bodo preprečili. Svet dozoreva za preobrat v socializem, pa če toriji v Angliji in tu to dejstvo še tako taje. Ruski profesor Traiain pravi, da se naj vpiše med vojne zločince tudi tiste finančnike, ki so pomagali nacijem. "Forward" v Glasgowu k temu sarkastično dostavlja, da mu angleška vlada v njegov predlog ni pritrdila. Vatikan je transferiral svoje vloge v Morganovo banko v New Yorku. Angleški list The Week piše, da to ve iz verodostojnega vira. Sploh se vse v Ameriki nabrane vsote za Vatikan vlaga že dolgo v Morganovi banki, pravi omenjeni list. Potemtakem je v nji tudi tistih dvajset tisoč dolarjev, ki jih je nabrala zveza slovenskih župnij za takojšnjo pomoč staremu kraju. Manchester Guardian pravi, da angleška in ameriška politika za demokracijo ni kaj prida vzpodbudna. Meni, da smo se med Francozi slabo izkazali, nič boljše ne v Italiji in tudi v Španiji ne iščemo simpatij med demokrati. Ako stremimo usposta-viti stare konservativne vlade, potem to ne bo demokratična Evropa. Niti ne bo demokracije, ako jo bodo obetali taki režimi, kakor je Badoglijev v Italiji, grški kralj Jurij ali pa general Mihajlovič. M. W. Fodor piše v Chicago Sunu. da je general Franco pomoril več demokratov kot pa Hitler, vendar pa ameriška in angleška vlada z njim dokaj dobro izhajati. Nadškof Spellman ga je opisal za globoko vernega, domoljubnega človeka. Res, da je zatrl republiko, toda bila je proticerkvena, sovražna duhovnikom in rdečkarska. Nadškof Spellman, ki je bil minulo poletje v Španiji in v Italiji na neuradni diplomatični misiji, torej nič ne govori o demokraciji pač pa je povsem zadovoljen z redom, kakršnega je v Španiji uvedel Franco. Isti žurnallst je opisal Horti-jev teror na Madžarskem in kako je on (Fedor) leta 1921 apeliral na angleškega poslanika Thomasa Hohlerja v Budapešti, naj posreduje, da vlada neha klati opozicionalce. Odgovoril mu je, da smatra Hortyja za "perfektnega gentlemana". Sicer pa je Hortyjev "beli teior" trebil prekucuhe, torej socialiste. boljševike in liberalce. Don Holleubeck je po radiu iz Alžira govoril o položaju v Italiji in dejal, da je glavno politično gibanje v nji sedaj tako- bra, da odstopata od Sansa in odločno zahtevata, da se njuni imeni več ne uporablja v zvezi z njim ali s skupnim jugoslovanskim odborom Za vzrok izstopu navajata, da se je Sans izneveril svoji nalogi, ki jo je dobil na slovenskem narodnem kongresu v Cievelandu in deluje sedaj pod vplivom "močne struje" za komunistično urejeno državo. Omenjena gospoda sta bila svana stranka akcije, v kateri so i samo na eni Sansovi aeji. Oman se adružile delavske skupine, in ! se jih ni udeleževal, Uran kar pa pa da bo načelnik tega pokreta Carlo Sforza. ki se je vrnil ic Amerike Stranka akcije je za republiko in socializacijo. Neki šaljivec si je izmislil čas-niško raco, da kani zavezniška vojaška uprava v Siciliji (AMG) razdeliti veleposestva med kmete. Ako bi angleški in ameriški oblastniki kaj takega res nameravali, bi morali storiti to naj-prvo doma. je prišel v odbor ielt kot namestnik. Ako bo obveljal njun poziv, in pa Rev. AmbrožiČev ter De be v cev klic, bodo Sans zapustili tudi ostali katoličani. Eni so zelo delavni v njemu in marsikdo izmed njih se ne strinja s taktiko omenjenih gospodov. V sedanjem boju proti Sansu uporabljajo strašilo komunizma in delajo vtis, da so le oni zvesti PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI * i .'# • - ' , • " USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVUC) JE TREBA ZA NOVO, DRUSTO NAROČITE SI DNEVNIK . PROSVETA 99 Narečni»« um Zdruiene dri.*« (ima CHkaf«) in Kanado $«.00 nn loto; $3.00 u pol leta s $1.50 sa i«|rt »«ta; sa Ckisagn in Cie.ro $>.50 sa cafln lata; $3.78 «a!pol Utaj sa iaosamstso $9.00. Noslov za list in tajništvo je: i . • M«. Lawndale Avenue Chiratf» 23. Illinois ameriški vladi, in da le oni delu- Paraguajtki ,H«i,i,lt M..-1 Jel? M Uko demokracijo kakor h h jo imamo tukaj. Am. domovi- na" z dne 26. oktobra kliče. "Katoličani. bodimo oprezni," in citira iz Prosvete o obisku zvez-nh detektivov pri uredniku Molku, ki so ga vpraševali, kdo je bil "na Adamičevi seji v Cievelandu". Dalje pravi "Am. domo- ringo je diktator, ki ne trpi nikakršne opozicije. Vzdržuje se v vladi s pomočjo materiala, ki ga mu pošiljajo Zed. države na podlagi svojih lend-lease dajatev. Neki ameriški časnikar, ki je nedavno prišel iz Paraguaja, piše, da se je predsednik Moringo v svoji pretkanosti pravočasno izjavil proti osišču in se s tem prikupil ameriški vladi in ob enem vina "Ml smo še davno vedeli po privatnik poročilih is Chicags in oko- dobil njeno materialno in moral- Uce, éa m federalni detektivi sani majo sa 'Adamičevo sejo' v C leve-landn ia sa vse tiste, ki se m nje-rove seje udeležili. Dobro nam Je tnano, da so m osje od FBI potrkali $e na marsikatera vrata pred obiskom in po obiske pri ProsveU. Vemo tudi, da so «e marsikje dobili približno tak odgovor kot fa jim je Maksim Lit vino v je eden iz- 4a1 Molek K,job temu B tvoJiln ^ no pomoč. Oborožili smo mu armado, s katero skrbi, da mu ljudstvo ostane udano. Reading Labor Advocate k temu dostavlja, da je Uncle Sam v medna- rodni igri vedno da si opeče prste. v nevarnosti. med najstarejših sovjetskih diplomatov. Na sedanji konferenci v Moskvi je Molotovu in Stalinu v veliko pomoč. K. M. Lan d is II. opisuje njegove skušnje, ko je bil prvič imenovan za poslanika pri angleški vladi in potem pri ameriški. V angleškem tajništvu za vnanje zadeve ga takrat niti sprejeti niso hoteli in je moral iz Londona. Junija 191$ je bil imenovan za poslanika pri ameriški vladi, a naš državni department mu niti vize ni hotel dati. Kakor Churchill v Angliji, tako so tudi ameriški državniki smatrali Sovjetsko unijo za deželo falotov in propalic iz beznic in gheta. Ker Utvinov ni smel priti v Zed. države, je iz Stock-holma brzojavno apeliral na predsednika Wilsona, da naj a-meriške vojake pokliče iz Rusije, ker se bore skupno s caristič-nimi četami proti novi vladi. Ameriška vlada jih je pozvala domov šele eno leto po premirju. Tudi v društvu narodov Je bil Litvinov dolgo časa smatran med mnogimi za osebo, ki se je je treba ogibati. Po 25. letih pa mu je bila dana priložnost pozdraviti dva najvišja člana ameriške in angleške vlade v Moskvi in ju spremiti v Kremlin. Četrt stoletja v zgodovini ni mnogo. A vendar so nastale baš v teh 23 letih velike spremembe. Slovenija je dobila po zaslugi partizanov v ameriških listih precej publicitete. Tako so ameriški čitatelji dobili priložnost izvedeti o krivici, ki se je zgodila Slovencem v prejšnji vojni, o njihovi zahtevi za Trst in njihovem brezprimernem' uporu okupatorjem. Senator Lodge je menda spoznal, da ga je s svojo zahtevo za aeroplanake baze v Sibiriji pošteno "polomil". Zelo nerodna je bila njegova izjava, da Rusi s tem lahko rešijo milijon življenj ameriških vojakov. Pozabil je, da so jih Rusi izgubili že pet milijonov in da jih bi tudi v Sibiriji izgubili milijon ali več. če gredo v vojno z Japonsko In lahko bi ae dogodilo, da bi tista vzle-tališča, ki jih zahteva senator Lodge za nas, okupirali Japonci predno bi mi mogli do njih Profesor Lionello Venturi je v govoru v New Yorku dejal, da sta Viktor Emanuel in Badoglio zaveznikom bolj v breme kakor v korist Dvajset let Je kralj služboval fašiimu in tega ljudstvo ne bo pozabilo. Ljudstvo ve, da se je pridružil zavetnikom, da ohrilm sebe in svojo krono, torej iz svojih sebičnih namenov. Rev. John J. Oman in Rev. Alekaander Urankar izjavljata v Am domovini z dne 25. okto- vpraševanjem g lede 'Adamičeve seje' niso prenehali.