S KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. ARMATURE ZA OLJNE INŠTALACIJE BLISK - 6-delna, 7.481 SIT, 7-delna 8.240SIT, STISKALNICE, MLINI IN KADI. ■7 •• fotografija: Nataša pilot: Aleš ij° zam6 akta1' praz-1’edeljo ajšise lisko'’ i vin°' ip^6 -arf ;ov , e sai®1 vnoje’ zbi^ jk®6’ < tisto-•sedio3 ilja«10 t moJ° •ijavil; u »* kova1: :eganl relief >al-^ ■akega kajti ci n! Tudi ne za moral-:berite. azpisa! »doval. arjaza i upal-.naj"' dober gnojim arjave' starega t navk-ricam8 itranin1 mpitJ8-;da "e n tak0 Ijščine-5čmen. SZDL-osko-cipres. Se, PaJ icif’ 1^ i sij' $ d 5« 01>i, baloni... -1 JEKLO VTEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 Radgonski izvrš-niki niso pristali na poračun plač v Pomurskih lekarnah, o tem na strani 3. Murska Sobota, 15. septembra 1994 • Leto XLVI • Št. 37 • Cena 129 SIT --------------—--- Ve^’m naPorom sloven-? gospodarstvu ne uspe avstrijske okope, naša ^a.Pa se za to ne zmeni hv»j 111 dovoljuje uvoz vsega in počez. Stran 5. Bi ^tivodiiov Pomurpi, ki ne vedo, ali to še sploh so, ponovno meditirajo o novem »papirnatem« razvojnem programu. Kaj in koliko bodo imeli od tega ljudje ob reki Muri, bomo še videli! Vprašanje, ali bo začela voziti še ena kočija ali ne? O tem več na strani 4. Vse to, kar se je doslej v procesu lastninjenja podjetja že Zgodilo, je bila samo predigra, ogrevanje za tisto odločilno in najpomembnejše dejanje, ki bo šele prišlo. Temperatura v pripravah na veliki trenutek narašča, reklamna povabila za certifikate ne pojenjujejo, vse bolj so vsiljiva in pooblaščene investicijske družbe pozivajo, da z oddajo certifikata ljudje pohitijo na »pravo« vpisno mesto, da ne bi zamudili velike priložnosti. Toda velika priložnost ali, kot pravijo nekateri, posel stoletja za navadne smrtnike s certifikatom v roki to zagotovo ne bo. Investicijske družbe obljubljajo, da bodo delile tolikšne in tolikšne dobičke, izplačevale dividende, v tem pa so zavite tudi prazne obljube. Delnice bodo morda že donosne, toda koliko pod nominalo bo njihova vrednost, le rekdo kdo pomisli. Bo potem to posel za investicijske družbe, ki zbirajo certifikate in bodo od Sklada pridobivale delnice podjetij? Posredno da, vendar resnično bo to posel družb za upravljanje, ki bodo v prihodnje krojile usodo slovenskega trga kapitala. In ker tudi te niso nastale tam nekje in kar tako, ampak so v njih in za njimi znani ustanovitelji, je pomembno, čigav kapital stoji v ozadju in kdo ga bo upravljal. Kapital in upravljanje pa imata vedno bolj razpoznavno politično barvo. Ne pozabimo: investicijske družbe, Predigra za posel stoletja ki bodo od Sklada pridobile delnice podjetij, bodo res pravi delničar podjetja, s tem pa posredno tudi lastniki certifikatov. Toda upravljalske pravice v podjetju bo imela uprava. Premoženje, ki ga bodo od Sklada dobile investicijske družbe, bodo upravljale in zanj skrbele družbe za upravljanje, resda v imenu investicijskih družb, ampak najprej zase. Se preden pa bo posel stoletja stekel, se bo zgodilo še nekaj. Podjetja bo deset in dvajset in sto strokovnjakov vseh paradržavnih skladov in investicijskih družb proučevalo po dolgem in počez ter ugotavljalo donosnost, tveganje, uspešnost, dolgoročnost preživetja in bogsigavedi kaj še vse, saj prav vsi obljubljajo, da bodo kupovala dobra podjetja, da bodo tam, kjer je uspeh. Da, tudi pod ceno bodo kupili zavožena podjetja, če bodo dognali, da se bo neuspeh sprevrgel v uspeh ter bodo lahko z malo denarja postali večinski lastniki podjetja. Torej bodo o podjetjih naenkrat vsi vse vedeli in podjetja se bodo kot razgaljena znašla na veliki tržnici, kjer bo Sklad prodajal in investicijske družbe kupovale. Četudi bo ponudba in povpraševanje zaprto v kuverti, bo pomembno tisto, kar se bo vedelo in dogajalo na polju neformalnega trgovanja. Šele potem se bodo šli, kdo bo dal več. Podjetja sama se bodo morala, kot določa lastninska zakonodaja, delno odgrniti tudi v tistem delu, ki so ga doslej varovala, in ker ga bo konkurent lahko obrnil sebi v prid. Po logiki poštenega nakupa vendar ne gre, da bi sklepali kupčije, ne da bi se vedelo, kaj se kupuje in kaj bodo lastniki družbenega premoženja s tem dobili. Ampak interesenti za nakup bodo težili za tem, da bodo vedeli še več, prav vse o podjetju, kamor želijo priti. Nekateri imajo prednost. Finančne inštitucije in banke (ki so pomembni in pogosti ustanovitelji investicijskih družb) podjetja, ki poslujejo prek njih, do potankosti poznajo in tudi tako imenovani izkaz gotovinskih tokov, ki je v podjetništvu najpomembnejši element finančne analize. Ta informacija ima pomembno sporočilno vrednost, ki jo bodo s pridom lahko uporabili pri odločanju za nakup (pridobivanje) delnic podjetja od Sklada. Ne slepimo se, da bodo podjetja mirno čakala in gledala, kako jih bodo pokupili, vsaj pametna se bodo na kupčijo in posel stoletja dobro pripravila, samo nespametna bodo pristala v igro, da bodo investicijske družbe iz njega samo vlekle. Ob tem, da bodo bore malo prispevale h gospodarnemu upravljanju podjetij, pa že govorijo znani slovenski ekonomisti. MAJDA HORVAT Med 1.200 novinaiji z vsega sveta, ki so spremljali papežev obisk v Zagrebu, sta bila tudi Vestnikova poročevalca. Fotoreportažo najdete na 10. strani. akcijsiop^ VREME ’^lkov ■94 'o ^K^^ialnah Ob koncu tedna bo nestalno vreme z občasnimi padavinami. Bolj sveže bo. Vestnikov koledar 15. september, četrtek, Albin 16. september, petek, Ljudmila 17. september, sobota, Robert 18. september, nedelja, Irena 19, september, ponedeljek, Jan 20. september, torek, Suzana 21. september, sreda, Matej Pregovor Ako je Matevž (Matija) vedren, bo prijetna jesen. stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Res slovenska prevara? Več hrvaških medijev je objavilo, kako je Slovenska tiskovna agencija (STA) sporočila neresnično informacijo, da je zagrebška firma Netel, katere lastnica je hčerka predsednika Hrvaške Tu- dmana Nevenka Tudman, kupila s jo Privredne banke Za- greb verigo blagovnih hiš Nama. V Netelu so namreč trditve STA ostro zanikali in napovedali, da bodo proti Slovenski tiskovni agenciji vložili tudi obtožbo. Vršilka dolžnosti direktorice Name Marija Šola pa je izjavila, da gre za slovensko prevaro, saj o prodaji ali najemu Name firmi Netel ni bilo nikoli niti govora niti omembe.- J BLED - Dvodnevne konference na ministrski ravni o evropski infor macijski strategiji, še zlasti o deležu centralnoevropskih držav, se je udeležil tudi podpredsednik Evropske unije, pristojen za industrijo, informacijske tehnologije in telekomunikacije, dr. Martin Bangemann. LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je prejel odgovor predsednika grške vlade Andreasa Papan- drea, ki je poudaril, da je imela Grčija vedno pozitiven pristop do krepitve povezav med Slovenijo in Evropsko unijo in da je njegova vlada izrazila vso podporo uspešnim pogajanjem o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji. LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je sprejel predsednico deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandro Guerra. Pogovarjala sta se o možnostih za nadaljnje poglabljanje gospodarskega in obmejnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo- Julijsko krajino. ■ CELJE - S slovesnostjo, na kateri je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar govoril o razcvetu malega gospodarstva pri nas, so na sejmišču Golovec odprli 27. mednarodni obrni sejem. Predstavlja se več kot 1700 razstavljalcev iz 23 držav, med njimi kar tretjina iz tujine. SEUL - Kirn Džong II, sin 8. julija umrlega severnokorejskega predsednika Kirn II Sunga, je prevzel predsedniško mesto. Kirn Džong II še ni uradno imenovan za predsednika države in za generalnega sekretarja komunistične partije. ■ VVASHINGTON - Ameriška stran je na pogajanjih s kubanskimi predstavniki ponudila nov predlog o sprejemu kubanskih beguncev v ZDA. Clintonova administracija je namreč sporočila, da bodo najverjetneje povečali prvotno število beguncev (ZDA naj bi sprejele 20.000 kubanskih priseljencev na leto). SYDNEY - V Avstraliji so ubili politika Johna Newmana, ki se je boril proti organiziranim azijskim skupinam, ki so v Sydneyu grozile vietnamskim priseljencem. Newmana, ki je bil podpredsednik parlamenta avstralske države Novi Južni Wales, so neznanci ustrelili pred njegovo hišo. ■ DUBLIN - Irski premier Albert Reynolds se je sestal s predsednikom političnega krile Ire Sinn Fein Gerryjem Adamsom in z zmernim irskim nacionalističnim voditeljem Johnom Humom. S tem se je končala dolgoletna uradna prepoved stikov s Sinn Fein, kar je prva jasna posledica premirja, ki ga je razglasila Ira. KAIRO - Pravica do splava je bila osrednja tema mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, na kateri sodelu- jejo predstavniki kar 180 držav. Splav naj bi bila zdravstvene kategorija, ne pa metoda načrtovanja družine, trdijo predstavniki Evropske unije. ■ BONN - Vsa Evropa, še posebno pa Nemčija se veseli obletnice zgodovinskega dne, ko se je Madžarska pogumno in navkljub možnim povsem nepredvidljivim reakcijam takratne Sovjetske zveze odločila, da odpre svoje mejne prehode za državljane z vzhodnonemškimi potnimi listi, je ob peti obletnici dogodka dejal nemški zunanji minister Klaus Kinkel. TOČK - Tu so bile vojaške vaje, ki se jih je udeležilo 250 ruskih in prav toliko ameriških vojakov. Za pripadnike armad skupni manevri niso bili le priložnost za urjenje v vojaških veščinah, marveč tudi za sklepanje znanstev. ■ NEW YORK - V Združenih narodih so se začela diplomatska posvetovanja o več predlogih resolucije, s katero bo Varnostni svet v primeru soglasja omilil sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji. MOSKVA - Predsedniki vlad dvanajstih držav nekdanje Sovjetske zveze so na vrhunskem sestanku storili nekaj zgodo- vinskih korakov h gospodarski integraciji. Ustanovili so meddržavni gospodarski odbor, prvi nadnacionalni izvršilni organ Skupnosti neodvisnih držav, sprejeli pa so tudi sklep o ustanovitvi plačilne unije držav SND. BERLIN - Nemčija se zavzema za kar se da dobre in tesne stike z ZDA, je ob začetku »mamutske« konference politikov, menedžetjev in gospodarstvenikov iz obeh držav dejal kancler Helmut Kohl. Konferenca je predvsem izraz želje zvezne nemške vlade po močni in trajni navzočnosti ZDA v Evropi in po čim širšem sodelovanju na vseh področjih. REYKJAVIK - Liberalno demokracijo Slovenije so ob začetku kongresa sprejeli v polnopravno članstvo Liberalne internacionale. Predsednik LDS dr. Janez Drnovšek pa je postal njen podpredsednik. ■ LONDON - Delegacija slovenskega obrambnega ministrstva si je v okviru obiska v Veliki Britaniji ogledala letalsko razstavo, obrambni minister Jelko Kacin pa se je sestal z britanskim državnim sekretarjem Rogeljem Freemanom. Le-ta je pristojen tudi za vojaške nakupe, zato sta govorila o možnostih za sodelovanje britanskih proizvajalcev vojaške opreme na razpisih slovenskega obrambnega ministrstva. DUNAJ - Minilo je 75 let od podpisa mirovne pogodbe v Saint Germainu, ki je razkosala avstro-ogrsko cesarstvo. To je bila mirovna pogodba med Avstrijo in zmagovalci prve svetovne vojne, podpisana pred tri četrt stoletja. Nemški narod ni kriv! Po približno pol stoletja so se umaknili iz vzhodnega dela Nemčije in,, pribaltskih držav še zadnji ruski vojaki. Kot je znano, so se ruski vojaki že ' pred časom umaknili iz Litve, v minulih dneh pa tudi iz Letonije in Estonije, tako da v Pribaltiku ni več ruskih vojakov. Ob tej priložnosti so potekale številne slovesnosti ob umiku še zadnjih ruskih vojakov iz Nemčije. Pomenljiva je izjava ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki je ocenil, da je Hitler Rusiji vsilil vojno ter da nemški narod ni kriv za izbruh največjega spopada v zgodovini človeštva. Po mnenju nemškega kancleija Helmuta Kohla pa je umik ruskih enot z njihovega ozemlja »pika na i« v povojni zgodovini Evrope. Nesporno je, da se je z umikom Rusov iz Nemčije začelo tudi novo obdobje v rusko-nemških odnosih. Treba je vedeti, da je bila vloga ruskih vojakov na nemškem ozemlju v minulih petdesetih letih polna protislovij. Rdeča armada je prišla v Nemčijo kot osvoboditeljica, bila vmes okupatorka in zaščitnica Nemške demokratične republike, zdaj pa so se ruski vojaki poslovili kot prijatelji. Nemški državi so brezplačno vrnili okrog 340 tisoč hektarjev zemlje in skoraj 40 tisoč stavb. Nemčija je za njihovo vrnitev plačala 15 milijard mark, pri čemer največ za gradnjo stanovanj. Če so izrečene misli, da se Rusija skupaj z Nemčijo veseli, ker ob združitvi Nemčije noben človek ni izgubil življenja, povedane zares iz dna duše, bo pokazal šele čas. To bi lahko rekli tudi za stališče nemške strani, ki naj bi se vedno hvaležno spominjala, da ruska armada ni posredovala, ko je padel Berlinski zid. Sicer pa so najvišji predstavniki obeh držav že večkrat omenjali dobre sosedske odnose in velik pomen Evrope svobodnih in enakopravnih narodov. In če je ruski voditelj Boris Jelcin pri tem jasno povedal, da nemški narod ni kriv, če ga je Hitler pahnil v vojno, s čimer jih je prvič javno opral neposredne krivde za nacionalsocialistična grozodejstva, ne bi smeli preveč dvomiti o iskrenosti njegovih besed. Še posebno zato, ker je Nemčija z umikom ruske vojske brez dvoma ponovno pridobila svojo popolno suverenost. Hkrati pa ne gre prezreti nemške prošnje zahodnim zaveznikom, da bi ostali še naprej na njenem ozemlju. MILAN JERSE Hrvaška brez lastništva JE Krško? Docent na elektrotehniški fakul-■ teti v Zagrebu in nekdanji uslužbenec Jedrske elektrarne Krško Željko Pavlovič je v zagrebškem Vjesniku omenil, da. utegne Hrvaška zaradi neutemeljenih razlogov ostati brez lastništva JE v Krškem. Pavlovič navaja zakon o dekomisiji krške elektrarne, ki je v postopku v slovenskem parlamentu, s katerim naj bi Slovenija JE Krško denacionalizirala, saj dokument so- lastnike obravnava kot kupce električne energije na Hrvaškem in v Sloveniji. Opozarja tudi, da Hrvaška še ni sprejela zakonodaje, s katero bi Slovenija navezala tesnejše sodelovanje na področju varnosti Jedrske elektrarne Krško, zato lahko formalno po zakonih iz leta 1984 o oblikovanju komisije za varnost še vedno odločajo v Beogradu. MJ V Kopru za sedanjo občino Prebivalci Kopra in dveh krajevnih skupnosti v sežanski občini so se na nedeljskem referendumu izrekli za ohranitev sedanje občine, kateri naj bi se priključile tudi tri krajevne skupnosti iz sežanske občine. Nedeljskega referenduma se je udeležilo okoli 55 odstotkov volilnih upravičencev, od katerih jih je »za« glasovalo okoli 86 odstotkov. Countdown teče avgusta se ie^na Se a'k°mur preveč ne mudi; šele ob kom1 obarvan macho I pred^o,l,n,h plakatih prvi pojavil nadenj socialdemokStain ? potem so 33 stavnikov ljudske stranki V7n'tzkega Pa na)boIi kati prve avstriicL^ Buseka in Mocka ter nazadnje še p Madelein Petrovič ,bera ^eide Schmidt in voditeljice Zelem sirijskem pariam Se ie torej začel. Predvolilni boj za sedele 20.000 mestih ČuM do večera 9- dne v oktobru^ sosede. Toda ali, p aka’lranje v ulicah mest in vasi naše se« ali pa bodo nredv^ ° ullce glede na število strank ustreznop* - do dvobarvne em prOti koncu predvolilnega boja dobik . odvisno od seda ?IVlno dveh najmočnejših strank, je les. v parlamentu ter^-h teV')a Predstavnikov posamezne str® menile 264 mi/3"^ ,etožnjemu predvolilnemu raj^3 nnran/e Največ denarja za J cijske vlade- tako 'mata seveda stranki sedanje predvolilno dno • ^^demokrate kakor tudi Ljudsko stra iderjevi narodniJkn}e ^al° vsako P° 100 milijonov šilinga -kate, lOmiliion^^ milijonov ATS namenili Pa bodo odnesi' boJl° za objave v medijih, ostalih lO®1^,.; stranki ki sta <' predv°liln> shodi širom po Avstriji-Liberalni forum ' V avstriJskem Parlamentu ' nov šilingov pa-Vsaka relativno skromnih, L skost« in torei ,g,varjata Predvsem s sklicevanjem na » Volitve in . itn« gospodarstvo^ V tr^ predvoI1,ne aktivnosti so velik po*1 ja račune dneh do 9- oktobra bodo^ v povprečin Ponudnikov blaga in predvsemJ■ vrednosti/ k dan nakazale slabih 9 milijonov šilingom avstriiske^eknn^01^6^0 tradicijo socialdemokratsko oh^ 1« prisega nreH mSke po,itike’ k' vse od zgodnjih sedem tudi v primeru v/n” ”a key.nesiansko ekonomiko plačevalcem er - ?ev avstr,iska država svojim veličanstva vi u- /b strani- Vera v ekonomske učinke”J jočega« finančni lkatorja« drugače zelo »restriktivno'r ^0 globlje seže v nr^ ?lln'stra Lacino tokrat obvezuje, dl1 stroškovŽos nam? VTeč°' Tako >e za P ■ Avstrijskim 114 milijonov šilingov- Šim - se torei ^ a^entarnim strankam - vsaj tistimi« avstrijske vHh/ Pntoževati. Letos bo pisarna pr« ■ jjl milijonov avstr " ?^ankam namenila subvencije v yr« uis11? ^25 milijonov S,i!ng?v- Dodajmo še, da v to m vš tovariškemu d debatam, predavanjem o 1 Skem drdu<\ JU^ °b dobri kapljici ter podobn^1 Vendar ali po akademijah posameznih stran petnih strank meniJ° te ogromne predvolilne nalol P t); I Pa X za nShS,^k' nuien Pn hranitvi in utrd^^ Tako Vranit katere rezultati bodo vidni šele če / sicer želifo nadav1™ ^Tdeči<< kot Busekovi in Mocko' vendar tako eni koTd^-kontinuitete vladanja sedanj koalicije. Toda k poudarjajo, da so mogodetd^^tt Pomeni tudi realni Povedano " mOg°Č J c,1iev<< nacionalisačne(nd^ I širjenje strahu nred et'h n' Posl°valo ravno najusp en) nsnX| drugod - še nePza^ ’ tako iz Evropske un je. k pa ostaja Haider nr" SV Ja usPe^nosti skrajno desničarske p I Vse kaže, da boa' Svojem cilju: postati kancler leta 19 ■'^ved^i I svojih trockistično 1° SV°J denar 5e najbolje vnovčili ejosedanj' 1 ^trijsk.h Zel^^^ gr^ov iz mladosti, je. < rici prava 7n ek± P4z sv°ie mesm na zvezni ravmP^P Profesionalni nasm^in' ''mpat'9m in kompetentni Mad parlamentarna n s.PIejemanje formalnih pravd ' mentu tudl no javlja Zelenim zaneslj^: str^ . nastalo iz X se bo ^dilo z najmlajše kov, ki sePniso?strin^r tarCeV nekdanjih članov Haid^0- ^ I Schmidt, prepričana lih S .P01'.'^0 velikega vodje, je F ^et^L I ternacionale ki lih bera,ka in prihodnja podpredsedn . I stk upa na ponovi a>'Zmu dale možnost tudi v avstrijski nico Zelen/h Peon VS'°P V Par,ament. Tako zanjo kakor ud^ . »ta Sl”?" “ «• -<>' 1 najskem Ringu torej? AtjpREJ "Plz Zagreba piše VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1994 je 1.550 SIT, polletna naročnina znaša 3100 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Neponovljiv spektakel Ko smo v nedeljo popoldne zapuščali zagrebški hipodrom, me je več hrvaških kolegov povprašalo, če bi po mojem mnenju v Sloveniji lahko pripravili takšen sprejem za papeža Janeza Pavla II., kot so ga v soboto in nedeljo v Zagrebu?! In ko so slišali za prvi del mojega odgovora, da si kaj takega ni mogoče zamisliti niti v sanjah, sem se komaj iztrgal iz objemov teles, ki so izžarevala nepopisno radost. Pravzaprav so me rešili nemški kolegi, ki jim ni šla v glavo moja trditev in razlaga, zakaj se na dveh mestih spodletela papeževa pot na Balkan (v Beogradu in Sarajevu) ni končala - namesto v Zagrebu - v Ljubljani in da smo zategadelj lahko Slovenci nadvse zadovoljni, saj se konec koncev niti v prejšnjem režimu nismo imeli za Balkance. Ta beseda pa je soznačica za zlo in tudi v Zagrebu in v drugih delih Hrvaške zveni kot psovka, v najboljšem primeru zaničevanje vsega, kar za Hrvate pomeni nacionalno sve- tinjo, na prvem mestu pa je vera v boga. Tako smo se dotaknili, po mojem mnenju bistva, zakaj prave ekstaze, ki jo je bilo čutiti na slehernem koraku ob papeževem obisku na Hrvaškem, ni mogoče ponoviti ob morebitnem papeževem obisku prihodnje leto v Sloveniji, oz. pravzaprav nikjer drugje po Evropi. V predzadnjem obdobju nekdanjega režima, v drugi polovici sedemdesetih let, je bila Hrvaška, po številu članstva, najbolj komunistična republika nekdanje Jugoslavije, saj je rdeče izkaznice nosilo od 12 do 15 odstotkov prebivalcev. Tedaj so preganjali vero in od zagrebškega Kap-tola, ki je ime za sedež-cerk-venih dostojanstvenikov na Hrvaškem, pravzaprav nenehno zahtevali to, kar še danes počnejo Srbi, da namreč naj Hrvati obsodijo ravnanje Cerkve med drugo svetovno vojno, zlasti kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960) v času Peveličeve NDH. To pa za vernika enostavno pomeni, da naj se odreče svoji veri. Lahko se sliši paradoksalno, vendar je res, da je s takim ravnanjem prejšnji režim pravzaprav utrdil povezanost Hrvatov s Cerkvijo in svetim sedežem, napol prazne cerkve so spet postale nabito polne, ljudje so se utrjevali in utrdili vero v boga, kar je tudi prišlo do izraza med sobotnim in nedeljskim papeževim srečanjem s Hrvati. Druga hrvaška posebnost pa izhaja iz razmer po preobratu maja 1990, ko so novi oblastniki pojasnjevali, zakaj Hrvati nikoli niso bili z dušo in srcem komunisti? Res je, da so celo na smrtni postelji prejšnega režima, v drugi polovici osemdesetih lqt, v hrvaškem saboru ustanovili posebno komisijo, da bi raziskala »nacionalizem v jeziku«, ki se je tedaj uradno imenoval srbohrvaščina, kar je neumnost posebne vrste, ker na drugi strani akumulira nacionalistične strasti. In zato je lahko vsaj deloma res razlaga sedanjih oblastnikov, da so si Hr- _____ • str3”^ v____4 p°iskali šastno. Mnog p med njim' .3 Gotovca’el le’ lico in Vlad a de nič obsodih na Ja ofn^-zaporne kazn , pfj le to. Noben H^di dj »I dman, ki Je $ dišču-unist f obsojen na z dušo m te o vs m. Taka mend^^z Zagrebu med 3 p krščenci na boji w odraslih Ij^ 13danJ ( je začela svoj« nostno mašo ni sai>W tedrali, Cerk siug Z3 0 X nala največ tev hrvaŠtva v 1 je p3 X dovini, tem kjet ^111 nila na brisane. Ces S3 utemeljenoJtik0, J/ vmešava v P unlca daj, da se F V 94 -U^eptembra 1994 stran 3 aktualno doma Radgonski izvršniki bodo pomagali domačemu zdravstvenemu domu ncu fro šari sd’ afr nih JV’ kar me me mo daj fr ev. . o—cruucr Zdravstvo in oskrba s plinom i J"lenit!nejše zadeve bi lahko uvrstili sprejem Odloka ittaj^nmkfva s plinom v občini Gomja Radgona, ki je ita „v?e nadaljnje aktivnosti pri napeljavi plinskega omrežja ■ ^onces'je)5 ter Informacijo o stanju v zdravstvu za patronažne sestre. Prav tako pamflet na-fr ali-fr fr fr 10’ in it' fr ja e« fr ZZdravrJ Ka«gona. skle^0!"1 pa Je tudi P°-k' so §a sprejeli k^josS0*’ da Se ne a8an|m izplaka p]ax J?aov tolarjev po-lekarn ^ avcem Pomur-lelrJ/Ot ustanovitelji »stale Z1 'maj° tako kot odlS?”^ °bčine 0 ,em- Kot Lenega jSamost°inega (na :• doma Gornja Dom 'ma^° Pravico I Hovsg"aga” pri nastalih n-'". materialnih dr. Se7Je člane izvrš-^'probLan, a z naiboli s, b,emi: zaradi pre- te ih i’’ j- 1 Felkar »c k« ej p ki fr fr J* 9 «• I? v k r D' K 1 zdravstvenega za-L4 murskosoboškega Učenega doma je pred \ M imenoval za direk- Nravstvenega doma V^^felkarja, ki je že 9° tazrešitvi prejš-? direktorja zdravstve- « a' 0Prdvlja\ te na-razpis za direktor-L?®0 se ie prnavA U. en kandidat in vsi so se z javn'm l^thjem in enoglasno A Potnislekov odlo-W?4 'Snujejo za di-\^a zdravstvenega uirektorovati bo se-tem, ko bo I W4nju na svetu svoje ^a'a občinska seji so raz-W„Vudi o pomembni h J* točki in sicer za spremembo jV^da. Člani sveta ne&a doma so V J Predlagali, da bi \ zavoda zapisali, da Kdi mesto odslej Nravstveni delavec, Kočnik pa bi bil VkWQv'soko strokovno hr^0, ? tem predlogu 4Njali, saj se z vse-\Si J^emembo, ki po-}aai 'majo pri zase-B^^torskega mesta rd j? zdravstveni de-.ateri člani sveta ^°da po gla-\ L 'F Jdia vendar spre-\\Pa bo svoje po-ustanovitelj, to- MH k’'"' povedi republiške inšpekcije so prav te dni morali prenehati uporabljati rentgen za slikanje pljuč. Zdravstveni dom mora biti nujno opremljen z rentgenom za slikanje pljuč in skeleta, prav tako pa bi potrebovali nov aparat za slikanje zob. Slednjega, ki stane 6 tisoč mark, so že naročili, težje pa bo z nakupom večjega rentgena, saj je njegova cena nad 12 milijonov tolarjev, to pa je več kot celoletna amortizacija zdravstenega doma. S tem pa se naštevanje nujnih vlaganj v gornjeradgon-skem zdravstvu še ni končalo. Če bodo hoteli imeti v občini Gornja Radgona kakovostno in učinkovito zdravniško pomoč, bodo morali prav vsi skupaj poskrbeti za dobro opremljenost in kadrovsko zasedenost. Za prvo pomoč želijo zdravstveni delavci urediti prostore lekarne (ta bo odslej v sosednji zgradbi SKB-ja), potrebovali pa bi dobro opremljeno i je gomjeradgonski ženski di-: spanzer eden redkih, kjer še i nimajo ultrazvočne naprave. i Gomjeradgonska občina je ena redkih, ki želi urediti oskrbo prebivalstva z najbolj ekološkim gorivom - plinom. S predlaganim odlokom se oskrba prebivalstva s plinom opredeli kot komunalna dejavnost, predmet koncesije (kjer bo dokončno besedo povedal še minister za okolje in prostor) pa je pravica do ekskluzivne gradnje in upravljanja omrežja za oskrbo prebivalstva s plinom za 29 let. S tem povezan je tudi predlog Odloka o gospodarskih javnih službah, po katerem bodo javne službe v občini delovale v javnem podjetju in z dajanjem koncesij. Po zakonu so obvezne lokalne javne službe: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov, javna snaga, čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, pregledovanje, čiščenje kurilnih naprav in gasilska služba. Izbirne javne službe pa so: oskrba naselij s plinom, javna razsvetljava, urejanje pokopališč in pokopališka dejavnost, varstvo in vzdrževanje lokalnih cest, ulic, trgov, parkirišč, urejanje in nadzorovanje komunalnih naprav in drugo. Tretji iz tega sklopa je Odlok o preoblikovanju javnega podjetja. Nekoliko pozno je prišla pred gornjeradgonske izvrš-nike sprememba odloka o višini nadomestila za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini (Spodnji Ivanjci, Lo-manoše, Boračeva, Selišči, Dragotinci, Stavešinci in Spodnja Ščavnica). In še vest o realizaciji 4. razpisa o dodeljenih sredstvih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gornja Radgona, ki so jih podelili s sklepom 6.1.1993. Pogoje so izpolnili tisti, ki so »obljubili« samozaposlitev, trije, ki so zaposlili po enega delavca, le eden od štirih pa je izpolnil obveznost nakupa osnovnih sredstev z zaposlitvijo delavca. Kaj bo z M.Šinko iz Radenec, Plastronom iz G. Radgone ter M. Kaučič iz Že-povec, na seji izvršnega sveta nismo izvedeli. BERNARDA B. PEČEK Državno ignoriranje Čeprav je lendavski izvršni svet že pred časom poslal stališča in predloge o načrtovanju avtoceste po prekmurski ravnici do meje z Madžarsko na številne vladne naslove (Državni zbor R Slovenije, Vlada R Slovenije, Ministrstvo za promet in zveze R Slovenije, predsedstvo SO Lendava), so problematiko obravnavali tudi na petkovem skupščinskem zasedanju (9. septembra). Zaradi ponovne nesklepčnosti lendavske skupščine je bilo to pravzaprav srečanje lokalnih lendavskih poslancev s pomurskimi poslanci v državnem zboru R Slovenije. Milan Lovfin, član IS SO Lendave, je navzoče najprej seznanil s predlaganim nacionalnim programom gradnje avtocest v Sloveniji. Osnovna misel, ki je povezovala vse razprave, je bila pravzaprav odločna zahteva, da mora biti predvidena trasa avtoceste po kmetijskih zemljiščih Prekmurja čim krajša. To pa z drugimi besedami pomeni, da nikakor ne pride v poštev kraj Pince kot avtocestni mejni prehod, saj bi v tem primeru dobili v lendavski občini okrog 17 kilometrov dodatne avtoceste, ki bi prerezala občino na dva dela. Kot edini sprejemljivi mejni prehod za avtocesto je v bližini Genterovec oziroma nad Lendavo. Poslanca v državnem zboru Geza Džuban in Drago Šiftar sta navzoče seznanila s prizadevanji pomurskih poslancev in odbora za infrastrukturo. Velik dosežek je po njunem mnenju že to, da je v prostorskih načrtih že določena severna trasa avtocese in »severni prehod«. Če zelo do- bro sodelujejo z ministrstvom za okolje in prostor, pa bolj škriplje v odnosih z ministrstvom za promet in zveze, ki bi moralo spremeniti »stično točko« avtocest tudi na meddržavni ravni. Zato so mnogi občinski poslanci dvomili, da je z enotno določitvijo pomurskih občin za najbolj primeren mejni prehod v Genterovcih že tudi vse rešeno. Tudi poslanka v državnem zboru Marija Požonec je dvomila, da bodo tako zlahka dosegli zahteve, čeprav se tudi sama zavzema za obe severni različici (avtoceste in mejnega prehoda). Meni, da bo Slovenija morala upoštevati tudi želje Madžarske, saj ne gre le za rešitev notranjega prometa, ampak za tovorni promet na relaciji Barcelona- Kijev; grozi nevarnost, da bodo naredili kompromis: severno različico avtoceste in »južni mejni prehod«. Občinska poslanca Jože Bence in Avgust Horvat pa sta menila, da so prebivalci v lendavski občini vseeno tisti, ki bodo rekli zadnjo besedo; čeprav se strinjajo z gradnjo avtoceste, pa ni rečeno, da jo bodo dovolili pod vsemi pogoji. Če je že vsem znano, da pride v poštev le usmeritev proti gen-terovskemu mejnemu prehodu, naj se ne ukvarjajo več s Pincami. Janez Ory z Zavoda za urbanizem je pojasnil, da se njihova naloga res še vedno imenuje »Cogetinci-Pince«, in da se jih od devetih obravnavanih različic kar šest ukvarja s smerjo priti Pincam in le tri s smerjo proti Genterovcem; to je potrebno, ker bodo le z natančno proučitvijo »južne variante prehoda« dobili dovolj tehtne argumente za njeno zavrnitev. Sicer pa to nikakor ne pomeni, da zagovarjajo nasprotna stališča, saj je prav »lokalna stroka« prva nasprotovala osrednji državni stroki. Čeprav je bila »severna trasa« proti meji z Madžarsko do sedaj dokumentacijsko najbolj zanemarjena, pa bodo po mnenju g. Orya uspeli pripraviti vse potrebno do predvidenega začetka gradnje v letu 1996. Druga pomembna zahteva petkovih razpravljalcev v Lendavi je bila, da bi morali z gradnjo avtoceste na vzhodu države začeti istočasno kot na zahodu, vsekakor pa bi morali začeti graditi v letu 1996. BERNARDA B.PEČEK telovadnice v Dobrovniku tudi predsednik države Milan Kučan in šolski * - ^ko Gaber JJttetno dejanje v prid narodnosti tou -V Dobrovniku dolgo in težko pričakovali, se » Ho i« re za otvoritev nove telovadnice, kije bila v>>>. ii epubb^e “ti predseduj -otetvo . in to ob ^“udnih g«810*' Nlovadnico in ne-W4^a nujna dela, ki so % tej priložnosti, je 3ag°toviti okrog Polovico od P« dogovoru V Sim ^'nistrstvo Repu-, ^je za šolstvo m V ka M-P^ovica pa od-ONouv ^i proračun m tk lenost. Stavko Ga-pouJ^^nosti med dru- da Slovenija dejanji, kot je ItS uk ^dnice na dvoje-WtaviI^Oij'1’ izpričuje, da \’t%^n.°dnos do manjšim \ 'e namreč največja vas na dvojezičnem območju • lendavski občini, tamkajšnjo šolo pa obiskuje v tem šolskem letu blizu 140 učencev iz Dobrovnika, Žitkovec in Strehovec (zunaj narodnostno mešanega območja). Tudi predsednik države Milan Kučan je ob slovesni predaji ključev za novo telovadnico podčrtal, da se država zaveda odgovornosti, da vsem mladim zagotovi enakopravne možnosti za izobraževanje in da je še posebno dolžna poskrbeti za enakopraven razvoj in obstoj manjšin. J. G. Predsednik slovenske države Milan Kučan ie »h ključe, zu uu™ .e«.,, . Na zemlji in na nebu Minuli teden nebo nad Prekmurjem in Prlekijo ni in ni hotelo priti na zemljo. Bolj je šlo v obratni smeri, z zemlje pod nebo. Vendar pa se tisto zemeljsko, ki smo ga spravili oziroma se je spravilo tja gori, brž vrača na zemljo. Pada med koruzo in na krompirišča. Kakor pač pristajajo balo-narji na evropskem prvenstvu. Krompirja pa nimamo. No, tistega pravega s krompirišč že imamo. Po 14 tolarjev za kilogram. Kar pa tudi ne pomeni nobene sreče, ker bi moral kilogram stati vsaj 18 tolarjev, kot trdijo kmetje. In se praskajo poTeticah, saj jim ni jasno, kam so izginuli stari dobri komunistični časi, zadnja leta komunističnega raja na zemlji, ko jim je nekdanji režim z lopatasto šapo vračal za vse prizadejane krivice v prvih letih svojega vladanja, ko jih je razglasil za razrednega sovražnika in jim naprtil obvezo. Zadnja leta starega režima so bila za kmete v primerjavi s temizdajle res pravi paradiž na zemlji. Pri čemer je zemljo razumeti najbolj dobesedno in v najožjem smislu: na kmečki zemlji tod na obeh straneh Mure, kjer je število traktorjev na kvadratni meter zemlje v tistih časih doseglo svetovni vrh. Takrat se je po tej grudi še sprehajal bog. Na ministrstvu za kmetijstvo danes pravijo, da je šlo takrat največ denarja za kmetijstvo na severovzhod. Odkar je torej komunistični režim sestopil z neba na zemljo, je prišel čas, ko je potrebno poravnati stare dolgove. Kar si v tistem času dobil, preveč moraš zdaj vrniti - to je tranzicijsko kmetijsko načelo. Kmetom, ki so vajeni radodarne države, naj bi se tako pomoglo, da ponovno najdejo svojo največjo vrlino: iznajdljivost. Kako? Z nizkimi cenami klasičnih kmetijskih pridelkov, koruze, pšenice, sladkorne pese in krompirja. Vse to je mogoče veliko ceneje kupiti zunaj. Nizke domače cene jih bodo prisilile, da bodo dobili krila in poleteli. To se pravi, da se bodo znašli in pridelovali tisto, kar se dobro plačuje. Če pa bi se na primer zgodilo, da bi država zaradi pritiskov ceno za krompir zvišala, bo nadaljevanje kmetskih slik tako, kot smo ga že videli pri pšenici. Ugotovili bodo, da je krompir tretjega, četrtega in petega kakovostnega razreda. Zatorej mora biti tudi cena temu primerna. - To je trda šola, toda potrebna. Kakor pa smo rekli, krompirja, beri: sreče nimamo. Najprej je kazalo, da bo papež Janez Pavel obiskal Hrvaško samo zaradi Slovenije. Zaradi Razkrižja, ki je naposled prišlo v mariborsko škofijo. Zato, da Hrvati, ki so tako po vojnih izgubah s Srbi ob nadaljnji košček države, ne bi preveč razgrajali. Njim se bo, tako se je zdelo, prikazal papež, nam pa je bila dodeljena nova fara. V končnem izidu je to večji dobiček za Slovenijo kot za Hrvaško. Papež bo odletel, nam pa bo razkriška fara ostala! Pa je bilo veselje kratke sape. Vatikan je pač posrednik med nebom in zemljo: papež je odletel pod nebo zagrebškega Plesa, skupaj z njim pa je tja gor odletela tudi nova slovenska fara. Na tiskovni konferenci v času papeževega obiska je zagrebški kardinal Franjo Kuharič razkril, kje je stržen v navideznem kopernikanskem obratu, ki smo ga v Sloveniji tako slastno in iz nekake potuhnjene uvidevnosti brez velikega javnega veselja pogoltnili. Vatikanska kurija je izvedla majhen nebeški salto v stilu: če je kaj sklenjeno na zemlji, to še ne pomeni, da bo tako tudi v nebesih. Mi pa smo mislili, da se je kurija zavrtela okrog Slovenije! »Sveti sedet ni v ničemer spremenil meje naše škofije,« je izjavil kardinal Kuharič. Na Razkrižju bo še naprej bogoslužje v hrvaškem jeziku. To pomeni, da so nam Hrvati potisnili v bisago, s katero romamo skozi tožno zemeljsko kraljestvo, tisto breme, ki so ga doslej v tej zadevi nosili oni. Skrbeti bomo morali za dobro versko počutje hrvaških vernikov in bogve koliko slovenskih maš se bo čez nekaj let pelo v razkriški cerkvi... Tako je pač, če eden državni poglavar prišepetava papežu, ki je tik pred tem, da poleti v nebo, drugi pa približno v istem času s pogledom sprašuje občinskega župana, če bo še dolgo trajalo, da z neba kaj prileti. Medtem ko je Franjo Tudžman prišepnil pozabljivemu papežu, naj pozdravi častno četo, je namreč naš predsednik Milan Kučan s soboškim županom Gerenčerjem stal na odru na rakičanskem letališču. In nista vedela, kako naj tako lepo razstavljena prestojita ceremonialni spodrsljaj. Na prvi pogled je bilo videti, da smo priče samo še enemu od mnogih spodrsljajev pri organizaciji evropskega balonarskega prvenstva, v resnici pa je šlo za jasen namig z jasnega neba: tam zgoraj še zavlačujejo, ker ne vedo, kaj naj z nami. Tisto, kar je potem vseeno priletelo, je bilo vsekakor vredno čakanja. Sploh pa najlepše, kar je v teh dneh v tej deželi od zgoraj prišlo na zemljo. Svetovna padalska prvakinja Avbljeva je z obteženo slovensko zastavo pristala točno na mestu, kjer je morala pristati. Njej ni bilo težko, ker je vedela, kam mora skočiti. Težje je vsem tistim tujcem, ki so prihajali na evropsko prvenstvo v Soboto. Kjer so se znašli, kot bi padli z neba. Nikjer v vsem mestu ni bilo in ni nobenega zemljevida, ki bi jim povedal, kam morajo. Nobenega priložnostnega kažipota. Soboški župan Andrej Gerenčer je - namesto da bi vsaj zdaj naročil storiti tisto, kar bi moral že zdavnaj v svoji dolgoletni profesionalni in neprofesionalni partijski in županski karieri - dal na Slovenski ulici postaviti pivski šotor. Niti za evropsko balonarsko prvenstvo se ni spomnil, da bi dal občino opremiti s krajevnimi tablami ter kažipoti in jo tako vsaj po tej plati narediti podobno kakšni evropski občini. Tega seveda niso naredili tudi vsi drugi prekmurski in prleški občinski župani. Tako pa so tujci stali na križiščih razdrapanih cest in čakali, če skozi koruzo prilomasti kak prizemljen balonar in jim pove, kod se gre na prizorišče prvenstva. V prejšnjem režimu so občinski funkcionarji vedeli vsaj to, da se da ob organizaciji prireditev, ki so državnega pomena, iz centralnega proračuna dobiti denar za ureditev infrastrukture. Ob balonarskem prvenstvu v Soboti se tega ni spomnil nihče. Ne Janko Halb, ki se hvali, da je njegov izvršni svet plačal največ slovenskega občinskega asfalta in se mu je zato zdeib,.