** Tendenca članka je svariti katoličane pred druženjem z Adamičem in njegovim odborom, če se hočejo varovati, da ne dobe komunističnega pečata in da ne bodo zvezni detektivi poizvedovali o njih. V podkrepitev svojega svarila pravi dalje: "V istem svojem pisanja oposar Ja g. Molek na to. da Jo "br. f lavni tajnik Vider... s bolniške postelje previdno svaril na poalodieo, ki lahko pridejo sa našo orraaisacijo (SNPJ), še dobi prod ameriškimi oblastmi pečat, da ae Je isrekla sa komunisem. "Tako so torej pri Narodni Jed-noti previdni ljudje mod seboj opo-sarjajo, naj vlada pamet med njimi in aaj~*e nikar ae aaletijo. Naj so ne sa letijo ne v tem ne v onem pogleda—tadi ne s tem, da bi slepo drveN sa Adamičem. To sadnje sicer ni naravnost rečeno, pa se da is vsega rasumeti. .. Toda na drugi strani imamo vtis, da so nekateri odgovorni faktorji v katoliških organisacijah vse premalo na straši radi dobrega imena svojih organisa«!j ia se mod seboj kar nič ne oposarjaje 'na posledice, ki lahko pridejo' sa njihovo organlsacije, če dobo pred ameriškimi oblastmi pečat, da so se isre-kle sa komunisem." Tako se torej melje vse to. Nekaj časa smo mislili, da pomagamo reševati slovenski narod izpod okupatorjev, a sedaj čujemo, da je nam treba bitL tukaj na straži in obvarovati aaj naš tukajšnji narod pred komunističnim pečatom. LISTNICA UREDNIŠTVA A. J., Cievolnnd. O.-—Dopis smo prejeli, ko Je bil list že napolnjen. Daai ima zelo vredno vsebino bodisi za list kot koledar. ga nam v tej številki vseeno ni bilo mogoče objaviti. 2,700,000 moi v vojni mornarici V v*eh oddelkih ameriške vojne momariee Je sedaj približno 2,700,000 mol. Korak v pogubo Nemčije Ko je 1. sept. nemška armada navalila na Poljsko, je bil Hitler prepričan, da bo vsa Evropa v par Vetih njegova. Sko-ro je cilj ie dosegel, pa se mu je vojna sreča izmuznila (n po štirih letih ne njegove horde pomikajo k Rusije nazaj proti Poljaki. Hitler jt Igral in bo zaigral, kot m dogodi skoro vsakemu igralcu. leti — v resnici vse do -avgusta 1943—so bili ameriški časopisi in radio oddaje polne lažnjive propagande o Mihajlovicu in njegovih četnikih. Tekom te dobe so bili partizani in njih vodja Tito redkokdaj omenjeni. Začetkom septembra t. 1. je nastala o tem izrazita sprememba, ker je Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev odprl svoj urad v New Yorku, kateremu je predsednik Louis Adamič, ki je začel ves svoj čas posvečati temu delu. Mihajlovič se sedaj manj omenja, in tudi kadar njegovo ime pride v tisk, je pokrito z raznimi publicijskimi prevarami "vlade" in njenih agentov, kakor je Fotič, čigar urad razpošilja vesti od neke neobstoječe radio oddaje v poizkusih, da iz-podbije popularnost osvobodilne sile, partizanov in njihovega vodje Tita. Na drugi strani vpliva publi-citeta resnice pod vodstvom združenega odbora, v tisku in preko radia na uradni Washington in London potom hrvaškega, srbskega in slovenskega naroda. Tekom preteklih mesecev je Adamič govoril o situaciji v Jugoslaviji s stotinami vladnih u-radnikov, radio komentatorji, uredniki in časnikarji. Napisal je stotine pisem, brzojavk in kabel nov v Washington, London in Mo$kVo, Kairo in generalu Eisenhoweru. Združeni odbor je začel izdajati svoj Bulletin v 30 tisoč izvodih. Mr. Adamič je isto tako napisal več člankov za važne vplivne ameriške časopise in revije. Vse to pa ne zahteva samo ogromnega dela, ampak istotako razmerno velike stroške, približno $2,000 mesečno. No, to je samo začetek dela in mnogo tega se more še urediti. Mr. Adamič daje (brezplačno) ves svoj čas i nenergijo temu odboru, ali ne more nadalje opravljati sam največji del dela. Odboru je treba več tehničnih namestnikov. Rav na tako je treba tiskati in izdajati knjige, brošure, letake, plakate in slično poleg rednega bu-letina. To pomeni, da bo kmalu treba združenemu odboru do $5,000 mesečno. Sedaj je treba odboru najmanj $30,600 Razdelitev aktivnosti bo zahtevalo to vsoto za prvo polovico prihodnjega leta. Vršeč svojo zadano nalogo vz-lic velikim naporom in stroškom, je Združeni odbor deloma uapel, da pred uradnimi krogi in ameriško.javnostjo predstavi v pravi luči značaj in cilj Narodne osvobodilne borbe južno-slovanakega naroda in tu je dosegel za naš narod prvi jasni uspeh te vojne proti protivnemu delu narodnih sovražnikov. Da se potrebni fond za nadalj-no veje delo zasigura, je nujno, da vsak poedinec prispeva po svoji moči. Vsak, ki se zaveda borbe našega naroda za svobodo, vsak, ki želi, da pravica zmaga, da svojim bratom in raaorani domovini pomaga doseči boljšo bodočnost v napredni, demokratski in bratski zvezi vseh juinih Slovanov, je potrebno, da pošlje svoj prispevek in tako postane "contributing member" Združenega odbora, ki mu z obratno pošto pošljfe člansko izkaznico. Potrebno je, da vsa društva iz svoje blagajne prispevajo v ta fond, ki je potreben za moralno in materialno podporo osvobodilnim silam v stari domovini. Potrebno je, da vse naše naselbine priredijo koncerte in zborovanja v korist tega fonda. Nabiralne liste bomo polluli vsakemu, ki teli med prijAelji in znanci delovati za ta fond. Za vsa pojasnila pilite na: United Committee of South-Slavic Americans. 1010 Park AveNew York 28. N. Y ' Vse pošiljatve naslovite na gornji naslov, po mogočnosti tudi čeke In (honey ordre, Izdane Politika trikov ! Nekaj vesti o sebi je Sforza označil za "politične trike", s ka-| terimi se hoče stari režim uveljaviti na stroške demokratov, a na drugi strani priznava, da je pripravljen sodelovati. Ker kup-čujejo politiki v takih posvetovanjih in mešetarjenjih tajno, se | III točnosti o vseh dogodkih in po- trebna takojšnja akcija vsake» nudbah običaj no izvedo šele dol- ?a posameznika pozneje. Naši bratje in sestre v stari1* ^ Iz urada — Združenega odbora jugoslovanskih 1 Amerikancev Kampanja za fond $30,000 , na United Committe of South New York. N. Y. — Skozi dve ISlavic Americans. Kampanja bo trajala do konca decembra; radi tega je po- domovini nesebično žrtvujejo svoja lastna življenja; nam je mnogo lažje žrtvovati nekaj dolarjev. Kadar bo delo Združenega odbora dokončano, se bo izdalo spominsko knjigo z imeni onih, ki so s prispevki omogočili dosego cilja, da bodo naši bratje v stari domovini videli fn vedeli, kdo je bil z njimi v njihovi težki in krvavi borbi za pravico in svobodo. M. J. Bogdanovič, blagajnik; Vinko Ujčič, finančni tajnik. SPOR ITALIJANSKIH DEMOKRATOV VSLED KRALJEVE 'TRME" (Nadaljevanje s 1. strani.) nim Francozom pod vodstvom de Gaullea. O Sforzu poročajo, da je pripravljen iti v vlado, pogojno, da se diskreditirani kralj in kron-princ Umberto odpovesta prestolu. Pri volji pa je glede vprašanja monarhije skleniti kom promis. Prestolonaslednik naj KKON PRINC UMBERTO postane Umbertov sin, ki mu je ime enako kakor sedanjemu kralju, Badoglio pa se naj imenuje za regenta. Umbertov sin je namreč šele šest let star. Ce bi Badoglio sprejel tako rešitev, naj bi postal premier grof Sforza, ki se je nedavno iz Amerike vrnil v Italijo, in v svoj kabinet bi vzel nekaj drugih buržvažnih demokratov, par bivših fašistov in morda kakega takozvanega delavskega zastopnika, ki se bi hotel dati v službo za tak kompromis. Vesti o Sforzu se sicer križajo. Ene, ki prihajajo iz Neapla, ali pa iz Alžira, iz Berna in Londona, trdijo, da je Sforza za sodelovanje vseh Italijanov s Ba-doglijem toliko časa, da se Nemce požene iz Italije. In pa da Badoglio obljublja odstopiti čim bo Italija osvobojena nemške nadvlade. Sforza je burž važni demokratski politik, vzgojen aristokratsko, a v Zed. državah je dostikrat rekel, da mu je ljubše, če ga ne imenujejo grof. V predfa-šistični eri je bil nekaj časa v italijanski vladi minister vna-njih zadev in zastopal skoz in skoz imperialistično politiko. Njegove glavne ambicije v onih dneh so stremele po jugoslovanskem primorju in deloval je, da pride ves Balkan pod italijansko sfero vpliva. V tem oziru se ni torej njegova politika od Musso-linijeve nič razlikovala. Vprašanje sodelovanja v vojni Največja neprijetnost za ameriške in angleške diplomate v Italiji je, ker so jo priznali vsled kraljeve in Badoglijeve vojne napovedi Hitlerju za našo sobo-jevnico, a italijansko ljudstvo pa je ostalo indiferentno. Sobojevnik, ki se noče bojevati, temveč pričakuje le, da mu dovaža-mo potrebščine, je zanič pomoč. Sforza meni, da bo možno italijansko ljudstvo navdušiti za vojno zoper Nemčijo le, če dobi režim, kateremu bo zaupalo in pa obljube, da bo vedelo, čemu se bori. Torej spet političen trik, ki naj Italiji pripomore med zmagovalce, čeprav se je borila proti njim in dvajset let uganjala same zločine. Nevolja Francozov To dejstvo zelo radi poudarjajo borbeni Francozi v Alžiru. Njihovo mnenje je, da je zanje Italija še vedno sovražnica Francija in da bo po zmagi zaveznikov Francija upravičena zahtevati od Italije odškodnino za škodo, ki jo je napravila s svojim zavratnim napadom nanjo. Poročila iz Berna pravijo, da zastopajo enako stališče glede Italije partizani v Jugoslaviji, dočim * druge vesti naobratno pripovedujejo, da se skupno z Italijani bore proti Nemcem. Naj bo že tako ali tako, gotovo je, da je bilo priznanje italijanskega kralja in njegovih pomočnikov s strani Anglije in Ze-din jenih držav slaba poteza. Spremenila se je v vozel j, ki ga ne bo lahko razvozljati, saj tako ne kot v Neaplu sedaj mešeta-rijo. Žrtve Poljske v vojni Poljska zamejna vlada pravi, da «znašajo poljske izgube od pričetka vojne 2,500,000 vojakov, ki so bili uničeni; 500,000 Poljakov je bilo od Nemcev preračunano z lakoto pognanih v smrt; dva milijona Poljakov je bilo poslanih v Nemčijo na prisilna dela. To je le nekaj podatkov, pravi poljska vlada. Meni, da ni v tej vojni trpel noben narod toliko, kakor poljski. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. ; Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI« CANAL 7171—7173 ................................M.......$........ *...........................nun................. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. Tel. MOHAWK «707 ilv i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. I PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ..............ITI""I I iimiihiumumiiiu ,. Romani, povesti, črtice in opisi Poučne in znanstvene knjige KNJIGARNA 2301 South Lawndale PROLETARCA Chicago, Illinois 99 Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtic« in opisi .16 .26 26 .26 .46 .36 .. 1.26 .20 .36 .16 .50 .40 .30 .46 .66 36 .40 .76 .60 * i .16 .40 .76 .20 .40 Bacili in baciljke, (Danrr Fei- gell, humoresk«. broi........40 Cahifooaka um, (Joe Hocking), zanimiv roman v dveh delih, «29 str., broi. $1.76, ve*......... 2.36 • Beat in dnevnik, (Lujiza Pesjtt- kova), roman, broA. .60 Beg ia teme. (ruski pisatelji), broi. 50?, vezana......... 1,00 Cedakova ¿spoved. (Aug. StrUld-berg), broi. $1.26, vez.......... 1.86 Cesi, (F. D. Dostojevski), roman -v dveh delih, 768 strani, broi. $2.00, ves.......................... .. 2.M) Uclgrajski biser, povest is davnih dni, broi.. . *.............. Deaeška vedeževalka, povest is preteklih dni, broi................ Boy, (L. Coloma), roman, broi. Božicaa pesem v prosi, (Charles is.cken*), broi.......\ . Dele noil—Mali jonnk, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. Bilke, (Marija. Kmet), povesti ia (rtiče. broi............ Blajajaa velikega vojvode, (Frank Heller), roman, broi, 1.00 Br^s sarje, (Milan Pugelj), broi. 75c, ves. ........ Cvetke, (H. Majar), šopek pravljic zs stsre in mlsde, broi ................. Cvetina Borog rajska, (H. Majar), povest, broi. ______________ Ciganova osveta, povest, ibroš.. Črni demanti, (Maurus Jokali), broi. $1.25, vez....................... 1.76 Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... Daj nam danes nas vsakdanji kruh, (A. Cerkvenik), povest, broi. .............. Darovana, (Alojzij Dostal), zgodovinska slike iz aub« «mv- vsnskih apostolov, broi. ........ Dalmatinske povesti, (Igo Kai), broi. Dedek je pravil, (Julij Slapžsk), pravljice in pripovedke, broi. Devica Orleanska, (S. K.), slika iz preteklih časov. broi. Dnmače Šivali, (Damir Feigel), vez......................................... Drobiš, (Fr. Milčinski), povesti- ce, broi,.............................. S Dva svetova,. (Ivan MoUli), povest slovenskega priseljenca, broi................... Don Corea, (G. Keller), roman bros. ................... D-e slike, (Kf Meško), broi.. Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s sliksmi, vez. ............'..*.. £ lisa beta, hči sibirskega jetnika, broi............... Farovska kuharica, (J. š. Baar), povest, broi................ Filozofska zgodba, (Alojz Ji- rasek), vez.............. Francka in drugo, (E. Kristan) broi. ................... Frsacija in francosko ljudstvo, (C. Petelin), sploien zanimiv oris Francije in njenegs Ijud- stvs, broi............................ Fran Baron Treak, vodja hrvatskih pandurovt (O. Pandurič), bros..................................... Clad, (Knut Hamsun), 'roman broi. 76c, vez...................... General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broi. Gozdavnik, (Karol May), povest Iz aimeriikega življenja v dveh delih, broi............................... Gospod Fridolia 2otna in nje-gova družina, (Fr. Milčin- ski), vez................ Grelnik Lenart, (Ivan Cankar) , življenjepis otroka, broi. ........................................ Hiša bres oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi............. Hadii M ara t, (L. N. Tolstoj), ' roman, broi.............—........... 1 leptameron, (Marg. Vsloiska), povesti, broi............. Humoreske, grotesko in satiro " (VI. Asov in Teffi), broi. .. la n s sik krajev, (Zofka K veder), povesti, vek.............i..... Igračke, (Fr. Milčinski), črtice, vez..............m................... J«ron>k;a krog, (A. Koievnl-. kov), povest ss mladino s slikami, iz ruMine prevel I. Vuk, broi..........................; Jug, (P. Čhocholouiek), zgodovinski romsn, 014 strsni, hrož. 75c, ves. *...................... Jaan Miseria. (P. L. Coloms), povest, broi.......................«... Jurftics Aficeva, (Ks. Aandor- Gjalski), broi. 40c, ve«......... Konfe.lje litsrata, iS. M. Ma char), sbirka spisov, broi. f»0c, HSZ. ......................i.«—» Kazaki (T* N. Tolstoj), «avka- sk <* aovsst. broi.. KraJjev vltos, (M. Zevsco), zgodovinski romsn, 874 strsni, broi. $1.00, ves................... - Kreutcerjeva sonata, (L. N. Tolitej), romsn, bro^............. Kr»n# osveta, I* spisov črkeske- gs častnika, broi................— Ljudsko povosti, (Frsnc Jsk- ifč), broi............... Ljubljanski tipi, (Jot. Suchy), ssltrične-psiholoiki obrazi, hre* .... ......... J • Marjetica (Anton Koder), idila, bro«........................ M«rs*lje*a. (Hermsn W'endel), sfpdovins mednarodne delav-skr liininc, br<»»ir:U).i Malo iivljeajo, (Dr. Fr. Detela), povest, broi. #6«, .....