^a.je njegova ekipa že kar menedžerska - nakar so se dali tako dobro zat ivati, kot da bi bili vsak zase sesek Anite Ekberg; ne Geza Farkaš, dandanašnji vodilni občinski liberalni demokrat, ki bi najraje kazal naokrog žulje od Škarij, ki da jih je dobil, ko je rezal trakove na otvoritvah cest za časa frontnega delovanja pod komunisti - če bi jih imel, seveda; ne drug soboški postsocialistični eldeesovec občinski župan Andrej Gerenčer. Ta je raje plačal za omenjeni rdeče-beli Induplatijev šotor, ki je stal sredi Slovenske ulice. V njem je vedrila pivska kultura v počastitev nekakšnih soboških dnevov. Tako ubogi zmedeni tujci niso vedeli, če se niso povrh vsega znašli pred šotorom Rdečega križa v katerem od balkanskih mestec, okrog katerega se streljajo. Nobeden od lokalnih funkcionarjev se torej ni spomnil, da bi bilo to prvenstvo priložnost, da se od države pomolze denar za železniško zapornico na cesti proti Rakičanu, kjer je nesrečnega državljana na sam dan otvoritve balonarskega prvenstva na nezavarovani progi povozil vlak. Bistri policisti so imeli takoj pri roki kamero, s katero so nesrečo posneli. Pri čemer so v resnici snemali svojo nemarnost, saj bi lahko promet čez progo ustavili že prej. Zares lepa predstavitev pokrajine! ŠTEFAN SMEJ stran 4 gospodarstvo Seja vlade N Tamu je dva tisoč delavcev odveč Razvojni projekt »Pomurje jutri« Zoperstavljanje državnemu Minister Maks Tajnikarje na tiskovni konferenci povedal, da je vlada zagotovila 250 milijonov tolarjev za junijski in julijski poračun plač v Tamovih družbah Gospodarska vozila. Zato delavci morajo prekiniti stavko. Nekateri deli podjetja so že dobili del plač. Vendar pa je ta denar le kaplja v morje in po njegovih besedah je edina možna rešitev za Tam nadaljevanje dela brez stavk in takojšna radikalna preusmeritev tistih delov proizvodnje, ki prinašajo zgubo. Če se to ne bo zgodilo, se lahko zgodi nekaj drugega: Tama ne bo več, saj nihče ne bo mogel ali hotel pokriti njegovih dolgov. Pomoč vlade je le kratkoročna rešitev za sanacije družbe. Vlada bo tudi jamčila bankam, da bodo skušale Tamu posoditi 15 milijonov mark za takojšen zagon proizvodnje, predvsem tistim delom, ki imajo naročila in so celo dobili že delna predplačila za proizvode. Če ne bo proizvodnje, je katastrofa pred vrati, ti kratkoročni ukrepi finančne in organizacijske narave pa bi morali dati rezultate že v mesecu dni. 15. septembra bo seja upravnega odbora družbe, na kateri se morajo dokončno odločiti, kaj in kako. Po besedah Maksa Tajnikarja je bistveno, da se v okviru dolgoročnih ukrepov v podjetju preusmerijo iz proizvodnje gospodarskih vozil na proizvodnjo avtobusov. Proizvodnja gospodarskih vozil je v preteklih letih pokazala, da je nerentabilna in da so bila vsa vlaganja vanjo brez uspeha. Pri proizvodnji avtobusov pa naj bi bilo drugače. Seveda pa se s tem zadene ob najhujšo stvar - ukinitev celih proizvodnih linij, to pa pomeni izgubo delovnih mest za številne delavce. Po ocenah ministra Maksa Tajnikarja naj bi bilo ob delo od 1500 do 2000 ljudi. Zdaj je v Tamu zaposlenih že manj kot 5 tisoč ljudi - nekoč jih je bilo 12 tisoč! Drugi element, ki je pomemben oz. odločilen, pa je dokapitalizacija podjetja. Zaradi tega iščejo partnerja v svetu, ki bi bil pripravljen vložiti denar v podjetje. Prizadevanja z Ivecom so propadla, ker tudi to podjetje ne stoji dobro. Vlada je okoli 10-odstotna lastnica Tama in bo skušala usposobiti upravo, ki naj bi v prihodnje vodila podjetje namesto posameznika. Ostalo lastništvo Tama je v glavnem v rokah bank. Zdaj je vse v rokah upravnega odbora, ki bo zasedal 15. septembra, in delavcev, ki morajo nadaljevati proizvodnjo. Vlada ne bo več namenila niti tolarja za pomoč oz. plače Tamu. Vlada je obravnavala tudi poročilo o gradnji avtocest v tem letu. Gradnje potekajo po planih in vsi zastoji iz preteklosti so v glavnem odpravljeni. V tem letu so (bodo) začeli z gradnjo na vseh desetih predvidenih gradbiščih, prihodnje leto pa morajo štartati tudi na dveh zahtevnih odsekih čez Trojane, na trasi Šentjakob-Blagovica in Blagovica-Vransko. Na avtocesti Pesni-ca-Sentilj so z delom začeli namesto marca junija letos, ker so čakali na posojilo EBRD, vendar so zamudo 4 mesecev že zmanjšali na dva in pol. Predvidevajo, da bodo dela končali v roku do oktobra 1998. Na odseku avtoceste Hoče-Arja vas potekajo dela na mostovih in viaduktih, zamujajo pa na odseku Hoče-Slovenska Bistrica zaradi težav z dovoljenji vodarskih organizacij. Na odsekih Zadobrova-Tomačevo in Šentjakob-Malence je največja zamuda, ker ni bilo uradnega pristanka občin, prav tako pa zamujajo z odkupom zemljišč. Tako gradnje ne bodo začeli v predvidenem letu 1994. Največja zamuda je na primorskem odseku Dane--Fernetiči, to je na 6-kilometerskem odseku, zaradi spremembe lokacijskega dovoljenja in novega postopka za sprejem lokacijskega dovoljenja. Gre kar za enoletno zamudo. Na odsekih Pesnica-Miklavž in Miklavž-Slivnica je zamuda zradi izdelave študij, do tega pa je prišlo zaradi zahteve državnega zbora o definiranju nove trase v smeri do Lendave in možnosti, da pride do tega odcepa pri Mariboru. Vse aktivnosti pa normalno potekajo za gradnjo avtoceste Cogetinci-Lendava in Maribor (Ložane-)-Lenart-Cogetinci po dolini Pesnice, da bodo lahko začeli z deli leta 1996. MARJAN HORVAT centralizmu Pomuije je v preteklosti razvojno vselej zaostajalo za slovenskim povprečjem. Še najbolj se mu je približalo v letu 1986, po tem času pa ponovno zaostaja. Praksa v preteklosti je dokazala, da je le s skupnim in enotnim nastopom mogoče doseči cilje, najzgovorneje pa so to potrdili nekateri rezultati v kmetijstvu. Dokler je bilo pomursko kmetijstvo organizirano v okviru nekdanje sestavljene organizacije ABC Pomurka, nam je za razvoj te gospodarske panoge še uspevalo pridobivati republiška sredstva, pa tudi sicer se je glas pomurskih kmetijcev upošteval pri oblikovanju kmetijske politike. V zadnjem času so v Sloveniji vse pogostejše težnje po centralizaciji, regionalni razvoj se nam s tem odmika, in če se sami ne bomo ustrezno organizirali, bomo še bolj zaostali. Do takšnega spoznanja so prišli tudi v območni gospodarski zbornici za Pomurje, kjer so že pred štirimi leti predlagali, da to območje potrebuje celosten in poenoten razvojni program. Ker je prav v tistih časih prihajalo do sprememb v gospodarski politiki, so nekateri menili, da načrtovanja ne bomo več potrebovali in tako je tudi ideja o pomurskem razvojnem programu zamrla. Pobude o tem so zdaj novno zaživele in odbor po-ob- močne gospodarske zbornice je o njih spregovoril na svoji zadnji razširjeni seji, na katero je povabil tudi tiste iz vseh štirih pomurskih občin, ki bi lahko sodelovali pri pripravi razvojnega programa. Namen projekta, ki so ga poimenovali »Pomutje jutri«, je, da Pomurje dobi razvojni dokument, ki bo prispeval k oživljanju gospodarstva in večjemu razcvetu regije. Po besedah predstavnikov območne zbornice je to že tretji poskus izdelave tovrstnega programa, s preoblikovanjem občin in prehodom na novo lokalno samoupravo pa bo takšen program še toliko bolj potreben, saj se bo v novih razmerah tudi razvojnih prizadevanj potrebno lotevati drugače. Čeprav je bil ta sestanek le uvod v pripravo omenjenega dokumenta, so predlagatelji že pripravili izhodišča za pripravo pomurskega razvojnega projekta ter z njimi opredelili tri temeljne cilje, h katerim bi projekt moral težiti. V prvi vrsti je potrebno postaviti diagnozo pomurskega gospodarstva ter ugotoviti njegove prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti, opredeliti in razviti bo treba strategijo za doseganje večje gospodarske uspešnosti regije ter začeti z aktivnostmi na tistih področjih, kjer bo mogoče kmalu pozitivno vplivati na gospodarski razvoj regije. Prednost bo potrebno dati tistim programom, ki bodo zagotavljali razvoj podjetništva in odpiranja novih delovnih mest, saj smo prav s slednjimi v zadnjih letih v Pomurju najbolj nazadovali. Ali smo se v Pomurju priprave tovrstnega razvojnega projekta lotili pravočasno ali pa morda že nekoliko prepozno, ostaja seveda vprašanje, dejstvo pa je, da se zdaj pri V Sloveniji so čedalje ob-čutnejše centralistične težnje, z načrtovano novo lokalno organiziranostjo se bo vpliv posameznih okolij še zmanjšal, in če ne želimo, da bi razvojno še bolj zaostali, se moramo ustrezno organizirati. Do takšnega spoznanja so prišli tudi v območni gospodarski zbornici za Pomurje in od tu tudi ideja o pripravi pomurskega razvojnega projekta. Tudi na tem območju namreč ugotavljajo, da se odločanje in gospodarska moč koncentrirata v republiškem središču, kar navsezadnje potrjujejo tudi nekatere izkušnje. Brezposelnost je v Ljubljani najmanjša, tu so največja slovenska podjetja, število stečajev pa je najmanjše. Vse to verjetno ni naključje in Pomurci zatrjujejo, da je to posledica vse večje koncentracije moči in odločanja. Koržetov sklad, v katerem so iskala rešitev tudi nekatera pomurska podjetja, ni saniral nobenega od njih, obstaja pa tudi bojazen, da bodo nekatera velika slovenska podjetja povsem uničila manjša pomurska podjetja. tem zgledujemo po drugih, ki tovrstne dokumente že imajo in se z njimi tudi uspešno zoperstavljajo državnemu centralizmu. Ostaja pa tudi vprašanje, če nam bo takšen skupen pomurski projekt sploh uspelo pripraviti, saj nekateri nad njim niso ravno šeni. Čeprav pre« ^ta murskega razv^ .Lproj^ poudarjajo, da ® “a nastajati na ra ravni regije pa Je ^pnega tisto, kar je širšeg ^aten pomena, kaže, PoSa-tega nočejo raZgb^ mezne P°muLinSke ra*f imajo svoje odč lvsld^ dokumente, vle" j raVjli P'^ so ga, denimo-g rezal* tremi leti m že dag>-zato bi t”10, ^ nastaja P°* njah občinskih na« J s ski razvojni v območni zbormc za pomurski pr J pokriva® Ijivo, saj zb°rnica P ob močje štirih &sU do P Navkljub vsem® ® da odbora območne J. zbornice dogo raZvojmP izdelali pomuj rip^jir jekt, pn nJe® 5tevati *, eJa potrebno up zlaSti ‘1S delane Pr°Je Jh obi^tiii ravni posam ben novali, .s° £tavIjaJ.Oin i0' svet, ki ga , -ctvemk’ . sP' Regijsko združenje pomurskih podjetnikov Pomurja Medicop v desetletju Večji vpliv na oblikovanje gospodarske politike Velikokrat se stvari v življenju dogajajo po naključju, je ob otvoritvi novih prostorov družinskega podjetja Medicop rekel Aleksander Podlunšek, toda dodajamo, da je slučajen res samo začetek, medtem ko je vse, kar so v podjetju dosegli v desetih .letih dela, lahko le rezultat znanja, pravega odnosa do podjetništva in vztrajnosti. Slednjega jim je bilo treba najprej takrat, ko so mo- z novim programom opremljanja reševalnih vozil ter se ob majhnosti slovenskega trga obrnili na tuje in v izvoz. Tam pa lahko uspeš, če si dober in ponujaš kakovostne izdelke, kar je seveda rezultat dela vseh zaposlenih. V Medicopu jih je sedaj zaposlenih trideset in ob otvoritvi poslovnih prostorov jim je Aleksander Podlunšek v nagovoru izrekel zahvalo, še posebno tistim, ki so skupaj S spremembo političnega in gospodarskega sistema se je tudi pri nas podjetništvo zelo razmahnilo. Število malih zasebnih podjetij in njihov delež v družbenem proizvodu nenehno narašča, povečuje pa se tudi število zaposlenih v teh podjetjih. Zasebno podjetništvo sicer ne more nadomestiti izpada zaradi recesije v zadnjih letih v gospodarstvu, vendar mala zasebna podjetja že predstavljajo pomemben del gospodarstva in so eden temeljnih nosilcev njegovega preustroja. Če je bilo leta 1990 v Sloveniji le 5.613 zasebnih podjetij, ki so zaposlovala 13.841 delavcev, se je konec lanskega leta število teh podjetij povečalo že na 32.907, v njih pa je bilo zaposlenih 45.730 delavcev. Zasebna podjetja so v lanskem letu ustvarila 18,3 odstotka celotnega slovenskega prihodka, imela so 8,7 odstotka celotnega premoženja, po uspešnosti gospodarjenja pa so bila daleč boljša od družbenega sektorja, saj so ustvarila dobrih 38 odstotkov celotne slovenske akumulacije oziroma skoraj 27 odstotkov celotnega bruto dobička v državi. Čeprav zasebno podjetni- nem sistemu, zato je prišlo tudi štvo ni moglo pokriti izpada do pobude o ustanovitvi združenja podjetnikov kot avto- rali dokazovati in prepričevati, ko so s svojimi izdelki stopali na domači trg, da so enakovredni tujim izdelovalcem medicinske opreme. Prebili so se in uspeli ter osvojili jugoslovanski trg in ga potem spet čez noč izgubili. Toda tudi to so preživeli, se pobrali in prav v tem času naredili največji napredek. Svoj program medicinske opreme in tehnike so dopolnjevali, začeli pa so tudi z lastniki delili desetletje dela in problemov ter razvoja in seveda uspeha. Proizvodni in poslovni prostori v Markišavski ulici v Murski Soboti v velikosti dva tisoč kvadratnih mestov so uspeh, uspeh je to, da so osvojili slovenski trg in prodrli na tuje ter da napovedujejo nove proizvodne programe. MH Fotografija N.J. v družbenem proizvodu in tudi ne nadomestiti vseh delovnih mest, ki so bila izgubljena zaradi gospodarske krize, pa so v tem sektorju gospodarstva težnje rasti in pričakovati je, da se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Res je sicer, da se razmere v zadnjem času tudi v preostalem gospodarstvu izboljšujejo, vendar kljub izboljšanju rezultatov gospodarjenja ni zanesljivih kazalcev rasti. Zlasti velja to za akumulacijo in odpiranje novih delovnih mest, kjer se v zasebnem podjetništvu ponujajo večje možnosti. Zasebni kapital ima tudi pri nas ustrezni razvojni potencial, zato mu je razvoj potrebno omogočiti, saj na tem področju še vedno zelo zaostajamo za razvitimi gospodarstvi. Zasebni podjetniki so sicer člani gospodarske zbornice, । vendar njihova rast zahteva । ustreznejšo mesto v 'zbornič- 1 nomnega dela gospodarske zbornice. Podjetniki naj bi se organizirali na dveh ravneh, na republiški in regijski, s takšnim organiziranjem pa naj bi dosegli enakopraven vpliv podjetnikov pri vseh pomembnih odločitvah znotraj zborničnega sistema pa tudi pri odnosih z drugimi partnerji, zlasti pa naj bi imeli večji vpliv na go-spodatjenje. Ideja o ustanovitvi pomurskega združenja podjetnikov je bila pri nas dana že pred poldrugim letom, odbor območne gospodarske zbornice jo je sprejel, iniciativni odbor za ustanovitev tega združenja se je sestal že dvakrat in kaže, da “ , uresfli^ končno Pr’^danes rem bodo i zahte',^em’ bor ter sprejez ga gram dela regg*/^ podjetniku - M 0 pujski jih P°® tflredvf^V n^oS^ ter uredite J [o do ? da ne bi P^^elnih' rs/ statusa brezp niki prav ‘^kova^V damsko P^gospb^j vsaj enega sv nika. Biti zoper tobak, je politično vprašanje To, da kajenje škoduje zdravju, več nima smisla dokazovati, tobačna industrija pa objavlja izsledke, »...ki trdijo, da kajenje zdravju ne škoduje. Take njihove objave tako v strokovnih kot političnih krogih tudi ne vzbudijo nobenega zanimanja. V finančnih ministrstvih pa raje prisluhnejo podatkom, koliko denarja se od prodanih tobačnih izdelkov nateka v državne proračune.« ( dr. Božidar Voljč v svojem pisanju ob tednu boja proti kajenju.) Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov pa kar ne morejo sprejeti, kar si je mogoče razložiti s tem, da je v ozadju veliko nasprotujočih si interesov. »Trenutno povzroča največ težav in odporov omejevanje reklame za tobačne izdelke. Zanimivo pa je, da tobačna industrija, ki ves čas trdi, da reklame nimajo nobenega vpliva na število novih kadilcev, najbolj nasprotuje njihovemu omejevanju. Igre v zvezi z reklamo za tobak segajo prav do najvišjih mednarodnih finančnih krogov, ki s tobačnimi le navidezno nimajo nobenih povezav. Zdravstvo se je tu znašlo v neposrednem spopadu z mogočnim, izkušenim in politično vplivnim nasprotnikom. Dokler bo toba® dstyP’ in > čala tohk^3 č po^tojM čuna na Pon^fO, t«' jasnjevanjem vanju P Lahko 1° Jenske pn‘^ / bivanje slov®ncjvii. Imtn'ne v marsi-W°v' ir^0 prav’ kaj1* S zarinetud> značaj Ha ^OVni;ln Je z zako-morna Vsem dr' No8 'n giba”081 Proste8a .anJa v gozdu, ^itan^jend6 Plodov- rast-Pm« \^Ozdu’'ov’n I doNvih Ž1Večih živali žakP°d P°g°ji’ k' M Pravt? • *zkliučna 1 ej^a i^a Je le lesno-iNn? tudi smole. SjN lastn'bneno določa .V^nju pri var' skunnZdov' Država k >ji £ost lahko do-JSaS ravna 'zrabo g°z-v gozdu, ,N pSeno 8ozdove s po-a« za Varogi ^'je 8re tud' Polh StoS ali ia’ rekreacii-XS Za Stetska funk-(NiSk dok- omejitve Xjiki Xi.Pa morajo S Sli za vse V»je 111 drP «erno od-V (t» ali je n Wmkler se še smi-Nt aiast ’ da so g°z-KNžak (°n ° varstvu MsPrav zakona o varstvu okolja in gozdovih, je prof. dr. Janez Šinkovec prepričan, da bi iz pravno-sistemskega vidika moral biti najprej sprejet zakon o varstvu narave, ki bi postavil generalna pravila za celotno naravo, bil bi torej krovni zakon. Zakon o varstvu okolja po njegovem mnenju postavlja v ospredje le koristi človeka in gospodarnost, premalo pa se posveča tera načela vzročnosti, povezanosti, sodelovanja in skupnega bremena za zagotavljanje življenjske podlage živemu svetu. Tudi v Sloveniji bi se pri varovanju narave morali odpovedati nekaterim tradicionalnim rešitvam iz prejšnjega stoletja, je prepričan prof. dr. Šinkovec, in upoštevati določila sodobnega mednarodnega prava. V Rio de Janeiru so sprejeli Izjavo o načelih splošnega soglasja o upravljanju, varstvu in smotrnem razvoju vseh vrst gozdov. Bistvene ugotovitve tega mednarodnega dokumenta so: gozdovi so osnova za kompleksne in edinstvene ekološke procese, za njihovo sedanjo in potencialno zmogljivost kratkim " Pomembna splošnemu varovanju narave. Če ni krovnega zakona, pa ni niti zagotovljenega enovitega pravnega sistema; problemi s posameznih področij se rešujejo parcialno, na priemr gozdovi, okolje, vode, zrak, kmetijstvo, hrup, varstvo tal. Vse to pripelje do neskladnih in neučinkovitih rešitev. Priznati moramo, da se z nekaterimi takimi problemi že srečujemo, saj so pri sprejemanju marsikaterih nujnih podzakonskih aktov že zamudili vse roke. Subjekti, ki delujejo v naravi, ne bi smeli postavljati v ospredje dobičkonosnosti. Varstvo narave poudarja neka- Pri lovstvu je še marsikaj nedorečenega. Tako se eni zavzemajo za ohranitev zavodov v sedanji obliki (na primer Fazan, Gojitveno lovišče G. Petrovci), medtem ko bi drugi raje videli, da bi imeli v lovstvu povsem neprofitne zavode. Prav tako ni znano, kdo bo podeljeval koncesije za upravljanje z lovišči. Bo to izključno država ali tudi občine? Po mnenju lovcev bi pri podeljevanju koncesij morale imeti pomembno besedo tudi lovske organizacije. za ohranitev virov; načelo prepovedi škodovanja drugemu (čezmerni negativni učinki idr.); države imajo neomejeno in neodtujljivo pravico do uporabe, upravljanja in razvijanja gozdov skladno z razvojnimi potrebami, izraženimi v planih; v upravljanju gozdov je potrebno uveljaviti načelo kooperacije (interesne veje, lokalne skupnosti, domači ljudje, industrija, delovna sila, nevladne organizacije); uvajanje nacionalnega in mednarodnega planiranja; zagotavljanje finančnih virov itd. Lovska pravica Lovska pravica ne pomeni le, da imajo lovci pravico do lova. Lovska pravica pomeni pravico do lova in gojitve z namenom zagotavljanja ravnovesja v naravi, ohranjanja naravnih in kulturnih razmerij v okolju, zagotavljanja pestrosti vrst divjadi in njenega zdravja. Hkrati pomeni tudi nego in varovanje »življenjskih podlag« živali. Lovski strokovnjaki si zato prizadevajo, da bi lovstvo bolj opredelili kot naravovarstveno dejavnost, saj se obveznosti lovcev ne nanašajo le na divjad, temveč na vso življenjsko podlago divjadi. Njihove obveznosti se nanašajo tudi na ranjene in poškodo-5 ane živali, zarodke, jajca... V novem zakonu o lovstvu bi torej morali dati velik poudarek prav gojitvi in skrbi lovcev za življenjsko podlago divjadi, torej tudi zagotavljanju ekološkega ravnovesja, skrbi za celotno floro in favno. Seveda pa to ni izključno dolžnost lovcev, ampak vseh drugih uporabnikov, koristnikov: lastnikov, gozdarjev, rekreativcev ... Izvajanje načel lovske pravičnosti naj bi v prihodnje bolj nadzorovali, za kar bodo poskrbeli lovski inšpektorji. Čeprav je Slovenija majhna država, pa bi morali tudi tukaj kmalu ustanoviti lovski inštitut, kjer bi se strokovnjaki znanstveno ukvarjali s to problematiko. Lovskih lovišč v prihodnje ne bi smeli zmanjševati, drobiti ali uokvirjati v meje manjših lokalnih skupnosti. Živali in narava ne poznajo upravnih razdelitev, ki nastajajo na osnovi političnih usmeritev. BERNARDA B. PEČEK predpisih, z vsemi potrebnimi soglasji. Šele zadnje dni smo izvedeli, da ni bilo vse tako jasno, kot se je v začetku prikazovalo. Res je bilo tovrstnih poslov s podobnim tovorom v preteklosti že nekaj, toda eno je izvažati nevarne odpadke v države, ki imajo te zadeve sistemsko rešene, drugo pa izvažati jih »na črno«! Prej bi verjeli, da »ni bila v redu cena«; sežiganje odpadkov je po Baselski konvenciji zelo drago, saj stane za kilogram od tri do pet mark, za PCB-odpadke pa kar 10 mark. Je hotelo izvozno podjetje privarčevati nekaj denarja, sta za to vedeli tudi podjetji Sava in Krka? So hoteli Kolumbijci iztržiti več in so zaradi tega svetu pokazali, da Slovenija nelegalno izvaža nevarne odpadke? Kakorkoli: decembra so bili odpadki poslani z ladjo, od 5. januarja letos pa je slovensko ministrstvo za okolje in prostor dolžno spoštovati in upoštevati vsa določila Baselske konvencije. Tudi osnovno načelo Baselske konvencije iz leta 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja, ki ureja mendarodni uvoz, tranzit in izvoz nevarnih odpadkov, pravi, da mora država sama poskrbeti za svoje odpadke. Je Slovenija sposobna sama poskrbeti za vse svoje odpadke? Ne. Se vedno ne, čeprav je za časa ministra Mihe Jazbinška naročila in plačala ogromno denarja za IKROS - integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji. Kajti ostalo je le pri projektu, do realizacije pa ni prišlo. Zamujali so s sprejemanjem Zakona o varstvu okolja, nato s sprejemanjem podzakonskih aktov. Vmes je bila zamenjava na ministrskem stolčku; sedanji minister Pavel Gantar pravi, da so IKROS pohovno vzeli iz pisarniškega predala ter ga začeli dodelovati, imenovan pa je tudi novi državni sekretar za to področje g. Matjan Slokar. In še nekaj je napovedal novi minister: če bodo strokovne analize pokazale, da je neka lokacija po vseh merilih najbolj ustrezna za odlaganje odpadkov, bo moralo to tudi v resnici veljati. Tako enostavno verjetno ne bo šlo, ker bi potem lahko rekli, da če bodo strokovnjaki odločili, bo pač v pokrajini ob Muri najprimernejši prostor za marsikaj: za sežiganje odpadkov, za odlaganje nevarnih snovi, za odlagališča komunalnih odpadkov... BERNARDA B. PEČEK stran 6 reportaže Soboški dnevi razgibali utrip mesta Nikakršno naključje ni, da se je Turistično društvo Murska Sobota letos odločilo organizirati že tradicionalne Soboške dneve prav v času 9. evropskega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni. Tudi s to prireditvijo so želeli čimbolj promovirati domačo pokrajino. Otvoritev Soboških dnevov je bila v petek popoldne pred Blagovnico v Slovenski ulici. Nastopili so godba na pihala in glasbene skupine iz partnerskega mesta Ingolstadt v Nemčiji. Izvirna in avtohtona pijača Prekmurska slivovka je na sejmu VINO 94 prejela zlato medaljo za kakovost »Pekoča« slivovka iz Čeprav so otvoritveno slovesnost nekoliko pokvarile deževne kapljice in grozeči črni oblaki, pa se je na osrednjem prireditvenem prostoru zbralo vendarle manj ljudi, kot so organizatorji pričakovali. Stojnic s pijačo in jedačo je bilo dovolj, za vsak primer pa so postavili tudi velik šotor z mizami in klopmi, ki pa je ostal na pol prazen. Obiskovalci pa so zlasti pogrešali turistične prospekte Murske Sobote, Prekmurja in Pomurja ter podrobnejši program 9. evropskega prvenstva toplozračnih balonov. Baloni, ki so se dvignili v zrak med samo prireditvijo, prelet letal, prodaja majic z napisom omenjenega evropskega prvenstva in nekaterih razglednic v režiji Kluba prekmurskih študentov se je vsebinsko dopolnjevalo z namenom Soboških dnevov. Sicer pa je domače turistično društvo (na otvoritvi je spregovoril predsednik Andrej Gerenčer) prireditev dobro izpeljalo. Ob tej priložnosti so promet povsem izločili iz mesta, tako da je bilo več prostora za obiskovalce. Odmevnejša je bila sobotna dopoldanska prireditev za najmlajše. Predstavili so se plesalci in tamburaši s prve in druge osemletke v Murski Soboti, Treza in Števek iz beltinske osnovne šole ter mladi glasbeniki in plesalci iz Ingol-stadta. Pridružile so se jim tudi karaoke. Popoldne pa so si obiskovalci lahko ogledali skupino Gorički klantoši s Šandor-jem in Dragico, tamburaše iz Črešnjevec in glasbenike iz In-golstadta, pričakali pa so tudi prihod triatlonca Mira Kregarja. Sobotni večer pa je minil v znamenju koncerta nemških glasbenikov za mladino na grajskem dvorišču. V nedeljo je bil promenadni koncert pihalnega orkestra KUD-a Pošta iz Maribora, v ponedeljek zvečer pa pred soboškim gradom koncert etnične in rock glasbe skupine Tanscendence. Po torkovem večeru prekmurske ljudske glasbe z nastopom pevskega zbora Štefana Kovača in folklorne skupine Beltinci z Marko bando je bil v sredo Potrošnikov dan. Prireditve v okviru letošnjih Soboških dnevov se bodo nadaljevale drevi ob 20.30 na grajskem dvorišču v Murski Soboti. Pričakujejo nastop dua Duma in projekcijo filma Nebo nad Ženavljami, v nadaljevanju večera pa bo nastpil glasbeni duo Lukač-Prelog. Jutri ob 17. bo v Ženavljah polet balonov s spominskega prizorišča pristanka prvega stratosferskega balona v Prekmurju pred 60 leti, ob 18.30 pa v raki-čanskem gradu prikaz dejavnosti konjeniškega kluba. Poleg tega je v Pokrajinskem muzeju odprta razstava slik Alojza Eberla, v Galeriji pa mednarodni tekstilni bienale. Organizirane so tudi enodnevne ekskurzije Po poteh Janeza Ak-vile, Turistično društvo Murska Sobota in Društvo vinogradnikov Goričko pa so pripravili ekskurzijo po Prekmurju z ogledom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti ter vinskih kleti s poskušnjo prekmurskih vin. Soboški dnevi bodo končani v soboto ob 14. uri na letališču v Rakičanu, kjer bodo podelili medalje najuspešnejšim tekmovalcem evropskega balonarskega prvenstva. MILAN JERŠE Zadnje tedne smo večkrat zasledili vest, da je Radenska na sejmu VINO 94 prejela zlato medaljo za kakovost za izvirno prekmursko žgano pijačo Prekmursko slivovko. Le redki vedo, da se z žganjem že trideset let ukvaija Zvezda iz Murske Sobote, ki se je šele v sedemdesetih letih povezala z Radensko. Danes se uradno imenuje Radenska - Zvezda, d.o.o., Murska Sobota in upravlja le še redke od številnih lokalov, ki so jih odpirali v preteklih desetletjih. Zaradi gospodarnosti je za vodstvo manj tvegano, če oddajo lokale v najem. In zakaj tako obširen uvod? Ker je prav usoda posestva in žganjame v Krplivniku, od koder je znamenita prekmurska slivovka, ki je prejela zlato medaljo, ta čas zelo negotova. Solze je imel v očeh,.. Medtem ko so vodilni Radenske v Ljubljani prejemali visoko odličje za slivovko in se v nadaljnjih dneh hvalili s priznanjem na tiskovnih konferencah, je bilo nekomu zelo hudo. Ni mu bilo vseeno, v očeh je imel solze... Pa ne zato, ker bi si tako želel, da je v Ljubljani »zraven«, saj mogoče niti ne bi šel, ampak zato, ker so enostavno pozabili nanj in ga niso povabili (pravzapravo so ga povabili tik pred zdajci). Hudo mu je bilo zato, ker je Prekmurska slivovka iz Krpliv-nika njegov »otrok«. Karel Černjavič, nekdanji dolgoletni direktor Zvezde, je vse od prvih litrov napolnjene slivovke skrbel za predelavo in žganje sliv. Pokaže nam dokument, na katerem piše, da je Zvezda 1969. leta uradno vpisala v register novo dejavnost: žganjekuho. prav namensko za potrebe kuhanja in prodajanja žganja. Tragična usoda nekdaj mogočnih Skerlakovih posestnikov je povzročila, da je trdna podkletena zgradba na krplivniškem hribovju opuščena. Mati in sin Na sposojeni fotografiji je lepo vidna klet s po nja< Za in steklenicami slivovke po končanem kuhanju S malno delo bi potrebovali tudi manjšo polnilno etnOloški m Begunci iz Vidonec so se z veseljem prijavili za pobiranje sliv v sadovnjaku v Krplivniku. »Tudi v Zvomiku smo imeli takšne in še večje slive, pa precej več, precej več, res...« nam je pripovedovala ena od pobiralk. sta morala v šestdesetih letih »V začetku smo kuhali tga- ’ v dom ostarelih, hišo in pose- Območni odbor sindikata delavcev državnih in družbenih dejavnosti Pomurja So državni uslužbenci prikrajšani? S kakšnimi težavami se ukvarjajo v območnem odboru sindikata delavcev državnih in družbenih dejavnosti Pomurja, potrjuje tudi dejstvo, da na petkovem sestanku v Gornji Radgoni kljub večkratnim poskusom niso mogli izvoliti predsednika. Čeprav so zatrjevali, da gre v bistvu za prehodno večmesečno rešitev, ker se na tem področju predvideva obsežna reorganizacija, kandidati za to odgovorno funkcijo niso privolili v izvolitev. Tako ni preostalo nič drugega, kot da so sklenili, da je treba najkasneje do konca septembra poiskati ustreznega kandidata za predsedniško funkcijo. Zato bodo morali v vseh okoljih evidentirati člane območnega odbora, saj je delovanje sindikata na tem področju dokaj raznoliko (notranje zadeve, carina, pravosodje, Na seji območnega odbora sindikata delavcev državnih in družbenih dejavnosti Pomurja, ki se je je udeležil tudi sekretar republiškega odbora Drago Ščernjavič, so precej pozornosti namenili obravnavi statuta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah sekretarke pomurskega odbora Zdenke Bobovec je med članstvom slišati veliko kritik na ta račun. Osnutku dokumenta očitajo zlasti preveliko centralistično usmeritev, saj so naloge in pristojnosti predsedstva republiškega sveta ZSSS preveč poudarjene, medtem ko naj bi območne svete ukinili. Na posameznih območjih, tako tudi v Pomurju, bi imeli le nekakšne izpostave oziroma območne uprave brez vsakršnih pristojnosti. Tudi celotno kadrovsko in finančno politiko bi pre-nesli v Ljubljano. Na seji je bil izražen tudi pomislek, ker ni pravilnika o finančno-materialnem poslovanju, pa tudi solidarnost in vzajemnost sta premalo natančno opredeljena. Ob veliki razdrobljenosti sindikatov so ta vprašanja gotovo aktualna, zlasti standard pravic delavcev v državnih in družbenih dejav- geodetska uprava itd.) nostih Pomurja. Ne nazadnje tudi zato, ker je statutarna problematika tesno povezana s položajem teh delavcev in z delodajalci/ V tem smislu so se zavzeli za uravnotežen odnos do vseh funkcij v državnih organih in družbenih dejavnostih, kjer trenutno niso najbolj zadovoljni s svojimi plačami in položajem, ki jim ga namenjajo v družbi. V tej zvezi je gotovo velikega pomena tudi uresničevanje pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki so ga pretresali na tokratni seji. Slišali smo, da so priprave na prvo razporeditev že opravljene, delavci v državnih organih pa ugotavljajo, da so njihove plače za nekaj odstotkov nižje, kot jih priznavajo v pravilniku. To je že povzročilo nekatera negodovanja, kajti v marsikaterem primeru izvršni sveti niso upoštevali zapisanega v kolektivnih pogodbah za negospodarstvo, kar vpliva na socialni položaj teh delavcev. Sicer pa se sindikat ni vklu-čeval v to prvo fazo priprav in možnosti napredovanja zaposlenih, ampak bo to storil šele po izdanih odločbah, ko bo možno preveriti upravičenost zapisanega. MILAN JERŠE nje in ga polnili v steklenice le za svoje obrate. Takrat je bilo to predstavljeno kot »naravno Žganje« in gostje so ga radi naročali. Žganjarno smo imeli tu v Soboti pri Mlinopeku, kjer je bila včasih odkupna postaja. Pravzaprav smo začeli kuhati slivovo žganje najprej iz nuje, ker je ostajalo na odkupni postaji precej sliv. Potem smo morali tisto zgradbo prepustiti. Ker se je v sedemdesetih letih začel razvijati maloobmejni promet z Madžarsko, smo kupili Čardo na Hodošu in tam uredili še žganjarno. V tistih letih smo nekajkrat uvozili tudi slive iz Madžarske, prav tako pa smo poskusno polnili tudi uvoženo češnjevo žganje,« je pripovedoval ves zavzet Karel Černjavič. Pri Zvezdi je bil zaposlen 37 let in še danes je ponosen na to, kar so v preteklosti dosegli. Zvezdini niso bili le Čarda, hotel v središču Sobote, prodajno-skladiščni center in drugi večji obrati, temveč tudi zdravilišče Moravske Toplice. »Prosim jih, naj koga pošljejo gor!