-...... .76 .76 M .36 .76 36 .36 Med potnici i a mornarji, (Kratko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi..................... Moje iivljenje, (Ivan Cankar), vez. ...................................... Masolino, glasoviti italijanski . ropar, broi.. .......................r Moi ■ brazgotino in druge no-sfig, (Jack London), broi.. Napoleon I. (Iz ruičine preval Ivan Storo* $1.50. vez............... 2.001 V. zvesek: Izza kongresa. " zgodovinski romsn, broi. $1 50, ve* .........................2 00 VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoiks kronika, broi k $1.60, ve*. :........................................2.00 Trdina Janes: Zbrani apisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj». Bajke ia povesti o Gorjancih. ;il. knjiga, broš. 76c, ves....... 1.25 IV. knjiga, brui. 75c. I»e*__1.25 V. knjiga, broi. 60c, ve*.......1.10 VI. knjiga, broi. 86c, vez .... 1.36 VII. knjiga, broš. 86c, ve*....... 1.35 VI. in VII. knjiga skupaj, vsa. 2.60 VIII. knjiga, brof 76c, ves..... 1.25 IX. knjiga, broi. 75č. ve*..... 1.26 VIII. in IX. knjigi skupaj, broš. 2.25 X. knjiga, 1 sprehod v Bolo Krajino, broi. $2.00, ve*. 2.60 Aafiaa, (Lgonid Andrejev), drsma v kirih dejanjih, broi. 0eneiki trgovec, (Wm. ghskes- pesrg), vezsns ........... Car I i jeva ionitov—Trije ioni-ai (F. S. Tsuehar), dve ss-loiprri, enodejankg, broi.... Divji leveč, (F. S. Finigar). ns-' rodni Jgroluu s petjem v itl- rlh dejanjih, bro*ZZ............. Golgota (II. Krlei), drsms v treh dsjsnjih ............ Gaapa s morja (Henrifc Ibsen) igrs v petih dejanjih, brok HrUrnica, (Ivan Mo\Vk), drama v treh dejanjih » prolo- gosn in epilogom.......... Jnllj Coaar, (W Shakespeare) Kjpr.jo ljubezen, tam #ag. po L. Tolstojevi poveati spisal F. Miičinskl. Igra v l. dsjanju Martin Krpe«. (Fran Govekai), dramska pripovedka v petih |0«ni9i, broi. Macbotk, (Wb. tikakespesre), ..................... OtkaUe, m. Shakespeare), .35 .60 .25 ...60 .40 .45 .25 .50 .26 .60 po- MO .36 .46 .35 .40 .66 .76 .75 .50 .60 .36 .76 .66 .50 .40 .60 .25 1.25 .25 25 .45 .75 .80 66 SLOVENSKI PISATELJU Ivaa Cankar: Zbrani spisi: I. sv., vsebina: Erotlks, ls-dsjs 1902; Erotiks, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, broi. $1.6n .......................... 2.00 II. zvezek: Crtics in povesti ter Kritični in polemični apisi, bro|. $1.50, .............-.................. 2.00 III. zvezek: Jakob Ruda, Po-tovsnje Nikolsjs Niklčs, Zs nsrodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.10, ve*........-......................... 2.00 IV. svezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vezsns ........................ 2.00 V. gvezek: Krslj ns Betajno-vi, Ns klsncu, Črtice, O-pombe, 322 strsni, broi, 11.60, ves........................ 2.00 VII. zvezek: Mimo iivljenjs, Črtice in novele ter Kritični spisi, broi. $1.50, v« ~ -.........................r 2.00 VIII. zvezek: Gospe Judit, Krii ns gori, Potepuh Msrko ' In kralj Matjsi, Opottfbe, 377 str., broi. $1.60, ves. 2.0$ IX. svezek: V mesečini, Martin Kscur, Nins, Is Ottak- 1 rings vi Oberhollsbrunn, * \ Oporpbe, 350 str., broi. $1.50, vez. 2.00 X. zvezek: V samoti, Smrt ln pogreb Jaiooba Nesreče, Alsi is Rasora, Crtles, Opombe, 370 strsni, broi. $1*0, vez....................... 2.00 XII. svezek; Pohujšsnje v dolini ientflorjanski, Zgodb« Is doline ientflorjsnake. Novo Iivljenje, Opombe, 36« str., broi. $1.60, ve*. 2.00 XIII. zvesek. Zs kritem, Sosed Luks. Kurent. Opomb«, W str., broi. $1.60, ves. 2.00 XIV. zvezek: Pesmi, Niobs, Ct-tice, Npvsl«, Hlapci, O-pombe, 313 strsni, broi. $1.50, ves. ...................... 2.00 XV. svezek : Troje povesti, Črtice, Opomb«, 327 str„ broi. $1.50, vss. ............ 2.00 XVI. *v«*«kt Sstirični «pisi, Kri-tični in polemični spisi, Bels krlzsntems. Volja In tpoč, Lfps Vids, Opombe, 36^ stf., broš. 11.66, vet. ......................2.00 1.00 1.16 Jurčič Josip: Zbrani spisi, vesani: ! II. svesek: Spomini stsregs . Slovenca. Tihotapec, Juri Kobile, pvs prijatelji, Vrban Smukovs tenitev ln Grad Rojinje, ve*..... Jsnko Kersnik, sbrsni spisi, ves. (Uredila dr. Ivsn Prijs- telj in dr. Vlsd. Leveč) L *v. D. sei.: Cyklamen in Agitator, broi. 60c, vez. III. sv. 1. sei.: Kosi in in Vr- janko, broi. 65c, ve*-------- 1.151 II. sei.: Jsrs gospods in Oietov greh, broš. 65c. IV. sv. I. in II. sei.: Gospod Jsnss. Kmetske slik«, Humoreske in Povesti zs Uudstvo, broi. $1.2^, ve*. 1.76 V. *v. I. in II. ge*.: B«rite novice, isloigrs v enem dejsnju, Kritike in Ko-mentsr, broi. $1.36, ves. 1.86 VI. sv, L «ai.: Lets mladosti in učenja, broi. 76c, vet. 1.2$ II. in III. sei.: Novelist ln politik, broi. $2.00, ves. Očiščenje, (Angelo Cerkvenik) trigedija v Šestih scenah . . Romantične duše, (Ivan Can-ka*), drsms v treh dejsnjih, miaana Sen Krasne noči (Va. Shsk«s-peare), vezana .......... Umetnikova trilogija, Ivsn Cankarju v spomin. (Alois Kraigher), tri enodejsnke, so celot* sase. broš. 64e. ve« Volknšin, (F*. Milčinski), ropsr- sks prsvljics * petjem v enem _______ ____ .50 .50 .50 .60 .60 .60 .35 O zdra vju in bolezetb. (pr. A nt. Brecelj), broi.. . g......... 1.50 O delavskem ia socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve . jugoslovanske socialnodemokratlčne stranke (1848-1896), (A. Kristan),* broš. 76c, vezsns ........ 1.00 Pomlad človeltva, (Dr. Živko Topalovič), poljudno razloii-tev razvoja človeka in človeške druibe, brofr. ..............76 Pravo in revolacija, (Leonid Pitam ic), broi...........................25 Priče evolucije in Adami pred Ada mom (Ivan Molek), bros. ' 35c, vezana .............^.50 Prva pomoč, (I)r. M. Kus), s 40 slikami, bros..........G0 Psihične mote;« na alkoholski podlagi, broš. 75c, vez. .1.. 1 1.25 Rasa in vera v srbski prošlosti, (VI. Corovic), broi................. .25 Rasvoj socializma od utopije do ananosti, (Friderik Engels, prevel M. Žagat) .........25 Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov, (Abditus), broš. .................... ................35 Ročni spisovnik, obrtnih, trgovskih, ljubavnih in snubilnih pisem, (Viljem Potgsj), broi. .50 Zadrušni koledar Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 zs ............... (Imamo jih dvojne vrste.) Informacije o dobavi državljanstva Zodin jenih dršav .'roletarec, vezani letniki 1919-28, vsak ........... .05 .15 3.00 Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjia naročila lahko pošljete poštne znamke. Pri večjih naročilih popust. Kdor želi vezane knjige, je cena toliko višja kolikor znaša vezba. NASLOV: PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL (Ciaessens- si je (Mo- ZnanUvene razprave, politični ia gospodarsko-socialni spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter brošure. A ngloško-zlo vensko kn (Dr. F J. Kern), Spisi Androjčkovega Jožeta: I., III., IV , VI., VII. in VIII. zvezek po V. svessk ................................ Frsn Erjavec, zbrsni spisi: 1. sv. Povesti, ves..................... 1.00 V. sv. Zbrsni spisi *s mladino, ' vez. ........1.75 PESMI IN POEZIJE. Akropoli« in piramid«. (Ant. Aškerc), poetični sprehodi po Ori«ntu, fins vesbs... .$1.00 Atila V Emoni, romsnes, (Ant. Aiksrc), broš Homorj«va lliada, (Fr. Omer-ss), broi. I. sv. spev, 76c, VII. *ve. XII spev ................ Moderna francoska lirika, (AnU Debeljsk), vez...... Preproste pesmi, (Mile Klopčič), vss. .... t............... Pesmi. (Srečko Kosovel), broi. Pnkorako poti, (Jsnks Gls«er), VWp* «eeiseefeep«#eeeesis Primoš Trubar. (AQt. Aškerc), KFodovlnsks epiks pesnitev, v«*. .................... Pesmice i« prirodo, (VI. Ks- pus), broi............... Solace ia senes, (Ante Deb«- fjsk, broi...........:;.. Slutnje. (Ivsn Albr«cht), broi. S leske peami, (P. Bezruč), ves. Sto let slav«nske lirik«,. od Vodniks do moderne, (Cv. Golsr), broi. 66e, vss, ... Strup Ia Jadeje, (1. ft. Mschar), broš. 76c, ve*. ..................... 1J6 V sarje Vidove, (Oton Zupgn-člč), pesnitv«, broi. ..*.... .$5 ABC socializma, kratek pregled socialističnih teorij (Iv. Molek), broi.... .....................15 Ali je religija prenehala funkcionirat«? Debets ........ .15 Ali apolaa vsgoja roe ai potrebna? (Frsn j o fcgeč), broi. .36 borilo, vez..... 2.00 Čitanka o kigijoai, (Dr. Ivo Pire» Onstrirans. vez....... 2.00 Borba za jugoslovansko državo, (Dr. Al. Ofris), broi............50 Ctsvek — ad kod ia kam, duhovno presnavijanje svsts, (Ivsn Ool-Voj), ves. ................. 1.76 1.30 Državljani priročnik. (Leo Zakrsjiek, broi........1................60 I Doba rasama, (Thomas Psine), j broi. ....I...'......'................1.........50 Govedoreja, (R. Legvsrt), s sliksmi. broi..............................75 Dejaaiek» njegs negovanje in {rehrsns. (Dr. Bogdsn DerČ), roi. ...........1................-..........35 Divlji PreoMaci, (J. H. Moors), prestavil t. Cvetkov (v hrva- ičlnl), ve*. '....'.....Z.:............. 1.00 Elementi moderne isobrasbe, (I. Molek), broš. 40c, ve*.. . .60 Hipaotisem, navodila sa hipno- ti*iranje, broš........................50 Isvar življenja, (A. Z. PetrOnij), zdravniška k n jigs o spolnih zsdevsh, broi. Z........S..1.00 Idejni predhodniki današnjega socializma in komuaisma, I (Abditus). broi. 7/. .35 llustriraaa lopa maska, nsvodi- Is zs iminkanjc, vez. ....,, .76 Kaj naj storimo, da bomo odre. šenlt (R. G. Ingersoll), broi. .25 Katoliška cerkev in socialisem broi........................................ .2$ Kako jo nastalo današnje delava atvo It, njegovo gibanje? (Dr. D. Lončar), broi.......36 Kapital, (KsrI Msrx), poljudna isdaja, vrtana........... 1.76 Kari Mara. njegovo Uvljeaj« in nj«gov nauk, (M. Beer).....35 JCIetarstve, (Bohuslsv fiksli- s cky), broš. $1.50, vez....... 2.00 Kulturni pomea socialisms, (Dr. Msx Adler), broi. .........15 Kratka agodsvips ' legator in Srbov. (Mstijs Pire) ...«••...,.»......... .25 Krščanska religija In Veliki sva-bodomisleci? (R. G Ingersoll In J. S. Black), broi. ...........60 Mosdno delo in kapital, (Ksrf Marx), broi. ....... ... .15 Med padsrji in «dravnški. (Jsnko Ks4), spomini svojs matere. broi..............-.......«... .75 Miselni rasvoj evropskega i leve-i tea, (Frank Drtlns), 387 str., broi................................. 2.00 Materinska pomoč sdravemu ia hnlasmn dojenčku, (Dr. Ms-tijs Ambroiič), s 80 sliksmi .35 MoJi sapiaki g Dunaja (Emil Stefsnovič), broi................... .15 NokeMko pravopise, (Veno Venomer), broi............................10 Naš «vstavi.! aaaar. teorijs in rasvoj dialsktünegs msterisli-ms, (SigmsK bros................ .50 Nai jezik. (Dr. Jofts Glonsr), vez. ..•«•.........«.•... .26 .25 .30 .65 .65 .40 .65- .35 1.2Ô .35 .45 .25 .50 2.75 .80 .60 .60 .76 .50 .60 .60 .35 .50 .35 .50 .85 .36 1.00 Roparska trojica, Molek) ........ Socialni ideali in Kako človek ust ve ril boga, lek-Kerscher),. broš..... Slovenski politični problemi, (Dr. Anton Dermota), zbirka črtic o narodnih in socialnih problemih Slovenije, broi...... Slovenski sadjar, (Martin Hu-mek), letnik 1918 in 1919, broi. vsak...................... Smernicc novega življenja (Dr. K. Ozvaid>, bros. Sociplna zaščita dece in mladine, (France Gorsič), broi............. Spol, ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zshorj, trda ves. Spretna kuharica, vezana .... Spisovnik. ljubSvnih in ženito- vsnjskih pisem, broi«.............. Srbspa početnica, sli priročnik *s učenje cirilice, beoé........... Strokovne .. organizacije w Sloveniji, broš. Svetovna vojna in odgovornost socializma, (E. K.), broi........ Splošna zgodovina socializma an socialnih bojev, (Maks Bear), III., IV. in V. del. vsebuje s) Novejša dobs, b) Dobs od 1750-1860 in c) Nsjnovejšo dobo, vsi trije zvezki skupsj, broi-----------........4....W........... Temelji vere, (R. G. Ingrrsoll), broš...............^r —TT7 -f...... Uvod v Budhizem (Joseph Suchy) ..*.. J;.:. ...... Varčna kuharica, (Msrtjs Remec), vezana ............ Vladar. (Nicdbla MichiaveUi), broi......j.............. V novo deželo, ....... letnik 1936, vezan ............... letnik 1987, vezan ................ letnik 1938. vesan ............... letnik 1939,'vezan a............ letnik 1940, vesan .......... .. letnik 1941, ve*an ................ letnik 1942, ve*an .............. letnik 1943. ve*an .......«....... Koledar1 Cankarjeve družbe ilustrirani in * isredno zanimivo vsebino^ letnik 1930,A>roš. I*...,...------- letnik 1932, broš............»... letnik l»34.Juui| .............. letnik 1936. mfl* ............... letnik 1937, broš................. letnik 1938, broš................. letnik 1931», broš............... letnik 1940, broi................. 1.50 .25 .1$ .«u .25 .36 .20 .25 .50 1.50 Lakota v Indiji Iz Bomba j* v Inaiji poročajo o silni lakoti v provinci KaA-mir. Giadna množica je dne 26. sept. vprizarjala velike izgrede, v katerih je bilo ubitih sedem demonstrantov, 25 policajev pa ranjenih. DRŽAVLJANSKI PKI KOČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV* LJAN. Poleg vpraisnj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu .aa državljanstvo, vsebuje knjižica ¿e v II. dele nekaj važnih letnic iz rirodovine Ze-dinjenih drisv, v lil. delu pod nsslo-vom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustsvo ^Zdinjenih Jrisv, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih driav in Poedine države. Cena knjižici je samo 50 centov S poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CH1CAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. .15 »eessseeeeessf sen »»esssee POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko radio Liro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georqe Marchon oe^ae k*^* »eseee PRISTOPAJTE K J SLOVENSKI NARODNI < • PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK | i "PltOSVKTA": » Stane aa celo leto $6.00, pol leta $3.00 .76 .75 .75 .75 .75 ;76 .76 1.00 1.00 1.00 .50 .50 .50 .50 60 .60 .50 .50 I Ustanavljajte nova » De«et članov (ir) je druitve. 1 trebs ss h, novo druitvo. Naslov *a list in ] ;; za tajništvo je: « j 2657 S. Lawndale Ave. [ CHICAGO 23, ILL. ÎMIIM»MIMM»MMIIHM Dr. Joho J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tat Crawford 2SI2 OrFICE HOURS: 1 >30 to 4 P. M 'Except Wed. end Sun.),. 6.30 to §:30 P. M. (Except Wed., SsL snd Sun.) « Rri 22It Se. Ridgewav Ave. Tel. Crawford S440 If no aaswor — CaR Anttln -5700 i BARETINCIC & SON i » POGREBNI ZAVOD tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. HIMIHMmMlHHMH A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION- " ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1886. Published Wnkly at 2301 So. LawndoU A*e. CHICAGO 23, ILL., November 3, 1943. VOL. XXXVIII. Oil Thicker Than Water THE MARCH OF LABOR "Oil is, to our Senators' conception, thicker and more precious than blood." Thus writes a correspondent to a metropolitan daily newspaper. He was referring with disapproval to the charge, made by five United States Senators that Britain is draining this nation's oil supply ior war use and,, at the same time, conserving her own reserves of oil for commercial purposes after the war is over. We don't know whether the Senators' story is true or not in this instance. But we do know that there is ample justification in history to show that private profit is place! above public welfare in peace and •ii war. Pierre Van Passen. in his best seller, "Days of Our Years ' tells n sordid story «that justifies lasting suspicion against the master class and indicates