« Karlu Černjaviču pa ni hudo le zaradi tega, ker so »pozabili« nanj pri proslavljanju nagrade. Hudo mu je tudi zato, ker sadovnjaki in žganjarna v Krplivniku pri Hodošu propadajo. Od 18.6.1981 je Zvezda uredila žganjarno v Skerlakovi hiši v Krplivniku 6. Ta mogočna zgradba, zgrajena v začetku tega stoletja, je bila zgrajena stvo pa je prevzelo »socialno skrbstvo«. Junija 1981 je to hišo kot najprimernejšo za dejavnost prevzela Zvezda. 1982. leta so nasadili 426 sliv, danes pa je v bližnjih sadovnjakih že okrog 600 slivovih dreves. Letno zberejo do 3 tisoč kilogramov sliv, za liter dobre slivovke pa je potrebno okrog 10 kilogramov sliv. Tudi letos bodo uvozili iz Madžarske do 6 tisoč kilogramov sliv, jih »nabili« in z žganjekuho začeli nekje sredi januarja. Škedakova domačija je prava gorička domačija s spremljajočimi objekti. V gornjem delu zgradbe so poleg večje sobe (preurejene v sobo za goste) tudi originalna stara spalnica in zanimiva kuhinja. V vseh prostorih so stare lončene peči. V kletnih prostorih oziroma v pritličju so prostori za shranjevanje »nabitih« sliv in žganja. V enem prostoru je tudi dobro ohranjena stara žganjarna. Nova žganjarna je v bližnjem objektu. Černjavič je vložil v osemdesetih letih veliko truda v oživitev žganjame in njeno turistično promocijo. Od 1985. do W90. je bilo v Krplivniku vsak teden zelo živahno. »Iz Zvezde in iz Moravskih Toplic so vozili sem v to idilično goričko okolje in izvirno žganjarno goste. Največ smo jih imeli takrat, ko so bile v sadovnjakih zrele slive. Organizirali smo nabiranje sliv in nato piknik v sadovnjaku. Gostje so bili navdušeni. Spraševali so, če lahko prihodnje leto spet pridejo. Zdaj pa ne morem dobiti nikogar, da bi nabiral slive. Rečejo mi: vzemi si begunce iz Vidonec. Saj sem jih pripeljal, pridni so in lepo delajo. Toda kaj, ko pa niti njim ne plačajo. Tudi za košnjo ne morem dobiti nikogar več, ker nočejo plačati...« Marsikaj nam je še povedal nekdanji direktor Zvezde, od 1989. leta pa le oskrbnik žga-njarne v Krplivniku. Odstavili so ga kot »odsluženega«, toda Karel Černjavič še danes dvakrat tedensko potuje na Madžarsko, ker sodeluje z enim od uvozno-izvoznih podjetjih. Hudo mu je, ker Žganjarna v Krplivniku propada, čeprav ze^zal?j komu v Zvezdi ^ost(^ objekt in ta dej } „e lava in predelaj . tako zanimiva in P j M da bi vložili vanjo v malna sredstva , v turistično po^oV^ da ni sredstev^ vanje, je bolj1 jlne ob»° je dovolj za š ^1^. blktov, bi drugih objekto v j^p tudi za nujna dei alogOz . „3 če bodo to ov1Z mku, pa če , upali enemu u. Z’ Krplivnika ali E^ mensko pokrajinski J bo ške ekspona ) ; včeraj narediti P jn vse nančne, gra^ ske- i smo videča po tem, kar plivn,ku’ izvirno m a vatetos sko slivovko - dfl0. hvali Pr°hp Radensk6’ S’ njaku smo sre^ ^1-ki so v visok' t v ^pu^iča. N* nega g- cerl J Karel Černjavič z zbirko najbolj originalni prihodU ske slivovke. Njegova največja želja je, da sadovnja|1 vomi bolje skrbeli za dragoceno žganjarno i ste bi lahko bila ena od zanimivejših turističnih točk Prekmurja, kjer bi lahko organizirali piknike za goste iz vseh pomurskih zdravilišč, ustavljali pa bi se lahko tudi izletniki. Černjavič je namreč v minulih letih zbral in nakupil razna stara orodja in zanimivosti, tako da bi Škerlakova hiša prav lahko oceniti to s“vu ' nika na.sejm; niste niti nekdo sl FOTO: NATAJ^^ 90 let lendavske dežnikarne • rii V nasl " 4j fl9 11# začetek ene najstarejših delovnih organiza J ja|j til so bili delovni prostori premajhni, so delavc ja jel9 » v tistem času pa jih je bilo kakih 60. ' ustan° .ječati p zapustil Lendavo, so nekateri Lendavcan^ d družbo z imenom Hungaria - tovarna ^e?n,|jjia le|a 1$ jil9 začelo graditi novo tovarno, zgrajena je tovarna je z občasnimi težavami delala vs ena največjih v Lendavi, stoji še danes, se | I )b' v lasti Kerala. To je zgradba, ki jo Lenda no so J Naftine delavnice. Prostor okrog te z$ra ,efOvnO . nakupovalni center Lendave. Med Prv0.S^afj nek9j se jf^ varni izdelovali tudi čevlje z lesenimi podp igkttik0’,^, 'jiP perilo. Ko je Lendava leta 1935 dobila vOa jc„ jX' olajšalo, vendar se je naglo bližala druga s .e^nik9f j)1’1 je zgradbo tovarne dobila Nafta. Sedanja na : prostore v nekdanjih prostorih industrijske ^)Varni '^j d9 ciji. V času naj večje konjunkture so Y deluj®1 500.000 dežnikov na leto. Tovarna dežniki’ Bela Wortman iz Lendave je pred davnimi 90 leti ustanovil malo šivalnico, v kateri so izdelali prve dežnike. To je bil torej stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo teta desetletja in desetletja stoletja teadržna življenjska sila, ki vodi dramo revščine, lakote, umiranja Kako naj bi se razpletala zgodba o »odstavljenem« ravnatelju Ponovno na začetku? M den^ zaP'sa* Pr°f* dr- Dolfe Vodelnik, predavatelj k0”8*110 na začetek širših razmišljanj H o natalir*8« d?osti demografskih procesov postavljati razmi-je to P° m°je zat°, ker spada vsako porajanje Mo obn r * med Panske življenjske procese, ki teko in se ^iti ali V^° Z nezadržno življenjsko silo. Ni jih mogoče ?Mtivn'U,-eSnjeVat' z n'kakršnimi togimi, formalnimi ali ’ ^»ih ohrt ob!astoimi ukrepi. V procesu rodnosti v njiho-Thju h u t ab 'zb'ja na dan z neustavljivo voljo potreba po kot bi z besedami ekonomista in H 81 reči, volja do produkcije in reprodukcije življe- ^F n 4®‘ 1 MVMClTtTA tlOHTAl-lTE^ Le redko katera zamenjava ravnatelja na tej ali oni šoli se v zadnjem času zgodi brez določenih zapletov. Vsaka čast izjemam! Kot smo že zapisali, je dvignil precej prahu v zbornici tudi razpis za ravnatelja Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota. Prvi je bil neuspešen, na ponovnega pa so se prijavili trije kandidati, kar je privedlo do nepričakovanega »preobrata« in razpleta. danega slo-hl Pred igrafa’. ki ga je S ® aktie?’ lahko vKair,Ua no tudi za ta med"a-Kajtj v. nca 0 prebival-S s2^“ografskem tri-StralitetJenem iz natal'‘ S so ln selitev Pre- b kMe PaS0^ vPrašanja * aaw zat°’ M s'la in nnezadržna živ-in^"^' življen' tj »0 Z VerS -Je močno |M Mi j« sk'®>> družbe-lonSajania r®dn°tami. Od liSa iskanie iM ia,pa> samo za S, da Sk° gre in take IkMce skleP' SSlozijJ' Prebival-MSe živi-t0 pa po~ <>ju sDrp ljenJska sda & >4Tv dram° aton J un"ranja. razmiš’ja-^ra • r°di, kaJ 11 neenakosti S^8a’bi K Sveta j ° zvrham vsi Mvanl KSogJf3 m'Sel sloven-da togi in p Prebivalstvene nomizmi, vsemogočnost tržišča, zavračanje demokracije, molčeče pristajanje na razkol med Severom in Jugom, sodijo med poglavitne vzroke naraščanja svetovnega prebivalstva, ki grozi, da bo porušilo krhko ekološko ravnovesje,« smo lahko prebrali v prevodu besedila v enem od slovenskih tW/NA A.tOAOrA IV »O S' t« fo dnevnikov, s čimer je zadeto prav bistvo problema. Le sekunda za tri nove zemljane Ob svetovnem dnevu populacije, oktobra pred štirimi leti, so Združeni narodi objavili podatek, da se vsako sekundo na svetu rodijo trije otroci ali HonrA latC-ta »i To V K.--------- 1970 3,7 milijarde in pred štirimi leti 5,3 milijarde. Povečanje pa je bilo kar 94-odstotno na račun povečanja prebivalstva v deželah v razvoju. ___P/ATALprčTA T ali ‘ eksplo- StSn°StO Zat°’ ^Si Soja uPrašanja . ’ M J ’ kL priz-S a svoje meje dnevno 250 tisoč ali letno sto milijonov otrok. Takrat so tudi napovedali, da bo leta dva tisoč na svetu že 6 milijard 250 milijonov ljudi, sedanja napoved pa je, da bo čez petnajst let fOliTAi.i TCVA to ''(('M 4aT'h kritičnih Slu §anJe števila Č^vSšani ' ker demo-W ^iščah Smeli PaČ PaČ b°mbne S SeJ; Predvsem Vn^-kibo ai sedanji °blazneli eko- na Zemlji že dobrih 7 milijard ljudi. Svet se je ob vprašanju naraščanja prebivalstva zganil dokaj pozno, toda stopnja naraščanja se ni upočasnila. Ob začetku stoletja sta bili na svetu dve milijardi ljudi, leta Življenjska utrujenost razvitih držav, izrojevanje Razviti svet, ki je sploh prvi začel opozarjati na razsežnosti populacijske »eksplozije«, četudi dokaj pozno (OZN je leto 1974 razglasila za svetovno po pulacijsko leto in v Bukarešti je bila prva mednarodna konferenca o prebivalstvu), pa demografsko vprašanje bremeni še v njegovem drugem polu, saj iščejo recepte, kako pretrgati neke vrste življenjsko utrujenost, kako zavreti populacijsko stagnacijo ali staranje prebivalstva. Kajti tudi staranje prebivalstva ima več negativnih kot pozitivnih posledic. O vprašanju medgeneracijskega neravnovesja in konflikotov, ki iz tega nastanejo (v Sloveniji je najbolj očiten primer pokojninskega sistema in medgeneracijskega vzdrževanja), bi lahko veliko pisali in zanimiv se mi zdi ta del, to so psihološke in sociološke značilnosti ali posledice demografskega trenutka. Zanimivo je razmišljanje francoskega demografa Alfreda Sanuvya, ki prav procese staranja krivi za konservativizem, neiniciativnost, nepripravljenost do osebnega žrtvovanja ter zbirokratiziranost, kar da se kaže na-mnogih področjih družbenega življenja v Franciji. Razmišlja tudi, ker je mladih vedno manj, da njihovega pritiska ni čutiti dovolj, pa tudi manj iniciative je. Proces staranja pomeni hkrati tudi proces podaljševanja srednje življenjske dobe, starejša generacija zaseda odgovornejša delovna mesta, mladi čakajo in se pri tem starajo, v njih je manj živosti, mladosti, iniciativnosti in bojevitosti. Koliko teh znakov ali posledic staranja prebivalstva bi lahko odkrili pri nas? Mar ne bi lahko prav v ta okvir postavili tudi razmišljanja ali napovedi nekaterih, ki pravijo: Prav kmalu se lahko zgodi, da bodo ugotavljali, da imamo delovna mesta, ker je nastopil trenutek gospodarskega razvoja, konjunkture, a ne bo ljudi, ki bi jih zasedli. Lani prestopljen prag v izrojevanje v slovenski pokrajini Na konferenco o prebivalstvu v Kairo je odšla tudi slovenska delegacija, ki jo je vodila ministrica za družino in socialne zadeve Rina Klinar. Morda so s sabo ponesli tudi podatek, da smo, gledano s svetovne dimenzije, predstavljali pred dvesto leti približno tisočinko svetovnega prebivalstva, da se je ta v letu 1971 skrčila na pol tisočinke in da se bo leta dva tisoč najverjetneje skrčila na tretjino tisočinke ali še bolj. Lahko si porečemo, majhnost vendar lahko postane velika, če bomo za razvoj naredili več kot številčnejši narodi. Toda naše prebivalstvo je zapustilo prag »mladosti« že pred sto leti, prešlo je iz »zrelega« stanja v stanje »staranja« že v tridesetih letih, Slovenija je lani celo prestopila točko tako imenovane enostavne reprodukcije, saj je bilo več umrlih kot živorojenih. Naravni prirast je bil negativen ali 296 več umrlih kot rojenih (naravni prirast je bil minus 0,1 promile). Še leto prej se je v Sloveniji rodilo 649 otrok več (naravni prirast 0,3), kot je bilo umrlih, leta 1981 pa je bilo kar 10487 več rojenih kot umrlih. Mar nas bo res leta dva tisoč dva milijona in 170 tisoč, kot so napovedovali pred desetletjem, če nas je bilo zadnji dan marca 1 988 307 in je naravni prirast dobil negativni predznak? Ta demografski trenutek je postal skrb zbujajoč ter tema političnih strank in državniških vrhov. Desetletje izrojevanja v pokrajini ob Muri Dodajmo, da v pokrajini ob Muri začetek negativnega naravnega prirasta sega že v leto 1983, vendar si zaradi tega in vsakodnevnega izseljevanja iz naše pokrajine v Sloveniji nihče ni preveč belil glave ali še s prstom ni mignil, vsi »poma-galni posredni« ukrepi pa so bili jalovi. Takrat se je namreč slovensko prebivalstvo številčno še vedno povečevalo, čeprav tudi na račun priseljevanja iz drugih republik in'številnejših otrok v priseljenih družinah, zato je bil demografski problem še nepomemben. Kdaj je torej naša regija postala pokrajina starega prebivalstva? V letu 1953 se je še rodilo 21 otrok na tisoč prebivalcev, potem pa se je v letih od 53 do 61 število prebivalcev naše pokrajine zmanjšalo za 4,1 odstotka. V letu 1981 je bilo še vedno za 1,7 odstotka manj prebivalcev kot let 1953. Lani je bilo rojenih le še nekaj manj kot devet otrok na tisoč prebivalcev in naravni prirast je bil minus 3,5 promile (ali 454 več umrlih kot rojenih, negativna razlika je enainpolkrat večja kot v Sloveniji). MAJDA HORVAT Še prej pa se je treba vrniti na junijsko sejo sveta šole - leta je dotlej večinsko podpiral vodstvo šole na čelu z vršilcem dolžnosti ravnatelja Janezom Obalom (večkrat so bile izrečene tudi pohvale za dosežke) -, na kateri so sprejeli sklep, da se objavi razpis v skladu s statutom zavoda, to je za enega ravnatelja in dva pomočnika ter da naj se pripravi elaborat o reorganizaciji Srednje strojne in tekstilne šole. Za nosilca naloge so določili vodstvo, neposredno odgovornost pa naložili Janezu Obalu. Rok za pripravo elaborata je 1. november 1994. Če bo osnutek sprejet, se predlaga finančna razdružitev s koncem koledarskega leta (31. 12. 1994), v pedagoškem smislu pa z drugim polletjem 1994/95. Kljub splošnemu pričakovanju, da vodilnih delovnih mest ne bodo razpisali do realizacije tega sklepa, pa se je zadeva obrnila drugače. Razpis, ki je bil objavljen v časopisu, je bil zelo pomanjkljiv, saj ni zahteval od kandidatov niti okvirnega programa za nadaljnje delovanje šole niti da so se izkazali z dosedanjim delom niti da je imenovanje vezano na soglasje ustanovitelja. Ampak za takšen razpis ni mogoče očitati svetu šole, temveč neposredno Janezu Obalu, kar nam je v pogovoru tudi priznal. In ne zanika tudi tega, da je pred sodelavci res izjavil, da ne bo kandidiral, ker je pač pričakoval, da bo to vprašanje prišlo na dnevni red v povezavi z elaboratom o reorganizaciji šole. »Po ustnem dogovoru s člani sveta šole in v dogovoru s pomočnikoma sem se kljub vsemu potem le prijavil na omenjeni razpis, na naslednji seji sveta šole pa so se stvari obrnile na glavo. Kaj se je pred tem dogajalo in pripravljalo, ne vem. Najbolj karakteristično se mi zdi, da je bil v tem času najbolj zvest in aktiven član sveta šole poslanec in član SDSS g. Šiftar, ki se prej zaradi «zadržanosti» dve leti skoraj ni udeleževal sej sveta. Zaradi tega sem dobil pobudo o njegovi zamenjavi, vendar sem predlagal, da do začetka nove organiziranosti naj ostane tako, kot je. G. Šiftar je izsilil nekaj problematičnih sklepov, kot na primer: Iz zapisnika sveta naj se črtajo besede «ven-dar s poprejšnjim soglasjem ustanovitelja». V tem je zame osnovni problem. Nadpovprečno uspešno delo vodstva, utemeljeni razlogi za samostojnost tekstilne in strojne šole, priseganje na skupinsko delo, dokler smo tako veliki, jasna vizija ... so strokovna vprašanja, ki bi morala imeti dolo- čene varnostne mehanizme, da jih ne bi posameznik, dva ali trije v trenutku izničili. Ni mi povsem jasno, zakaj članov sveta pri tako pomembni odločitvi ni zanimalo mnenje Zavoda za šolstvo, Ministrstva za šolstvo in šport, vodstva šole in navsezadnje kolektiva.« Potemtakem naj bi nekateri člani sveta šole res glasovali brez zadostnih strokovnih argumentov. Pravzaprav so morali glasovanje na isti seji celo ponoviti, ker je bil rezultat 4:3 za kandidata Ludvika Sukiča, glede na sestavo sveta pa bi moral dobiti najmanj 5 glasov. Zato so med sejo poklicali po telefonu še enega člana (članico), da se je potem rezultat izšel v Sukičev prid (5:3). Vprašanje je, kako bi bilo, če bi uspeli priklicati na sejo drugega manjkajočega člana. Predsednica sveta šole pa je iz protesta kasneje odstopila. »Upam si trditi, da te odločitve sveta ne bodo vodile k dolgoročno uspešnemu razvoju šole. Ponovno se ne poglabljamo dovolj strokovno v vprašanje velikosti šole, ki je tako velika kot 3 ali 4 «normalne» pomurske srednje šole. Kako naj potem učitelji in učenci čutijo pripadnost takšni šoli, ki ima okrog 1.400 dijakov in 120 zaposlenih ter dva oziroma tri popolnoma neprimerljive (nekompatibilne) programe, kot so tekstilna, strojna in elektro usmeritev. Dosedanje vodstvo šole je zato že v šolskem letu 1993/94 predlagalo razdružitev, kar je načelno podprl tudi svet šole. Pripravili smo tudi pisno gradivo za kolektiv. Tekstilna enota se je večinsko odločila za samostojno šolo, na strojni enoti pa je bila večina proti. Razdružitev pa sta podprla Zavod za šolstvo in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, vendar v dogovoru z zaposlenimi. S strokovnega vidika pa lahko trdim, da en ravnatelj težko obvlada vodenje 56 oddelkov, to je skoraj 1.400 dijakov in 120 zaposlenih, razlogov pa je še več.« Ampak zamenjava naj bi bila povsem legalna, ker je trenutno pač takšna šolska zakonodaja. Vodenje Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota je s 1. avgustom že prevzel Ludvik Sukič, čeprav še ni prejel soglasja iz Ljubljane pa tudi pomočnikov še nima. Za dobrobit zaposlenih na šoli in predvsem dijakov pa bi bilo dobro, če bi se stvari čimprej uredile. Delo mora teči naprej, četudi je krmilo v drugih rokah. Na temeljitejšo strokovno oceno takšnega razpleta pa bo potrebno še nekoliko počakati. JOŽE GRAJ BLISK MONTAŽA d.o.o., MURSKA SOBOTA Plese 9 zaposli za določen čas, 2 meseca, 4 MONTERJE OGREVANJA. Pogoj: kvalificirani monter ogrevalnih naprav. V delovno razmerje za določen čas sprejmemo tudi več stavbnih kleparjev, lahko tudi priučenih. V primeru, da bodo delovni rezultati pri posamezniku v času delovnega razmerja za določen čas zadovoljivi, je pozneje možna zaposlitev tudi za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja BLISK MONTAŽA MURSKA SOBOTA, Plese 9. stran 8 vestnik, 15. se| nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, to" krat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 6. 9. in ponedeljkom 12. 9. 1994. V tem tednu se je dnevni promet z vrednostnimi papirji gibal v razponu od 457 mio tolarjev pa vse do 845 mio tolarjev. Nadaljevala se je močna zastopanost tolarskih blagajniških zapisov in nakupnih bonov, ki je v tem tednu znašala od 54 do 85 odstotkov. V dneh manjše zastopanosti le teh, pa se ni povečalo trgovanje z obveznicami in delnicami, temveč so znatni delež v prometu imeli blagajniški zapisi BS v DEM, zastopanost teh se je gibala od 16 do 28,3 odstotke. Na tretjem mestu po zastopanosti so bile obveznice (od 7 do 14,3 odstotka), zasluga pri tem pa gre ponovno republiškima obveznicama prve in druge izdaje, katerih tečaj pa je v tem tednu padal. Na zadnjem mestu po zastopanosti so tudi v tem tednu delnice. Vse delnice so se ob koncu omenjenega tedna znašle na nižjih nivojih kot ob začetku, kljub temu, da so posamezne dneve tečaji nekaterih delnic naraščali. Uvrščena kotacija I _ obveznice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj RSL 1 iz 98,4 poskočil na 98.8, ko je bilo za nekaj manj kot 43,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 98,7 pri 25,5 mio tolarjev prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel in'sicer na 98,6, ko je bilo za več kot 25 mio tolarjev prometa, v petek kar na 97,7 pri nekaj manj kot 16,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 97,0 (76,5 mio tolarjev prometa). V torek je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 108,5 porasel na 108,6, ko je bilo za nekaj manj kot 14 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 108,2 pri več kot 35,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 107 5 (več kot 10,2 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 107,2, ko je bilo za nekaj manj kot 15,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 106,6 ob več kot 14 mio ^Enotnilečaj obveznice RSL 11 je v sredo poskočil za 2,58 odstotka na 95,6 glede na tečaj 26,8, ko se je nazadnje trgovalo z njo, prometa pa je bilo za kar 13,5 mio tolarjev. V petek so bili v vrednosti več kot 14,6 mio tolarjev prijavljeni aplikacijski posli, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 96,0. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo iz 97,0 poskočil na 97,5 ter se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za 728 tisoč tolarjev prometa. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili v torek skle- Cesta prvih borcev II. Brežice 68250 tr 0608 62-236 Telefaks: 0608 62-852 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54 Ljubljana 61000 tTO6l 131-455. Telefaks 061 131-347 AMtmMt|WC4 MAM9OP Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor V 062 29-460. Telefaks 062 29-460 njeni aplikacijski posli v vrednosti 80 tisoč tolarjev po nespremenjenem enotnem tečaju 100,0 (zadnji posel 20. julija), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil za 6 odstotkov na 106,0, ko je bilo za 170 tisoč tolarjev prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob prometu 339 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 105,0 (84 tisoč tolarjev prometa). Uvrščena kotacija I redne delnice Z redno delnico SKB so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 341 tisoč tolarjev po tečaju 37900 (-82,0 tolarjev), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj padel na 36000 (-5 odstotkov), ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 36200, vendar je bilo le za 362 tisoč tolarjev prometa (10 lotov). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel (36305), ko je bilo za več kot 2,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 36044 ob več kot 7,4 mio tolarjev promet. Uvrščena kotacija I - prednostne delnice Tudi s prednostno delnico SKB je bil v torek sklenjen aplikacijski posel in sicer z enim samim lotom po tečaju 36100, naslednjega dne je njen enotni tečaj ^>adel na 34890 (-3,35 odstotka), prometa pa je bilo za nekaj manj kot 3,6 mio tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 35050, ko je bilo za 2,8 mio tolarjev prometa, v petek na 35194 pri več kot 4,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 34749 (5,5 mio tolarjev). Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 133 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 97,0, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 97,1 ob prometu 166 tisoč tolarjev. V četrtek je bil v skromni vrednosti 34 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 98,0, v petek pa v vrednosti 50 tisoč tolarjev. Po nespremenjenem enotni tečaj 101,7 so bili v torek z obveznico SKB 1 sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 203 tisoč tolarjev, naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 101,8, prometa pa je bilo za več kot 2,5 mio tolarjev. Po nespremenjenem tečaju so bili v četrtek prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 204 tisoč tolarjev, v petek v vrednosti 797 tisoč tolarjev po tečaju 104,9 (+3,05 odstotka), v ponedeljek pa v vrednosti 162 tisoč tolarjev po tečaju 101,5 (-3,24 odstotka). Uvrščena kotacija II - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Probanke ostal na nivoju prejšnjega dne (19900), ko je bilo za 836 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 18974 pri nekaj manj kot 4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 18691 (3,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 18566, ko je bilo za nekaj manj kot 5,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 18428 ob več kot 7,2 mio tolarjev prometa. TOLARSKI DEPOZITI - za občane v mesecu septembru VIŠINA DEPOZITA v protivrednosti nad ECU Rok vezave od 500 ECU 2000 ECU 5000 ECU obr. mera obr. mera obr. mera mes. letna mes. letna mes. letna 31 dni R+6,25 21,38 R+7,25 22,52 R+8,25 23,66 91 dni R+8,50 23,95 R+9,00 24,52 R+9,50 25,09 181 dni R+9,00 24,52 R+9,56 25,09 R+10,00 25,66 366 dni R+10,00 25,66 R+10,50 26,24 R+11,00 26,81 10 dni znesek depozita nad 500.000 SIT R+2,00 16,52 R - mesečna obrestna mera % pa je letna obrestna mera 1 ECU = 1,91 DEM Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v torek iz 99,5 poskočil na 99,9, ko je bilo za 455 tisoč tolarjev prometa, nasledjnega dne pa rahlo padel na 99,8 ob prometu 389 tisoč tolarjev. Po enakem tečaju je bil v četrtek sklenjen aplikacijski posel v skromni vrednosti 19 tisoč tolarjev, v petek je njen enotni tečaj poskočil na 100,8 pri 433 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli (349 tisoč tolarjev), tokrat po tečaju 100,0. Po štirinajstih dneh je bil 9. 9. z obveznico LEK 1 prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 17 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 105,0. V torek in četrtek sta bila z obveznico LEK 2 prijavljena aplikacijska posla po nespremenjenem tečaju 107,0 v skupni vrednosti 103 tisoč tolarjev. V sredo in četrtek so bili z obveznico Občina Šmarje prijavljeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 269 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 84,0. Enotni tečaj obveznice Občina Laško je v torek iz 84,0 poskočil na 86,0, ko je bilo za 172 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 670 tisoč tolarjev po tečaju 83,8. Enotni tečaj obveznice PTT Celje je v sredo iz 101,4 poskočil na 102,0, ko je bilo za 116 tisoč tolarjev prometa. Z obveznico PTT Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 101,5 v vrednosti 74 tisoč tolarjev. Naslednjega dne so jo imetniki ponujali po tečaju 102,0, tečaj povpraševanja pa je bil za kar 4,5 odstotne točke nižji (97,5). V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 102,0 ob prometu 126 tisoč tolarjev, v petek pa so bili po istem tečaju prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 52 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj obveznice PIT Nova Gorica iz 98,0 poskočil na 99,0, prometa pa je bilo za 907 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 54 tisoč tolarjev po tečaju 98,5, v petek pa se je vrnil na 98,0, ko je bilo za 72 tisoč tolarjev prometa. Z obveznico Rogaška 1 je bil v torek v vrednosti 31 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 95,5. V sredo je bil tečaj ponudbe 97,5, povpraševalo pa se je po njej po tečaju 92,0. V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 30 tisoč po tečaju 94,0. Z obveznico VIP so bili tako v torek kot v sredo sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 104,3, obakrat v vrednosti 417 tisoč tolarjev. V enaki vrednosti so bili prijavljeni aplikacijski posli tudi v četrtek in petek, obakrat po tečaju 104,4, v ponedeljek pa v vrednosti 418 tisoč tolarjev po tečaju 101,5. Prosti trg - redne delnice Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Dadas iz 208190 padel na 204957, ko je bilo za več kot 4,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 194267 ob več kot 4,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 188731 (4,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 183029, ko je bilo za nekaj manj kot 29,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 194511 ob 21,8 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice Finmedia je v torek iz 112389 padel na 105000 (-6,57 odstotka), ko je bilo le za 1 lot prometa, naslednjega dne pa porasel na 107258 (+2,15 odstotka) pri nekaj manj kot 2,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 102600, ko je bilo za 513 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 105380 (5,7 mio tolarjev prometa), v ponedeljek pa na 101745 ob 1,1 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj delnice LEK iz 12539 padel na 12489, ko je bilo za 699 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa ostal takorekoč na istem nivoju (12490) pri prometu 874 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj neznatno porasel na 12500, ko je bilo za 625 tisoč tolarjev prometa, v petek rahlo padel na 12474 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 12350 (več kot 1,2 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 122173 padel na 121000, ko je bilo za 605 tisoč tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov, naslednjega dne pa na 113832 pri nekaj manj kot 3,9 mio tolarjev prometa. Tončka Božinovič BIORAST BIORAST , BIORAST Univerzalno vrtno gnojilo je povsem naravno gnojilo za gnojenje in izboljšavo tal v sa dovnjakih. zelenjavnih in okrasnih vrtovih. Je organsko n gnojilo (6+9), izdelano iz roževinaste in kostne mokes3S'° humufikacijo. Dodatno vsebuje kalij, magnezij in tiranji snovi, ki omogočajo dolgotrajno in blago gnojenje. Hitro joca krvna moka pospešuje rast in tvorbo listnega zelenila. Pakiranje: 5 škatel po2'5 9 BIORAST Proteinsko gnojilo iz predelane živalske krvi, sterilizirano, brez kemičnih dodatkov. Vsebuje veliko organskega dušika (13-14%). Deluje učinkovito in dolgotrajno. Primerno je za gnojenje vrtnin, negovanje travnikov, za lončnice in vse kulture v rastlinjakih. Pakiranje: 10 škatel po 1 kg BIORAST Mešanica za sajenje in presajevanje ki so 'n or9anskega gnojila in drugih sno^ sajenie^^ razv°i rastlin. Pripravljena je a vanje saienip [ rsnih ko11 dodatkov. Namenjena je za preš I J m vzgojo okrasnih, predvsem sobnih in balk skih rastlin. Pakiranje: 6 vrečk P° V VSAKI DOBRO ZALOŽENI TRGOVINI. TIMO Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov je vseslovenska družba in edina družba, ki so jo soustanovili slovenski kmetje in zadružni delavci. Je družba z najširšo lastniško strukturo, družba, ki ima v zadružnem poslovnem sistemu najširše zaledje na terenu in edina družba, ki je znala povezati kmečko logiko z znanostjo. Svoj certifikat lahko zaupate Kmečki družbi: v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, v Hranilno kreditnih službah in njenih izpostavah, v kmetijskih in gozdarskih zadrugah, v borzno posredniški hiši PM&A ter na vseh poštah. Proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o., PUCONCI & 59201 Puconci, telefon: 069/31-340, 32-970. fare069'31 Kmečka družba, sodobna družba tradicionalnih vrednot j' 'Sejal sem zaupanje, da bi bog^0 ^J5. septembra 1994 stran 9 kmetijska panorama ^°venskimi perutninarji seje Agromerkur prvi olastninil % piščancih še težki purani Proizvodni stroški Ko foškem Agromerkurju odločili, da se prepustijo ^itev za pOd- S- Za razv°j, so nekateri v takšni odločitvi videli Vej ^e’ vendar se je že kaj kmalu pokazalo, da so se Ml tako S Je bd Agromerkur v lasti sklada, le-ta ni Me imainorekoc n'^®sar za izboljšanje težavnega položaja in pri °bčutek, da je bil njegov namen podjetje V ste^ai* ^a slovenskem tržišču je premalo 'lahko kV • POHatninarje, izvoz je nezanimiv in obdržali se ? Zateči s vi k' Se b°d° sposobni prilagoditi novim razme-Mkaže, da * S^adu račun z Agromerkuijem ni izšel in vsaj za ’ Je to podjetje sposobno preživeti. pridelave koruze Prodaje sklado-fWla tudi Se med kupci J5®, Iti ii: perutninarska za-P? zak°nu o za-’ podk?adal 'astniški de-%ila »eU> ob tem pa je J01® odk Eredkupno pra-^.sf^a tudi skladov Jelie teHi^6"1 ie bil° po-। Cejeno ano kot družba k ^rkur „ odgovornostjo, J? S1°Venska Je tak° postal M kj nska perutninarska ie olastninila. S vrtalo Ie še 11 od-iih ^rvirah' podjetja, ki J, v 0LZa delavce in zamenjali J. odstotnf zdaJ večin-E A8ro- iV«! svil® kmalu po od-Ftva n a del svojega Delež ^icr^izvod16 d°bil°zna-l kokast? tr4ovsko lil 'kijev!z škofje vložiSCU1Pon dokapi-ko1,2 millj°na p : ko je zanimanje vski m e< “kapitalizacijo k 1Jsko So latci pokazalo ®°sP°darstvo Len- je^n^^^h d°kapi-rku% pkred vodstvom d°tena Pred' ie tor Karel Nemec, ki je to funkcijo prevzel 5. julija, pravi, da se kupci že zanimajo za nekatere objekte, z njihovo prodajo pa bodo skušali odplačati posojila, ki jih imajo v Pomurski banki. Med nalogami, ki jih direktor Nemec postavlja v ospredje, so še zgraditev predelave za izdelke iz piščančjega in puranjega mesa, stabilizacija razmer v Agromerkurju ter okrepitev tržne funkcije v podjetju. Za naložbo v predelavo že zbirajo ponudbe, sredstva zanjo pa bodo združili vsi družbeniki. Ker je konkurenca na tržišču močna, posebno pozornost namenjajo prodaji, zato so komercialo kadrovsko okrepili. S prodajo se namreč želijo bolj učvrstiti na domačem trgu, saj zdaj tretjino proizvodnje izvažajo, izvoz pa jim prinaša izgubo. Nekoliko več si obetajo le od izvoza v Bosno, kjer se kažejo nekatere možnosti, pa tudi od ponovnega izvoza na makedonsko tržišče. Ena od najpomembnejših nalog, ki so jo zapisali tudi v ponudbo za odkup podjetja od sklada, je seveda preustroj proizvodnje, saj so se odločili tudi za klanje težkih puranov. Tovrstne klavnice namreč v Sloveniji ni, v Jati koljejo le lahke purane, povpraševanje po puranjem mesu pa je na do- mačem tržišču izredno in to meso še vedno uvažamo. Pri uresničitvi te naloge so se povezali s podjetjem Lokastar iz Škofje Loke, ki ima že izkušnje z vzrejo težkih puranov, ki pa so jih doslej klali v Pazinu na Hrvaškem. Ker se je obeg klanja piščancev v Agromerkurju prepolovil, so klavnico prilagodili tudi za klanje težkih puranov in 1. avgusta so v njej že zaklali prvega težkega purana. V tistem delu klavnice, ki je namenjen za klanje, so zamenjali tako rekoč vso opremo, v preostalem delu pa so obstoječo opremo prilagodili obdelavi puranov. S takšno preureditvijo so v Agromerkurjevi klavnici sposobni zaklati 300 težkih puranov ali 600 puric na uro, povečale pa so se tudi zmogljivosti klanja piščancev, ki jih v eni uri lahko zakoljejo 4 tisoč. Načrtujejo, da bodo letno v tej klavnici obdelali 3.500 ton piščančjega in 2.000 ton puranjega mesa. Trenutno zakoljejo tedensko okoli tisoč puranov za podjetje Lokastar, del tega mesa pa prevzame tudi Agromerkur za dopolnitev svoje ponudbe. Že v prihodnjem mesecu naj bi vselili purane tudi na dve domači farmi, 3.000 v Sebeborcih in prav toliko na Kobilju. Pravi odgovor na vprašanje, ali so zadružniki z nakupom Agromerkurja naredili dobro potezo, je v tem trenutku težko dati, vsaj zaenkrat pa so s tem uspeli ohraniti proizvodnjo in tudi delovna mesta za 250 zaposlenih. Če bodo vse naloge uresničili, Karel Nemec trdi, da se bo Agromerkur lahko obdržal v slovenskem prostoru, se bo pa verjetno število zaposlenih še nekoliko zmanj- šalo. Zmanjševanje proizvodnje, ki so si jo zastavili, namreč ekonomsko ni sprejemljivo, in če bodo zmanjševali zakol piščancev, bodo morali povečati klanje puranov. Vzrejo in zakol kuncev, ki sta prav tako zapisana v programu preustroj a, so zaenkrat odložili, saj morajo zdaj reševati pomembnejše naloge. Že v prihodnjih dneh naj bi v lastni mešalnici začeli tudi izdelovati krmila za purane za vse slovenske potrebe. Zdaj pitajo v eni izmeni v Sloveniji 30.000 puranov in Agromerkurjeva mešalnica je sposobna zanje zagotoviti dovolj kakovostnih krmil. Trenutna likvidnost v Agromerkurju je namreč še vedno slaba in je posledica nediscipliniranosti kupcev, kljub temu pa uspevajo sproti odplačevati obresti za najeta posojila. Pri glavnici za posojilo, ki so ga vzeli za odkup skladovega deleža, so se dogovorili za poldrugo leto moratorija in v tem času se morajo razmere v podjetju normalizirati, medtem ko bodo stare obveznosti do Pomurske banke skušali poravnati po dezinvestiranju. Seveda bodo potrebni še veliki napori, da se bodo razmere v Agromerkurju normalizirale, novo vodstvo pa je zastavilo vse sile, da bi naloge uresničili. Potrebno bo povečati predvsem strokovnost, zato so že opravili nekatere kadrovske spremembe in okrepitve. Čeprav so še vedno težave, pa je Agro-merkuijeva prednost v tem, da je podjetje olastninjeno in mu partnerji zato tudi bolj zaupajo. Zaupanje pa je pomembno za uspešnejše gospodarjenje. LUDVIK KOVAČ Radgonskih goricah začetek trgatve Mu. o O O !L^2^i?sdt80nsk®go' ’ 60 c l> lstem času \a?ektar|k1 tudi jabolka strnjenih sa-^il°za a 0Pravila so si delavP°S‘0Vanje iz' J Pom ltev- ki čakai° S kA04 Pri«^' etos Jim bo ^den-,%^'etoLp® Voli° 40 de-se trgatvi in pri- S dh1 g°r'c RS bo le-S«rtPokau, a] enaka lan-> kot koli- A* »<> A ^bSa, saj na JS?' bistven?'10 huiše tasade 2 Prizadela SieŽOstih ?aradi zad-K^i^m je začelo 8nitl’ zato da začnemo ° Prona in tako As p danje groz-^^®kta^jihbraIi. grozdje & M ’ ki »n "aJPrej ra-ko1!