that oil can, indeed be viewed as more precious than human blood. Van Passen relates that valuable industrial resources in German hands could have been destroyed by the Allied armies during the early days of the other World War, with the result that Germany would have been at least badly crippled. But, he relates, they never were destroyed because important Allied interests owned large blocks of stock in them. Even more recently, in our dealings with Japan the same thread of private profit mars the politically-woven fabric of American life: Despite the fact that we gave lip sympathy to China, our profit- makers continued to send vast qauntities of pig iron to Japan. And, when that was outlawed aftsr protests and strikes by labor, the same profittering interests took advantage of a technicality and sent fabricated steel ingots! We are not going to permit ourselves to be shocked into a state of mental blindness by any charge, however horrible, that is based upon the working of the capitalist private-profit system. We don't know the facts about British oil. But we do know it is possible and even probable that British cap.. Mists—and Americans, too—would needlessly shed tne blood of American workers to safeguard their own wealth and position. For that matter, the present war is the result of the struggle between industrial masters and exploiters who have admitted that they would lack the necessary incentive to win the war if they ai*e deprived of the privilege of making big war profits in the process. We also suggest that what the Senators have said is worth thinking about as an indication of what is likely to happen to the "holy alliance" of which we are a part when the war snds and the danger of German and Japanese victory vanishes. Will the same friendship that a common danger has forced persist then? We don't think so—not if the private profit system remains the way of life in America and Britain. For just as oil really does become thicker and more precious than blood when private profit is at stake, just so will friendship vanish when competition replaces cooperation. The one sure way to have international harmony and peace is to socialize the ownership of the necessities of life. When people own in common they can enjoy in common and live together in friendship. And the place to start that new order of life is where we are—right here at home. A Socialist America would be a powerful instrument for building of a bloodless future.—Reading Labor Advocate. Mam _ w Moftc Act rf* *ef fTMrtiiH IV JL ttJVtNé OHtOH MAT»«OüPi . -^s. m MUfMt narr«*I9W* Willke's New Deal Wendell Willkie's St. Louis address was a plain and appealing attempt to outbid President Roosevelt for the liberal and labor vote. He is doubtless right in saying to his fellow Republicans that this is their only road to success in 1844. As Roosevelt has stepped toward the right In order not to get too far ahead of the political leaders. Willkie has tianced skillfully toward the left in order to get closer to the people. It is a perfectly honest and laudable maneuver. If it wins, it will be be- WE GO TO RUSSIA | | At the present time there is a conference in session at Moscow that constitutes an event that would have been unthinkable only a few years ago. Mr. Cordell Hull, our Secretary of States, whom sortie have .-ailed "reactionary," and Mr. Anthony Eden, Britain's No. 2 diplomst, ure sitting down with Joe Stalin, the Communist dictator, to discuss what the world shall be like when this war ends. For the sake of world peace we hope an agreement will be reached. But we are not optimistic. There are some powerful reasons why Stalin, Eden nad Hull will llnd it difficult to amalgamate. For one thing, the historical background is bad. The Russian dictator has not forgotten that the two great "dentoc-iacies" were a long time viewing with favor Adolph Schickelgruber's plan to wipe "Bolshevik Russia" out of existence. That memory will justify "Uncle Joe" in being wary. Then there is the wide divergence In ideology between democracy and dictatorship. But, above all, there is the American pledge of '.'four freedoms" everywhere in the world. It is difficult to imagine Joe Stalin and Franklin D. Roosevelt agreeing on the meaning of freedom. It is even more difficult to believe that there can be agreement on the more practical questions of whst should happen to Latvia, Lithuania, Esthonia, Finland and Poland when he map of Europe is again drawn. Will the "democracies" oblige Russia by forgetting that the immediate cause of war was the violation of Poland by the Nazis? Or will :ause it deserves to win. , Joe Stalin be kind enough to waive his claim to national units in- Mr. Willkie offers to take Labor into government. It is to enter! eluding a sizable section of Poland, he has already taken over as Russis's • he cabinet and "help determine ... fiscal, financial and international policies." And all of the phrases which are used t4 promise better conditions to fsrmers and workers would, in practice, have to be interpreted in the form of a new and bigger and better New Deal program. This is all good. The New Leader can think of no objection to It But, as compared with Mr. Willkie, President Roosevelt has one great advantage. He has already given us a New Deal. Te best that Wendell Willkie can do is promise a better one —The New Leader. IN THE WIND From THE NATION . Holders of life-insurance policies are getting literature these days from the Peoples Committee to Defend Life Insurance and Savings urging them to write their Congressmen in favor of a sales tax. Most of the officers and directors of this Peoples Committee are insurance executives, bank presidents, manufacturers, snd retired gentlemen. A letter soliciting funds for more literature bears this postscript: "In view of the undoubted consequences of a further increase in corporation taxes, support of 9n alternative tax seems a proper expenditure of corporation funds. Corporation subscriptions are there fore in order and will be welcome. A group of comic magazines is now offering its characters to the movies and the radio. Soon it will be possible to see Kid Eternity at your neighborhood theater, or with a turn of the dial to bring the Human Bomb Into your home. Ex-Governor Julius P. Hell of Wisconsin, in announcing that he would seek ths Republican nomination for Senstor next year, outlined his program: "My platform would simply be 'the brotherhood of man.' The trouble with so msny candidates on the Republican ticket is that they don't have a formula for the post-war world ... We've got to stop this squandering of money. If I get down there In the Senate I'll break the damned chairs up if necesssry to call attention to my formula." mission to publish and distribute in Spain a Spanish-language newspaper presenting the United Na-tinos' side of the war. Franco has finally consented ..A Nazi newspaper in Belgium complains that coal miners deliberately dig only the worst coal, and claims there is a secret agreement among them to save the best for the Allies . . . Housewifes of Dr&bak, Norway, recently demonstrated by massing in front of the Nazi mayor's house with empty market baskets ... The horse-meat ration in Holland has been reduced by one-third. own? What will Russia do about Japan when—and if—she no longer has Germany to fight? Merely to ask the above questions is to emphasize the fsct thst the world is in an awful mess — a hash of conflicts that can scarcely be settled by anything less than compromises of ideas and practices thst liave been considered basic to the capitalist order . Surely, the world's rulers hsve made a deplorable failure of their regime They have permitted two world wars to happen within a generation and now they want to prevent a third — without sacrificing anything. The immediate prospects are dark.—R. L. A, wage chiselers are sent to jail PHILADELPHIA.—For the first time since ths Wage-Hour Act bees ms law in 1988, two employsrs h.ve been >il«l f»r chi«linf on th. ^ublV'lT^Tri'rim^i'nJ psy envelopes of employes. In Federal district court COUNT SFORZA AND HIS FUTURE years of exile. Count Sforza declared that he had come back as a private citizen whose only interest was in helping to win the war against Germany. Until that goal was reached he would not, he said, proclaim for any party nor would he Join the Badoglio or any other government not chosen by the Ita-j lian people. It seems probable that he will have great difficulty in adhering to this self-denying course. Strong pressures, we expect, will be used to persuade him to lend his prestige to the Badoglio government, which badly needs some res- There here, Jo'.ge Hsrry Kalodner Imposed six month's sentence* on Harry and Isa-dors Disher, partner» in the D. A O. Shut Company, and fined them $6,-200 each. A. third brother, Nathan, was given s six-month ruaponded sentence, fined $16,600 snd ordered to psy $92^60 In bsck wages. Ia July, 1842, the three brothers were fined 1268 eech toy Judge Kal-odnsr for s simllsr offense. Ths firm now is engsged in making army snd W. A, C. uniforms. In imposing sentences. Judge KaU odner said: in Italy was growing even before the fall of Mussolini but it had to stay underground. If the Badoglio On his return to Italy after many I government attempts to suppress It it will continue underground. Will the AlUed Military Mission, which is the de facto power behind the throne, then sanction the use of Gestapo-like methods to stamp it out? The issue may be brought to a head by the arrest of three prominent liberals in Apulia for issuing a clandestine newspaper. Since the only, authorized journal is the official government sheet, no other method of disseminating their views wss open to them. According to Herbert L. Matthews, tiie New York Times correspondent, neither the Badoglio government nor the Allied Military Mission is eager to accept responsibility for this sctlon. which is laid at the door of a local authority. But obviously this kind of excuse will hold wster only it the men are immediately released. As we cannot believe that the Allies will, in fact, permit freedom for discussion to be brought by terror, they will be compelled to insist either that the Badoglio government turn a blind eye to "Illegal" political activities or thst It remove a curb which cannot be enforced or defended. — The Nstion. Festung F.urope: For some the British Ministry of Informstlon has been trying to get Franco's per "You sre the type who would continue to violate the law even if I fined jrou IfVilW. You're out to make s dollar, legally or otherwise, time I hepe a few months In jail will convince you thst, in the long run, square dealing pays best." have even been suggestions that he might be appointed Prime Minister and Badoglio relegated to the position of War Minister or Com-mander-in-Chief. If he resists these pressures—snd we would expect him to unless he is given full power to choose his sssocistes in the government — he is likely to be drawn towsrd the Psrtito d'Azione (Action Psrty) which, uniting a large number of democratic groups, is claiming him ss its leader. Al-| though the Anglo-American authorities appear to believe that Italy can remain a political vsccum until the war is over it is obvious that, even if the present regime Is accepted as s militsry expedient, prepsrst^n must be made for the promised day when Italians can once again choose their own government. v a Political discussions snd sgitstioh fell In death bat Still QBdffag. The very winds their names sigh lag. Ths waters murmured of tbetr The woods ware peopled with their fane. The meanest rill, tfe mightiest rtvee. Beamed rolling with their fasse Uf ever." REFLECTIONS By the Editor of the Reading Lobor Advocate I agree with all the arguments now being presented by labor union spokesmen against a Federal sales tsx. A sales tax is inequitable In t.ie absolute sense it besrs with equal force upon the rich and ,x>or. Viewed relatively, it leaves tiie poor wit i\ less then enough money to buy the necessities of life and dees not hamper the ability of the rich to spend and consume. It .s a i attack upon the living standards of the masses. However, while I understand and endorse these arguments, I cannot understand tiie note of injured surprise that tinges the objections now being made. What else can workers expect — in a society that is founded upon class privilege snd class exploitation—than that the working class, which always has carried the load, I shall continue to bear the burden of war? Or that the economic royalists— whose head-men have become the directors of important government bureaus—should continue to enjoy the richest fruits of the economic empire they control? * It is not against privation that workers protest; that is unavoidable when the nation is producing the things that people cannot use and when a large share of the consumption goods that are being produced must be shared with the population of other lands. But while sacrifice is inevitable, fairness and' equality of sacrifice could be achieved—and would be if the common welfare, rather than class advantage, were the chief consideration. That, however, is not the case. The fact is—and it has been emphasized here before—that there are two wars being waged. There is the military war that almost everybody knows about. And there is the class war, that few people] recognize but in which everybody I is inescapably involved. The Fact that, even in the crisis of war. there is a taxation system that enables owners to escape the sacrifices that workers are forced to make, is one of the manifestations of the class war. * Workers who don't quite understand may get a clear view of what • is going on within our own country i if they consider the sales tax campaign together with the demand of the nation's corporations for the unrestricted right to accumulate big treasury surpluses. ^ They call those surpluses "seed money." They explain that THEY must have gigantic cash reserves to again WORK THE WORKERS after the war is over. And what does thst mean? It means that, while the great mass of people are doing the sacrificing DURING the war, after the war is over the few who are not really sacrificing at all will still own the nation, still own the jobs, still rule and exploit workers. « If the sales tax goes through— AND if the nation's corporations are permitted to accumulate their "seed money" while the war on the, military front is being waged — workers will come to understand that their sacrifices hsve not won them the freedom and justice which every generation has sought. For the plan and program of the owners is only a refinement of the slavery of the ages and does not fit with freedom. Nor do the corporation heads who are setting our national policlos and directing our social course today recognise freedom, justice and equality as either essential, deair-able or possible. They must rule in the years to come, They must own the sources of all