^0^ priza' w?Menir1Člne bomo rbun«ka 'pozn> trga-/a lVlna- Lahko % n°vim S° težav, K snio i V n°®’ mo-lansko letino v Ljubljani. Na to mednarodno ocenjevanje vin smo poslali 9 vzorcev in prav vsi so dobili medalje,. Skrbimo, da bi bil potrošnik zadovoljen z našimi vini.« Naj še povemo, da v Radgonskih goricah zadnji dve leti niso obnavljali vinogradov, kajti pri tem jih je ovirala denacionalizacija. Letos pa so se z republiškim skladom kmetijskih zemljišč dogovorili za obnovo 3 hektarjev vinograda v Policah. Že jeseni bodo rigo- lali, spomladi pa posadili vinsko trto. Istočasno, bodo obirali namizna in industrijska jabolka. Kot kaže, je letina jabolk srednja, jabolka pa so dokaj kakovostna, saj ni bilo večjih padavin s točo. Jabolka bodo tudi letos prodajali na Pomurskem sejmu, del pridelanega sadja pa bodo uskladiščili v hladilnicah v Lenartu in Ljubljani pri podjetjih EMONA in MERCATOR. LUDVIK KRAMBERGER Spravilo najbolj zastopane poljščine v Pomurju se je v teh dneh že začelo. Zato sem se odločil, da prikažem, kakšni so stroški proizvodnje. Primerjal sem tri različne načine spravila, in sicer: za suho zrno, silažo iz cele rastline in silažo iz koruznega zrnja. V začetku sem izračunal stroške proizvodnje koruze brez spravila. Do te stopnje proizvodnje so stroški zelo malo odvisni od načina spravila in tudi od višine pridelka. Zato je pomembno, da dosežemo čim večji pridelek, saj s tem znižamo stroške proizvodnje na en kilogram koruze. Tako smo izdelali le en model za proizvodnjo koruze do spravila in potem izračunali stroške različnega načina spravila. Vsi modeli so izdelani po metodologiji Kmetijskega inštituta Slovenije - Zavoda za ekonomiko, kjer ocenjujejo stroške pri intenzivni tržni pridelavi ter upoštevajo priporočeno tehnologijo. Predvideli smo pridelek 7000kg/ha suhega zrnja, kar je skoraj za polovico večji pridelek, kot je povprečen statistični pridelek. Sorazmerno veliki so tudi pridelki silaže iz cele rastline (42000kg/ha) in siliranega koruznega zrnja (9000kg/ha). Kalkulacije smo izdelali po trenutnih cenah v avgustu 1994. Cena semena je določena na osnovi drobnoprodajne cene v času setve in revalorizirana z indeksom rasti cen na drobno. Stroški sušenja so določeni na osnovi dejanskih stroškov v sušilnicah pri 30% vlažnosti zrnja. Stroški zavarovanja so izračunani iz predvidene vrednosti pridelka in 3,25% zavarovalne stopnje. Vrednost bruto ure živega dela zajema enako neto vrednost kot v gospodarstvu in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Indirektni stroški vključujejo prispevke iz katastrskega dohodka, nadomestila in posredni OD ter posredne materialne stroške. Žetev koruze je predvidena kot storitev. Ena ura dela z žitnim kombajnom Duro DakovičMK 1620 H in z adapterjem za koruzo znaša 16819 SIT. Za spravilo cele koruzne rastline pa je predviden traktor s priključnim silokombajnom SIP 80B. Ena ura dela silokombajna stane 2242 SIT. Za en ha koruze smo predvideli, da jo pospravimo v 6 urah. Tako stane spravilo enega hektarja koruze 13452 SIT. Stroški proizvodnje koruze do spravila znašajo 118120 SIT/ha. Nekateri kmetje prodajajo koruzo na njivi brez spravila. Le-tem so lahko ti stroški do spravila osnova za določanje cene koruze. Če predvidevamo, da na enem ha koruze pridelamo 43000kg koruzne mase, potem stane kilogram koruzne mase 2.74 SIT (ko kupec sam pokosi koruzo). Celotni stroški spravila pa so odvisni od načina spravila. • Če koruzo požanjemo z žitnim kombajnom in jo damo sušit v sušilnico, imamo s tem za 63750 DODATNIH STROŠKOV. Tako znašajo skupni stroški 181870 SIT dodatnih stroškov. Tako znašajo skupni stroški 181870 SIT/ha. V kalkulaciji smo predvideli pridelek 7000kg/ha, tako stane en kg suhe koruze 26.0 SIT. * Če kosimo celo rastlino, tako da dobimo koruzno silažo, imamo za 61800 SIT dodatnih stroškov in se celotni stroški povečajo na 179920 SIT/ ha. En kilogram koruzne silaže pa stane 4,3 SIT. * Ko pa siliramo koruzno zrnje, imamo 46500 SIT dodatnih stroškov in skupni stroški znašajo 164 610 SIT/ha. Kilogram siliranega koruznega zrnja pa stane 18,3 SIT. Iz teh izračunov vidimo, da je največ stroškov s proizvodnjo suhega zrnja, naslednja je proizvodnja koruzne silaže, najmanj stroškov pa je s proizvodnjo siliranega koruznega zrnja. Kateri način spravila koruze je na kmetiji najbolj gospodarno uporabiti, je odvisno od tega, za kaj je koruza namenjena (za prodajo, krmo živalim). Prodaja koruze je najlažja, če je suha. V taki obliki se s koruzo predvsem tudi trguje. Za kmetije, ki pridelajo koruzo kot krmo za živali, pa je primernejše siliranje (cele rastline za govedo, zrnje za prašiče). S siliranjem imamo več dela, vendar imamo manjše stroške. Izračunane lastne cene koruze prikazujejo stroške za določen model proizvodnje. Vendar pa nastaja problem, ker se veliko krmnih žit uvaža ter prodaja na našem trgu. Ta uvožena krmna žita prihajajo na trg po zelo nizki ceni in znižujejo ceno krmnih žit na domačem trgu. Ker kupci niso pripravljeni plačati več, kot je cena uvoženih krmnih žit, so odkupne cene domačih krmnih žit zelo nizke (tudi do 40% nižje, kot so proizvodni stroški). V letošnjem letu se je to zgodilo že pri ječmenu in predvidevamo, da bo tako tudi pri koruzi. V primeru, ko kupujemo ali prodajamo silažno koruzo, silirano koruzno zrnje ali koruzo na njivi moramo upoštevati razliko med proizvodno ceno in tržno ceno koruze. Če dobimo za koruzno zrno manj, kot so proizvodni stroški, moramo to upoštevati tudi pri drugih tržnih oblikah koruze. Ob koncu moram še opozoriti, da so prikazani izračuni le ocena stroškov, in da na dejansko tržno ceno proizvodov vplivata predvsem ponudba in povpraševanje po tem pridelku. Damjan JERIC, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje v večini prodali. Največ vina smo prodali pod zaščitno znamko Janževec, ki ga počasi zmanjkuje. Tudi drugih vrhunskih vin nimamo veliko, saj jih tudi ne pridobivamo v velikih količinah. Lahko rečem, da nam poleg kakovosti pri prodaji pomagajo razne medalje, ki jih dobivamo na sejmih, kjer ocenjujejo vinske vzorce. Seveda smo najbolj ponosni na zlato medaljo, ki smo jo prejeli na ocenjevanju v okviru KŽ-sejma, za našo zlato radgonsko penino, ki ima več kot 140-letno tradicijo. Na sejemsko ocenjevanje smo poslali 10 vzorcev in prav vsi so dobili medalje. Sodelujemo tudi na 40. vino-gradniško-vinarskem sejmu Gniloba priganja k trgatvi Letošnje dozorevanje grozdja poteka približno tako kot leta 1992, le da smo imeli letos v prvi polovici avgusta več padavin, bilo je tudi nekaj toče in vse to lahko vpliva na zdravstveno stanje grozdja. Zaradi bujne rasti v. prejšnjih mesecih je tudi oidija, peronospore in gnilobe v vinogradih precej. Poglejmo si glavne vzroke za tako stanje z dodatno pripombo, da smo v večini primerov krivi vinogradniki sami: - Ostanek hranil iz prejšnjih let, ki zaradi suše niso bila v celoti izkoriščena. - Preobremenitev posameznih trsov m nedosledna vez šparonov (v isto smer). - Šablonsko gnojenje vseh sort z dušičnimi hranili. - Neopravljena ali prepozna zelena dela (pletev, pinciranje zafistnikov, vršičkanje in odstranjevanje listov v okolici grozdja). - Predolgi presledki med posameznimi škropljenji in nepravilna izbira pripravkov proti oidiju pa tudi nekakovostna aplikacija (škropljenje, doza škropiva in poraba vode na ha). - Toča v avgustu. - Miselnost vinogradnikov, da bomo z botricidi (fungicidi proti grozdni gnilobi) vplivali na gnilobo preventivno in tudi kurativno, pozabljajoč, da je grozdna gniloba bolezen »visokega standarda« oskrbe vinograda, kot smo napisali že v prejšnjih odstavkih, in tudi odpornost glivice proti tem pripravkom je že znana. In kaj lahko storimo v sedanjem trenutku, čeprav je stanje v marsikaterem vinogradu sedaj še brezhibno, vendar ko zavlada med posameznimi vinogradniki preplah, jih je težko prepričati, da še lahko počakajo s trgatvijo, kar bo letos zelo odločilno za kakovost mošta in izhodišče za nadpovprečno vino. Sladkorne stopnje so bile 7. 9. naslednje (meritve opravljamo že sedem let na istih trsih po posameznih sortah, vzorec obsega 100 jagod, analize pa opravlja in daje pojasnila KZ Maribor): Sorta Goričko Lendavske gorice slad. st. v Oe kislost v g/1 sladk. st v Oe kislost v g/1 Rizvanec 73 8,7 76 9,2 Chardonnay 73 11,1 70 11,2 Sauvignon 73 12,0 67 11,1 L. rizling 62 12,6 58 12,7 R. rizling 66 13,4 59 13,8 Šipon 54 14,9 40 14,3 % sladkorja v grozdju dobimo tako, da Oe-stopinje delimo s štiri in odštejemo tri. & Vinogradnikom svetujemo, da se na podlagi zdravstvenega stanja vinograda in sorte odločijo za pravi čas trgatve, čeprav se tržni pridelovalci morajo ravnati po občinskih odlokih o rokih trgatve, ki se izdajajo na podlagi priporočila strokovnih služb. Tako je uradni začetek za trgatev sorte rizvanec 14. 9., za srednje pozne sorte, kot so chardonnay. beli pinot, sauvignon in kerner; ter za pozne sorte bomo dali napoved naslednji teden. V vinogradih, kjer je veliko gnilobe, priporočamo predtrgatev, ki jo tržnim pridelovalcem odobri občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. V sortno mešanih vinogradih z majhnim številom trsov posamezne sorte se s trgatvijo ravnamo po pozno dozorevajoči sorti (laški, renski, šipon). Sedaj je še čas, da na trsih, kjer je še zadosti zdravega listja, odstranimo le del tega iz okolice grozdja, da bo manjši pojav gnilobe. O kakšnem škropljenju je škodljivo razamišljati, kajti že tako in tako lahko pričakujemo težave z vrenjem in višjo barvo mošta. O predelavi grozdja letnika 1994 pa naslednji teden. Vse dodatne informacije lahko dobijo zainteresirani po telefonu, št. je 31-430. ERNEST NOVAK, dipl. inž. agr. stran 10 papež v zagrebu Papež Janez Pavel II. na obisku na Hrvaškem Dobre želje tudi Slovencem še malo »potegne«. Ob 7. uri ima 50-minutno mašo. V nasprotju s prejšnjimi papeži ne zajtrkuje sam, ampak v družbi ožjih sodelavcev. Potem se za dve uri »zapre« v skromno ure- koliko odprl) popeljali med množico, ki je burno ploskala, mahala in vzklikala: »Papa papa...!« Kmalu po 10. uri ga je na vzvišenem oltarju (le tako je množica lahko spremljale to Ali je bilo v nedeljo na zagrebškem hipodromu natanko osemsto tisoč ali milijon »hodočasnikov« (romarjev), morda niti ni pomembno, kajti bilo jih je več sto tisoč. To pa je število, ki da misliti o življenju in poslanstvu Karla Wojtyla, poglavarja katoliške cerkve in mini državice Vatikan. Je sploh kdo kdaj hodil po republikah nekdanje Jugoslavije, ki ga je prišlo pozdravit toliko ljudi? Ne! Kdo je Karel Wojtyla? Rodil se je 1920. leta v poljskem industrijskem mestu Wa-dowice. Mati mu je umrla, ko je bil še otrok, tako da je odraščal ob očetu, upokojenem vojaškem poročniku. Tako v osnovni šoli kot v gimnaziji je bil odličen učenec, zato je študij nadaljeval na univerzi, in sicer poljski jezik in književnost. Leta 1939, ko so Nemci zasedli Poljsko, je bilo uradnega študija konec, saj so univerzo zaprli. Je pa z učenjem kljub temu nadaljeval »izredno« prek neformalne mreže univerzitetnih profesorjev. Delal je kot navaden fizični delavec v rudniku apna blizu Krakowa. Po očetovi smrti 1942. leta se je zaobljubil, da gre med duhovščino, zato je skrivaj začel študirati teologijo. Po vojni, 1946. leta, je diplomiral na redni teološki fakulteti. Študij je nadaljeval v Rimu in 1948. leta doktoriral. Župnik, škof, kardinal, papež Potem je bil do 1951. leta župnik v Niegowicah in Kra-kowu, nakar se je spet oprijel študija, tokrat filozofije, ki ga je sklenil 1958. leta, a je medtem tudi predaval v dveh semeniščih. Leta 1958 ga je papež Pij XII. imenoval za škofa, papež Pavel VI. ga je 1963. leta imenoval za nadškofa mesta Krakowo; 1967. leta pa ga je taisti papež imenoval za kardinala. Nedvomno hitro napredovanje, ki pa je imelo tudi politično ozadje, in sicer zaradi velikega vpliva Cerkve na katoliško Poljsko v’ času komunizma. Za samega papeža so ga izvolili 1978. leta, ko je nena Petrov naslednik za današnje čase Papež Janez Pavel II. je človek današnjega časa. Je nena- doma umrl papež Janez Pavel I. Zanj so glasovali 104 od 111 navzočih kardinalov. V svetu velja za »naslednika Petrovega trona, ki je kamen po kamen razbil komunistično carstvo.« Karel Wojtyla, papež Janez Pavel II., ne le da si sam piše govore, sestavlja enciklike (poslanica o verskih, moralnih in drugih važnih vprašanjih, namenjenih škofom in vernikom), ampak je tudi pisec veliko »posvetnih« del, ki, prevedena v več jezikov, dosegajo milijonsko naklado. Papež je bil svojčas tudi športnik oziroma rekreativec (planinec, smučar...), zdaj, ko je že v letih (imel je tudi nekaj zlomov), pa seveda ne več, razen da plava v poletni rezidenci. Moči pa mu kljub temu ne manjka, saj je v 16 letih, odkar je na Petrovem prestolu, čez 60-krat potoval v države na vseh celinah. Papež v državah nekdanje Jugoslavije? Za september 1994 je načrtoval obisk v treh nekdanjih jugoslovanskih republikah: Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Iz znanih vzrokov je uresničil le potovanje na Hrvaško, kjer je bil 10. in 11. septembra. Pričakovanje, da bo hkrati obiskal še Slovenijo, se ni uresničilo. Morda pa je tako tudi prav, kajti če bi prišel zdaj, bi mu utegnil kdo opore kati, da združuje Jugoslavijo, čeprav to ni res, saj je papež dva dni pred drugimi državami priznal državi Hrvaško in Slovenijo. Naši državi in njenim ljudem je zaželel v slovenskem jeziku napredka tudi po nedeljskem bogoslužju v Zagrebu. Papež aktivno govori 11 jezikov. Kaže, da se je nekoliko naučil tudi hrvaščine, saj je vse nagovore bral v tem jeziku, kar je večstotisočglavo množico še bolj navduševalo. domestljiva svetovna Avtoriteta (veljavna osebnost), ki deluje ne le na verskem, ampak tudi drugih področjih. Po drugi strani pa je sedanji papež (latinska beseda papa je oče), četudi velja za namestnika apostola Petra (le-ta pa je bil Kristusov namestnik na zemlji), preprost človek, kar se kaže tudi v njegovem odnosu do ljudi in ceremoniala. Vstaja ob 5.45, vendar, ker dela dolgo v noč, včasih, kot vsi drugi, rad .>■5 v Zagrebu okrog "^o ž^J J|i A' Bomo ‘ivenij’^ > obisk v S1.^abiti viti in ga ' tev pri ne. ko pa P po zanesenja bili P3 naJ LLnis0’ vedno ko^^v sy eden °d v . st°PLbi1' sko zernlj° «esW sicer njeg° fnik6' $0 .rf jeno delovno sobo, kjer bere in piše. V avdienco sprejema od 11. do 11.30. Kosilo naj bi bilo praviloma ob 13.45. Potem, če le more, pol ure počiva, nakar se sprehodi po terasi in moli rožni venec. V tistem času naj bi tudi snoval ideje za svoje govore. V delovno sobo se vrne ob 16.30 in tam ostane do 20. ure, ko povečerja, nato spet dela do 22.45, ko ima sklepno molitev v svoji osebni kapeli. Umik so spremenili Drugačen je seveda papežev umik, ko potuje po svetu. V soboto, 10. septembra, je na zagrebško letališče pripotoval ob 17.30, ob 18.15 je potoval do katedrale, ob 19.00 je bila večerna maša; v nedeljo, 11. septembra, se je ob 8.15 srečal v predsedniških »dvorih« s predsednikom Hrvaške Fra-njom Tudmanom, nato pa so ga s tako imenovanim papa-mobi-lom (električni avto z neprebojnimi stekli, ki pa jih je ne- sodelS'akardSp^ zagrebški Karun el ( harič. Besede g sam sveti oče, jnip ogovarjali, ki J treska P povedal, da « vico do vzpost ni red na celotnem oZ£l# narodno pr^n ;d kar je sveda P jj^fat vodstvu, ki ^iroljub?0^ udarja, da je kupiraO,b šitev problem pa bo P močij, v skraja.^ gl° tudi po^>d žu J{Je (°rOjehmŠkeM^ mezne ^emPabl1 darove, PoteVaterefl ei-bogoslužje, večstc dano sodeloval^ glava množma- dnih no romarjev v . časniki" tet “‘TodkaP.*?^ kraj d°Sod,; .A nOč. 6i in tam preblepo vf ji lio je bilo nadvs biloJ p skoraj P^jna obstajala r.a dfavn^Lfil1' posredovanje*®^^ Posredovale be|Osti zlasti zaradi os je »paničarji« (a e -9 KjevobffiS1«’^ N. SM» * S #'> »Tna sveti oče Osebno ®e“' Kil’ kajti paPež Lja / vrstna Pr°mkar pos^ftX narji s > stran 11 kulturna obzorja ^kulturna dogodka Galerija Domačija galerija Domačija v Seliščih; domače ime: nelcdapja Tj^erjeva gostilna, ki je začela delovati pred letom 190«, 18 at Geričeva gostilna; sedanji lastnik stavbe: Lojze Ve e-'Slikar, grafik in oblikovalec, vitalen upokojenec, živi v Murski "H; galerija odprta: 1972; število razstav: okrog 25; zadnja m 1989; izvor obiskovalcev: tudi iz Pariza; značilnost: ena JL . zas«bnih galerij tistega časa, gotovo pa najvecja; datum ^fmtave: 18. september 1994 ob 15. uri, ko bo otvoritev m J, 'vne razstave Lojzeta Veberiča s poudarkom na deko-mik’l glasbeni dogodek ob prihodnji razstavi: igral bo Rujete, 8°sP°d Veberič, zakaj ponovno odpirate Do-kteka se dvajset let od prvih republiških izobra-lonij in glasbenih taborov. Razstavo pripravljam v po-U.:. a?a jubileja, Republika tega ne bo počastila, ker m ® kdo bi bil?« Pridem do velike jame. Tam je! Iz jame gledajo va velike oči. Trepetala sem kot šiba na vodi. Nekaj časa stojim-P se prikaže sosed Daniel. Pošteno sem ga okarala. Pa me je le prestrašeno gledal, tudi njega so P^str^pra-- moje. Ko je napetost končno popustila, sva se prešerno V,la naprej' ■ „ Kosednar Damjana Intervju z mladim gasilcem - Od kod si doma? dru^ »Jaz sem doma iz Lipe in sem član Gasilskega Pišem se Jerebic.« - Kdaj si postal član društva? . . pn Lipa-" »Član društva sem postal julija 1993 ob 60-letnici - Koliko gasilskih desetin imate? »Tri, to je odraslo, pionirsko in mladinsko.« - Kaj gasilci delate? »Vadimo, se učimo, imamo sestanke in st požar, prav tako pa pomagamo tudi pri < nesrečah.« ko drugih dem ~Ne H Že poma8al gasiti? - Kdo ie naistarf--Se'n krilec komaj nekaj mesecev.« ^ajsta^^ Časar, ki je tudi moj sosed l Je 8° let 'mai° SasUci? formo, kapT,a^nač^Stl^k‘^om’ gasilski avtomobil, gasilske aparate < Če ade’ ^^e, ročno brizgalno, 51 -Zakaj si h’ postal gasiJec? v nesreči. ker je gasilec tudi moj oče in ker rad pa pomagam ljuie VALENTINA SR^itioc> »( I« It M ?! M hi »ti uje itn »01 •tu »tl lilo 'Po: m. z 'Ur Mii tet Koncerti, koncerti V petek se bo začel v hotelu Radin v Radencih dvodnevni slovenski jazz festival. Festival je pregled letnega dela slovenske jazz šcene. Idejni vodja je Dragan Gajič - Gaja, ki je v sodelovanju z Društvom glasbenikov Prekmurja po dveh Getih uresničil svojo idejo. V dveh večerih se bodo zvrstili: Prvi večer, 16.septembra, ob 20. uri Marta Zore in Kvartet. Zorejeva je učenka Nade Žgur in je dve leti pela v ljubljanski operi, a se je vrnila k svoji prvotni usmeritvi, jazzu. Kvartet, ki jo spremlja Divljak trio s klaviaturistom Blažem Jurjevčičem. Tone Janša Qvartet, njegov kvartet igra sodobno glasbo s svobodnimi improvizacijami. Izdali so že več plošč, igrali pa so na številnih pomembnih jazz festivalih v Evropi. Greentown Jazz Band je sedemčlanski orkester, ki neguje klasičen jazz. Sodelovali so na številnih festivalih jazza po Evropi, koncertirali pa so tudi v ZDA in Kanadi. 17. septembra ob 20. uri Skupino Black Ballon, ki jo pomurska publika dobro pozna, igra fusion jazz. Večer bo nadaljeval Braco Doblekar, ki ima za seboj že 37-letno uspešno kariero. Kot tolkalec je prepotoval Ameriko in Evrazijo, nekaj časa pa je deloval v skupini Hazard. Ljubljana Jazz Seiection in Oto Pestner. LJS smo lahko že slišali v Murski Soboti, tokrat pa bodo nastopili s pevcem Otom Pestnerjem, s katerim so pred kratkim izdali novo kompaktno ploščo. * * * V četrtek, 15. septembra, bo na grajskem dvorišču v Murski Soboti igral duo Doma. Večer pa se bo nadaljeval ob glasbi dueta Lukač - Prelog. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER Novice od tu in (»mule 1. ljučje pa je- 0“ •' e. smrti Ayrtona Sen * rol«< Dy lanova ^djetj9 in kalifornijske P V hix Zon% ROM z ve« km zdaj neobja'lj n gdiva iz in Slikovnega go ve dolge ka J vseboval tudi j iegove,n0. besedil, troverznem n s , leta port n^^A ko je obcins .-oO k1 X njem na bodofr Nekdanji član skupin Spin Andrej Gumilar je sestavil novo skupino, ki se imenuje Zvezde. Člani skupine so se že odpravili v Studio, kjer priprv-Ijajo skladbe za njihov nov album, ki se bo imenoval Zvezde padajo. Ritem * * * kitarist skupine Guns’n’Roses je pred kratkim začel svojo solo kariero, izdal je kompaktno ploščo Pawns-hop Guitars. Trenutno pa ostali člani Guns n’ Roses ne nastopajo, pripravljajo pa že material za svojo novo ploščo. Širijo se govorice, da Slash pripravlja svojo ploščo. * * * ii »t Ul te '»te, h. tudi solo h S k s iz filma Philadelphia. Nagrado za najboljši video novega izvajalvca pa so si priborili Counting Crows (Mr. Jones). Nagrade naj.. • video MTV-ja Najboljši rap video Doggy Dogg Wald je posnel Snoopy Doggy Dogg, Ve- Prejšnji teden je glasbena televizija MTV v New Yorku podelila letošnje nagrade za najboljš dosežke v popularni glasbi. Letošnjo že enajsto prireditev je vodila komičarka Roseanne Barr, odprla pa sta jo nihče drug kot mož in žena, Michael Jackson in Lisa Marie Presley. Najeminentnejšo nagrado za najboljši video leta je dobila skupina Aerosmith za video Cryin’. Naslov najboljši videospot moškega izvajalca je dobil Tom Petty za video Mary Jane’s Last Dance, najboljši ženski video pa je video If, pevke Janet Jackson. Nagrado za najboljši filmski video je dobil Springste-enov Streets of Philadelphia liko nagrad si je prislužil tudi video, ki sta ga posneli skupini Salt-N-Pepa in En Vogue. Zmagal je v kategoriji rythma and bluesa, postal najboljši plesni video in dobil nagrado za koreografijo. Za najboljši alternativni video so izbrali video Heart Shaped Box skupine Nirvana, najboljši metalno rockovski video pa Black Hole Sun seattlske skupine Soundgarden. Posebno nagrado za svoj prispevek k zgodovini rock and rolla je dobila skupina Rolling Stones, Tom Petty pa nagrado za življenjsko delo. Zanimivost prireditve, ki jo je spremljalo 250 milijonov gledalcev iz 50 držav, je bil 70-članski zbor Rdeče armade, ki je s skupino Leningrad Cowboys zapel pesem Sweet Home Alabama. Vse bolj je pri nas in predvsem v tujini popularna slovenska skupina Tekton. ki je maja izdala svoj CD Human Race Ignition. V svojo glasbo vključujejo tudi motorje formule 1, ki so jih posneli v sodelovanju z vozniki formule 1. Cel projekt pa je zamišljen kot dirka Glasbena uganka $ Irske, ii3 Skupina The Dubliners prihaja iz Dublina iz xOva LM ugotovili. Izžrebali pa smo Alenko Samec, Efpč Murska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagr ’jtiv trgovina M-Shop iz Murske Sobote, bo dobila p r vabimo k reševanju nove glasbene uganke: S kom se je poročil Michael Jackson? Odgovor: , n9' bra I,p Odgovore pošljite na dopisnici do 23. septen1 slov: Podjetje za informiranje, Slovenska 41, Sobota. S pripisom za Pop Rock Noviceee. Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NAN^ $ X s p?11 ji’ 3: V1 c ‘4 bo z lastništvom telefonije in njenim prenosom? mreži? Na razpoku - v čigavi ^TT-ja ureja zakon o gospodarskih jas ’ I - ed ^gim govori o dejavnostih posebnega ru druž-Jk«nor sodi tudi PTT. Prav te dejavnosti posebnega druz 1 S pomena pa so bile v preteklosti financirane z zdruze A..s,eistev uporabnikov njihovih storitev, kar -hJstoritev marsikje pa so bili uporabniki nji . druga- J ®rani v okviru krajevnih skupnosti, občin ah ]jgne ”Sicer pa so bile pred leti v ta namen ustanovljene t( ??vne interesne skupnosti za gospodarske ejavmo ^njene), ki so urejale vsa bistvena vprašanja s tega »edst;v je, da . %U.Kers c;„° davnim > * p»kij£ » »»K saj So . °f|nanciranje > lahko vse Nravnih in nUre!enozza-sr»n P°Sebnimi sa-^^■^jpo^/druževa-'Sst’'n sicer StJjSe so bile A PriLpdn°sti n ’ 30 odstot-Mj^JUčka in ° ega telefon-S^bami nČP°sled s po-način je k denarja neP°vratno ^Vv v \ClllžXa ’ al' bo država Pa PravičnJ01?’ kruta’ a^ birokrat- h' .-------------- po čakali, b^vih „Ske Priključke v še vedno A« ®iii >prvem mestu so korak J “Ji pozdJ' dejavnosti 3$oSki pJ.8® Sakaj° na k saj koraliVeč’ k«,i’ <«8, hi®*' ?anj odšteti * ‘»“eji kašelj. jonsko da je bH° pač Se OdS.?5’1 ln posamezniki denarja' ?Pit»?Ostaln v0!t0 nai bi potem-de'družbenega LA gosP°darske in-o ®'de v državno last. W ie to^^darskih javnih rešite'^ že določeno. >^^pa bi seveda ter-Predpise. o če-tako v PTT-Vza promet nekaterih vladnih se ie bdo pred Ni tf tažviial Ta s'stem se stev jnna ^novi združe- A V 8 d°kaj nizki ceni A J? 'riloPj!^1 ie t0 pome-Ai na»kliučk^b pla4ilu telefon-NS1' i™3 dražp ali ce' *iiWV0ltlnagAeno’ da si kas-t v ' Adto tedstva vendarle As nretekl0stiJe ta sistem delo- medtem ko je V Aniu ? mešani sistem. i ZadolJedstev se sistem » > za razširjeno Pa je nekoliko državtran' fizično im-z hek(ja .a je majhna, ves ^^se^^dni1 ^slavijo Je število naročji 5 kot 000“ ^^ desetletju 'sisteiti Podvojilo. S tem se V Prid« Producirati. "^očn^k aH 25 tis°č SSkff^ie že blizu 28 Paleie ?Rnaročnikov. V Po-Priključkov na sto prebivalcev, kar je najmanj v Sloveniji, saj imajo, recimo, na območju Kopra že 34 telefonskih priključkov na sto prebivalcev. Za to, kako vse te zadeve spraviti na isti imenovalec, obstajajo različne možnosti. Zamene je najenostavneje, da bi dobil vsak telefonski naročnik certifikat. Ko se kasneje to področje organizira v neko delniško družbo, bi se ta certifikat lahko spremenil v delnico. Od posameznika pa bo odvisno, ali bo udeležen pri dobičku ali ne, saj bi imel možnost, da delnico proda ali v družbo vloži kapital. Ce se bo nastajajoča kompanija Telecom hotela rešiti teh številnih telefonskih naročnikov, lahko te delnice odkupi iz svojega dohodka, ki ga bo imela v prihodnje. To se mi zdi najbolj pravično. Vedeti je treba, da smo telefone različno pridobivali. Eni so ga dobili tako rekoč zastonj, predvsem tam, kjer so bile za to tehnične možnosti, drugi pa za štirikrat višjo ceno,« pojasnjuje pomočnik generalnega direktorja PTT- podjetja Slovenije Zoltan Sever. Še danes je namreč vrsta nejasnosti pri cenah telefonskega priključka, ko ljudje še vedno mislijo, da morajo po ceni, ki je sicer določena, dobiti vsi telefone. V enem od členov PTT-pravilnika pa jasno piše, če za to obstajajo tehnične možnosti. Če teh ni, se plačajo dejanski stroški. 78,4 odstotka družbenega kapitala PTT-ja državna last? Medtem je pooblaščena inštitucija naredila program lastninjenja PTT- ja. Ugotovljeno je, da bi 78,4 odstotka ocenjenega družbenega kapitala PTT-ja prešlo v državno last, 21,6 odstotka pa bi se lastninilo po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Na osnovi združevanja sredstev je bilo v Pomurju v letih 1976-1993 zgrajenih okrog 6.900 naročniških telefonskih priključkov v avtomatskih centralah, dodatno pa še okrog 4.750 priključkov. Povprečna cena takega telefonskega priključka znaša v Pomurju 190 tisoč tolarjev, republiško povprečje pa je 100.900 SIT. »Kljub enotnemu podjetju še nimamo enotne cene, zato je z 9. septembrom lani uveljavljena cena, kakršna je bila takrat. Da bi spodbudili povpraševanje po tele TELEFONU A V DRŽAVNI LASTI - Tako je jasno zapisano v zakonu o gospodarskih javnih službah in nič ne kaže, da bi kmalu prišlo do večjih odstopanj od sprejetih stališč. Foto: M. JERŠE fonskih priključkih, saj postavljamo veliko teh priključkov zlasti na demografsko ogroženih območjih, kjer gradimo tudi prenosne sisteme v optične povezovalne kable, smo letošnjega maja predlagali enotno ceno, vendar nam tega niso odobrili. Če bi bila povečana cena telefonskega impulza, bi verjetno prišlo do enotne cene in bi prešli na željeni sistem, po katerem bi razširjeno reprodukcijo zagotavljali iz akumulacije in cene, ne pa iz združevanja sredstev,« meni Zoltan Sever. Vemo, da' so bila razmerja v plačevanju telefonskega priključka celo ena proti pet, z uredbo pa so ta razmerja odpravljena. Z enotnim PTT-podjetjem Slovenije je pač logično, če se ta sredstva prelivajo. Kot smo lahko zvedeli, je letošnji načrt naložb v ptt-sistemu dejansko nad njihovimi mož- V Pomurju je povprečna cena za telefonski priključek 190 tisoč SIT, republiško povprečje pa je le 100.900 tolarjev. Medtem ko v pokrajini ob Muri premorejo 18 telefonov na sto prebivalcev, imajo v Kopru celo 34 telefonov na sto prebivalcev, kar je precejšnja razlika. nostmi. Nekatere predpostavke se namreč niso uresničile, npr. niso se zvišale cene impulza, upravljalec se ni odločil za izdajo obveznic, niso bila najeta mednarodna posojila, zato so razumljiva črtanja mnogih načrtovanih naložb. Vsaka poslovna enota je profitni center, to pomeni, da ima svoje pravice do naložb. Krajevne skupnosti se lahko obrišejo pod nosom! »Prenos lastništva na krajevne skupnosti pravzaprav sploh ni možen. Takšna razmišljanja so napačna. Krajevna skupnost ni prispevala ničesar, ampak so sredstva združevali naročniki. Vse te pravice bi se torej prenesle kvečjemu na naročnike, ki so organizirani v okviru krajevne skupnosti. Skupaj s PTT-sistemom so namreč gradili krajevno omrežje. Po zakonu o gospodarskih javnih službah so zadeve na tem področju jasne. V 76. členu zakona o gospodarskih javnih službah je to preneseno na državo. Zato se zdaj pojavlja politično vprašanje, ali naj nepovratno vlaganje denarja uporabniki pozabijo ali pa jim bo država dala določeno participacijo. Osebno sem mnenja, da naj bi to dobili, vendar bi bilo enostavneje, če bi telefonski naročniki dobili pravice glede na njihov delež vlaganj v razvoj telefonije. Drugo razmišljanje je, da bi do leta 1986 vložen denar pozabili, ker so svoj vložek že izkoristili s poceni telefoniranjem, posebej pa naj bi obravnavali tiste, ki so vlagali od leta 1986 itd. Pri tem bi verjetno nastalo precej sporov, saj je več kot 550 tisoč telefonskih naročnikov, zahtevke pa bi vlagalo nekaj sto tisoč naročnikov, čez nekaj let pa se bo Telecom tako ali tako sprivatiziral. Obstaja bojazen, da bo lastnina prišla v neprave roke. Zato je bolje, da tisti, ki je vlagal denar v razvoj telefonije, dobi določen delež,« pravi pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije Zoltan Sever. So spremembe sploh še možne? Pri vsem tem gre za ocenitev družbenega kapitala PTT-sistema skupaj z neodvisno inštitucijo. Če bo prišlo do drugačne cenitve, bi po nekaterih izračunih družbeni kapital v celoti priznali in bi se lahko zmanjšal na 58 odstotkov. Vse to je zakonsko urejeno in je sprožena politična pobuda. V 76. členu zakona o gospodarskih javnih službah piše: »Z dnem uveljavitve tega zakona postanejo lastnina republike, občine oziroma mesta Ljubljana infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti oziroma zadev iz 68. člena in prvega odstavka 72. člena tega zakona, vključno s sredstvi, ki so bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil, iz sredstev samoprispevka ali iz sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta (sredstva solidarnosti in vzajemnosti) ali so bila brez plačila prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti.« Organizatorji radgonskega sejma si nabirajo izkušnje pri drugih Kmetijski sejem v Welsu s 116-letno tradicijo Organizatoiji mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so si zastavili cilj, da bi ta prireditev postala osrednja tovrstna manifestacija v tem delu Evrope. Ugodna lega, saj je sejem na stičišču meja štirih držav, daje temu sejmu velike razvojne možnosti, od tega, kako se bodo zadev lotevali, pa je predvsem odvisna njegova prihodnost. Med tovrstnimi kmetijsko-živilskimi manifestacijami z veliko mednarodno udeležbo, so se doslej že uveljavili nekateri drugi sejmi, ki imajo tudi daljšo tradicijo, zato je konkurenca velika. Naj omenimo kmetijski sejem v italijanski Veroni, sejem v Riedu in Welsu v sosednji Avstriji in nenazadnje tudi kmetijski sejem v Novem Sadu, ki pa je zaradi mednarodne gospodarske blokade v zadnjih letih nekoliko nazadoval. Tudi po reorganizaciji PTT-podjetij ostaja cena telefonskega priključka aktualna. Neenotne cene čedalje bolj begajo naročnike, saj nekateri zaradi tehničnih možnosti na lažji način pridejo do telefona kot tam, kjer teh možnosti ni. Medtem ko razstavljale! na sejmu v Gornji Radgoni še niso začeli pospravljati razstavljenih eksponatov, so v Welsu v Avstriji odprli kmetijski sejem, ki je po obsegu precej večji od gomjerad-gonskega. To niti ne preseneča, saj ima sejem v Welsu tudi veliko daljšo tradicijo in prvo sejemsko prireditev v tem mestu so organizirali že pred 116 leti. Sejem v Welsu je tako največji kmetijski Nesporno je, da bi do določenih sprememb lahko prišlo le ob zamenjavi zakona o gospodarskih javnih službah ali njegovi dopolnitvi, lahko pa tudi z zakonom o telekomunikacijah, možno pa bi bilo tudi, da bi zadeve uredili s posebnim zakonom. Vse bo seveda odvisno od volje države. Skratka, v zakonu o lastninskem preoblikovanju so ta vprašanja urejena za vsa podjetja. Ta zakon je PTT izvzel, zato se niso niti lastninili. To področje poslej urejuje zakon o gospodarskih javnih službah. Z njim so se v PTT-sistemu postopki v bistvu nacionalizirali. Slej ali prej drži, da je v državni lasti prevelik delež PTT-sistema. V teh razmerah je pred državo dilema, kaj bo naredila z združevanjem sredstev, čeprav je bilo to morda narejeno po določenih zakonih, npr. o sistemu zvez. MILAN JERŠE Pomembna pridobitev za slovenski turizem R A c.t.i. Predvsem v turizmu je hitrost informacij zelo pomembna. Zato je novi in sploh prvi sistem elektronskega zbiranja in posredovanja splošnih turističnih podatkov toliko dragocenejša pridobitev. Računalniški sistem zbiranja in posredovanja splošnih turističnih podatkov med turistično informacijskimi centri (TIC) - RA c.t.i. sta naročila Turistična zveza Slovenije in Skupnost TIC. Finančno sta ga podprla ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za znanost in tehnologijo, poleg Gospodarske zbornice pa so predstavitev omogočili še SMELT, Klasje, Bistro Lakotniki, TD Jezersko, Vino Bizeljsko - Brežice, Pristop, PTT, Mrak in SIP & A. Slednji je tudi avtor projekta, izvajalec in koordinator, kajti pri konceptualni pripravi projekta so sodelovali predstavniki naročnika, izvajalci in prihodnji uporabniki sistema, v multidisciplinarni projetkni skupini pa je sodelovalo trinajst strokovnjakov s področja turizma in ■ ačunalništva. Po nastajajoči organizacijski shemi naj bi. se sistem RA c.t.i. v prihodnje še naprej razvijal in se v svoji »zreli obliki« sam financiral. Prvi pogoj za uspešen zagon informacijskega sistema je, da so vsi turistični servisi in objekti opremljeni z računalniki. Marsikje bo verjetno potrebna finančna pomoč, potrebno pa bo še standardizirati podatke, tipe, neprometne znake, ikone idr. ter rešiti vprašanje lokacijske razmejitve pri vnosu podatkov in odgovornost za vnesene podatke. Računalniški informacijski sistem naj bi pomagal uresničevati turistično marketinško strategijo in upamo lahko, da pomeni začetek tesnejšega sodelovanja med Turistično zvezo Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Splošni informacijski sistem omogoča tudi elektronsko povezavo z Evropo in preostalim svetom prek omrežja ISDN, ki bo v Sloveniji v uporabi prihodnje leto. Trenutno je v sistem povezanih 22 turističnih središč. BBP Sejem v Welsu je največji kmetijski sejem v Avstriji, na njem pa so prikazani najnovejši dosežki tehnike. Na 322.