welfare. They must shape the pattern of life. It does not occur to exploiter»** snd, unfortunately, it has not been accepted ss sn issue by many work* era—that society might own the nstursl resources and the industries; thst workers might employ themselves under a collective arrangement; that welfare and sacrifice and effort might be shsred equitably snd fairly. No, ownership of the capital that makes for wealth and power shall remain a private matter. That is the basic creed of the capitalist profit system. « Why, then, should anybody be surprised, when, today, the lawmakers of capitalism are playing Badoglio Out Of Line We aie all for fighting this war with everyone whom we can get on our side. Like the man who was fighting the bear, wented not toe too fastidious about the character or opinions of our allies #¥*cbbellige-•ents Marshall Badoglio and the members of his government are not the persons the average American wouid vote for if he were a citisen of Italy. It is perfectly clear that most Italians view them with little iavor. But they constitute the government in being, and they have sworn to do their part in killing Germans 'All right. For the time being this Badoglio crowd is left at the head of the Italians as they turn with • $ against the Germans. « * But in his interview on October 14th Marshall Badoglio was not fighting against the Germans. He was fighting with them against us. He made a speech against "the left," against Communism, against anyone in Italy who may want a different sort of government from that which he is furnishing. "The Allies," said the ex-Fascist Marshall, must help us in press and in propaganda so that Communism does not stand a chance." He evidently hopes to have the governments of the United States, Britain and Russis use food as a weapon to keep reaction arias in power. To win their support for himself, rather than for Italy, t.e uses precisely the same arguments on the basis of which Hitler rose to power in Germany. . Some straight talk is due from Washington and London in Bado-glio's direction. His government surrendered "unconditionally." Our military outhorities could easily have toppled him off JiU rickety political structure. We have never expressed any approval of him or of his policies. We have, on the contrary, given solemn promises that the people of Italy shall be left free to select their own form of government and officials who can be trusted to carry out their will. Marshall Badoglio heads the cabinet on suffrance. He is, at best, an interim official held in place by foreign power. His function is exclusively military. When he tries, as he did in this interview, to secure our <«id to consolidate his political power, he is completely out of line. He is impeding UuTconquest of Germany. He is alienating the support of the Italian people to the war effort. He should be taught a sharp lesson— and quickly. — The New Leader. 9f SAFEGUARD THE 'SOLDIER VOTE The "solider vote" may decide the next election. It is, therefore, of the greatest importance that the service men b given every opportunity to form intelligent opinions concerning the issues and the candidates; to indicate their choice freely and without coercion of any kind; and, finally, that their ballots be honestly counted. Congress has been asked to set up an agency to supervise the task— and it is a task, a tremendous one. The Gree-Lucas bill calss for a commission of five, including at least two representatives of the minority party, all to be named by the President. Republican leaders object, saying the Republicans should be permitted to pick their own members. They favor two Republicans, two Democrats, with Chief Justice Stone of the Supreme Court as the fifth masnber If the Chief Justice will act, that would be a splendid arrangement. Like the wife of Caesar, the proposed commission should be above suspicion.—Labor. Theory R. C. Hoiles "conducts a column" in the "Register" of Santa Ana, Calif. He has dug up some economic theories that were popular among the ruling class of Great Britain snd this country s hundred years ago. Mr. Hoiles srgues that for the government "to continuously help the poor ss a class" is * Eolation of "God's laws or principlas." 'The more we try to help the poor, the poorer the poor becomes," he declares. » / , . . »• l J ^ As we have suggested, British Conservstives were fond of that theory a hundred years ago. In those dsys, it will be recalled, Maltfeu«, although ha wss a minister of the Gospel, went a step farther. He held that war, disease and famine were all beneficent instruments used by onr Creator to msintaln a balance between population and production. That sacrilegious doctrine served to quiet the consciences of the rich tnd well-to-do. "Why give the worker higher wages and improved standards of living?" they asked. 'That sort of thing is against Ood's laws and will only make the poor more miserable." It sounds fantastic today, snd it is just as ribsurd ss H sounds. God never intended thst humsn beings should live in slums, covered with vermin, end go hungry through no fsult of their own. He gsvs His children a world, rich-in natural resources, snd He intended thst those resources should be used for the benefit of sll the people, snd not for ths enrichment of s few. However, we still hsve smong us writers like Mr. Holies who hsve the audacity to challenge the goodness snd mercy of God. We weuld like to think they speak for only a miserable minority of the rich snd powerful but we sre not so sure thst thst is the ease.—Labor. the game according to that creed? Why expect other than wage ceilings on the one hand and rising profits on the other? Why pretend that equality shall be the way of life in this era of crisis? And why expect more from the exploiters of labor after the military war ends than is now being promised—a time of readjustment during their meager ssvings for bread snd then a return to the same old game that has given every advantage to a super, owning few? A sales tax? It is a straw that shows "which way the wind always blows in s capitalist order. It Is a cross section of the fabric of the profit system under which we live, snd a warning of whst the future holds if the Socialist order of cooperation Is rejected. at bootlegger blamed for liquor shortage . Bibulous Weshingtonians complain ef a shortage of quality liquSrs. They esn get plenty of "cut" stuff —new brands which diatQlsrs havs put on ths market to beat price telling»—but old established brands havs disappeared from dealer's shelves. Charges thst stocks have been 41* verted to bootleggeta In Vbgina and other states whsra strict rationing Is In fores are denied by delears, but police author it lea say that is ths rial explanation of ths shortsgs. AH may do what has by man been dons.—Young. price of staff of life is slated for boost The price of the "staff ef Ufe»' is hsading for a (boost. Ths Offtcs ef Price Administration admitted that the only thing that can head it off Is a subsidy, snd that is a long way off, because of Congressional opposition. The O. P. A. hss permitted millers snd blenders to chargs mora for enriched floor they must make after October 1, and says somebody will have to pay for this increase in vita-mins snd minerals. One cannot always be a hero, bat ons can always be a maa__Goethe. •oooooooooooooea SHOW You Cart GIVE Your SHARE Moke one Contribution For three Grtot Needs Support The USO Aid Our Allies Help Chicago's Helpless the community and war FUND 3*3=