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov se je letos predstavilo 1.400 razstavljal-cev, sejem pa si je ogledalo okoli milijon obiskovalcev. sejem v Avstriji, in čeprav ga organizirajo le vsako drugo leto, ga v devetih dneh obišče več kot milijon obiskovalcev. Na 322.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je letos predstavilo 1400 razstavljalcev iz 40 držav, ki so imeli na voljo 70 različnih pokritih objektov, od tega kar 35 hal. Sejem v Welsu so obiskali tudi organizatorji kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, ki so s seboj povabili še nekatere soorganizatorje in tiste, ki so prispevali k uspehu gornjeradgonske sejemske prireditve. Ob obisku sejma naj bi se seznanili predvsem z izkušnjami tamkajšnih organizatorjev, ki bi jih nato s pridom uporabili. Na sejmu v Welsu je zaposlenih 38 delavcev, prireditev pa so v zadnjih letih precej spremenili in z novim konceptom se nam je sejem letos predstavil prvič. V slabem letu so v ureditev sejmišč- Ob razstavi konj, drobnice in malih živali je bogata razstava govedi vseh pasem, ki jih redijo v Avstriji. nega prostora vložili 263 milijonov šilingov, od tega 63 milijonov šilingov v novo halo, ki je bila zgrajena v dobrih štirih mesecih. Sejem se ponaša z dobro infrastrukturo, njegovo vsebino pa bi lahko razdelili v štiri tematske sklope. Največ prostora je name-, njenega kmetijskemu delu, zelo je zastopano gradbeništvo, dobršen del pa je namenjen izdelkom splošne porabe in seveda zabaviščnemu delu. Zanimivo ob tem je, da je v neposredni bližini Welsa tudi Ried, kjer prav tako vsako drugo leto pripravljajo mednarodni kmetijski sejem. Po besedah direktorja welškega sejma se na njihovem sejmu predstavljajo predvsem večji izdelovalci in trgovci, zelo pa je zastopana tudi živinoreja, medtem ko na riedskem sejmu sodelujejo manjši razstavljale). Primetjava sejma v Welsu z gornjeradgonskim je tako rekoč nemogoča, saj imata sejma različna koncepta, welški pa mnogo daljšo tradicijo in s tem tudi več izkušenj. Tudi v Welsu dajejo poseben poudarek strokovnosti, saj ves čas sejma potekajo številne spremljajoče strokovne prireditve. Na razstavnem prostoru kmetijske mehanizacije so predstavljeni najnovejši dosežki tehnologije, v govejih hlevih so razstavljene najboljše živali vseh pasem, bogata je razstava konj in drobnice, obiskovalci pa si lahko ogledajo še okoli tisoč najrazličnejših malih živali. LUDVIK KOVAČ Foto: NATAŠA JUHNOV stran 14 ne zgodi se vsak dan Zamera veteranov Britanci jemljejo svojo monarhijo zelo zares. Obisk katerega koli člana kraljevske družine je izjemno doživetje. Pred nedavnim obiskom kraljice matere v bolnišnici za vojne veterane v Londonu je med bolniki nastal pravi prepir. Za častno četo, ki je v paradnih uniformah pozdravila visoko gostjo, sojih izbrali le nekaj, konkurenca pa je bila ostra. Tisti, ki jim ni uspelo, so nekaj časa pasli muho, potem pa so ugotovili, da je pogled skozi okno vendarle bolje kot nič. Počitniška hišica se je spomnil in vzel posojilo. To posojilo je prvo leto težko NASA odkrila izgubljeno mesto Znanstveniki Nasinega laboratorija so novinarje razveselili Z dvema presenetljivima odkritjema. Z vesoljskim radarjem, ki ga je aprila izstrelil shuttle Endeavur, so namreč odkrili nove podrobnosti o kraterju Chichulub, ki leži na mehiškem polotoku Yucatan. Znanstveniki domnevajo, da je komet, ki je naredil ta krater pred 65 milijoni let, povzročil velikanske klimatske spremembe, zaradi katerih so izumrli dinozavri. Takšna teorija je ponovno oživela, ko je komet Shoemaker - Levy trčil ob Jupitrovo površino in tam povzročil velikanske spremembe. »Če bomo izmerili obseg kraterja, bomo lahiko določili tudi obseg klimatskih sprememb,« je povedala dr. Diane Evans, nadzornica projekta. Drugi posnetki pa so še pretresljivejši. V Omanski puščavi je radar namreč posnel postojanko, ki so jo verjetno uporabljali trgovci pred letom 2800 pred našim štetjem. Pozneje so jo zasuli peščeni viharji. Radar je najprej odkril sledove poti, ki so vodile do postojanke, a še ni dokončno opravil svoje naloge, kajti ponovno ga bodo uporabili avgusta, ko bodo v vesolje spet izstrelili shuttle. Peljali smo se z avtomobilom po obmorski cesti. Ko sem zagledal tablo z napisom mesteca N, sem se spomnil, da ima tam počitniško hišico moj sodelavec iz službe, gospod Buček. Neštetokrat je med malico pripovedoval o svojem raju pod borovci. Nekajkrat je tudi namignil, da bi ga lahko kdo obiskal, če se že pride mimo. Spomnil sem se opisa poti in zavil na desno, potem na levo, pa naprej in na desno... in sem se seveda izgubil. Domačin mi je svetoval, da se vrnem kakšne tri kilometre in da poskusim znova. Končno sem nekako le našel Bučkovo hišo. Bila je lepa vila sredi med borovci, ki so segali čez streho, pravi raj, bi rekel gospod Buček. Pozvonil sem na stilski zvonec, ki je krasil izrezljana hrastova vrata. Čez čas je odprl debel Nemec in mi pojasnil, da Herr Buček biva spodaj. Spustil sem se po marmornatih stopnicah, se izognil dvema velikima avtomobiloma z nemško registracijo in obkrožil hišo. Tistega spodaj ni bilo nikjer, spodaj so bila le garažna vrata. Ponovno sem zaokrožil hišo, tedaj so se odprla garažna vrata, pred menoj je stal gospod Buček v gatah. »O, kaj pa je vas prineslo?« »Mimo sem se peljal, pa sem se spomnil, da ste nas vabili, da se kaj oglasimo.« »Vabil? Seveda, seveda,« se je hitro znašel. Odprl je garažna vrata, notri sta bili dve zložljivi postelji in majhen umivalnik na steni. Zložljivo mizico in stole je prinesel iz garaže. »Usedite se, usedite,« je rekel. »Takoj skuham kavo, Veste, sam sem, žena ne prenaša vročine.« Na majhnem kuhalniku ob umivalniku je pristavil za kavo, medtem je oblekel hlače in majico. Bilo mu je nekako nerodno. Končno je začel pripovedovati: »Veste, pred leti, ko sem imel še posojila, sem se spoznal s temi Nemci, sedaj so se navadili, pa kar hodijo sem. Tako sem jaz nekakšen major-dom in še zaslužim za priboljšek.« Prijetno smo se pogovarjali, spili kavo, potem še pivo, žena in otroci so me že grdo gledali. Začel sem kazati znake, da se nameravamo odpraviti. Gospod Buček je tudi bil videti zadovoljen. Ko smo že vstali, sem ga vprašal: »Oprostite, le nekaj me zanima, vas lahko vprašam?« • »Seveda, kar na dan z besedo,« je bil ves prijazen. »Poglejte, recimo, da se je v šestdesetih letih nekdo naveličal hoditi v slabe kampe in letovati pod slabimi šotori, pa odplačeval, kasneje vse laže, potem pa je ostalo le še za škatlo cigaret na mesec. Je bilo tako?« »Ja, približno,« je nerad priznal gospod Buček. »Potem si je ta nekdo zgradil za to trhlo posojilo prelepo hišo, da mu ne bi bilo treba letovati v smrdljivem plesnivem šotoru. Je bilo tako?« »Da, približno tako,« je hladno odgovoril gospod Buček. »In ta nekdo, ki si je zgradil bajno počitniško hišico, potem preživlja trideset let svoje dopuste v smrdljivi plesnivi garaži, nič boljši od šotora?« Poslovili smo se dokaj hladno, v ženinih očeh sem videl, da nisem storil prav. »Potem se pa čudiš, da nimaš prijateljev,« je rekal. Tudi to je bilo res. Pravzaprav si pa nikoli nisem pretirano želel imeti prijateljev, kot je gospod Buček. BORIVOJ REPE Energija iz avtoceste Na švicarskih avtocestah gradijo specialne večnamenske izolacijske zidove in jih opre® ijnjo s solarnimi ploščami. Osnovni namen teh panojev je zvočna izolacija, solarne plošče pa so hkrati vir ekološko &te energije. Večinoma so obarvani, tako da je vožnja po avtomobilski cesti manj moM' tona. V nekaterih kantonih proizvaja km takšne konstruk; cije zadostno količino enerp! za potrebe 100 prebivalcev-Poučeni z dobrimi švicarskim' izkušnjami, so se tudi Ustna odločili za podoben ekspen ment. Ob avtomobilski^ N3 v pokrajini Schlesvig 0° stein so že zgradili dds 50 nimi ploščami, projekt pa Pr učujejo tudi v Italiji- Mumije v usnjenih jopičih Sest odvečnih žena Arheologi na Kitajskem spet slavijo. Pred k bnice zahodnem delu pokrajine Xinjiang odkopa H 8 ^jj. leta 475 pred našim štetjem, v njih pa so našli ne v us' Vse so bile obute, nekatere pa so bile celo o ^enske njene površnike in nosile polstene klobuke• jot|ateK imele mrežice za lase. Pokopanim so kot gro ^prsn^ pustili tudi usnjene listnice z zdravilnimi praskiS0jiH košu in trebuhu mumij se poznajo kirurški re • je starokitajski strokovnjaki zašili z lasmi. neKaj e tetoviranih po obrazu. Na modernizacij0 bodo še počakali "ležeče P° mogo male pa pa motorbiciklnami po povedali: Drage cestne firme, ge so.omejitve napravte z izboklinami prejk po cestiščaj tildi te, gda nega policajof v se mus morejo pomali pelati, neščejo staviti pa štrofati. bi pa »1 A r:- prometa pa opazijo, pa pouka pomaga, pozitivno izide, pa vozniki tej prošenj te do tej mali, gda vijdite Bela pravi. štere pa e* poma1i toga nede, pomali vo pa tudi tisti □vak policaji ototraj se morejo ka do samo voznil tak tudi je. Tou, ka poteka prorpet, dosta vijdijo, ka je čista Na predavanji se vse । fčijo kak naj pa v praksi začnoti že na cesti, pa prejk medijof za vse, za pa za velke. Ka se Janezek nafčij, tou Janez zna pe1 ati. Ci la šolska deca "šmirglajo", pa vel ki, g 1ij tak bi se začete *urt minus. Kak se pa tou vse z balona vijdi, d povedali tisti, šteri so preslabo reklamo napr za evropsko balonarsko prvenstvo. Brat Džouži Abu Talib, 34-letni Singapurec, ki živi v Maleziji, seje kar sam razglasil za preroka in si po svoje prikrojil islamske zakone. Ti pravovernim muslimanom dovoljujejo štiri žene. Abu pa si jih je privoščil kar deset. Versko sodišče se je znašlo v zagati. Kdo bo odločil, katerih šest žena je »presežnih«? Prostovoljno noče oditi nobena, Abu pa tudi pravi, da so mu vse enako pri srcu. Kaj pa, če bi žrebali? Kitajski bržkone se P opre”1 sodobite*^^ veda je c!* X skupščino n s prasta"^ metlami, saj neuporabni- zvezde vam kažejo OVEN Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem prepro-ste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak, bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Prepir, ki si ga sicer pričel ti, se bo pomiril, ostal pa bo grenak priokus po nezaupanju. Nepričakovano se ti bo oglasil star poslovni sodelavec z povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš izziv; takšen ali pa drugačen! Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem izgledu ter razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Resda bo tvoja okolica ostala nad tvojim uspehom docela nezainteresirana, vendar pa ga bo nekdo le vzel na znanje. Obeta se ti realizacija načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot tudi dobiček. STRELEC BIK Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj nevarne zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne bo prepozno. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej delikatnem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. DEVICA Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, pa čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala tako, kot ti veleva zdrava pamet. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, saj te lahko le ti kaj hitro pozabijo. Pozabil boš na dano obljubo, ki pa se je bodo drugi prav dobro spominjali. Predvsem pa tvoj trenutni partner. KOZOROG o Ona: Čeprav bo vse skupaj izgledalo še m inajl^Nl11 nekdo to razlagal popolnoma napačno. In ,a pa Je » si bo predstavljal kot odkrito ponudbo, S •tuatijl’:Jj( veza odvisna predvsem od tebe. miriti z na^S^ On: Še vedno se ne boš uspel pomint1 . na veter editis vsa tvoja naprezanja bodo bila le boj z 111. ooSkU^ u bo. da si vzameš nekaj dni odmora in si misli. n.sajt^ Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz ufO obstajajo pač samo v pravljicah. Se vedno p j^pezen sicer ni ravno princ, pa je zato njegova j . je s . iskrena in resnična. j0 On. Poskusd se boš približati nekomu- j nlina a. precej, vendar pa se ti je do sedaj zdelo. u možnosti za uspeh. Nad rezultatom boš pm tudi tvoji prijatelji. DVOJČKA Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzklipljiv. zato se nikar ne spuščaj v kaj večjega in riskantnega. vsaj kar se tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in si pozdravi svojo slabo voljo. TEHTNICA Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki pa bo imelo vse drugačne posledice, kot pa boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja. VODNAR jd1 ■ Ona: Čeprav se boš držala bolj ob SIra"'Aakor t^1 znašla v središču pozornosti. To ti b° * ajrtoV- " . ll predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenski« d gače se boš zabavala kot že dolgo ne. . . ralj. 1 jr On: Obnašaš se. kot da ne veš. kaj :e to pSfSv marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu Pojiva maska, s katero boš poskušal skriti svojo preveč ti bo uspelo... tl * RAK Ona: Namesto, da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoja prepogoste čustvene izlive, drugače bo hudo... On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi, kot tudi njej sami. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. ŠKORPIJON Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli raje dvakrat. On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku... RIBI saj a Ona: Nikar ne skrbi za partnerjeve te ^ojo lju^f|de ,, pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala s na prc „sih|c nje s starim prijateljem te bo spomn’10 t>ile mogoče le niso povsem mimo. ■ gi-S° *'m P^tf^ On: Poskrbeti boš moral za kopico stva ■ s|Od» zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na r kajti Dobro bi bilo, če bi se resnično potru primeru se lahko stvari izdatno poslabšajo. ^M5. septembra 1994 stran 15 za vašo kmetijo in dom I DROBILNIK SILIR - 35 PUCONCI - MP-25 za motokultivatorje agregat z električnim in bencinskim motorjem - MP-65 za traktorje VGRADNJA V TRAKTORSKE ŠKROPILNICE! GIPO Podjetje za proizvodnjo, trgovino, - polžni transporterji - luščilniki koruze - IZDELUJEMO STROJE ZA PAKIRANJE ŽIVIL. - Po naročilu kupcev uvažamo vse vrste profilov iz ALUMINIJA. ŠKROPLJENJE 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22, tel. (064) 241-479, 242-224, faks (064) 241-482 IZDELAVA ČRPALK ZA NAMAKANJE . storitve in izvoz-uvoz ^LAMENC! d.o.o. ŠALAMENCI 80 TbI/E U O O. OALAI 6 Fax: 069/45-015, 69201 PUCONCI IZDELKI ZA KMETIJSTVO IZ LASTNE PROIZVODNJE DROBILNIK ZA MLETJE ŽITARIC D-10, D-12, D-14, D-16 je stroj, ki omogoča hitro in enostavno mletje luščenih žit ali žit v storžih. Mlin se lahko priklopi na eno- ali trifazni elektromotor. Kakovost drobljenja je mogoče regulirati. JERMENICE IN PESTA so priprave, s katerimi lahko enostavno, hitro in učinkovito rešite prenos vrtljajev iz elektromotorja, kardanske osi ali z drugih vrtečih se osi na mline, žage in podobno. ZA SILIRANJE KORUZE je stroj, s katerim boste hitro in enostavno zdrobili olupljene storže. S tem drobilnikom je možno mleti tudi suha žita, če mu dodamo pripravo za suho mletje. Zbiralnik CIKLON omogoča enostavno polnjenje vreč. DROBILNIK ZA MLETJE ŽIT z elektromotorjem in zabojem Stroj je namenjen za mletje koruze, pšenice, ječmena, ovsa... v storžih ali luščenih žit. Sestavljen je iz poljubnega drobilnika, elektromotorja in zaboja za shranjevanje mletih žit. SMO UVOZNIK IN VELEPRODAJALEC LEŽAJEV MGM IN ŽARNIC TUNGSRAM! SERVISIRAMO KMETIJSKO MEHANIZACIJO dejavnosti, kot so struženje, varjenje in vsa dela na ekscentrični stiskalnici. >|§LNI OMET Javilo za V^ARNO VLAGO 'mi brp> *agih nepotrebnih napak! ^raiji &db se Pr'Poroča marsikaj, vendar to ne pomeni, da ,Orbet ^obsežnejši postopki tudi najprimernejši. Hydroment % „ aPilarna °?oča obnovo vlažnih zidov, čeprav se sedaj po cvnr Yla9a neusmiljeno dviguje že skoraj do oken in še J® ce|n kse lušči, vidijo se že razne soli, ali pa je del . °“iektu7 °°Padel- Mar vidite to tudi pri vaši hiši ali gospodar- Dti81^ ta?ni^^aite vlage v zidu skriti s plastično oblogo ali barvo, Mif^Pitanh, । 'd°m ali z lepljenjem ploščic. Vsak mojster ve, da Via? sPet nAV a9® v zidu le-ta dvigne še višje, našteti pojavi pa se ^Iho, ®rn ziH,^Vli°*ik nad neprepustno oblogo. Vendar to še m vse. ^dou; -9*°hle v? ?® učinkuje več noben toplotni izolator, v prostorih je 111 stene o08’', bivanje v vlažnih prostorih je nezdravo, vlažni %v 2 Pa So °bsojeni na propad. sanacija brez prave izsušitve neodgovorna in %>žete J^dromentom ne naredite samo novega ometa, tem-? °a izsušitev kapilarne vlage v opečnih m kamnitih anJi in zunanji strani. : 45 022, 45021 centrifugalne črpalke za namakanje in prečrpavanje s pretokom od 400 do 16001/min. priklopi: traktorji, motokultivatorji, agregati z električnim, bencinskim in dizelskim motorjem. NOVO! črpalka za namakanje z 12 bari pritiska pri 3000 vrtljajih PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE - kombinirane na trda goriva in olje - HITOP - plinske peči s kombinacijo na propan in zemeljski plin VEDNO SO NA VOLJO REZERVNI DELI, OBNAVLJAMO AGREGATE, REDNI SERVIS PONUDBA IZ NASE TRGOVINE V GEDEROVCIH - plastične kadi, posode za vino iz nerjaveče pločevine - stiskalnice grozdja - mlini za mletje grozdja in drugega sadja - SEMENSKA KORUZA, JEČMEN, ČEBULICE IN DRUGA SEMENA - UMETNA GNOJILA, krmila - KMETIJSKA MEHANIZACIJA MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE številka telefona v trgovini: 46 391 - cevi vseh vrst - kotno železo raznih dimenzij - barve, laki - MOTORNE ŽAGE, GUME VSEH VRST - plastične cevi - rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo PRIPRAVA IN VGRAJEVANJE HYDR0MENT SUŠILNEGA OMETA 1. Stari omet, nasičen s solmi, se mora popolnoma odstraniti še najmanj 80cm nad zaznavnimi poškodbami zaradi kapilarne vlage. Fuge se poglobijo in očistijo 1-2 cm globoko. Zidna struktura opečnega ali kamnitega zidu se dobro opere, da se odstranijo vsi prašni deli. 2. Na navlažen zid se z zidarsko žlico nanese sušilni omet Hy-droment približno centimeter debelo in se ne zaglajuje. Cementni vezni sloj oz. »špric« se ne sme delati! 3. Naslednji dan se na navlažen prvi sloj nanese drugi sloj ter po vodilnih letvah poreže oz. poravna od spodaj navzgor. Skupna debelina prvega in drugega sloja je najmanj 2cm, glede na zunanje gabaride pa je lahko tudi več. Nanesen omet se ne sme preveč zagla-jevati. Hydroment se vedno pripravi samo z vodo kot gosta malta (25 kg hydromenta in 3 litre vode) 4. Pri izdelavi gladkih površin se po enem ali dveh dneh na ponovno podlago nanese fini hy-droment ter zagladi klasično kot drugi fini ometi. 5. Sušilni omet hydroment se lahko pobarva po treh tednih, vendar samo s paroprepust-nimi mineralnimi barvami, ki dopuščajo difuzijo oz. dihanje zidu (silikatno mineralne barve, apneni belež...) 6. Pri fasadnih površinah je pri izbiri apnenega beleža potrebna silikatna vodoodbojna impregnacija - kemafob. KEMA p. o. KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA V KEMI se že vrsto let ukvarjamo z različnimi sanacijami v gradbeništvu. Ponudba naših materialov na tem področju se je močno razširila in danes imamo praktično skoraj za vse rešitve. HIDROIZOLACIJE Na bazi plimercementnih premazov na številnih referenčnih objektih in v vsakodnevni individualni uporabi potrjuje raznovrstnost ter kakovostne hidroizolacije, in sicer: HIDROTES EXP - za razna sanacijska dela kot injekcijska cementna suspenzija, za injektiranje prednapetih kablov, zapiranje stikov, zapolnjevanje volumna pri rezanju zidov oz. tam, kjer se poleg hidroizolacije s polimercementno maso zahteva do 3% stopnja ekspanzije (nabrekanja); iz opeke in kamna po sistemu vrtanja in nalivanja silikonske impregnacije po vsej širini zidu; HIDROTES PLUS-za hidroizolacijo kletnih prostorov, bazenov, predorov, podvozov, betonskih jaškov... HIDROTES VH-za rezervoarje za pitno vodo, kjer se poleg vodoneprepustnosti zahteva neoporečnost premaznega sredstva; HIDROTES AN - za zaščito betonskih silosov živinske krme, bazenov za nevtralizacijo tehnoloških vod, skratka vsepovsod, kjer moramo poleg vodoneprepustnosti doseči tudi izboljšano kemično odpornost betonov in drugih gradbenih materialov; HIDROSTOP ELASTIK - močno elastična hidroizolacija, ki lahko prevzema gibanje podlage in vse vrste razpok v podlagi tudi do 0,2mm; KEMAFOB - vodoodbojna impregnacija fasadnih površin iz raznih vrst malt, fasadne opeke, betonov, naravnih in umetnih kamnov, mineralnih barv oz. tam, kjer želimo doseči zaščito pred vlago, ki prek močno vpijajoče fasade prihaja v zid; HIDROZAT - hitrovezna vodoneprepustna malta za trenutno ustavitev aktivnih prodorov vode, čas vezanja: začetek 10 sekund, konec vezanja maks. 4 minute; SANACIJSKI OMETI-za izsušitev kapilarne vlage iz kamnitih in opečnih zidov so že tudi pri nas na številnih objektih potrdili večletno uporabo tovrstnih ometov v tujini; ISA BIO - sušilni omet na bazi apna; HIDROKIT - hitrovezna cementna malta, namenjena za obdelavo poroznih kritičnih mest, spojev, holkol, razpok, fug, itn. čas vezanja okoli 10 min. (začetek) ter okoli 50 minut (maks.) konec vezanja. SANACIJA VLAŽNIH IN S SOLJO PREPOJENIH ZIDOV KEMASOL - za prekinitev dviga kapilarne vlage v zidu HYDROMENT - na mineralni osnovi, zaradi enostavnega nanašanja ter ugodne cene primeren tudi za individualno uporabo. Oba ometa popolnoma izpolnjujeta WTA norme, deklarirana sta kot minetarina ometa, ki prek kapilar izsušujeta vlago iz zidov. Najmanj, kar lahko storimo z vlažnimi zidovi, je, da omogočimo normalno difuzijo oziroma »dihanje« zidu. stran 16 vestnik, 15. septembra!^ za vašo kmetijo in dom ------KM ETO VALCI!-------- V ZALOGI RABLJENI STROJI IZ NEMČIJE MASEY FERGUSON 1014 JOHAN DEERE 3040 FEND106S JOHAN DEERE 2130 A z nakladalnikom JOHAN DEERE 2030 JOHAN DEERE 2030 O. plug EBERHARD III O. plug KLAUSING III O. plug NIEMEYER II O. plug NIEMEYER 25 III O. plug NIEMEYER 25 II M&W futura, d.o.o., Ljutomer tel.: 06982580, telefaks 81 487 27.000 DEM 23.000 DEM 8.000 DEM 20.800 DEM 9.100 DEM 11.600 DEM 2.100 DEM 1.700 DEM 950 DEM 4.300 DEM 1.250 DEM -traktorji ZETOR, TORPEDO in UNIVERZAL TERMOIZOLACIJSKI OMETI TBISKOP Trimlini d.o.o. 69220 LENDAVA ODSLEJ TUDI PRODAJA PLINA - CEMENT, APNO - opečni izdelki - SIPOREX - armaturne mreže, betonsko železo - nosilci, preklade - barve za les in beton - bavallt, jupol - ves drugi gradbeni material UMETNA GNOJILA TOT na debelo in drobno telefon: 76078 VINOGRADNIKI POZOR! - Pri nas lahko kupite pijače vseh vrst. IMT, BCS. Rezervni deli za traktorje IMT, ZETOR. TORPEDO IN UR-SOS. Pri nas boste dobili vse od steklenic, zamaškov do plastičnih po- ' sod. Rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo SIP, DUBRAVA, OLT, . Hitro, kakovostno in vse na T enem mestu - T® I K J. r n ž J Zdaj je čas za ugodne nakupe. gojene LUDVIK STARE MARJAN ZADRAVE&, Vučja vas 29a, 69242 Križevci pri Ljutomeru telefon: 87 25£ dolgoletni izdelovalec kakovostne kmetijske mehanizacije vam za jesensko in spomladansko obdelavo zemlje priporoča najkakovostnejše in za tako kakovost najcenejše predsetvenike, kultivatorje z ježi in valji ter Kombinirane pa tudi po sistemu RAU za vse vrste traktorjev moči od 15 do 100 KS. avtomatske tehnice za krompir, več vrst plugov za oranje zemlje, pluge za oranje snega in ravnanje terenov, nakladalne drogove, travniške brane itd. Mnogi ste nas obiskali na Radgonskem sejmu in se o pošteni poslovnosti že prepričali, mnogi nas boste obiskali na sejmu v CELJU od 9. do 18. septembra 1994 na zunanjem razstavnem prostoru številka 477, če pa vas zanima še kaj, vas vabimo, da se oglasite v naši delavnici ali po telefonu: 064 422053 ali 422655. Servisiramo in popravljamo vse vrste traktorjev, opravljamo ^^avlj3^ zevanje, generalna popravila, priprave za tehnični pregled, #9 j rezervne dele za popravilo traktorjev ZETOR in URSUS. V z terdt" BARUM za traktorje ZETOR in URSUS, akumulatorji, olja, maži material za popravilo in vzdrževanje. ZA GENERALNA POPRAVILA 6-mesečna garancija. REZERVNI DELI V ZALOGI: - batni sestav 95, 100, 102 mm - komplet ležajev motorne gredi - ventil glave motorja - alternator 55 A - zaganjalnik za modele od 3511S-7745' - zobnik zaganjalnika - avtomat zaganjalnika - pogonska lamela - kardanska lamela - mali ležaj sklopke - ležaj kardanske sklopke - pumpa hidravlike - vodna pumpa za modele 2511, 5211, 7745 - vložek šobe - element dizelske tlačilke - kolesni zavorni cilinder - zavorna čeljust, komplet - zavorni cilinder, stari in novi model - pas ročne zavore, steklo kabine z gretjem - rezervni deli za menjalnike in druge sklopke traktorja ZETOR HITRA IN KAKOVOSTNA POPRAVIŠ SO RAZLOG, DA NAS OBIŠČETE- stran 17 za vašo kmetijo in dom = SMOAVSTRIJSKO-SLOVENSKO PODJETJE S15-LETNIMI IZKUŠNJAMI. 62204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih . tel. 062/692-250 J® donosno nao, B^IWŠPARTNHl pri vzgoji Ameriških činčil. ^JAMO VAM: SsSraZPlOdne živali strokovno pomočjo ODKUP ŽIVALI IN CENO. v soboto, 17. septembra na brezplačnem 0(1M do 22 oočanU Pri'ave P° *elefonu, št. je 069/87 404, hkratna priložnost! ^^ionalna prodajna akcija pohištva VSE ZA VAŠ DOM S^od2O. ■ do 23. septembra Vh°telu °iana v murski soboti an 9. do 19. ure. er te oqe IG M 0 SIP STROJNA INDUSTRIJA d.o.o. 63311 Šempeter v Savinjski dolini SLOVENIJA Telefon: +386 063/702211, telefaks: +386063/702 131,702 134 NA POMURSKEM SEJMU IN JESENI NA VAŠI KMETIJI KMETOVALCI, VAŠE ZADOVOLJSTVO JE NAJBOLJŠE PRIZNANJE IZDELOVALCU To potrjujejo mnogoštevilni domači in tuji kmetovalci na našem razstavnem prostoru. Na letošnjem pomurskem sejmu smo poleg dosedanjega proizvodnega programa predstavili tudi NOVE STROJE ZA VEČJA POSESTVA. Praktični prikaz delovanja teh strojev vas bo prepričal o naši kakovosti. ZA JESENSKA OPRAVILA VAM PREDSTAVLJAMO TROSILNIKA HLEVSKEGA GNOJA Dolgoletne izkušnje in v praksi preizkušeni SIP-ovi trosilniki hlevskega gnoja so porok uspešnega in kakovostnega trošenja gnoja tudi v najtežjih razmerah, tako v ravnini kot v nagibu. Trosilnika ORION 25 in ORION 40 se odlikujeta z visoko kakovostjo, dobro stabilnostjo in majhno porabo moči. Trosilnika sta robustne, toda lahke konstrukcijske izvedbe in enostavna za vzdrževanje. Zanesljiva in kakovostna trosila zagotavljajo fin in enakomeren raztros vseh vrst hlevskega gnoja po parceli. Z demontažo trosila pa se lahko trosilnik uporablja kot transportna prikolica za prevoz različnih poljščin. ORION - širina trošenja - potrebna moč traktorja - nosilnost — prostornina - dolžina - širina — višina - višina stranic - kolotek - masa m m m m m m kW 25 do 4 12 2,5 3 4,93 2,06 1,22 0,50 1,78 860 40 do 4 25 3,5 4 5,4 1,96 1,46 0,50 1,55 1300 - kardanska gred s preobremenitveno sklopko 600 Nm že desetletja ponuja in neprestano i2Popoinjuje dimnike, ki so povsem varni in daje zanje zato desetletno garancijo. IGM niso nobena skrivnost. Latkova vas 82, Prebold tej.: (063) 702-214, fax: (063) 702-029 Nagrajenci, ki dobijo vrtni kamin BARON S^Mmi3ie22^ 23,66000Koper Emil Boštjančič, Ozka pot3,63000 Celje Polžasto trosilo učinkovito in ena- Za fino trošenje po travniku je po-komerno trosi vse vrste hlevskega sebej primerno segmentno trosilo gnoja. z nazobčano oblikovanimi trosil- nimi elementi. Darilo narave za zdravo življenje Hladno stiskano sončnično olje^^ NOVI KAKOVOSTNI RAZRED OLJ - SKRBNO NADZOROVAN TEHNOLOŠKI POSTOPEK - ZA SOLATE IN HLADNE JEDI, ZA DUŠENJE IN PEČENJE, ZA CVRTJE BREZ PENJENJA - OLJNA TERAPIJA ZA RAZBREMENITEV ŠČITNICE IN ODPRAVLJANJE ŠTEVILNIH BOLEZENSKIH NEPRIJETNOSTI Tovarna olja GEA, d.d., iz Slovenske Bistrice, ki praznuje letos 90-letnico ustanovitve, je predstavila na nedavnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni svoj novi izdelek, hladno stiskano sončnično olje GEA. To je olje vrhunske kakovosti in je pridobijeno po povsem novem tehnološkem postopku, ki je rezultat intenzivnega raziskovalnega dela. Temperatura semena med sušenjem in stiskanjem ne presega telesne temperature (40 °C), zato lahko vse sestavine sončničnega olja ohranijo svojo polno biološko vrednost. Zaradi blagih pridelovalnih razmer in skrbnega sortiranja ter luščenja ima hladno stiskano sončnično olje GEA vonj in okus po sveže oluščenem jedrcu sončničnega semena in je zlato rumenkaste barve. Pri predelavi se takoj polni v pločevinke in ne gre v nadaljnje postopke nevtralizacije in rafinacije. Takšno olje ima zdravilno moč za ves organizem. TOVARNA OLJA GEA« QA|> SLOVENSKA BISTRICA vU” TRADICIJA IN KAKOVOST UDA CENTER * AVTOTRGOVINA ODPRTO ponedeljek-petek8.-16.,vsoboto8.-12. ure _ 1 ~ J 52231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.062/640-540 PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA s katalizatorjem * SAMARA 1300 3A' 12.980 DEM NAJUGODNEJŠA POSOJILA Primer: POLOG 3.950 DEM, obrok okoli 315 DEM x 36 mesecev, možnost nakupa tudi brez pologa NOVI in RABLJENI deli za avtomobile: R4, ZASTAVO, LADO. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER * avtomehanika 10-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič * avtokieparstvo * vulkanizerstvo ® poluoopskrba za vašo kmetijo I I vsa oprema za vinogradnike , kmetijska mehanizacija, ki jo potrebujete za jesenska dela v zalogi kombajni za siliranje POLJOOPSKRBA Markišavska 5 MURSKA SOBOTA tel. 21 048 OB GOTOVINSKEM PLAČILU 5% POPUST! stran 18 za vašo kmetijo in dom TRGOVINA AGRO - RADGONA APAČE 3, 69253 APAČE telefon: 69295, 0609235185 TRGATEV JE PRED VRATI, ZA VAS SMO PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO OPREME ZA KLETARJENJE: - MLINE ZA GROZDJE - RAZNE KADI - AVTOMATSKE HIDRAVLIČNE PREŠE - NERJAVEČO POSODO - VSO DRUGO OPREMO Ihnczad Hmezad Exp.-Imp. Inženiring d.0.0. ul. bratov Učakar 56 Ljubljana Tel.: (061) 1592751 - molzni »troji - vrči, mleko vodi - molzišča za krave, ovce In koze INŽENIRING d.o.o. tel. (061) 159-27-51. Ul. bratov Učakar 56. Ljubija^, M&S Turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje d.0.0. Ključarovci pri Ljutomeru Tel. (069) 87731 KMETIJSKA MEHANIZACIJA:/ - kombajni za siliranje - drobilniki - mulčarji - kladiva za mulčarje - medvrstni okopalniki - ves reprodukcijski material za kmetijstvo UGODNE CENE! ^7 Alfa Laval Agri - originalni rezervni deli - dodatna oprema - čistilna sredstva MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE informacije in prodaja: Hmezad Exp.-Imp. Inženiring d.0.0. Vrečarjeva 14 63310 Žalec Tel.: (063) 715230 A’ Alfa Laval Agri TEHAOLOŠKE LIMJE I PREHRA -------K - semenske rži UGODNA \- UMETNIH GNOJIL PONUDBA: / - SOJE, RINFUZE ....ž.=.x \- RIBJE MOKE KMETIJSKA MEHANIZACIJA: - žitne sejalnice - drobilniki za koruzo - kompletni program TEHNOSTROJA - mulčarji INO Brežice - traktorji FIAT VES GRADBENI MATERIAL MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO! b^HROIEHNa TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.0.0. g V PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 4 PRIPOMOČKI ZA TRGATEV IN KLETARJENJ IZ UVOZA: plastične kadi vedra sodi iz nerjavečega jekla mlini stiskalnic® .^r ves drug’ P za kletarje^ j ^d^septembra 1994 stran 19 za vsakogar nekaj M pes ima zobe *ivno ka S° PS' mačke) ti® ?dP°rm proti bolez-obne8a tkiva, MonTn, Stn' hi§ieni se pogosti urenja P°trebne po-P°vzročl razvoj fck ■!avahm Povzročajo ^bnjenje6®0806^0 pra' P$j op L brez zob. Prvi nVd 7 pri yudeh se ^vtrLPaniki) se poka-*^otz±.^btednih sta-*'in2:nJ,paizrastejolič-l[iia stam , konca šestega zob 'e Zobovizob s stab « retJlm m sedmim ^16 42. rostl Psa- Stalnih k na v?b kot Pr' 'jn-L ,v razmerju gnilobi' PS'h Je mal° ? ”••) Na' ’ vebko zlomov !’iobzohnPOgosteiše so b°-S ' pXtkiva in zob' M PaRodontopa- renine in hkrati od zoba. Nastanejo tako imenovani žepki v dlesni, kjer se zadržujejo hrana in bakterije. Bakterije proizvajajo strupe, ki obremenijo celoten organizem, hkrati pa z encimi raztapljajo zob in kost, v katero je zob pritrjen. Pride do vnetja vezi, ki veže zob na dlesno in do vnetja dlesni. Zob se začne majati, živali povzroča velike bolečine, čez čas pa izpade. II. Znaki bolezni: Pes ima neprijeten zadah iz ust, težko jemlje hrano in se čiščenje opravimo z ultrazvočnim aparatom, ki z visoko frekvenco razbija kamen in ga hkrati z vodo izpira. Po odstranitvi zobnega kamna zobovje poliramo, včasih pa je potrebno tudi brušenje. Končamo z zaščitnim premazom za zobe, ki utrdi zobno sklenino, hkrati pa zavira rast bakterij. Tudi dlesen je večinoma potrebno zdraviti (izpiranja, gin-givoplastika, gingivektomija). IV. Preprečevanje parodon-talne bolezni: Najpomembnejše v preventivi parodontalne bolezni je čiščenje zob in celotna ustna higiena. Starejši psi se na ustno z°b zač-mehke BS0°PEj ^PlaClUe)' 2 krij (7(k v glavnem iz Sh nekaterih cei;8° Pa so *kroorganizmov, levlcn^P3^6 epitelne Litijski nr^1’ makrofagi, ne. P °dukti in ostanki Si?0 štir'najstih dneh oblog se kalcijeve 0»t Tknr. Tako nasta-J°GE ZOBNE %nja i^ldulu«)- Hitrost po™ C’In fosforja naiv z er,er]ev’kl ItS ^i. Nad več Problemov potek bo' Vadlesno n' 4obni kamen < Proti začetku ko- slini. Če nam dovoli pogledati v usta, vidimo pordečele dlesni, mehke zobne obloge in zobni kamen, premaknjeni rob dlesni, včasih tudi krvavitve in majavost zob. III. Zdravljenje: Pri močnem vnetju obzob-nega tkiva pred zobno obdelavo opravimo antimikrobno zdravljenje, ki zmanjša možnost splošne infekcije (hemato-gene), hkrati pa pospeši sanacijo obzobnega tkiva. Umiritev in narkoza živali nam omogoči delo v ustni votlini. Zobni kamen začnemo čistiti mehansko s kleščami, stomatološkimi dleti in srpi. Fino higieno težko privadijo, zato je pomembno začeti z mehaničnim čiščenjem pri osmih do dvanajstih mesecih starosti. Na tržišču že obstajajo posebne ščetke in naprstniki za pse, uporabimo pa lahko tudi humano zobno ščetko z razmaknjenimi ščetinami ali samo kos blaga, ki si ga ovijemo okrog prsta. Psi ne marajo naših zobnih krem. Uporabimo pasje, ki imajo okus po mesu in žival privlačijo, lahko pa tudi samo raztopljeno sodo bikarbono. Hrana iz konzerv je biološko kakovostna, mehanično pa psom ne ustreza. Lepi se jim na zobovje in zatika mednje. Zato moramo psu omogočiti uporabo zob z grizenjem naravne ali umetne kosti. Priporočamo pa tudi 1-krat ali 2-krat letno kontrolo zobovja pri veterinarjih, ki se ukvarjajo s stomatologijo, saj je bolezen v začetku najlažje zdraviti, hkrati pa imajo starejše živali že z zdravimi zobmi starostno upočasnjeno pre-bavo * DEJAN ŽIDAN, dr. vet. med. Praprot Praprot je odlično zdravilo pri revmatičnih obolenjih; korenino prekuhajte in zavretek dodajte vodi za kopanje ali umivanje. Praprot kot okrasna sobna rastlina potrebuje posebno nego. Vsaj enkrat na teden postavite lonec v posodo z mlačno vodo, poleg tega pa redno škropite ali vlažite vrhnje liste. Praprot bo dolgo obdržala svežo zeleno barvo, če jo enkrat tedensko zalijete z mešanico enakih delov mleka in vode. Kuhajte z nami Rdeče zelje zvinom Jeseni se različnim drugim zelenjadnicam na vrtovih in poljih pridružijo še kapusnice - zlasti ohrovt ter belo in rdeče zelje. Vse naštete so dokaj trajne, tudi do srede zime, če so v svežem stanju pravilno shranjene. Pripravljamo jih na različne načine kot samostojne jedi in priloge. Uživanje kapusnic je zdravo. Prikuha iz rdečega zelja Zanjo potrebujemo: približno lkg rdečega zelja, 5 dag belega olja, 1 žličko sladkorja, 1 drobnejšo čebulo, 2 srednje debeli bolj kisli jabolki, 1,5del belega vina, pol žlice gladke moke, sol in približno 3del vode. Zelje zrežemo na nekoliko debelejše rezine kot za solato. Na olju svetlo zarumenimo sladkor in dodamo sesekljano čebulo. Malo mešamo, prilijemo zajemalko vode in počakamo, da se skladkor stopi. Umešamo narezano zelje in takoj prilijemo nekaj žlic vina. Pokrito počasi dušimo. Po 15 minutah primešamo olupljena in na ploščice naribana jabolka. Ko se jabolka zmehčajo, prilijemo še ostanek vina. Dušimo toliko časa, da sok izhlapi. Zelje poprašimo z moko, popražimo in zalijemo z vodo ali juho. Če je potrebno, dodamo več tekočine. Solimo in dobro prevremo. Pri pripravi zelja lahko po želji moko tudi opustimo. Ponudimo kot prikuho. Posebno dobro se poda h kuhani govedini, pečeni divjačini in večji domači perutnini. Cilka Sukič -Pečenka----------------------------- Pečenka bo dobila lepo skorjico, če v malo vročega mleka razpustite jušno kocko in s to mešanico še pred peko premažete meso. Pri obračanju ne uporabljajte vilic, da ne bi iztekel mesni sok, pomagajte si z dvema kuhalnicama. V pekač dolivajte vselej samo vročo vodo - tako bo pečenka sočna in mehka. Če ste meso pekli predolgo ali če ni bilo dovolj uležano, prilijte tekočini za oblivanje kozarček vinjaka ali žganja in meso še nekaj časa dušite pri znižani temperaturi. Sadni kis pripravite Glasbene K. lestvice „ p*114 One S. ^nders Rkg,: -c«E T0 yOV - Boyz II man b '*hS'c'™s ' &tvic °MAN " Gar,h Brooks । ^t^enske ZABAVNE GLASBE \ do četrtka, 22. septembra 1994, na naslov. |^l a 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. lO*. 37---------------------------------------------- |\ *aSk,adb< >o: I . ^jnielc tP V\ ter naslov Petek - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in'odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija . Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 12.00 Poročila -.12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smiljo - 22 00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Tesno prilegajoča eleganca Nepogrešljiv del ženske garderobe so tudi nogavice - bodisi najlonske ali svilene, hlačne ali s podvezicami. Čeprav so nogavice v modi že od konca 15. stoletja, pa domišljija modnih kreatorjev pri nogavicah še ni ustavljena. Kljub vtisu, da je pri nogavicah že vse povedano, dizajnerji dokazujejo nasprotno. Letošnja ponudba je ponovno bogata in raznovrstna, prilagojena vsem okusom in zahtevam. Izbor je navsezadnje odvisen tudi od tega, ali uporablja ženska nogavice kot sredstvo za zapeljevanje ali le kot zaščito pred mrazom. Kakorkoli že, tesno prilegajoče se nogavice, naj bodo najlonske ali svilene, dajejo samozavest, v kombinaciji z ustreznimi čevlji pa tudi glamur in eleganco. Konzerviranje živil Sadje, zelenjavo in podobno lahko pripravite za ozimnico tudi brez vkuhavanja. Kozarec do roba napolnite s kuhanim živilom, na rob položite ovlažen gumijast prstan in na notranjo stran pokrova nalijte 2 žlici čistega alkohola. Prižgite in s pokrovom, medtem ko alkohol na njem še gori, pokrijte steklenico. Plamen bo pokuril preostali kisik v kozarcu in živilo bo konzervirano v vakuumu. Nove kozarce za konzerviranje pred uporabo naložite v lonec s hladno slano vodo in počasi segrevajte do vretja. Odstavite z ognja in pustite, da se vse skupaj ohladi. Tako bodo novi kozarci pripravljeni za'spremembe temperatur, kakršnim bodo izpostavljeni med uporabo. SESTAVIL MARKO NAPAST MUZIKO- LOG VELIK KANADSKI POLOTOK ■REKA V KOLUMBIJI HUDIČ, ZLODEJ PREMIK NIHAJOČEGA TELESA HRVAŠKA RAFINERIJA NAFTE LONČENA ŽGANA BOLJŠA GUNA FRIZERSKO ORODJE PREPROSTO STRANIŠČE NA PROSTEM PREDSEDNIK ZDA LINCOLN ZNOJNA KAPLJA ŠPANUA TROPSKO DREVO DEL PARNEGA STROJA JAPONSKA DENARNA ENOTA DIFERENCA ZGORNJA BRAZDA NA STRMI NJIVI BIZMUT DROBAN KOŠČEK SOMBOR LUKA NA SKRAJNEM JUGU ARABUE LOJZE ROZMAN SEMENA SODOBNIK KELTOV KISIK GUNA ČEŠKO MOŠKO IME SRBSKA FILMSKA IGRALKA (EVA) GRŠKA ČRKA SRBSKO MOŠKO IME LISTEK Z NAPISOM, NALEPKA GLAVNO MESTO VENEZUELE stran 20 podlistki o (n<0) TRN V ANGLEŠKI KRONI Jerneja KATONA t Drago PINTARIČ KOT CIVILIZACIJSKO VPRAŠANJE V 3 O Zaradi pomanjkanja pisnih in materialnih virov niso mogli določiti najstarejše kulture tu naseljenih prebivalcev. Nasprotno so Kelti prav tu pustili mogočne kamnite spomenike kot nikjer drugje v Evropi. Na otok so prišli okoli leta 350 pr. n. š., kjer so najdlje ohranili staro keltsko izročilo in svoj jezik, galščino. Njihovo izročilo so v izjemni iluminirani Knjigi Keltov (Book of Kells) popisali irski menihi pred 1200 leti, ki sodijo med prve glasnike tedaj mlade krščanske misli v Evropi in so kot misijonarji v službi salzburške nadškofije v 8. in 9. stoletju delovali tudi v - naših krajih. Prihod Normanov in njihova akulturacija Po Vikingih in Dancih so bili Normani prvi, ki so otoku vtisnili resnejši pečat in pustili materialne in pisne sledove za današnji čas. V tistem času je Nic-holasu Breakspeareu uspelo priti do naslova papeža kot edinemu Angležu doslej. Hadrijan IV. je normanskemu kralju Britanije, Henriku II., dodelil Irsko v trajno posest. Tedaj neosvojeno Irsko je moral zasesti Richard Fitzgilbert de Clare, ki je dotedaj vladal Walesu. Normani so na otoku zgradili prva mesta z močnimi in utrjenimi bivališči kot tipičnimi spomeniki monumentalne nor-manske arhitekture, postavili so močno centralizirano upravo, ki je bila irskim staroselcem, živečim v rodovnih skupnostih - klanih, tuja in so se ji zato uprli. Visoko plemstvo, ki se je med seboj sporazumevalo v francoščini, je svoje zakone in vrednote uveljavljalo edino tam, kjer so vzpostavili oblast, v vzhodnem delu otoka. Zahodni del je ostal zaradi nedostopnosti in neprijaznih podnebnih razmer neosvojen še globoko v srednjem veku, ko so otoku že gospodovali Angleži. Nepopolna zasedba in irsko kljubovanje sta normanske Pripadniki ulsterskih odredov v neprebojnih jopičih grofe med seboj sprla in prišlo je do bojev, ki jih je povsem umirila šele angleška nevarnost z britanskega otoka. Kasneje so potomci normanskih osvajalcev postali bolj irski, kot so Irci sami. Temnolasi Normani so se, vsaj tako pravijo, pomešali s svetlolasimi staroselci in tako naj bi nastala danes vsem dobro znana podoba rdečelasega Irca. O medsebojnem mešanju pa vseeno neizpodbitno govorijo današnji priimki, ki jih imamo za povsem irske, so pa normanskega izvora: Barry, Burke, Dalton, de Burgh, Fitzgerald, Fitzmaurice, Lemasse, Joyce, Roche. Henrik VHI. in poskus invazije Angležev S Henrikom VIII. je bilo konec obdobja cvetoče irske kulture, saj se je nečimrni angleški kralj odločil podrediti celoten otok. Ker papež ni bil pripav-Ijen razveljaviti njegove zakonske zveze s Španko Katarino Aragonsko, je pretrgal vse stike z Vatikanom, se razglasil za vrhovnega poglavarja anglikanske cerkve in sedež prenesel v Canterbury. Seveda so se Angleževim spletkam bojeviti katoliški plemiči uprli. Zato je Henrik VIII. 1. 1534 zbral vojsko in porazil Irce. Še pred 17. stoletjem je bil Ulster med najbolj keltskimi od vseh predelov Irske. Zdržal je vse dotedanje invazije, vključno z norman-sko, čeprav se je normanskim osvajalcem le uspelo zasidrati v skrajnem SV-delu, ki gleda proti Škotski. John de Courcy, ki je vladal temu osamljenemu predelu, je sicer zapustil močno obzidane gradove in utrdbe ob vhodu v današnji Belfastski zaliv, a nič več kot to. Osrednji in zahodni Ulster je bil v rokah potomcev, vsaj sami so tako trdili, legendarnega irskega voditelja Nialla. Ves ta prostor se je potemtakem imenoval Niallu (irsko Ui Neill) in je pripadal O’Neillom iz Tyrona in O’Donnellom iz Tyrconnella. Družinski klani so živeli po svojih zakonih in uveljavljali svoje interese brez vmešavanj zunanjega sveta. Angleži so z namenom, da bi pridobili njegovo lojalnost, v London povabili irskega plemiča Hugha O’Neilla, ga vzgojili v duhu tudorske politike in mu podelili naslov grofa tyronskega. Ko se je konec 16. stoletja O’Neill vrnil domov na Irsko, je sprva res deloval v prid politiki Elizabete L, toda kot »pravijo stari papirji, se je globoko v svojem razdvojenem srcu zavedel, da se Angleži ponovno skušajo polastiti Irske «. Skupaj z O’Donnelli, O’Sul-livani, normanskimi Fitzgeraldi in Fitzmaurici so se O’Ne-illi vzdignili v enega najmočnejših poskusov, da končajo obdobje angleške nadvlade in Elizabete I. Devet let je trajala ena najhujših anglo-irskih vojn, ko sta bili leta 1601 v bitki pri Kinsaleu dokončno poraženi vojski dveh Hughev, O’Neilla in O’Donnella. S podpisom predaje so jima Angleži pustili njuni dve grofiji, preostali Ulster pa namenili kolonizaciji Angležev in Škotov. Potem ko se nista mogla več povzpeti na svoja prejšnja položaja, sta se leta 1607 odpravila v izgnanstvo, v Italijo in Španijo, dve največji trdnjavi katolištva v tedanji Evropi. Dogodek je v zgodovinopisju znan kot »pobeg grofov«. (Se nadaljuje) Postavlja se vprašanje, kako takšne pojave razumejo najstniki, saj pravzaprav tudi odrasli ne vemo čisto zagotovo, kaj pomenijo. Ob takšnih dogodkih se zdi problem dopinga, ki smo ga do nedavnega še doživljali kot etično vprašanje, tako obroben, da je občasno zanimiv le zaradi seznama dovoljenih preparatov, uspešnega prehoda kontrole, skratka predstavlja nekaj, kar je tekmovalcem predvsem nadloga, ker omejuje njihova hotenja. Prav s slednjim smo se dotaknili polja, kjer se oba svetova - svet droge in svet športa - srečujeta in se celo prekrivata: vprašanje drog v športu. Tisto, kar smo skušali osvetliti, je dejstvo, da je neposredno jemanje drog v športu le simptom, bliže jedru problema pa je pojav zasvojenosti, ki se v športu imenuje zasvojenost z uspehom. Vendar je to predvsem domena vrhunskega in tekmovalnega športa, ki mu je odmerjena zgornja konica široke piramide, a se nanjo povzpgejo le izbranci. Njeno množično dno in široko razvejene korenine so tisto, kar se, prepleteno z drugimi segmenti družbenega življenja, ponuja večini mladega sveta. Sicer v oklepaju, vendar kar sama se je vsilila vzporednost med športom in glasbo. To sta verjetno tista fenomena našega sveta, ki odigrata v življenju mladih najvplivnejšo vlogo, hkrati pa ugotavljamo, da se lestvici vrednot, ki jih obe panogi promovirata in uresničujeta na neki (rahlo paradoksalen) način, prekrivata. Če je bil še pred leti rock s svojimi dekadentnimi zvezdniki vedno sumljivi dežurni krivec za slabe zglede mladim, šport pa pozitiven in zdrav, se danes stvari če ne preobračajo, vsaj izenačujejo. Vendar pa tip nekakšne črno-bele delitve ne ustreza, še posebno zato ne, ker sta obe sferi močno prepleteni: podoba obeh se prekriva in ju združuje v nekakšnem uporništvu proti uveljavljenim in ustaljenim oblikam. V navezi uveljavljata glasba in šport pojave, kot so street-dance, rap, skate-boarding, pa tudi fitnes itd. Če za rock velja, da kot pojav nima definicije in se je zmeraj pretakal prek svojega roba v druge segmente življenja in obnašanja, mu je vpliv športa prinesel nekaj neškodljive discipline v obliki uličnega plesa ali pobodbno, obratno pa velja, da je z vplivom glasbe in njenega stremenja k celostnemu izrazu šport razvil kreativno iskanje svobode znotraj običajnega življenjskega sloga. Mladi prav v zadnjem času radi zavračajo t.i. olimpijske športe in si samostojno, celo uporniško izmišljajo svoje (ob tem jih zelo prožno podpira športna industrija, včasih pa se celo »potrudi« namesto njih). Skupna lastnost teh športov je, da so v svojem iskanju popolnosti precej individualistični (deskanje vseh vrst, rolkanje, zmajarstvo) in izrazito ekstremistični (ekstremno smučanje, skakanje vseh vrst - s padali, vrvjo, akrobacijsko skakanje z rolko, kolesarjenje po smučiščih itd.), zelo močna pa je tudi njihova idenitifi z določenim tipom glasbe. Večina uaeie svoje početje doživlja in opisuje kot pt robu, iskanje svobode, kot svobodes. v njeni orgiastično-ekstatični različici, P da jim način življenja. Zanimivo je niti najprodornejši med njimi (npr- 8^ skarji na snegu) ne želijo, da bi njin ”, postal ena od olimpijskih panog, P sprotno: trdijo, daje njihovo početje kot zgolj to«. Zdi se, da jim moramo ve l tveganje je mnogokrat že kar Prev®da nega mogli (ali smeli) razumeti v dolžnem smislu. Gre pravzaprav za ‘; «uje obliko zasvojenosti, ki se tukaj ne z z uspehom ali zmago, ampak men v in globlje. Ali ni ta trend po svojin i motivih in pričakovanjih morda ze K , blizu osrednji temi te obravnave ; or y Na drugi strani pa se nevarni s :preii - v nekaj desetletnem obstoju ze p ' kušen v opojnem svetu drog 7 pozi-usmerja tudi k uveljavljanju tradicio tivnih vrednot: slišali smo članice Salt’n pepa izreči slogan »Hign ' , ^rj« a must!« (Šola pod nujno!, pr. Pre’0W gotovo izrazito pozitivno in pomem del sko vodilo, saj vključuje izobrafna no s*1' imidža; skupina Jamiroqai je zna “ izraziti ekološki osveščenosti (opo G; p0. nosi naslov Rešimo planet Zemljo), jlTlOvs3J prejšnje primerjave s športom pa omB še enega najboljših dokument/ o mladih v olimpijskem mestu Saraj za mir, enega učinkovitejših prispevkov v o r pa 51 ki ga je producirala skupina U2, pred' tudi Beavisa in Buttheada ne m .jrano^ stavljati ločeno od rocka, njuno a turno ambasadorsko poslanstvo P W lastnega (ne)razumevanja sveta 1 pripadamo, in za preboj njenih mej 'r se z» sodeč) že zelo potrebovali. v kontekstu sveta drog, ki ga pakotrL, zgoraj opisano obrobnega značaj zaik tvori pozitivno in sveta, ki kot tak za ploskovito poa" t Ki r krana izrisuje tisto tretjo raZ? . k usmerjena v človekovo notranjo:” globlji biti. . ha zS>^ Seveda pa se je na tej točki ’^teo uvo da je vse, kar je rečeno doslej, na/' in se nima želje uveljaviti kot ce^ pa gre za medijem podrejene soo ■ . ^0 bolj kot karkoli drugega pomembno vednost o vsestran »s6 loškosti družbe, znotraj katere z> » da 5; čuje tudi svet omame. Velja n ionain „ vsej svoji fluidnosti, zlaganosti 1 navkljub ni odmaknjen del sv ^egac - prav nasprotno - kot fenon1®larl0sti. simptom globlje družbene razm* mali- S. VRNI SE 22 »Že prej bi lahko kaj prišla,« ji je rekla Olga, »saj se že dolgo poznamo.« Mogoče je imela ob tem v mislih Frčaka. Ker je prišla sama, je obisk drugačen. »Stanovanje si bomo ogledali po kosilu,« je menil Kolbl; kar pogosto si je s prtičkom brisal ustnice. Umolknili so, ker je bil namig jasen. »Je hiša vajina?« se je zanimala Sonja, da bi nekako zapolnila vrzel. »Najina!« je pohitel Kolbl. »Zidala sva pritlično. Ne maram nadstropij. Še pragov ni nikjer, vidiš. Pride starost, pa se lahko po hiši na vozičku drsaš.« Vsi trije so se smejali. Sonja pa je nadaljevala: »Moja sestra ima hišo celo v dveh nadstropjih. Ni ji prišlo na misel, da so stopnice in pragi na starost nadloga.« »Ljudje mislijo, da so bolj imenitni, če gledajo od zgoraj navzdol.« Spomnila se je na Mirka. Sonja na to ni nič rekla. Ona bo ostala v pritličju s pragi, brez kopalnice, brez angleškega stranišča. Še neznatne prezidave ne bo zmogla. Vsem, ki se z njimi srečuje, je življenje odprlo vrata, le ona je obsojena na umazanijo in siromaštvo. »Vajina hiša ni velika,« je menila Sonja. »Kljub temu prostori niso majhni, ne kuhinja, ne dnevna soba, ne spalnica in celo ne ostali sobi, kjer spijo naši, ko pridejo domov,« je razlagala Olga z željo, da jo seznani s tem, kar bo videla. »Nekoč si mi že rekla, Olga, da imata otroke.« »Hčerko in sina. Živita v Ljubljani. Oba imata družini in hiši. Ce pridejo vsi hkrati, se pač stisnemo. Sicer pa se radi zvrstijo.« »Ko so vsi doma, nas je res dosti,« doda Kolbl. »Štirje vnuki, peti pa je na poti.« Sonja ni pričakovala, da tako urejena družina živi drugače, kakor se kaže svetu. Življenje ima povsod svoje skrivnosti in težko se je včasih do njih dokopati. Ni mogla razumeti, zakaj sta povabila samo njo in ne tudi Frčaka. To bi bilo bolj razumljivo, kakor pa da se znajde tu sama in še med zakoncema, ki živita v slogi. Ničesar ne razume. Po kosilu sta ji res pokazala prostore. Ko so s tem namenom vstali, je Sonja rekla, da bi še prej stopili na balkon, ki je bil kaka dva metra dvignjen nad zemljo. Pred Sonjo je bil vrt, pravi paradiž, ob njem pa sadovnjak z nizkim sadnim drevjem, s skrbno oblikovanimi krošnjami. Obe sobi sta bili sicer manjši, toda dovolj prostorni, da se v vsaki stisne družina. Dve postelji za odrasle in dve majhni za otroke. Po stenah je bilo obešenih polno otroških fotografij, od dojenčkov do nekoliko bolj odraslih. Vse je urejeno, od sob do družin, ki prihajajo domov. Vznemirljiv prostor ji je bila spalnica, kjer sta spala Olga in Aleksander. Z njo nista nič prehitevala, saj zakonske postelje še niso bile niti odgmjene, nobenega znaka ni bilo na njih, da jih čakajo. Od lestenca, ki je bil podoben lestencem v cerkvi, samo majhen je bil, ves navešen s steklenimi obeski, do zaves in omar je bilo izbrano, lepo. Živeti tu je gotovo užitek. Ta hiša z vrtom in sadovnjakom vred se najbrž spremeni v čebelnjak, ko pridejo vsi domov. Vrnili so se v kuhinjo. Sonja je čutila tesnobo, ker je le prišel čas. Ko so spet sedli, se ji je zdelo, da je tudi Olga postala vznemirjena. Samo Kolbl je skušal napraviti vtis, da se ne dogaja nič posebnega. Vtem je pozvonilo. Aleksander in Olga sta se spogledala. Nekaj trenutkov sta se molče odločala, če bi šla odpirat. »Kdo naj bi bil?« je potihem vprašala Olga. »Odpremo in ga odpravimo. Slišal je, da sva doma.« Medtem je pozvonilo kar nestrpno drugič. Aleksander je šel odpirat. Olgi se je na obrazu poznala nejevolja. »Zdravo,« je nekdo hrupno pozdravil. Sonja je imela vtis, da je človek pri njima domač. »Zaklepata se celo podnevi v to vajino kletko.« Ker je prihod gosta napravil na Olgo slab vtis, jo je Sonja vprašala: »Kdo pa je?« »Ah, nesrečen človek. Pet let je bil v arestu. Dober človek, a prav zdaj ne bi bilo treba, da pride.« Šele v tem trenutku je Olga odkrito pokazala, kako si je želela srečanja, na katero so se z vznemirjenjem pripravljali. Pet let zaprt? Kaj takega ne bi pričakovala tu pri Kolblovih. Šele v tem trenutku, ko se jim je vse podrlo, je začutila, da je pri njima najbrž res zamudila nekaj nenavadnega. Slišali sta, da je Aleksander v predsobi razlagal, da imata gosta. »A tako,« je bilo slišati v kuhinjo. Vtis je bil, da se je človek celo veselil, ker bo našel kakega gosta. Niti na misel mu ni prišlo, da ne bi vstopil v kuhinjo. Prišel je sproščeno in zapičil oči najprej v Sonjo. Stopil je proti njej, stegnil roko in živahno rekel: »Jaz sem Slavko Tomc.« . »Sonja Dominko.« .. 0 --Ob^l »Dominko? Lepo domače ime,« je dejal pn]a gonji- Ne da bi čakal, da mu ponudijo stol, je prised g^i, je povsem brezskrbno. . „„ obrnil golT«! »Kolbl ni slovensko ime,« je razlagal Tomc m . rnenil£/j gd% bi nadaljeval svojo teorijo o imenih in se sploh 010 . »Praprapredniki našega Aleksandra Kolbla to]jko '7)11-glavo. Zanimivo bi bilo raziskovati, zakaj le nSfcos<7 no^-nemška imena, pa jih je Hitler kljub temu nezn . bil jaz tu domačin, bi imena raziskoval. MarsiK Bral sem to ime zapisano v.urbarjih, v seznam e kov v vasi Orlovšček.« »No, Sonja pa je iz Orlovščeka,« je rekel Kol T zaradi neljubega obiska. Ni imel upanja, da s Današnji dan je seveda zgubljen. Tomc je utihnil in jo presenečeno gleda. »Ste res iz Orlovščeka?« »Res.« »Je Danijel Dominko kak vaš sorodnik?« »Brat.« _ «ohi°' In spet je molčal in se še bolj vneto zapičil v »Vaš brat je novinar pri ,Trudu'?« da ta - ™ » »Moj brat,« je rekla kar ponosno, saj ji je godilo, človek Danijela pozna. -jate2 ti »Danijel Dominko pove v vsakem svojem članku brat-* mce. Odkrit je in po vtisu, ki ga dajete vi, vam Je r $ Sonja ni brala »Truda« in ne Danijelovih člank 'gz^ 7 bilo zlato zrno resnice. Vesela pa je bila, da ga je ta duš^ W ,, »Zbirko njegovih reportaž o požganih vaseh sem je p7 Tako mlad človek, ki ni vojne niti poduhal, Pa «1 brez nabreklosti usode ljudi, ki jim Nemci niso sam° ampak so jih žive metali v goreče hiše. Veste, SonJa’L op>’ , !( leta v vojni, vendar ne bi nikoli znal svojih kakor opisuje vaš brat posebno zadnje trenutke /7 dn1^ »Kaj boš pil?« je poskušala Olga spraviti Tomca n bi rada, da bi govoril spet o partizanskih časih-,. j »Kar mi boš dala. Slabega vina tako ni pri h>s/‘ ed Sonja ga je opazovala, če je le mogla, ko se je* pica, obrnil k Olgi ali k Aleksandru. Bil je starejši, sence razbrazdane z gubami. Sive brke je imel op jtf Jp redke, dolge, čisto bele lase pa počesane nazaj- V Sonja je poslušala njihov'razgovor. Olga in ^77. manj zgovorna, kakor da bi Tomcu puščala, naj se do^ njega obzirno. Vsako njegovo misel, ki J Ja J poslušala, ali pa sta se z njim pogovarjala, mnenje tehtno, zanimivo. In še nekaj je opazila- /a bi >l'> vedno bolj redkobeseden. Kakor da bi se upehal, pljuskajoče čez rob, neustavljivo usihalo. Nekako se J j; Tudi v tem razpoloženju sta ga znala Kolblova o pogovor vendarle neprisiljeno poživljala »nje P (Nadalj^ stran 21 kronika na Ravenskem še naprej igrali z življenjem? Mati, vode bi Vsa. Z ra SenprLn'*r1atov *S°'' dušikove kisline) naj bi v litru pitne ^'cizavod^8 a m’ligrama. Analiza vzorcev vode, ki so jo zdravstveno varstvo iz Murske Sobote vzeli 24. v°d°v°dov na Ravenskem, pa je pokazala, daje !i igrali SD0Vi dyakrat več. Se bodo na tem območju še zdra!iem *n življenjem ali pa bodo končno po ^intako j tolarsko protivrednost »ušivim« 200 mar-Drim0 • Pravico za priključitev na »občinski vodovod«, t „ 8nu v°d je že speljan do Beltinec? ^amoniak htaWod°-a za.Prikliuči-Kaprav °d A tako v'»oka ^nioči, n'Zk^ na cel°t-^^ložitv-80^0^6 ^Čine, NkoXte cene Pa je i ^PrečnJ3' Protlvrednost Ma,P^nega osebnfega do-pin so (n, v . marsikaterem S kljub na Gor,č-^"apeliav^0 ^ganizirali , 4a|i?. ■ a e v°dovoda. ^Pijefov^3^ da Bel‘ /r^mir^0, v litru ka' nevskem 'g1,3013 nitratov, Juanih 22s°V^u 23’3’ L"!v Lini & V Bratoncih MoL? miligramov. Jakovcih v Je Pa v litru (plf k 7 miligrama 'ii nro’ nastaja pri kagranskih dušik°-&bisS Pa je 37-krat 'Heja l X v £°P°rečna pa je 5den Povcih. PričakeZdrav° vodo bi k°Vat.’ da bodo nanJr Z navduše’ idnu^^ovnaP6 ]avo Primar-8 3(10 nega omrežja metrov od Ra- . — auij] Za televizijo da, za vodo ne? Ker se krajevne skupnosti oziroma gospodinjstva beltinskega območja držijo postrani, ko gre za reševanje problema življenjsko pomembne tekočine, ni pa problem zbrati % kičana do Beltinec z 900-metr-skim odcepom v Lipovce in Gančane ter 260-metrskim odcepom v Bratonce in brž po njegovi dograditvi priključili svoja vaška vodovodna omrežja na ta vod, po katerem teče seveda neoporečna voda. Pa ni bilo tako. No, ja, priključili bi se morda že, ampak ni pa bilo veliko volje za »sofinanciranje« glavnega voda. Denar zanj je »založila« občina Murska Sobota, prispevke pa naj bi od posameznikov zbrale KRAJEVNE SKUPNOSTI, vendar v nobenih od njih niso stoodstotno zbrali svojih deležev, zato še ni dovoljenj za priključitev. Morda pa v krajevnih skupnostih ni bilo volje za to novo akcijo, kajti ponekod so se, kot smo slišali, »tolažili«, da vodo imajo in da zanjo plačujejo zelo malo. V uvodu nanizana vsebnost nitratov, amoniaka ... pa pove, kakšna je ta voda. Marsikatero gospodinjstvo, ki je seveda zdravstveno osveščeno, se dobro zaveda, kaj pomeni (ne)zdrava voda, zato vodo za kuho in pitje kupujejo v steklenicah ali pa si jo nalivajo iz vodovodnih pip v Murski Soboti! Vodovodni stolp v Beltincih, do katerega morajo speljati primarni vod, da bi lahko zagotovili enakomeren pritisk na območju prihodnje beltinske občine. - Fotografija: Š. S. 1.000 mark v tolarski protivrednosti za kabelsko televizijo, jih zaradi tega seveda ne bomo hvalili. Prej narobe! Kritika! So se pa zdramili v Iža-kovcih, za katere so bili »vodovodni« projekti končani te dni in v doglednem času naj bi od Beltinec proti tej »buraški« vasi speljali cevovod, da bi tako dobili zdravo vodo. Pravijo, da zgledi vlečejo. Morda bi se pa v drugih krajih beltinskega območja končno le osvestili? Že res, da so dali denar za gradnjo svojih vaških črpališč, toda ta niso večna, povrh pa črpajo še oporečno vodo. Ža priključitev na občinski vodovod »navijamo« zaradi želje po zdravi pitni vodi, nikakor pa ne, ker bi za to obstojal kak velik ekonomski interes uprav-Ijalca vodovodnega omrežja (soboške Komunale), kajti kubični meter vode stane le 36 tolarjev. Morda pa se bodo med prvimi (okrcanimi) zganili v Bratoncih, kjer so se gospodinjstva (merjeno v odstotkih) najbolj »množično« odzvala klicu krajevne skupnosti in plačala zneske na položnicah, ki sojih dobila od občine. Tam pa so nam pojasnili, da so s tem krajevni skupnosti naredili le tehnično uslugo, niso pa se obvezali zbirati denarja neposredno od posameznikov, kakor so svojčas »tolmačili« v bratonski krajevni skupnosti avtorju tega članka. Če je res tako, potem ima najbrž prav tudi nekdanja Bratončanka, ki se je pred časom oglasila v pismih bralcev in kritizirala tamkajšnjo krajevno skupnost, ki ima denar za ceste, ne loti pa se reševanja problema zdrave pitne vode. Morda bi krajevna skupnost (pa ne le bratonska) sama založila denar, ki bi ga sicer za vodovod morali dati v gospodinjstvih (pa tega nočejo ali ne zmorejo) in pozneje zneske »refundirala«? Uporabno dovoljenje za Bratonce Zadnja vest! Uporabno dovoljenje za vodovodni krak, ki pelje od primarnega vodovoda Rakičan-Beltinci v Bratonce, je že izdano, zdaj je na potezi krajevna skupnost. Otrok se oglaša: »Mati, vode bi...« Š. SOBOČAN Zgodilo seje.., V podjetju Variš v Lendavi se je zgodila huda delovna nesreča. Med varjenjem sten industrijske sanitarne kabine se je na Jožeta Lutaija iz Turnišča zrušila ena od betonskih sten in ga pod seboj pokopala. Zaradi hudih poškod je na kraju nesreče umrl. * Na gradbišču stanovanjske hiše v Puconcih se je v petek okrog 8. ure zjutraj smrtno ponesrečil 44-letni Franc Križanič iz Gančan. Med delom je namreč padel z višine šestih metrov v klet. Poškodbe so bile smrtonosne. * V nedeljo ob 16.20 se je v Rakičanu na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avta Ivan Antolin iz Murske Sobote je zapeljal na prehod v trenutku, ko je iz ljutomerske smeri pripeljal vlak, ki je trčil v avto in ga pred seboj potiskal 150 metrov. V trčenju se je avtomobilist tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. * 6. septembra okrog 20. ure je v stanovanjskem bloku v Vrtni ulici v Murski Soboti odjeknila eksplozija, ki je prestrašila stanovalce, popokalo pa je tudi več šip na oknih. Pozneje so ugotovili, kaj se je zgodilo: M. K. je z bencinom čistila oblačila in jih nato dala v pralni stroj, da bi jih oprala. Seveda ni niti slutila, da se bodo bencinski hlapi zaradi iskre, ki je nastala na programatorju pralnega stroja, vneli in bo odjeknila eksplozija. Škode je sicer za 50.000 tolarjev, pa nič zato, glavno je, da ni nihče ranjen. * Predzadnjo sredo okrog 18. ure je nenadoma izbruhnil požar na podstrešju gospodarskega poslopja M. P. v Precetincih. Zgoreli so: celotno ostrešje, slama in seno, kot možen vzrok požara pa omenjajo samovžig. * Soboški policisti so pri B. Č. zasegli vojaško puško in 478 nabojev. Zoper kršilca predpisov in F. H., ki je prav tako osumljen, bodo podali kazensko ovadbo. * Po daljšem miru spet vlom na lendavskem območju. Vlomljeno je bilo v prodajalno Univerzala v Lendavi. Vlomilec je odnsel večjo količino cigaret, pijač in živil, tako da znaša skupna škoda 580.000 tolaijev. * nca leta še zagotovljen obstoj ZOTK-e M. Sobota, kaj pa potem? I e^a za8°^ovljen obstoj ZOTK-e M. Sobota, kaj pa pt ’°Žna je tudi likvidacija Lendavski policisti so 10. septembra ob 21.30 posredovali na domu G. J., ker je kršil javni red in mir. Potem pa so našli še neprijavljeno lovsko puško in 8 nabojev različnih kalibrov. Kršitelja so pridržali do iztreznitvS, zdaj pa ga bodo še prijavili sodniku Za prekrške. * V soboto so policisti iz Lendave posredovali zaradi razgrajanja, pretepanja ali podobnega kršenja javnega reda in miru še pri šestih drugih razboritežih. Enega so pridržali do iztreznitve, za ostalih pet pa je bil dovolj že prihod možev postave in so se umirili. * Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča v Kranjčevi ulici v Lendavi je avtomobilist Jože T. trčil v kolesarja Boška Z., ki se je zato hudo poškodoval in ga zdravijo v soboški bolnišnici. 8 Ot«an za tehnično kulturo Murska Sobota je sicer V d v®Hd» aC'ja ~ njeno delovanje sofinancira samo soboška C’ Mer toar ne, zapira svojih vrat pred drugimi iz pomurske a dasti tStn'k organizacij sploh nimajo. Njene osnovne l,'en?><-dbujan'je tehnične kulture med mladimi, tako Sj Horij n ’z sv°j'h vrst al' Pa se dogovori za sodelova- Wen,a .ak> (so)organizira razna tekmovanja in pri-P°vezna*eriale za modelarstvo ali druge tehnične dejav-Xii? Š*eviin\anje društev s tega področja. Doslej smo lahko Xy usPehih mladih tehnikov iz naše pokrajine in Oe ^K-e, prihodnje leto pa obstaja možnost, da ■ HH Xe’ ali bort3n^'h in vPra-।\A> da .0 P°vsod tako S bLb?do * svojih iS^r za8^11! namenjali S^i^nosti, ka-KNje d Z°TK-e. Še k® denarja v ta 0^,^° imeli. To toiJaibo]j kar v tem tre-Sij^ega in bega t ČePrav °rate°rga-? l,7Secjh [et so uspeh ti'?6 to ^'kjona S Sami zbrati Nji).pisPeva1it01arJev (ve-reteki; razn' pokro-dto ra-ttedse .p°aedeljek so J« j?u^i$ke >d' Predstav-6Ca in n^0TK^ An- Nj? izvržn°dpredsedn'co Im dejavn °dg°v°rna za X Se na Priložnostni slovesnosti zahvalili ob-? doh,aVarovaln>cc Triglav iz Murske Sobote za A s°delovanja. Zavarovalništvo je podprlo letnSe. akcije gasilcev, posebno tiste v preven- VJ 17 m ? Je soboški Triglav za delovanje gasilstva v'°ike°V to'aiiev’ delno kot posojila, delno o J6 JMsJ ^boškega Triglava Rudiju Cipotu je predsed-\A>hi(>Veze Slovenije Ernest Eory izročil odhkova-} gaJ. sodelavcem zavarovalnice pa je sve ZVeZ P°deb’ posebno zahvalno plaketo. (kj* podjetje za informiranje, posebno zavoljo Rušilcev v Vestniku in na Murskem valu. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIŠKA DIREKCIJA ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE VODA Izpostava Murska Sobota, MURSKA SOBOTA, Grajska 1 RAZPISUJE prosto delovno mesto 1. VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA I za nadzor Pogoji: - diplomirani gradbeni inženir - 5 let delovnih izkušenj - 5-mesečno poskusno delo Polea navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom pošljite za vsa razpisana delovna mesta v 8 dneh na gornji naslov. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. SMRT NA ŽELEZNICI - Kako malo neprevidnosti je potrebno in že si ob življenje, bi lahko dejali za prometno nesrečo na cesti med Rakičanom in letališčem. Prehod je sicer označen kar s tremi prometnimi znaki: 1. nezavarovan prehod ceste čez železniško progo, 2. približevanje prehoda ceste čez železniško progo, 3. Andrejev križ. Upravljalec ceste oziroma železnice se je tako »otresel« odgovornosti in jo prenesel na tiste, ki prehajajo čez progo, kljub temu pa se postavlja nekaj vprašanj, denimo: Mar ne bi bila varnost večja, če bi bile zapornice? Mar ne bi bilo pametno, ko so na letališču večje prireditve, kot zdaj v času balonarskega prvestna, pred prehodom železnice čez cesto postaviti kakega vidnejšega znaka, morda, vsaj začasno, semafoijev? Bolečina, da je v času prvenstva ugasnilo življenje, ostaja v srcih. - Š. S., fotografija: N. J. POROKE MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Janez Kozar, elektronik, iz Bratonec in Mirjana Čontala, kmetijska tehnica, iz Rakičana; Robert Gumilar, avtomehanik, iz Murske Sobote in Renata Arnuga, tekstilna konfekcionarka, iz Murske Sobote; Slavko Kardoš, ključavničar, iz Pečarovec in Danica Lovenjak, tekstilna konfekcionarka, iz Pečarovec; Dejan Kerčmar, elektrikar, iz Črenšovec in Simona Luteršmit, ptt- tehnica, z Vaneče; Martin Prša, kmetijski tehnik, z Gornje Bistrice in Cecilija Kovač, šivilja, iz Beltinec; Aleksander Horvat, rudar, iz Budinec in Milena Balek, slaščičarka, iz Neradnovec; Jožef Temlin, krojač, iz Prošečke vasi in Suzana Žemlič, šivilja, s Petanjec; Marija Vegi, strojna tehnica, iz Filovec in Angela Ošlaj, ekonomistka, iz Filovec. GORNJA RADGONA - Darko Jaušovec, parketar, od Negove in Romana Mlakar, šivilja, od Negove; Branko Purgaj, telekomunikacijski monter, iz Gornje Radgone in Darinka Novak, administratorka, iz Gornje Radgone; Renato Flisar, vodja delovišča, s Polic in Jacqueline Rybak, podjetnica, s Polic; Istok Matis, veterinarski, iz Apač in Kristina Šebjanič, tekstilna konfekcionarka, iz Segovec; Rudolf Goričan, taksist, iz Gornje Radgone in Nadica Čuček, čistilka, iz Gornje Radgone. ČESTITAMO! stran 22____________________________________________________________________________________________________________vestnik, 15. septembra^ Prva državna nogometna liga Beltinci: Biostart Publikum 1:1 (0:1) Beltinci - Igrišče beltinec, gledalcev 2200. Sodnik: Hvalič (NG). Strelca: 0:1 Žitnik (37), 1:1 Škaper (75 - 11 m). Beltinci: Irgolič 7, Godina 7, Božič 7, Jengurazov 7, Jančič 7, Črnko 7, Kosič 6, Vorobjov 6 (Šarkezi 6), Herceg 6 (Osterc 6), Cener 7, Škaper 7. Maribor Branik : Mura 1:0 (1:0) Maribor - Igrišče Maribiora branika, gledalcev 6000. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelec : 1:0 Gutaij (42). Mura: Volk 8, Poljšak 6, Cifer 7, Brežic 6, Ilič 7, Breznik 6 (Baranja 6), Gajser 6, Klaič 6, Poznič 6, Bakula 6, Kokol 6. I. SNL Olimpija 5 5 0 0 15:2 10 BELTINCI 5 4 10 10:5 9 Publikum 5 3 2 0 9:1 8 Maribor B. 5 3 11 13:7 7 Korotan 5 3 0 2 14:10 6 Koper 5 3 0 2 6:8 6 MURA 5 2 12 10:6 5 Železničar 5 2 12 10:6 5 Primorje 5 12 2 10:9 4 Rudar (V) 5 1 2 2 7:7 4 Gaj Kočevje 5 1 2 2 7:15 4 Gorica 5 113 10:11 3 Živila 5 0 3 2 4:6 3 Izola 5 113 9:13 3 Vevče Donit 5 0 2 3 0:14 2 Jadran 5 0 14 1:15 1 NOGOMETNI KOMENTAR Druga državna nogometna liga RCS Gramatex: Drava 3:2 (2:0) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa, gledalcev 200. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 1:0 Vdroš (9), 2:0 Kukič (11 m - 13), 3:0 Novak (67), 3:1 Vesenjak (70), 3:2 Ramšak (84). RCS Gramatex Turnišče: Stamenkovič, S. Lebar, Albert Lackovič, Vori, Vdrbš, D. Lebar, Zver (Škafar), Novak, Ropoša, Kukič, Albin Lackovič. Dravinja : Nafta 1:1 (0:0) Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 650. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelca: 0:1 Šabjan (66 - 11 m), 1:1 Damiš (88). Nafta: Feher, Hozjan, Utroša, Novak, Gaševič, Drvarič, Gabor, Vic-kovič, Bedo, Baša, Šabjan. ERA Šmartno : Beltrans 1:0 (0:0) Šmartno - Igrišče Šmartnega, gledalcev 500. Sodnik: Kokol (Ljubljana). Strelec: 1:0 Druškovič (60). Beltrans: Karba, Stojko, Slana, Posavac, Puklavec, R. Berendijaš, Osterc, Sreš, Brunec, Novak, Čisar (B. Berendijaš, Zrim). Tretja državna nogometna liga Bakovci: Renkovci 1:0 (0:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 400. Sodnik: Velički (Ptuj). Strelec: 1:0 Jančar (74). Bakovci : Maučec, Holcman (Sambolec), Emiša, Žekš, Papič, Bukal (Titan), Kovačec, Kokaš, Jančar. Levar, Radikovič. Renkovci: Magdič, Kocet, Zadravec, Staus, Markoja st., Toplak, Balažič (Tratnjek), R. Bojnec. Markoja ml., Tompa, S. Bojnec. Nogomet____________________________________________ Slovenska mladinska liga V šestem kolu prvenstva v slovenski mladinski nogometni ligi je Mura doma premagala Rudarja iz Velenja s 3:1. Strelca sta bila Fras 2 in Vogrinčič. Ilirija pa je v Ljubljani premagala Beltince s 5:0. V sedmem kolu tekmovanja je Mura igrala z Olimpijo v Ljubljani 0:0, Beltinci pa so igrali z Gorenjskim glasom 2:2. Gola za Beltince sta dosegla Močnik in Horvat. Slovenska kadetska liga V šestem kolu slovenske kadetske lige je Mura premagala Rudarja s 3:1. Strelca sta bila Petrovič, 2, in Skledar. Ekipi Ilirija in Beltinci pa sta igrali 0:0. V sedmem kolu tekmovanja je Mura igrala v Ljubljani z Olimpijo 0:0, Gorenjski glas pa je premagal Beltince z 1:0. V športni napovedi št. 7 sodeluje Slavko Horvat, sekretar Nogometnega kluba Beltinci. Prognoziral je takole: Pari Napoved 1. MURA : Rudar (V) 1 2. Železničar : BELTINCI 2 3. NAFTA : GRAMATEX 1 4. BELTRANS : Steklar 1 5. RENKOVCI : Pohorje 1 6. Kob Ford : BAKOVCI 0 7. Rakičan : Serdica 1 8. Remet : Čarda 0 9. Dobrovnik : Črenšovci 0 10. Nedelica : Hotiza 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 7 NAP. 1. MURA : Rudar (V) 2. Železničar : BELTINCI 3. NAFTA : GRAMATEX 4. BELTRANS : Steklar 5. Renkovci : Pohorje 6. Kob Ford : Bakovci 7. Rakičan : Serdica 8. Remet : Čarda 9. Dobrovnik : Črenšovci 10. Nedelica : Hotiza Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Slovenska 41, najpozneje do 17. septembra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. II. SNL Zagorje 5 4 10 10:1 9 RCS GRAMATEX Šmartno 5 3 2 0 10:5 8 5 3 2 0 8:3 8 Piran 5 3 11 13:4 7 Rudar (T) 5 3 0 2 5:3 6 Slovan 5 2 2 1 8:6 6 NAFTA 5 1 4 0 4:3 6 Dravinja 5 2 12 11:8 5 Št.pivov. 5 2 12 12:9 5 Domžale 5 2 12 10:9 5 Drava 5 2 0 3 9:12 4 Mengeš 5 1 2 2 3:7 4 Radeče 5 113 6:6 3 Steklar 5 113 3:10 3 BELTRANS 5 0 14 1:8 1 Elan Krka 5 0 0 5 1:20 0 III. SNL Šentjur 4 4 0 0 18:3 8 Aluminij 4 4 0 0 13:3 8 BAKOVCI 4 3 10 13:1 7 Impol 4 2 2 0 8:3 6 Dravograd 4 3 0 1 9:9 6 Pohorje 4 2 1 1 11:4 5 Pobrežje 4 2 0 2 4:17 4 Starše 4 112 3:5 3 Kob Ford 4 112 5:9 3 Kovinar 3 0 2 1 2:3 2 RENKOVCI 4 0 13 1:4 1 Sl.Gradec 4 0 1 3 3:10 1 Svoboda 3 0 0 3 3:8 0 Žalec 4 0 0 4 1:15 0 I. MNL MS Rezultati - 3. kolo Bratonci : Les 3:3 Kerna : Goričanka 2:1 Emal : Remet 0:0 Čarda : Tigop 3:0 Vesna : Rakičan 1:0 Serdica : Dokležovje 2:0 Čarda 3 2 1 0 5:0 5 Serdica 3 2 1 0 4:1 5 Bratonci 3 1 2 0 6:5 4 Goričanka 3 1 1 1 3:3 3 Emal Tišina 3 1 1 1 2:2 3 Dokležovje 3 1 1 1 1:2 3 Kerna Puconci 3 1 1 1 4:6 3 Tigop Lipa 3 1 0 2 5:6 2 Les Ižakovci 3 0 2 1 3:4 2 Remet-M. Sloga 3 0 2 1 2:3 2 Vesna Ljutomer 3 1 0 2 2:3 2 Rakičan 3 1 0 2 1:3 2 II. MNL MS Rezultati - 3. kolo Apače Bogojina 2:2 Gančani Hodoš 1:1 Cankova Šalovci 2:0 Tešanovci Grad 1:3 Tromejnik Prosenjak. 9:1 Rotunda Križevci 3:0 Tromejnik 3 3 0 0 17:4 6 Cankova 3 3 0 0 12:3 6 Bogojina 3 2 10 10:3 5 Apače 3 2 1 0 11:5 5 Tešanovci 3 2 0 1 4:4 4 Gančani 3 111 6:7 3 Rotunda 3 1 0 2 4:4 2 Grad 3 1 0 2 8:9 2 Šalovci 3 1 0 2 4:8 2 Hodoš 3 0 1 2 4:11 1 Križevci 3 0 0 3 2:9 0 Prosenjak. 3 0 0 3 3:18 0 I. ONL Lendava okrat skromen izkupiček tat. Nafta je bila bliže zmagi saj je z golom Šabjana vodila še dve minuti pred končen tekme, ko so gostitelji rezultd izenačili. Nogometaši Bd-transa iz Veržeja so gostovali v Šmartnem in zopet ostali praznih rok. Tako so Veržej' čani še vedno brez zmage. Tokrat sta moštvo vodila nota trenerja Rantaša in Jaušovec, ki sta zamenjala trenerja Skr-biča. Prihodnjo nedeljo bo v Lendavi derbi med Nafto m RCS Gramatexom iz Turnišča, ki bo za ljubitelje nogometa gotovo privlačen. V tretji državni nogon«^ ligi je bil na sporedu ponju ski derbi med Bakovci in Kukovci. Srečanje, ki je P™ nilo precej ljubiteljev nog , meta, se je končalo z zrnji gostiteljev. Strelec pa je b' pet izkušeni Jančar. Tr-jj. venstveno tekmo vdržavn^ bi morale odigrati tudi nog metašice Lesa iz pa so zaradi finančnih odstopile od tekmovanj Peto kolo državnega nogo- iahgo zlomili izvrstno metnega prvenstva za pomurske ligaše ni bilo preveč uspešno. V prvi državni ligi sta bila kar dva derbija - v Beltincih sta se srečali še neporaženi moštvi Beltinec in Biostarta Publikuma iz Celja, v Mariboru pa udeleženca v evropskem pokalu Maribor Branik in Mura. Srečanje v Beltincih se je končalo brez zmagovalca in tako Beltinci in Publikum še naprej ostajata neporaženi moštvi, s tem da je vratar Zupan prejel prvi zadetek v letošnjem prvenstvu, Škaper pa se je zopet vpisal med strelce. Celjani, ki so prišli v prvem polčasu z golom Žitnika v vodstvo, so igrali zelo požrtvovalno, na trenutke tudi preostro, zaradi česar so prejeli kar 6 rumenih kartonov, Pranjič in Blatnik pa sta celo morala zapustiti igrišče. Žal pa številčne premoči dveh igralcev Beltinčani niso znali izkoristiti. Gostitelji namreč niso zaigrali tako kot na prejšnjih tekmah in bili obrambu gostov na čelu z vratarjem Zupanom, ki se je tudi tokrat izkazal, kot izvrsten varuh mreže. Derbi v Mariboru so dobili gostitelji, edini gol pa je dosegel prejšnji igralec Mure Gutaij, ki je močno streljal iz kakih desetih metrov, tako da je bila vratar Volk, ki je izvrstno branil, nemočen. V drugoligaški konkurenci so nogometaši Gramatexa v Turnišču premagali Dravo s Ptuja predvsem po boljši igri v prvem polčasu, ki pa ni navdušila. Gostiteljem je v nadaljevanju celo uspelo povišati vodstvo na 3:0. Žal pa so v končnici igro prevzeli gostje, ki so visoko vodstvo uspeli znižati na minimalen poraz. Za zmago pa se imajo Turniščani zahvaliti tudi nezanesljivemu vratarju Kungerju, ki je kar dvakrat nespretno posredoval. Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali v Slovenskih Konjicah in igrali z Dravinjo neodločeno, premalo organizirani, da bi to je že četrti neodločen rezul- Prva kvalifikacijska tekma za EP v Mariboru Slovenija presenetila Italijo V prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo leta 1996 v Angliji, je reprezentanca Slovenije igrala z reprezentanco Italije v Ljudskem vrtu v Mariboru pred okrog 6.000 gledalci neodločeno 1:1 ter pripravila prvovrstno presenečenje. Igrati neodločeno s trikratnimi svetovnimi prvaki in sedanjimi svetovnimi podprvaki Italijani pomeni podvig, ki ga je malokdo pričakoval, najmanj pa Italijani, ki so bili prepričani o svoji gladki zmagi. Če pa k temu še dodamo, da nemški sodnik Heynemann ni priznal regularnega zadetka, ki ga je v začetku drugega polčasa dosegel Milinovič, in je Slovenijo oškodoval za zmago, potem smo lahko z igro naših še bolj zadovoljni. Izbranci selektorja dr. Zdenka Verdenika so namreč pokazali, da znajo igrati kakovosten nogomet, k čemur je gotovo prispevalo vse bolj kakovostno prvenstvo v prvi državni ligi in tekmovanje naših nogometašev v nekaterih dobrih zahodnoevropskih klubih. Poleg tega pa v naši Slovenija Italija 1:1 (1:1) Maribor - Igrišče Maribora Branika, gledalcev 6.000. Sodnik: Heynemann (Nemčija). Strelca: 1:0 Udovič (13), 1:1 Costacurta (16). Slovenija: Simeunovič, Galič, Milinovič, Englaro, Jermaniš, Katanec, (Binkovski), Novak, Židan, (Križan), Čeh, Udovič, Gliha. Italija: Pagliuca, Mussi, Panucci, Costacurta, Baresi, Dona-doni, D. Baggio, (Berti), Casiraghi, Zola, (Evani), Signori. reprezentanci ni nastopil eden najboljših igralcev Zlatko Zahovič, ki igra na Portugalskem, ker je prišel navzkriž s selektorjem Verdenikom. Reprezentanca Slovenije je bila povsem enakovreden tekmec Italijanom, sodeč po priložnosti za gol in nepriznanim golom Milinoviča pa bi lahko zmagala. Najlepše priložnosti za gol je imel Gliha, ki pa jih ni izkoristil. Nerazumljivo je, da selektor Verdenik ne poskuša z igralcem Beltinec Štefanom Škaperjem, najboljšim strelcem prve državne lige, ki je že neštetokrat dokazal, da zna izkoristiti najmanjšo priložnost za gol. Najboljši pri Sloveniji so bili strelec gola Udovič, Englaro, Galič in Novak. Solidno so igrali Gliha, Katanec, Milinkovič in Židan. Nekoliko slabši pa so bili Jermaniš, Čeh in Binkovski. Najslabši je bil vratar Simeunovič, ki je kriv tudi za prejeti zadetek. Tekma je bila odigrana na lepo urejenem štadionu v Ljudskem vrtu, škoda je le, da zaradi predragih vstopnic ni bilo več gledalcev. (FM) Ime in priimek ter naslov V športni napovedi št. 6 je imela osem pravilnih napovedi Irena Plahota, Ižakovci 25, pošta Beltinci. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika. Pravilna rešitev: Beltinci : Publikum 0, Maribor : Mura 1, Šmartno : Beltrans 1, Dravinja : Nafta 0, Gramatex : Drava 1, Bakovci: Renkovci 1, Bratonci : Ižakovci 0, Serdica : Dokležovje 1, Hotiza : Čentiba 1 in Polana : Kobilje 2. Rezultati - 4. kolo Panonija Nedelica 1:1 Hotiza Odranci Olimpija Črenšovci Polana Hotiza Odranci Črenšovci Nedelica Kobilje Panonija Čentiba Wreng Olimpija Polana Dobrovnik Bistrica Mostje Čentiba 1:0 Mostje 5:0 Dobrovnik 4:0 Bistrica 3:1 Kobilje 2:4 4 4 0 0 8:3 8 4 3 10 14:1 7 4 2 2 0 9:3 6 4 2 2 0 7:2 6 4 2 11 9:7 5 4 1 3 0 4:3 5 4 112 6:4 3 4 112 4:5 3 4 1 0 3 5:10 2 4 0 2 2 3:8 2 4 0 1 3 2:11 1 4 0 0 4 1:15 0 II. ONL Lendava Rezultati - 3. kolo Kapca : Graničar 1:4 Dolina : Opel Horser 0:6 Nafta V. : Žitkovci 2:1 Opel Horser 3 3 0 0 16:1 6 Graničar 3 2 0 1 10:11 4 Žitkovci 3 111 8:4 3 Nafta V. 3 1 0 2 6:11 2 Dolina 3 1 0 2 6:14 2 Kapca 3 0 1 2 2:7 1 Posvet treneijev V Radencih je bil strokovni posvet nogometnih trenerjev Slovenije, ki se ga je udeležeilo okrog 70 trenerjev. Nogometnim učiteljem so predavali ugledni nogometni strokovnjaki: dr. Branko Elsner, direktor slovenskih reprezentanc, Tomislav Ivič, direktor hrvaške nogometne reprezentance, in Oto Barič, trener Avstrije iz Salzburga. O poškodbah nogometašev pa je predaval dr. Mladen Pretner. Predavanja, ki jih je organiziral Olimp Trade, družba za šport in športni marketing iz Murske Sobote, so bila na visoki kakovostni ravni. (F. Bobovec) ■ Športna rekreacija______________________________ Vpis novih članov Društvo za športno rekreacijo Partizan Murska Sobota obvešča vse, ki se želijo ukvarjati s športno rekreacijo in načrtno vadbo, da bodo vpisovali zainteresirane v petek, 16. septembra 1994, od 16. do 18. ure in v ponedeljek od 16. do 18. ure v društveni pisarni v domu Partizana Murska Sobota. Letna članarina je 1.000 SIT. Šport invalidov_________________________________ DRSI uspešno na Madžarskem V Celdonolku na Madžarskem je bilo povratno 15. tradicionalno srečanje članov Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota in Vašakarata iz Sombotela. Tokrat so bili uspešnejši Sobočani, ki so zmagali v sedeči odbojki s 3:1, namiznem tenisu s 3:1, v pikadu za moške in ženske s po 3:1 ter igrali neodločeno v šahu 2:2. sko prvenstv iz je 73 tekmov Med njimi so b’l :odli»|hnJ isti in dosegli n je bi /j tev. Najuspejnl do60^ kg: 2. Rob' pfeze"8 .$1$ ske mladinske P v Pliberšek je P° tanco za evr<« tudi štiri Sobf %dla ( kajla, Pozdercam^^z Kegljanfi Emo Celj® v prij^^gale keglji ,(MZ) Tenis Zmaga •n P°r^.^ luje tudi ek'?8 kolu je Šentjur Žekš-boto igra 5° (JŽ) Atletika^ t Sonja državna p mladinke- Te po sajs jA tudi 5 atletov. ^ peSm- ije s® Sobote- zala Sonja KO ,e v '^psjCZir državne prv’k^ bil ‘retj^^dalj^t^,« osmi vtk°k“ bil" !, liko slabša j« * w Ju X/ den. k' je bi ta, v p S> j tom 16^1. s 486 cm deveta 145^^ valo je ln11 > a it u ij K Si 11 iti ti •t »il od lir *t: it lil I tel i k I i& '4 tt' Po Po Po sin ti h it Pt: lil lil siv b S s s 994 stran 23 šport * Vučak, predsednik ZHNT Slovenije P’ ib v 'it Ji j o 'n ► ir S«’ H« at« er i# 6 p i n Drugi turnir za pokal Panonije ^nedavni skupščini Zveze j. W na travi Slovenije, ki P Mav Murski Soboti, je bil I 20Ve$a Predsednika zveze 12 vn dolgoletni igralec in delavec Štefan Vu- I smo se pogovarjali I “Mu na travi v Sloveniji. | SL za hokej na travi I ha ieje P™10 do nekaterih . wskih sprememb. Kaj jih I h«ekovalo? I USmen5ava nekaterih ka-| (,'A h'la potrebna, zveza | /.7^ šestih mesecih sploh saj so bili v od- i J PIedsednik, podpredsed-I ^kretar. Do tega je pri-l m Sličnih vzrokov. Eden iniJr^ov ie gotovo čisto de'° brez nagraje- 14da ’ ^dtem ko se je obseg I ’ Fht ■lokvijo naše zveze Mest'" ze'° Povečab pa naše prven8^0 ItC značaja prijateljskih leta2 kot ie t0 hilo prejšnja iSU j-^eČ se v zadnjem času iL rezultate in nekateri jih WkV?ako eeno. V takih 'e bi'o težko voditi ie bil° potrebno Pa tudi nekateri P 80 zahtevali, da je voditi samo na Mih2a ’asnih in stro8’b 'V ^u-^dnjem času smo z7Utiu dobili nove povr-i ° travo> kar po- %K>,a.Se delovne razmere Mi ne? tj;/adnjem času so k i !$ale razmere za “Ji, i.. , )a na travi, saj sta %ajeni atke,n času dveh let Siv ,'Srišči z umetno Pr daljenosti 10 km (Li-?n°vci). Gradijo pa ' z umetno travo Stalt„ Toplicah, ki bo mednarod-^SaH bv°m za igranje ho-Sa n??'Na vseh teh igriš-S n' °°do igrali samo ho- v Predanovcih EP amaterskih voznikov kasačev Fegat Peto mesto Marka Slaviča So travi 'grtali samo ho' Startne n temveč tudi hn ’ odh .Pan°ge (tenis, I ntraciSk?’ ,no8°met)- ‘C^en, ?eh 'gn^ na prostoru smo "Mn možnosti za orga-sWn3ne od skupin evrop-(klubskega ali dr-kar tudi daje velik6 "Si in Podstavitev Prek-- v y°venije v svetu.« se je novo prven-od njega pričakujete. »V enotni državni članski ligi sodeluje sedem moštev, od tega 5 iz Prekmurja ter po eno iz Maribora in Ljubljane. Pričakujem, da bo letošnje prvenstvo kakovostnejše od prejšnjih. Za naslov državnega prvaka se bosta potegovali moštvi Lek Lipovci in Triglav Predanovci. Za tretje mesto pa imajo največ možnosti Pomurje, Železničar iz Maribora in Svoboda iz Ljubljane. Organizirali bomo tudi pokalno tekmovanje za vse kategorije. V novem prvenstvu pa bodo od vseh klubov tudi zahtevali, da imajo obvezno tudi mlajše kategorije moštev. Ustanoviti pa nameravamo tudi dve ženski ekipi (Predanovci, Lipovci).« - V preteklosti je imela zveza precej, težav s sodniki. Kako je s tem? »Sodniška organizacija je prav gotovo eden od največjih problemov zveze, saj naši sodniki, ki so skoraj izključno iz vrst igralcev,. enostavno več nočejo soditi nekaterim klubom, medtem ko so tuji sodniki (Madžarska, Hrvaška) predragi. Lanska sezona pa je tudi pokazala, da tuji sodniki niso nič boljši od domačih. Zato smo se na sestanku dogovorili, da bodo letošnje prvenstvo vodili predvsem domači sodniki, vendar pod strogim nadzorom, saj jih bodo kontrolirali delegati, ki jih doslej ni bilo.« - Zveza za hokej na travi Slovenije ima razvito mednarodno dejavnost. Povejte nekaj o tem? »S tem ko je Slovenija postala članica EHF in FIH, je mednarodna dejavnost postala vse pomembnejša. Na našo zvezo prihajajo množična povabila na razne turnirje z vsega sveta (Washinghton in Sid-ney), zlasti pa iz Evrope. Takoj po sprejemu Slovenije v evropsko hokejsko federacijo smo si zagotovili mednarodni turnir v hokeju na travi za člane pokalnega tekmovanja Panonija, na katerem naj bi sodelovale reprezentance Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Letos bo drugi tovrstni turnir od 23. do 25. septembra v Predanovcih. Lani smo se dogovorili, da bo tovrstni turnir vsako leto v drugi državi. Ker pa Madžarska, ki je bila letos na vrsti, nima niti enega igrišča z umetno travo, kar je pogoj za mednarodna tekmovanja, bo bo tudi letos turnir v Sloveniji. Vse štiri reprezentance so že potrdile sodelovanje v Predanovcih. Ta turnir pa je bil tudi uvrščen v koledar evropske in svetovne hokejske federacije. Z vključitvijo Slovenije v omenjeni mednarodni organizaciji pa so poleg pravic tudi obveznosti, kot so plačilo članarine, udeležba na raznih kongresih in drugih svetovalnih sestankih. Tako bo 2. oktobra letos takšen sestanek predstavnikov novoustanovljenih držav v Litvi. V začetku novembra pa bo redni kongres svetovne hokejske organizacije v Berlinu.« - Kako pa ste si začrtali nadaljnji razvoj hokeja na travi v Sloveniji? »V naši zvezi smo sprejeli tudi program razvoja hokeja na travi v Sloveniji, ki ga je v lanskem letu dobro začrtal takratni predsednik zveze prof. Evgen Titan. Programa pa nismo uresničili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Dogovorili smo se, da bomo v primeru ustanovitve novih hokejskih klubov poskrbeli tudi za opremo, ki je zelo draga.« Feri Maučec Na hipodromih v Kamnici pri Mariboru in v Ljutomeru je bilo evropsko prvenstvo amaterskih voznikov kasačev Fegat. Tretji in četrti tek na hipodromu v Ljutomeru si je ogledalo okrog 3.000 ljubiteljev kasaškega športa. Pred dirkami je bila krajša slovesnost, na kateri je udeležence najprej pozdravil predsednik Konjeniškega kluba Ljutomer Janko Slavič, dirke pa je odprl zunanji minister Lojkze Peterle. Zmagovalec evropskega prvenstva je postal Belgijec Jan Verkest, ki je v štirih tekih zbral 42 točk. Drugi je bil Švicar Sommer z 39 točkami, tretji Italijan Boccazzin, 36, četrti Nizozemec Walc, 35, in peti Marko Slavič mlajši, ki je zastopal Slovenijo, zbral pa je 32 točk. Letošnje evropsko prvenstvo je Marko Slavič odlično začel, saj je zmagal v prvem teku na Kamnici, medtem ko je bil v drugi vožnji diskvalificiran. Oba teka je Marko Slavič začel dobro tudi v Ljutomeru, žal pa je prvega končal na petem, drugega pa na predzadnjem mestu. Poleg dveh tekov evropskega prvenstva je bilo na hipodromu v Ljutomeru še pet drugih voženj. Za letošnje evropsko prvenstvo amaterskih voznikov kasačev Fegat, ki so tekmovali z izžrebanimi konji, je sodelovalo 13 tekmovalcev iz 12 držav. Dirke pa so si lahko obiskovalci ogledali na novih tribunah, kjer je prostora za 1.200 gledalcev. (NŠ, FM) " Kajakaštvo Beno Sakač drugi V Novi Gorica je bila peta tekma za pokal Slovenije v spustu. Med 120 kajakaši in kanuisti so sodelovali tudi trije člani BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. V K-l je bil Beno Sakač drugi, Miro Bokan tretji, Robi Horvat pa šesti. Po petih tekmah je Sakač na drugem, Bokan na petem in Horvat na šestem mestu. Finale bo v soboto v Tacnu. Atletika ------------------- prvenstvo v letenju k baloni '4^^° ie ob mil0®cj gledalcev ."uilan Kučan v nedeljo pravo mrav-Voi'ca nad deset tisoč Sb v ie pdšla na sl°" otvoritvi 9. evrop-^b^renstva v letenju s to-%tni ^^oni, ki je bilo Zaupano soboškim de'avcem, ki letos v ^-letnico organiz'" balonarskega športa. letališče v Rakičanu z novim kontrolnim stolpom. Tekmovanje je odprl predsednik republike Milan Kučan in bo trajalo do petka, sodeluje pa 56 posadk iz 23 držav, ki bodo v tem tednu z baloni v jutranjih in večernih urah preplavili pomursko metropolo z okolico. Slovenijo na evropskem prvenstvu zastopata Janez Bernard »orn. na to veliko in tj ^^Ra^k Kučan čestita svetovni prvakinji v pa- žast ”^°harsL *' Pr'nes,a °b otvoritveni slovesnosti 8vo. ‘kega prvenstva na letališče v Rakičanu slo- Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je Slovenijo predstavljal na letošnjem evropskem prvenstvu amaterskih voznikov kasačev Fegat v Ljutomeru. Šiftaijeva prva v Avstriji V Gleisdorfu v Avstriji je bil tek v malem maratonu. Med 270 tekači iz štirih držav so sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Jožica Šiftar je v svoji starostni skupini zasedla prvo mesto. Damir Zinko in Geza Grabar sta bila v svoji skupini druga. Marjan Jakopec je bil sedmi, Roman Klančnik in Rudi Babošek pa štirinajsta. Na prvem nastopu je bil uspešen tudi Feri Novak. (GG) Hokej na travi - prva državna liga Triglav: Lek 0:1 (0:0) Predanovci - Igrišče z umetno travo Triglava, gledalcev 100. Sodnika: Zelko in Kerman. Strelec: 0:1 Toplak (55). Triglav Predanovci: Kuzma, Kulič, Vidmajer, Šparaš, Puhan, Cigiit, Fajs, Kovačič, Kutuša, Škrilec, Durič, V. Fujs, Zrim, Bukvič, Š. Fujs. Lek Lipovci: Tratnjek, A. Tivadar, D. Maučec, Kavaš, S. Fotjan, Kerman, Toplak, P. Forjan, F. Maučec, Gomboc, B. Tivadar, Mesarič^ Rajnar. Svoboda : Pomuge 0:1 (0:0) Ljubljana - Igrišče Svobode, gledalcev 50. Sodnika: Bratec in Zelko. Strelec: 0:1 L. Črnko (60). Pomurje Murska Sobota: Vogrinčič, J. Časar, M. Časar, J. Črnko, Šeruga, L. Črnko, G. Zelko, V. Gorza, M. Gorza, Horvat, Ružiči Gostonj, Kuzmič. Železničar: Predanovci 3:0 (2:0) Maribor - Igrišče Železničarja, gledalcev 50. Sodnika: Forjan in Mesarič. Predanovci: Domjan, Marinkovič, Giergjek, Poredoš, Kuhar, Poštrak, Rogač, Kulič, Čerpnjak, Crnkovič, Škerlak, Varga, Jurša, Nadai in Kocmut. Košarka Zmaga Pomuija V Ljubljani je bil ženski košarakrski turnir za pokal Ilirije. Med štirimi ekipami so sodelovale tudi košarkarice Pomuija iz Murske Sobote in zasedle prvo mesto ter prejele pokal. Sobočanke so premagale Iliriio s 84:39 in Odejo Marmor iz Škofje Loke z 89:57. Najboljše strelke za Pomurje: Drožinova 47, Novakova 29, Sokolanova 26, Zadražnikova 24 in Orijeva 10. V soboto igra Pomurje v Murski Soboti pokalno tekmo s Cometom iz Slovenskih Konjic. Tekma bo ob 18. uri v telovadnici OŠ Liga članov in veteranov Kmalu se bo začelo prvenstvo v pomurski košarkarski ligi za veterane za sezono 1994/95. Vsi, ki želijo tekmovati v omenjenih konku rencah, naj se prijavijo na naslov: Igor Prelog (tel. št. je 61 725 ali 65 224) Vestnik ob četrtkih RAZPORED TEKEM II. DRL - moški I. kolo - 24. 9. 94’ Krško : POMURKA Celje : Radeče V. Nedelja : POLET Zagorje : Ormož Sevnica : Hrastnik KROG : Brežice II. kolo-1.10. 94’ POMURKA : Brežice Hrastnik : KROG Ormož : Sevnica POLET : Zagorje Radeče : V. Nedelja Krško : Celje III. kolo - 8. 10. 94’ Celje : POMURKA V. Nedelja : Krško Zagorje : Radeče Sevnica : POLET KROG : Ormož Brežice : Hrastnik IV. kolo - 15. 10. 94’ POMURKA : Hrastnik Ormož : Radeče POLET : KROG Radeče : Sevnica Krško : Zagorje Celje : V. Nedelja V. kolo - 22.10. 94’ V. Nedelja : POMURKA Zagorje : Celje Sevnica : Krško KROG : Radeče Brežice : POLET Hrastnik : Ormož VI. kolo - 29. 10. 94’ POMURKA : Ormož POLET : Hrastnik Radeče : Brežice Krško : KROG Celje : Sevnica V. Nedelja : Zagorje VII. kolo-5. 11. 94’ Zagorje : POMURKA Sevnica : V. Nedelja KROG : Celje Brežice : Krško Hrastnik : Radeče Ormož : POLET Vlil, kolo-12. 11.94’ POMURKA:POLET Radeče : Ormož Krško : Hrastnik Celje : Brežice V. Nedelja : KROG Zagorje : Sevnica IX. kolo-19.11.94’ Sevnica : POMURKA KROG : Zagorje Brežice : V. Nedelja Hrastnik : Celje Ormož : Krško POLET : Radeče X. kolo - 26.11. 94’ POMURKA : Radeče Krško : Polet Celčje : Ormož V. Nedelja : Hrastnik Zagorje : Brežice Sevnica : KROG XI. kolo - 3.12. 94’ KROG:POMURKA Brežice : Sevnica Hrastnik : Zagorje Ormož : V. Nedelja POLET : Celje Radeče : Krško Učenci soboške druge osnovne šole so se udeležili 8-dnevne šole v naravi v Izoli, kjer so bili skupaj z učenci OŠ Puconci. Od 48 učencev jih je 20 osvojilo bronasto značko delfinčka, 19 srebrno in 5 zlato. (K. Glažar) Odbojka Vigros Pomuije drugi V telovadnici soboške tretje osnovne šole je bil dvodnevni mednarodni odbojkarski turnir za pokal Kmetijsko-živilskega sejma. Na njem so sodelovale štiri ekipe. Rezultati - Vigros : Osijek 3:1, Maribor : Gleisdorf 3:0, Vigros : Gleisdorf 3:0, Maribor : Osijek 3:0, Železničar : Gleisodrf 3:0 in Maribor Vigros 3:2. Vrstni red. 1. maribor, 2. Vigros Pomurje (Murska sobota), 3. Železničar (Osijek), 4. Gleisdorf (Avstrija). KK Lindau Lendava Izvolili novo vodstvo V Lendavi že nekaj časa deluje Košarkarski klub Lindau, katerega ekipa bo v novi tekmovalni sezoni nastopala v slovenski D-ligi, kjer sodeluje 8 moštev iz mariborsko-soboške regije. Len-davčani se že nekaj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom novega trenerja Mirka Grče, ki je vadil drugoligaša Radgono. V klubu pa ne bodo zanemarjali tudi nižjih selekcij, zlasti nameravajo nameniti veliko skrbi vzgoji lastnega kadra. Mlada ekipa bo tekmovala v pomurski košarkarski ligi, enako tudi veterani. V Košarkarskem klubu Lindau so tudi izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Deziderja Žol-doša, za tajnika pa Velimira Horvatiča. Upajo, da bodo v prihodnje dosegali boljše rezultate kot doslej. p BOBOVEC stran 24 vestnik, 15, septembra^ Neutrudni gledališniki — amaterji Tridesetkrat Črni križ pri Hrastovcu Le kdo ne pozna odrskega dela Črni križ pri Hrastovcu, ki so ga uprizarjale tudi pomurske dramske skupine? Legenda pripoveduje o ljubezni med mladim grofom Friderikom pl. Herbenste-inom, dedičem gradu Hrastovec, in lepo Agato Numberger. Ko se je konec 16. stoletja bojeval daleč od domovine, je njegova oblastna mati ukazala obsoditi sinovo izvoljenko Agato zaradi čarovništva na smrt z obglavljenjem. Križ, kiji gaje dal 1605. leta postaviti Friederik, ni več ohranjen, so pa 1936. leta na pobudo dr. Ožbalta Ilaunika, kije tudi avtor dela Črni križ pri Hrastovcu, namestili novo spominsko znamenje. Prvi je Črni križ pri Hra-strovcu dramatiziral Davorin Petančič, duhovnik iz Cerkvenjaka, uprizorilo pa ga je 1933. leta tamkajšnje igralsko društvo Zarja. V poznejših letih so na lenarškem območju (in ne samo tam) igro večkrat uprizorili, pa tako tudi v sezoni 1993-1994, ko je pobudo prevzel kud Ivana Cankarja z Ju-rovskega Dola, režirala pa neutrudna kulturna delavka Marija Šauperl. »Premiera je bila 6. junija v Jurovskem Dolu. V Črnem križu pri Hrastovcu nastopa Marija Šauperl iz Jurov-skega Dola, režiserka najnovejše uprizoritve Črnega križa pri Hrastovcu, dela, ki so ga igrali že tridesetkrat. okoli 30 igralcev. Predstava traja dve uri in pol. Najraje igramo v naravnem okolju. Tako smo štirikrat igrali na hrastovškem dvorišču, bili smo na letnem odru v Rušah, dvakrat v Vurbergu, nastopili smo v Zg. Žerjavcih, Benediktu, Cerkvenjaku, Pekrah, Sladkem Vrhu, Košakih, Jakobskem Dolu, Ledineku, Lovrencu na Pohorju... Gremo pač tja, kamor nas povabijo,« je povedala g. Šauperlova in dodala, da je glavni pokrovitelj zavod za duševno in živčno bolne iz Hrastovca. Nekaj denarja je primaknil tudi lenarški izvršni svet. Največ izdatkov imajo zaradi ozvočenja in postavitve reflektorjev, to stane za eno predstavo 30.000 tolarjev, vstopnica pa le 400 tolarjev. Igralci nastopajo zastonj. »Kdo pa vam je napravil sceno, kostume...?« »Sceno sta naredila Peter Dvoršak in Andrej Tomažič, kostume pa smo si izposodili v gledališču v Mariboru.« »Bi še kaj dodali?« »Če bi imeli denar, bi marsikaj naredili drugače. Čas je znova prinesel naklonjenost ljudi do iger in ljubiteljske kulture. Mi, ki uprizarjamo Črni križ pri Hrastovcu, smo veliki zanesenjaki - ena sama družina - in ponsoni smo na uspeh.« BREDA SLAVINEC Šopek na gomilo sosedi Ganževi Tako kot odzvonijo zvonovi, kot skrivnostno izginja nji-I hov odmev in ostane na koncu le nema tišina, tako je tiho ugasnilo življenje najstarejše Ključarovčanke Matilde Ganža. Dva dni kasneje se je na križevskem pokopališču množica ljudi od blizu in daleč poslovila od spoštovane, »matere Ganžave«. Po cerkvenem obredu gospoda župnika sta govornika še zadnjič prehodila bogato pot umrle. Enajstega dne v februarju je izpolnila 90 let in si tako že vsa onemogla nadela deseti križ svojega življenja. Smrt je prišla kot rešiteljica, a vseeno še prezgodaj. Ko odhaja mati, je za njo vse prazno. Ob ljubeči in vzorni domači negi ji je bilo prenašanje bolečine znosnejše. Bolezen - pošastno zvesta družica - je opravila temeljito in do' kraja, s telesno muko vred je zbežala, misel se je prelomila nedomišljena, beseda onemela nedorečena, volja je omahnila in povesila strte peruti. Nič več bolečine, duhovne in telesne ne, ne bridkosti in tudi ne življenjske radosti. Mama Ganževa je umrla. Vsa duševno in telesno utrujena si postajala. Vendar tega nisi hotela priznati. Premagati si hotela tisto zlo, ki ti je jemalo življenjsko radost. In delala si še bolj zagnano. Poosebljala si marljivost čebelice. Bila si neuničljiv akomu-lator. Vedno te je gnala neka notranja sila kot žene kmeta, da rine po svoji zemlji, saj drugače ni zdrav. Še vedno te vidim, pri tvojih 85 letih v sadovnjaku, v krošnjah jablano-vih dreves, kako strokovno jih obrezuješ. Veselila si se jeseni, ko so jabljane bogato obrodile, in kako rada si jih ponudila košarico. Bila si šivilja z veliko začetnico, znana daleč naokrog. Mnogo deklet si izučila, ki se te rade spominjajo. Dala si jim poklic, pri tebi pa so se tudi pripravile na najtežjo nalogo, ki se ji pravi življenje. Tvoja rahločutnost, sočustvovanje in skrb za sočloveka so te oblikovali v pošteno osebnost, bila si skromna, razgledana in prijetna sogovornica. Vsi smo te cenili in spoštovali: svojci, prijatelji, sosedi in znanci, kar je bilo čutiti v dneh, ko so te mnogi prišli kropit in te zasuli s cvetjem. Kako bi bilo lepo, ko bi bilo med nami veliko veliko več takih ljudi. Ob njih bi vsi postali plemenitejši in pravičnejši. Ko sva se zadnjikrat videla in pozdravila v tvojem ljubljenem sadovnjaku, takrat je prihajala pomlad v deželo, pomlad, vsa zelena in cvetoča, a sedaj, ko te spremljamo na dolgo pot brez vrnitve, se je bujna vigred že davno poslovila. V krošnjah tvojih sadnih dreves bodo kmalu zašumeli severni vetrovi in naj ti, draga soseda, še dolgo, dolgo šumijo v spomin. Franjo Blažič iz naših krajev Na Tišini ni tišine! Na Tišino sem se odpravil ravno takrat, ko so slavili cerkveni praznik »malo mešo«, zato se je ob stojnicah drenjalo veliko ljudi. Tako sem se stežka prebil do Alojza Gom-boca, predsednika sveta Krajevne skupnosti Tišina, ki mi je povedal marsikaj zanimivega iz življenja tamkajšnih krajanov. »Krajevna skupnost Tišina šteje osem vasi in zaselek Vanča vas-Borejci. Tu živi približno 3.600 prebivalcev. Premajhna informiranost ljudi je bila verjetno poglavitni razlog, da ni uspel referendum za oblikovanje nove občine Tišina. Vsakega je najbolj zanimalo financiranje občine, o čemer pa na sestankih sploh ni bilo govora. Pri tem pa tudi občani niso dobili zadovoljivih odgovorov na vprašanja. Kako bo, niti sami ne vemo. Večina ljudi, s katerimi sem govoril, se nagiba k občini Murska Sobota, kamor bi se najraje priključili, to pa ni nič čudnega, saj jih je večina zaposlenih ravno v Murski Soboti.« Zadružni dom je velik kamen spotike Kot mi je zaupal Alojz Gom-boc, ki je že štiri leta predsednik, v minulem obdobju niso naredili kaj bistvenega za skupni interes prebivalstva, medtem ko so veliko naredili v posameznih vaseh. »Največje probleme imamo z zadružnim domom na Tišini, kjer so prostori PTT-ja in trgovine. S to zadevo smo se »triblali« najmanj dve leti. Ko sem prevzel predsedniško funkcijo, sem hotel najprej vedeti, kakšna je najemnina za zadružni dom, v katerem je imel trgovino Potrošnik in je bilo tudi nekaj stanovalcev. Ugotovil sem, daje bila najemnina minimalna. Zato sem si prizadeval za uveljavitev take najemnine, ki bi omogočala vsaj vzdrževanje doma. Posebej zato, ker je streha iz dneva v dan propadala, ob vsakem dežju pa je zamakalo.« Po desetletni pogodbi s Po- ALOJZ GOMBOC - Predsednik sveta KS Tišina venomer opozaija na po manjkljivo-sti na njihovem območju. Srečanje z Marijo Kos iz Tropovec Prva delavka v nekdanji Cvetičevi (Murini) tovarni 82-letno Marijo Kos iz Tropovec sem pravzaprav srečal na Tišini, kjer je varovala vnu-kinjinega sina. »Delati sem začela leta 1927 v Cvetičevi tovarni, še prej pa sem se izučila šivanja pri Podleskovi v Gradišču. Ustrezen material smo dobili od Cvetičevih, kar je omogočilo delo na domu, kjer smo šivale hlače. Le tri mesece prej, preden bi morala opravljati izpite, se je mojstrica preveč zadolžila in z možem odšla v Francijo. Ker je bilo veliko povpraševanje po delavkah, so me sprejeli, saj sem znala sešiti vse dele obleke. Poleg gospe Cvetičeve in njene sestre sem ŠE DANES S KOLESOM - Kljub 82 letom se Marija Kos iz Tropovec še vedno pogumno poda na vožnjo s kolesom. Foto: M. JERŠE v začetku delala le še jaz. Šivale smo srajce, moške hlače in moške spodnje hlače. Cveti-čeva tovarna je bila nizka zgradba, v kateri so najprej premogli le šest strojev. Seveda je bilo sprva precej ročnega dela, šele čez mesec dni pa je gospodar kupil dodatne stroje za luknjanje in šivanje gumbov,« živo pripoveduje Marija Kos. »Kar 32 let s kolesom iz Tropovec v Soboto «Prva dva meseca sem ho- dila v službo v Mursko Soboto peš iz Tropovec. Lastnik tovarne Cvetič je bil dober šef, ker se je vedno zavzemal za delavce. On mi je tudi posodil denar, da sem si lahko kupila kolo. Delale smo od 8. ure do 18. ure, vmes pa smo imele kosilo, ki pa smo ga morale prinesti s sabo. Največkrat smo se zadovoljile s kakimi klobasami ali s kuhanim krompirjem, fižolom na olju itd. Vse to sem običajno prevažala s kolesom. Kar 32 let sem se v službo vozila s kolesom po makadamu. Najtežje se je bilo pozimi voziti po snegu, če ni šlo drugače, pa smo hodili celo peš. Velikokrat sem padla s kolesom zaradi številnega kamenja na cesti. Tako sem razbila steklenico, v kateri sem imela pijačo, in sem takrat ostala brez požirka tekočine. V Cvetičevi tovarni smo delale do izbruha druge svetovne vojne aprila 1941. Ko se je začela vojna, nismo delale tri tedne, potem pa zopet' dalje. Zaposlenih je bilo že okrog 70 žensk in nobenega moškega. Seveda so zgradili tudi prizidek, pri čemer smo z udarniškim delom pomagale tudi delavke. Govorili so mi mala Mirna, ker sem bila majhna in slabotna. V teh prostorih sem delala vse do leta 1962, ko sem odšla v pokoj. Deset let sem šivala kakovostne reklamne izdelke, ki so jih pošiljali po trgovinah. Počasi pa me je izmučilo tudi to delo,» se spominja minulih let. Mala Mirna tudi danes ne miruje Zdaj je že 32 let v pokoju. Od vsega začetka se je aktivno vključila v delo tišinskega upokojenskega društva in je danes me 130 upokojenci najstarejša kolesarka. Zadnjič se je podala tudi na krožno vožnjo celo dp Gradišča. Vsekakor pogumna ženica. Še vedno ima staro, dobro kolo. «Udeležujem se vseh srečanj in izletov upokojencev. Zakaj se ne bi, če nekoč za vse to nisem imela možnosti. Najraje gledam televizijo in berem časopis, šivam pa lahko še vedno brez očal. V Vestniku najprej pregledam, kakšne prometne nesreče so se zgodile in kdo je umrl.» Z željo, da bi bila še dolgo zdrava, sem se poslovil od Marije Kos, prve delavke v nekdanji Cvetičevi tovarni. Prijaznost in veder nasmeh sta se tega dne prenesla tudi name. MILAN JERŠE PROPADAJOČ! ZADRUŽNI DOM - Vsekakor je vcllk“ škoda, če bi še naprej pozabljali na to zgradbo. M trošnikom so se člani sveta odločili za objavo javnega razpisa za novega najemnika. Osnovni pogoj je bil, da bi imeli v zadružnem domu trgovino s kovinskimi izdelki. Naposled smo se večinsko odločili za trgovino Prekmurec s Tišine. »Toda mesečna najemnina 2.800 mark za ta lokal se mi je zdela nesprejemljiva. Če pa je direktor te firme, ki je tudi naš delegat v družbenopolitičnem zboru, podpisal tako pogodbo, nismo imeli več nobenega zadržka. Pri tem smo trgovini Prekmurec postavili pogoj, da plačuje enomesečno najemnino vnaprej, kar so tudi enkrat plačali, potem pa nič več. Zoper trgovino Prekmurec smo vložili tožbo, ki za zdaj »stoji«, najemnik ne plačuje zneska, streha pa še vedno zamaka. Poleg tega nam pošta lani ni plačala nobene najemnine, prav tako ne letos. Čudno, da imajo telefonsko centralo pokrito s folijo, spodaj pa posodo, v katero odteka voda. Še vedno pa ni rešeno tudi vprašanje lastništva tega objekta,« govori z vidnim ogorčenjem prvi človek tišinske KS. Kmalu urejena cesta mimo šole Sicer pa so asfaltirane že vse vaške ceste v Krajevni skupnosti Tišina. »Problem je edinole cesta mimo osnovne šole na Tišini. Že pred dvema letoma je soboška občina obijuu^ bo prispevala k ureditvi nacije ob omenjeni cesti. S tem smo se strinjali in se odločiliza sofinanciranje te naložbe n krajevnega samoprisp^' vse to smo rešili, nazadnje p narn je vso zadevo naš poslanec Horvat »razmetal«. Letos znova oddali vlogo za to cesto in kaže, da bo kmalu vend^ prišlo do ureditve le-te, saj deževnem vremenu na nje) stoji voda in so šolarji opozet zaradi gostega prometa, saj na tej cesti ne moreta sreč niti dva tovornjaka. Imame1’ rejen projekt za sofinan^ 200 metrov dolgega odse Občina je pripravljena na naložbo, pri čemer moramo urediti zemljišča, če bi P do posega v zasebno lastni • financirali pa bi tudi ure Pločnika. Z deli naj bi13 oktobra, cesta pa bo širok1 r metrov.« Seveda pa na Tišini ra zijajo tudi o drugih prof' z predvsem o gradnji kanaliza skega omrežja od Melme Petanjec. To bo go^J večji zalogaj krajevne sk P sti, ki je precej razpotegni} ob kanalu Mokoša. Se^ ne moremo tudi mimn ^ slavne usode tišinskega P katerega je še predj torna upravljal svet N>- l čenost in propadajoča / ne moreta biti nikomur / j (S te te Pi 4 IS dt ti 4 o Prleški fiičkec Hay, šolan prleški'! Ste zaj srečni, ka sč ]e ^jjjo!-' začčla; ka te liibice lehko znavič svojč Kibce Ateki' pa mamike so pje nč fčista srččni, pa peneze. Držova pa prdvi, ka je pre pdl p^*'j ^zgr^ najrajši dah' za eno kilo samo 13,5 tolara. • oj božno. Cčna za pšenico drugega razrčda paJe . tolarof. , ■ ie za^i1 Pa ka van povčn: tota cigamja s pšenicoj J . $ pri6 fkiiper zatd, ka de na papirih premalo P p^iU66'^ razrčda, pa do te pre uvozili' 130.0M namesto ka bi jo duma pridelali', pa tildi p6ste pšeni^j. bi kmetje kaj zaslužili. Ci pa mo uvožali drožii jfoz pa de pre za našo dčco pa naše droge šolare Šolarke se s tčn ne pričkajo; dokič nčdo nesrččne pšenice v uporobne računske nologe- scL za začčtek šdlč gor načirane kak ti svotčfce'^ nariC£ prišle na lotmerško gimnfizijo toke, kak bi P sp 0 z Veržčja, s kozjih dirk, kere so anštendig do rn^f0 j-ali pa se odprovlajo v japonsko mesto De na s so & " tekmovbje za Miss lepote 1994. Samo za i pdzne! opr^°^ Prepozni so tildi v enih pomurskih šblahs ? doziddvajon, pa viln pticajon, Š61. Herdek i^oj Šea.( so dčca srečni, ge se je še nč začčja pouk! Pn pp V v začetki septembra pje najhuje zidali ndvo š Eni pa si pje zaj že popčvlejo tisto tolarsko ■ »Te me ščitnik je zabija kak eno soho, iueoa mi zbija s pdlcoj je v glavč!« $ Prleki se zaj hildo pričkajo za nbve ravnat st^ zatd, ka jih šolstvo še skbs vtiče pod dn fott1,^' Pomurja fkiiper z Murskoj Sobotoj, Radgun v no Ormožon. Pričkajo sč tildi zavolo cvčkof ^tS bare, keri so že cčpnoK na popravnen ispiti, so trčtfirdk. di Van rečen, ateki pa mamike bi radii tn . pje gospodične no gospddeke. Pomurska mlada nobl, ka v Rakičani na srčdjdj kmetijskoj š11 . sl> svojega šolskega posčstva. „ .. Juj, kak je bil6 Ičpo pračlovčki v kameni & pisala na kamejč; dere so ministri pa učitčli j , ^6 te so jin pje dčca lehko mčtala v glavč kamč] ■ Živimo več f kameni d6bi! Se nan ne bi biM tr delali ceste kres Pomurjč ali kres Prlekijosd I Te pa vzdršte do drugega tjčdna, gdP-Vaš fakin! ' M H M h Pic Ml ’0t Ms 94 SSJ5. septembra 1994 stran 25 3 iskali smo Gomilico Rože celo na cesti f ^^1’ ko Se nelipm r1il , hvjMi.H < iki da za :a. ec 10 to ^®iic’ i° -Se PeUem skozi Gomilico, občudujem zavzetost ne ®°je rož 'e na dvoriščih, okenskih policah..., «1»iimu 1 n,a Vnanji (cestni) strani ograj. To se mi zdi zelo lepo, 8re javna pohvala. bo lepši te ednik vaškega odšlo navda« ^°Že ®alažic Je Prav tev, da t,Cn "ad .skrb|0 Gomili-V ta jam?1 bl njihov kraj lepši, teurad? SICer n'so objavili ka- pn®gt?ekl^ ampak V zavest’ da je Pač «« a,.urejenost domačij, ^josicJ ve'ko novih. Na robu "m hi u r°.msk' zaselek, v kate-'hdar,. t„ni. “rejenosti in reda, ?ravjeimpi n'^° kdv' »staroselci«, k ki ? uek' Prebivalec Gomi-S in komentiral, da bi za '""analno Jv ovo vključevanje storiti'V )enie in delo morale X v delo us?.rezne občinske ' tele z “P1™ Pa bi se lahko "Š. društva *nev'adne« organiza- XV°samezniki- Sicer > tudi za strehi naselja. Gomiliški Slcer imajo pa tudi bi stekla še gradbena dela. Vodovodno cev od turniškega vodovoda bodo speljali do vaških črpališč, tako tudi v Gomilici. Doslej niso plačali še nič, bo pa verjetno treba, ko bodo vodovod gradili. Pa kaj zato, glavno je, da bo vode dovolj in da bo zdrava. Asfaltirajo cesto v Trnje V Gomilici so uspeli asfaltirati vse vaške ulice. V teh dneh pa bo občina modernizirala še 600 metrov dolgo cesto med Gomilico in Trnjem. Morda kdaj pozneje, ko bo denar, bodo asfaltirali še nekaj sto metrov ceste med Gomilico in Brezovico ter poljsko cesto med Gomilico in Nedelico. Asfalt bi bil seveda dobrodošel, prav v tem hipu pa ni ravno nujen, saj se vaška skupnost ubada z drugimi problemi. Omenil sem še vodovod. fl r is iz »d na e ---------------------------------------------------- "a 8omiliških ulic, v katerih goje vaščanke rože ^^grafijj /cestn0 strani ograj. Škoda, ker slika ni barvna! ^Padke e'ektfiko ter zabojnike IJ %dizT Adtu, Z kUrn ven’ soh .et'h voda °P°' ife ‘Mitvj n sPrejeli pobudo oLV°dovodno črPa' s° raJ?1^6 v Turnišču, ^ciia^ni. p a ' Nedeličani in e na? j ektna dokumen-ared’ Sčasoma pa naj Problemi pa so tudi z elektriko, saj je ob konicah slaba, zato bo treba zgraditi še en transformator. Nenadoma pa so se pojavile tudi težave s staro šolo, ki so jo preuredili za potrebe gasilcev in drugih vaščanov, zdaj pa, kot kaže, bo prešla po denacionalizacijskem postopku v last prvotnega lastnika. Razsvetljava na pokopališču Vaški predsednik inž. Jože Balažič je med novejšimi pridobitvami dom “ Čeprav je svojčas kazalo, da bo tudi ^Lr^otal elka na Pohoiju (lastnik je Počitniška skupnost im ^aprl sv°ja vrata, ker je zaradi preslabega obiska a'a tudi’ ie zdaJ sPet kar dobro zaseden. Precej zaslug . "tje । ®dovop ,on,ačina najemnika, ki skrbita, da so gostje kar tudj J?1’ saj se počutijo kot doma. Tako je bila tam že L^i“pina’ kije na našem posnetku, poslala pa nam PUs,°Vanj ,c iz M- Sobote in pripisala, daje ta kraj primeren J “ tako upokojencev kot mladih družin. (J. G.) Črnec onesnažen? Vo^e bil leta in leta bilo prijavljeno tudi policiji, 1%.*% ■ Ja.v lendavski a do današnjega dne se ne ve. , 'T0 ’e bil neka’ P°1 Najbolj čist med Di?o^°V0 vo ,.orPa ne more biti izgovarjanje na zaposlene razlog, da se bo ‘?“njem farmske gnojnice. Mehansko čiščenje ne bo tzbolp t0 veva oba. Prav tako veste, da bo moral vsak rešiti W m 0 °^esnaževanja vode tudi na svojem dvorišču in na svoji njivi. Mili s,e se oglasili in tako opozorili na dodatne Pr°Meme. letos ne bodo imeli mirnega zimskega spanja?. Las bi M zavlačevanjih« spregovorijo tudi soboški Občinarji, i '1'fogov °vane lokalne ureditve hranijo denar in ga nočejo investirati Bernarda B. Peček ^viSio V y avgusta je bilo objavljeno pismo Farsa - zavijte v pravo ^]itP«Sele Podpisana upokojenka obregnila ob reklamni slogan in iSem V, Bor°vih trgovinah. Sporno v pismu je, da je upokojenka U sf°iega zapisa vse morebitne pomanjkljivosti pripisala Alinej, ^aniram> kar že vodi k nacionalizmu, in s tem prizadela ^ke np.?vu- Glede na to, da pisma, mnenja in stališča niso odsev \ l,t,kn,a Sadi, so dosegli najboljše rezultate med dekleti: Nina VM D naiEaij^.f ^sanclra Zakojč, Katja Kerčmar in Ana Celec. Med ^u^to^.Pa letov -J Meden, Marko Škandali, Miha Žalig. '% ^fk0 ‘ '^le „nyu nismo samo plavali, pač pa spoznavali lepote in \S‘ 0Slene^aB no ilovenske obale. V torek dopoldan smo se z ladjo jp' akVar°^ed slovenska obala, s postankom v Piranu, kjer ^‘Pravit'1' Tartinijev trg in se povzpeli do cerkve. Posadka L1 ‘n D,'’da (e, a sveie ribe. Peljali smo se do ladjedelnice, kjer smo Ceanskih ladij. Večerne ure smo zapolnili s sprehodi, s‘ ogle^m^ smo zaključili v soboto 20. avgusta, na poti ^i0,a OiPravlien j*rn ^‘teljem in učiteljem plavanja za uspešno in Pa t°?erjem° dek>' Pravtako gre zahvala Avtobusnemu podjetju k. e °sebiu ia varno vožnjo, kljub zastojem v prometu. Posebna °tela Reviera Izola za prijazno oskrbo v času našega pedagoški vodja Anka SUHADOLNIK Zdravstveno-terapevtska kolonija otrok s posledicami cerebralne paralize in njihovih staršev Cerebralna paraliza ni bolezen, je stanje. Osebe, ki imajo cerebralno paralizo, niso bolne, so drugačne od ostalih. Drugačne osebe morajo imeti prav tako dane vse pogoje za življenje. Z intenzivnimi obravnavami jih skušamo pripraviti za čim bolj polno in vredno življenje. Ena takih oblik je zdravstveno-terapevtska kolonija za otroke s posledicami cerebralne paralize in njihove starše. Pomursko društvo za cerebralno paralizo je konec junija in v začetku julija ponovno organiziralo takšno kolonijo, in sicer po vzoru, kot to izvajajo že vrsto let vsa ostala društva za cerebralno paralizo po Sloveniji. Udeleženci kolonije so bili otroci s posledicami cerebralne paralize, največ v predšolski dobi, ter njihovi starši; skupaj 7 otrok. Otroci imajo motnje različne intenzitete, so tudi na invalidksih vozičkih, kar izvira iz narave cerebralne paralize, zato je takšna kolonija možna samo v prisotnosti staršev. Program dela v koloniji je bil oblikovan kot nadaljevanje celovite obravnave otrok doma pri strokovnih delavcih, zato so bili izvajalci programa nevrofizioterapevt, ki opravlja to delo v ambulanti za razvojno nevrofizioterapijo v bolnišnici v Rakičanu, specialni pedagog, ki to delo opravlja v WO Štefan Kovač, ter logoped, ki to delo opravlja na oddelku psihohigiene. Vsak otrok je bil dnevno v obravnavi pri vseh terapevtih, v popoldanskem času pa je bil poudarek na vajah v vodi, največ v bazenu z morsko vodo, kjer je najprimernejša temperatura vode za spastike, ter razne skupinske in individualne aktivnosti, odvisno od zmožnosti in razpoloženja otrok. Ker so starši in otroci mnogokrat zelo obremenjeni in zasičeni z dnevnimi aktivnostmi, vezanimi na razne terapije, smo dali določen poudarke tudi njihovi psihični sprostitvi. Program kolonije je potekal v Zdravilišču v Strunjanu in je trajal 10 dni. Starši, ki imamo otroke s posledicami cerebralne paralize, vemo, koliko naporov je potrebnih, ko gradimo zgradbo življenja drugačnega otroka. Vsak nov dosežek je kot nova opeka v zgradbi, je nov kamenček v mozaiku Življenja. Zato je bila tudi ta kolonija koristna. Vsak udeleženec se je vrnil domov z večjimi izkušnjami, s katerimi stopa in gleda v prihodnost življenja. Resnično, 10 dni ni rešilo problema teh otrok in njihovih staršev, kot je cinično dejal direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, g. Zver, jim je pa ogromno pomagalo in koristilo pri oblikovanju poti v življenje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam s finančnimi prispevki pomagali, da smo lahko izvedli program kolonije. Člani našega društva, še posebej pa naši otroci, smo iskreno hvaležni vsem, ki nam kakorkoli pomagate. Če želite tudi vi s finančnimi prispevki pomagati, lahko le-te nakažete na naš žiro račun pri Ljubljanski banki: 51900-620-203-05-1340115-659487. Hvaležni vam bomo. Nihče ne ve, mogoče boste jutri tudi vi član našega društva. M. Sobota, 11. 8. 1994 Predsednik Pomurskega društva za cerebralno paralizo: JANKO REŠETA Pojasnilo o koncertu »Bajaga i Instruktori« Gorazdu in Hotimiru Enemu in drugemu gospodiču Tivadarju, ki sta končno, kljub neinformiranosti, postala prava prosvetitelja vesoljne Sobote. L Koncert »Bajaga i Instruktori« je v Soboti, pa tudi v drugih mestih Slovenije organiziralo družinsko podjetje La-car, d. o.o., iz Maribora. Društvo glasbenikov Prekmurja (v nadaljevanju DGP), ki ga ponavadi zastopam jaz kot predsednik, je bilo soorganizator, kateremu je po pogodbi med Lacar, d. o. o., in DGP pripadalo 20% izkupička od prodanih vstopnic. To je bil tudi edini razlog, zaradi katerega smo se lotili soor-ganizacije tega koncerta - namreč pridobitev sredstev, s pomočjo katerih bi DGP lahko nemoteno delovalo do konca tega leta in še kakšen dan čez (glede na višino občinskih dotacij, ki jih je DGP deležen). 2. Koncert, preložen na 15. S. 1994, je bil odpovedan približno ob 15. uri tega istega dne, in sicer po telefonu. Razlog naj bi bilo premalo prodanih vstopnic v predprodaji. V določilih pogodbe med organizatorjem (Lacar, d. o. o.) in soorganizatorjem (DGP) tega koncerta ni navedenih nobenih možnih razlogov za odpoved koncerta, so pa določila o povrnitvi vsakršne škode izvajalcem in obiskovalcem tega koncerta s strani organizatorja (Lacar, d. o. o.). 3. Ker se organizator koncerta (Lacar, d. o.o.) ne drži pogodbe (po domače »nas ne jebe«, če bosta tako bolje razumela), je DGP zadevo predalo so-“dišču. Mlini pa .meljejo. 4. Kafe Keka je prodajal vstopnice v predprodaji (ni bil edini), zakaj torej ne bi vračal še denarja? Obvestila o vračanju denarja so bila v Vestniku isti in še naslednji teden. 5. DGP je s pripravo koncerta (v bistvu dveh) imelo stroške (elektrika, oder, prevozi, delavci...) ki jih je moralo sproti plačevati. Kot smo že povedali, pa DGP nima lastnih finančnih sredstev in je bilo tako stroške tehnične izvedbe (priprave) obeh koncertov prisiljeni plačevati iz denarja od prodanih vstopnic. 6. Še enkrat ponavljamo - DGP nima lastnih sredstev, draga Gorazd in Hotimir, zato tudi ni moglo zavarovati koncerta in nam tako »nevihta« ni »navrgla kaj denarja«, kot pravita. 7. Čeprav si je DGP sposodil denar (kolikor si ga je pač lahko) in od tega izposojenega denarja vračal denar za vstopnice, še vedno ostaja 50 ljudi, ki niso prejeli denarja za vstopnico, topa še zdaleč ne pomeni, da si »lahko vstopnico nekam zataknejo.« V najkrajšem možnem času bodo denar dobili povrnjen v Kafeju Keka, kakor smo se v DGP tudi obvezali. Tako potekajo te stvari, draga Gorazd in Hotimir. Če si pa res tako prizadevata zastopati »eden drugega, drugi oba in javnost republike Slovenije«, vama priporočam, da to v prihodnje počneta bolj utemeljeno, bolj trezno in manj vzvišeno. Lepo Vaju pozdravljamo in Vama želimo še naprej prijetno ter razgibano mladost! Za DGp predsednik ZDRAVKO PRAVDIČ DOM STAREJŠIH OBČANOV LENDAVA objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1 delovno mesto GLAVNE SESTRE Pogoj: znanje ustrezne usmeritve pridobljeno na VI. stopnji izobraževanja, opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj 6 delovnih mest MEDICINSKIH SESTER (tehnikov) Pogoj: znanja pridobljena na V. stopnji izobraževanja, splošna smer, opravljen strokovni izpit, 2 leti delovnih izkušenj 8 delovnih mest NEGOVALCEV-NEGOVALK Pogoj: znanja pridobljena na III. stopnji izobraževanja, tečaj iz higienskega minimuma (za tiste, ki niso končali zdravstvene šole), delovne izkušnje zaželjene 1 delovno mesto SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: znanje pridobljeno na VI. stopnji izobraževanja, opravljen strokovni izpit ter izpit iz ZUP-a, funkcionalna znanja s področja skupinskega dela, 3 leta delovnih izkušenj 1 delovno mesto VODJE KUHINJE Pogoj: znanja pridobljena na V. stopnji izobraževanja, 2 leti delovnih izkušenj 2 delovni mesti KV KUHARJA Pogoj: znanja pridobljena na III. stopnji izobraževanja, tečaj iz higienskega minimuma, 2 leti delovnih izkušenj 4 delovna mesta KUHINJSKIH POMOČNIKOV Pogoj: znanja pridobljena na II. stopnji izobraževanja, tečaj iz higienskega minimuma, delovne izkušnje zaželjene 1 delovno mesto ŠIVILJE Pogoj: znanja pridobljena na IV. stopnji izobraževanja, 2 leti delovnih izkušenj 2 delovni mesti PERICE-LIKARICE Pogoj: znanje pridobljeno na II. stopnji izobraževanja 4 delovna mesta STREŽNICE-ČISTILKE Pogoj: končana osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma 1 delovno mesto VZDRŽEVALCA-KURJAČA Pogoj: znanje pridobljeno na IV. stopnji izobraževanja, elektro-stroke, izpit za visokotlačne parne kotle, funkcionalna znanja za opravljanje vzdrževalnih del, 3 leta delovnih izkušenj 1 delovno mesto EKONOMA-HIŠNIKA Pogoj: znanje pridobljeno na V. stopnji izobraževanja ekonomske oz. trgovske smeri, tečaj iz higienskega minimuma, 2 leti delovnih izkušenj 1 delovno mesto RAČUNOVODSKO-ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA Pogoj:' znanje pridobljeno na V. stopnji izobraževanja, 2 leti delovnih izkušenj Za vsa delovna mesta je predvidena poskusna doba v trajanju kot ga predvideva zakon. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti primerne psihofizične sposobnosti, ki jih bomo ugotavljali s testiranjem. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od objave na CENTER ZA SOCIALNO DELO LENDAVA, Partizanska 120, s pripisom »ZA DOM STAREJŠIH OBČANOV«. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh od dneva objave razpisa. NAŠI OTROCI NISO NIKOLI OHRANIMO NJIHOV NASMEH! V šolske učilnice se z našimi otroci vrača razigrana radovednost in neugnana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako varna je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Tudi n^jprevidnejšim se dogajajo nezgode, zato se razumni ljudje odločajo za zavarovanje svojih otrok. Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva naložba v varnejšo prihodnost. V vaši šoli zahtevajte podrobnejšo informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih. Zavarovalnica Triglav, ker ji zaupajo starši ■= zavarovalnica triglav d d stran 28 vestnik S ŠTAJERSKIM MUZEJSKIM VLAKOM NA PRAZNIK JESENI RADENCI-KAPELA’94 v nedeljo, 25. septembra ’94, V RADENCE IN NA KAPELO na navedenih žel. na navedenih . postajah. ŠTAJERSKI muzejski vlak Informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA MARIKA, Radenci, 069/65 889. Vozovnice rezervirajte Odhod vlaka iz Maribora ob 8.50, s Pragerskega ob 9.12, s Ptuja ob 9.35, iz Ormoža ob 10.05 in iz Ljutomera ob 10.29. Potovanje z vlakom bo polno presenečenj! Vestnik ob četrtkih Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovani KmAdriatic za Prekmurje in Prlekijo Starši! Kaj pa, če se zgodi? Ko boste te dni prebirali ponudbe za nezgodno zavarovanje otroka ali mladostnika, morda ne boste zasledili na videz majhnih raz > ki ponudbo Zavarovalne družbe Adriatic ločujejo od ostalih. Zato Vtis opozarjamo mi. * . , Pred oblikovanjem letošnjih pogojev smo si ponovno zasta , temeljni vprašanji: zakaj starši nezgodno zavarujemo svoje otr kakšna sta sploh namen in bistvo nezgodnega zavarovanja otrok m dostnikov? Ugotovitve so potrdile naša izhodišča. Na podlagi izb $ prejšnjih let in rezultatov naše letošnje raziskave smo prišli do sklepu, "navadne" dnevne odškodnine tako nizke, da staršem niso v veliko j Bistvo kakovostnega in hkrati v prihodnost usmerjenega nezg _ zavarovanja je predvsem v trdnem jamstvu in poštenem izplačilu °8 jene zavarovalne vsote za hujše posledice nezgod in bolezni. . Zagotovo se boste strinjali, da "praska na kolenu" ne pomeni primerjavi s posledicami morebitne hude nezgode, zaradi katere Vaš otrok ostal na zdravljenju v bolnišnici ali celo pretrpel tr J poškodbe. Zato smo v Adriaticu izločili t.i. "navadno” dnevno oas ter hkrati bistveno znižali premije (ceno zavarovanja) in realno zavarovalne vsote za invalidnost in izgubo življenja, odslej tudi ž a bolezni. Dnevno odškodnino pa smo nadomestili z dnevno odsko bolnišnične dni, za čas, ko mora otrok ali mladostnik zaradi P0^ bivati v bolnišnici. Dnevna odškodnina za bolnišnične dni velja registrirane športnike. je Naša dolžnost je, da Vas seznanimo z novostmi v ^čPP0?1^ tl posebej, če gre za tako pomembno zavarovanje. S spremembami Adriaticu želeli bistveno poceniti in Vam hkrati s še trdnejšim jUr najtežjih trenutkih zagotoviti vse, kar pričakujete od dobre zavarov Starši! Da sproščenega otroškega živžava ne bi zmotile j nepazljivosti in ga ogrožala velika tveganja, lahko največ storimo ! ljubeznijo, s pojasnjevanjem, z vzgojo. Z opozarjanjem na neva poti v šolo ali vrtec in pri igri. Na drobne previdnosti, ki niso nm Pa vendar... j/ Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu MS 32-134. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra uvarov^,a Ljudje z obeh bregov Mure slovijo kot preudarni gospodarji. Dobro znajo ravnati s časom in denarjem* Da ne bi izgubljali časa pri dobri naložbi denarja, smo pripravili vpisna mesta za certifikate v skoraj vsakem domačem kraju V vaši najbližji enoti LB Pomurske banke: PE Murska Sobota, ekspoziture: Murska Sobota (ulice: Kidričeva, Št. Kovača, Lendavska), Beltinci, G.Petrovci, Grad, M.Toplice, Rogašovci, Kuzma. PE Ljutomer, ekspozitura Križevci. PE Gornja Radgona, ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. PE Lendava, ekspoziture: Turniščp, Črenšovci, Dobrovnik. V vseh podružnicah Agencije za plačilni promet: Murska Sobota, Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2; Ljutomer, Ormoška 3. TRGOVINA TERM0-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci 19' TRGOVINA NA 31; PUHAN & C0, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, UUT0MER , a K0R0ŠAK ANICA' Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOVINA TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, Strogi TRG0VINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA IN HANZEKOVIC Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS nEnCL 9' TRG0VINA EK0S' Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA, Mala Nedelja; TRGO DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 V dodatnih pooblaščenih vpisnih mestih: MURSKA SOBOTA MARKET 47, Vanča vas 47; R KUPŠINCI d.o.o., Kupšinci 67; TRGOVINA JAKOB, Rakičan, Tomšičeva 19; TRGOVINA TAMARA, Dokležovje, Nova ul.30; TRGOVINA GOMAJNA, Bratonci 109; TRGOVINA MAUČEC, Gančani 80; TRGOVINA JENEŠ, Lipovci 103; TRGOVINA AIBA, Bogojina; TRGOVINA AIBA, Mlajtinci; AGRO-MARKET, Tešanovci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučja Gomila 24; TRGOVINA BERDEN, Tišina 5; TRGOVINA BAUTA, Predanovci 43a; TRGOVINA BREZA, Brezovci 50; TRGOVINA TIM, Zenkovci 51a; TRGOVINA IDA DANI, Vadarci 53; TRGOVINA BOŽA, Cankova 72b; Trgovsko podjetje DENIS GABER, Gerlinci 38; TRGOVINA 3M, Sotina 1; TRGOVINA MILAN HORVAT, Radovci 26; TRGOVINA OB JEZERU, Krašče 17a; TRGOVINA VALERIJA, Krog, Murnova 2; TRGOVINA ROBI, Bakovci, Ob potoku 5; TRGOVINA JANČAR, Murski Črnci 11; TRGOVINA GORIČANKA, Sebeborci 71; TRGOVINA AGROSVETEC, Černelavci, Ledavska 17; TRGOVINA BELPOL, Moščanci 50; TRGOVINA S.M.S., Dol. Slaveči 51; TRGOVINA MINI MARKET, Otovci 1a; GORIČAN- KA TRDKOVA, Trdkova 54; GORIČKA VAS SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v Prekmurju, Križevci v Prekmurju; VEGA Skakovci, Skakovci 15; 0MNIA Beltinci, Ravenska 73a; BOKO CENTER, Ižakovci 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa; TRGOVINA TOPLAK << METKO, Strehovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a; KRKA ŠULINCI, Šulinci 2; Pomurska Investicijska Družba GORNJA RADGONA kri^tina^ M'NIS FUSAR 0LGA’ Sp' ZEMLJIČ, Črešnjevci; TRGOVINA S ? L , u 9°r,e; TRG0VINA V0GRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA Ab y KAM. Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, ^,^1 phLE J 7°Tja Rad9ona' Podgrad 4( Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; parket rSpoma pT’3 Rad9°na,; Avt0,r9°vina NEŽIČ JOŽE, Lomanoše 32a, Gornja Radgona; SDK HAUGONA, Partizanska 20 _ j /5; LENDAVA R-0 DOLAC, Dolga vas; TRGOVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, G0W' TRGOVINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGUV po|aPa y DARINKA, D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G, Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, V TRGOVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA TO^ petisO . > . Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-^ ’|, Le"^ 2 Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461 ;QUICK Sežana, Dolga vas; DSL k |ndu$triP T X* SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEX, Kobilje; INTEGRAL, 1, Lendava; SDK LENDAVA, Mlinska 2 i z 7 naložba v domači kraj Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. septembra 1994 stran 29 vestnik Murska Sobota delovanju z ZAVAROVALNICO TRIGLAV Murska Sobota dražbo poškodovanih vozil, odslej vsak . .n petek v mesecu na dvorišču Agro-^■KroškaSKoblS. uri. ^V0Z'' 'n Planilo varščine v višini 20% je uro pred dražbo. P vozila na dražbi je po sistemu videno - kupljeno. Plačila in prevzem vozila je pet dni. k^0^6' ki nastanejo pri zamenjavi lastništva vozila, poravna voz'l je na ogled na oglasni deski pred deponijo poškodo-0Z1 na dvorišču Agroservisa. AGROSERVIS P.o. Murska Sobota /IK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCEp o MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12. 69221 Martjanci, SLOVENIA tel . +38(0)69/48-210. faks +38(0)69/48-607 POZIV VSE NEKDANJE ZAPOSLENE DELAVCE, ki se želijo pridružiti postopku lastninjenja podjetja, vabijo, da se oglasijo v informativni pisarni (sejna soba hotela TERMAL) zdravilišča, kjer bodo dobili vse informacije o lastninjenju. Hkrati bodo lahko vpisali svoj certifikat in s tem sodelovali pri lastninjenju podjetja MORAVSKE TOPLICE. Informacije in vpisovanje certifikatov bo v sejni sobi hotela TERMAL v Moravskih Toplicah vsak dan od 16. 9. do 30. 9. 1994 od 13. do 15. ure. Podrobnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu 069/48210, int. 3027 in 3041. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Ponovno je odprta RESTAVRACIJA GRAJSKI HRAM v gradu v Murski Soboti! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE gradbenik p-o. Lendava p.o., Lendava, Kranjčeva 6, Lendava OBJAVLJA n > lNŽF^>,0Vnih mest DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ozi-d K°V in r EV GRADBENIŠTVA, GRADBENIH TEH-Si in " GRADBENIH DELOVODIJ za delo v operativi Sl,»iul" , “Jmi- v Psovan'' °se^ni dohodki, možnost dodatnega izobraževanja in *si zaim nja; fS^skGh8«!?11' kandidati naj se zglasijo osebno v splošno-velja n P°4ietja, Kranjčeva 6, Lendava. do zasedbe prostih delovnih mest. P^OVh * ,efana V°'a I Murska Sobota, °snOv *°Vača 32, M. Sobota %kari S°'a H Murska Sobota, M-Sobota ženiti ola 111 Murska Sobota, Jakova 73, M. Sobota ~ obveščajo starše, da bo ŠOLSKIH NOVINCEV 22-> v PETEK, 23., v PONEDELJEK, 26. H. ’8- do 14. ure, v TOREK, 27. 9. 1994, pa od 8. Podr t na P°samezn' šoli. ^8. do i?'Čni šol> v Krogu bo vpis v SREDO, 28. 9. 1994, Marši iz 2' ure. ?!roke n?esta Murska Sobota in okoliških vasi vpisujejo j tlS^° osnovno šolo, ki je v bližini njihovega “s«g ^r' vPisu upoštevajo dosedanji šolski okoliš. pnosttni3 b°do šole usklajevale v skladu s prostorskimi k' so roieni leta ter januarja in 89. 89, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31. 8. ' ^pisu iz Potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo N^^ojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. Restavracija je prenovljena in opremljena v baročnem stilu Vsak četrtek Vestnik Poleg enkratnega abienta vam v restavraciji GRAJSKI HRAM ponujamo izvrstne jedi, ki jih ne najdete v vsaki restavraciji. Poudarek je dan divjačinskim in ribjim specialitetam: medvedov in jelenov file, srnin medaljon, lososovi zvitki, morski list, jakobinke... Na voljo Vam je tudi bogat izbor sladic ter vrhunski izbor vin. ODPIRALNI ČAS: DEVIZNO IN MENJALNIŠKO POSLOVANJE V Slovenski zadružni kmetijski banki, d.d., Vam zaupno, zanesljivo in donosno uredimo Vaše denarne zadeve. Poslujemo po sodobnih načelih in s posluhom za vsako stranko. Pri deviznem in menjalniškem poslovanju naša ponudba zajema: - devizne hranilne vloge, - vezavo Vaših deviznih sredstev za določeno obdobje, - plačilni promet s tujino, - odkup in prodajo deviz... V naši enoti v Murski Soboti, Kocljeva 16, tel. 31 630, smo Vam vedno na voljo za podrobnejše informacije. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d. LJUBLJANA W PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE. Skupina ljudskih glasbenikov, ki navdušuje s pristno T/” gorički/^ IYUJNfOS PRVI POKROVITELJ IN VELIK PRIJATELJ SKUPINE GORIČKI KLANTOŠ JE ZAVAROVALNICA TRIGLAV IZ MURSKE SOBOTE. izvedbo starih pesmi in plesov z Goričkega. Prve delovne posnetke iz studia 2M že lahko slišite tudi na valovih Murskega vala. Zvočna kaseta izide konec oktobra letos. V prednaročilu si jo lahko zagotovite na naslov: Založba Franc-Franc, p. p. 27 , 69000 Murska Sobota. ^činska turistična zveza Ljutomer in soorganizatorji vas vljudno vabijo na tradicionalno Prleško bratvo, ki bo v nedeljo, 18. septembra, p. Ra starem trgu v Ljutomeru. k se bo začela ob 10.00 DOPOLDNE in bo feni?J str'ni programom potekala VES I • Zat°rji so se letos še posebej potrudili, saj bodo med številnimi nastopajočimi tudi, ljutomerska godba na pihala tamburaški ansambel ljudski pevci iz Male Nedelje folklorna skupina humoristični nastopi h Ljutomerski oktet (j prleški balon z ljutomerskim grbom °bčinskih turističnih društev bodo na , izviren način prikazali ii^^^adniška in kletarska dela, 2e stoletja opravlja naš prleški člove • • , Rlatk ^r§anizator je poskrbel tudi za: K Mik’ .°’n ples ob zvokih znanih ansambo , dobrih domačih vin in drugi U ’ ■ 6te « Prleške kuhinje: krapci, potice, proletma druga jedila. Vstopnine ni! ' \e n L Pokrovitelj: IS SO Ljutomer ’tal, saj bom« imeli > LJmomeru prav AVTOBUSNI PROMET KLAS pripelje svet do vas... ROMANJA - IZLETI - POČITNICE - Romanje v Lourd, od 6. 10. do 10. 10. 1994, cena samo 362 DEM. ’ . - Obiščite veliko zabavo OKTOBERFEST v Miinchnu 30. 9., cena samo 62 DEM. - Popeljite svoje otroke v pravljični zabaviščni park GARDALAND, odhod 24. 9,, cena 80 DEM. - Ugodni počitniški paketi in organizacija sejmov. - Ugoden nakup in prodaja deviz brez provizije. Obiščite agencijo KLAS v Slomškovi 42 v Murski Soboti oz. njenih poslovalnicah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Telefonska številka je 22606. g EF L EX o.,. Podgrad 4 69250 GORNJA RADGONA objavlja prosti delovni mesti za pripravnika: - STROJNI TEHNIK (dve delovni mesti) Pogoji: - končana srednja šola ustrezne smeri (V. stopnja) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. TRGOLES Pečarovci d.o.o. za poslovalnico AGROSHOP BREZOVCI, p. p. 39, Murska Sobota razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVODJE TRGOVINE POGOJI: - IV. ali V. stopnja trgovske smeri ali V. stopnja agronomske smeri ali VI. stopnja ekonomske ali komercialne smeri - 5 let delovnih izkušenj - delovno razmerje se sklene za nedoločen čas Interesenti naj svoje vloge z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom (delovne izkušnje), pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov podjetja. stran 30 motoma vozila GOLF DIESEL JX. 5 vrat. 5 prestav, kupim. Tel.: 31 384. m656 ZASTAVO 55 GTL, letnik 1986, dobro ohranjeno, in BT 50 S z dodatno opremo prodam. Čolnik, Lukavci 44. p. Križevci pri Ljutomeru, tel.: 87 721. m6809 B-KADETT. brezhiben, registriran do julija 1995 .in B-kadett za dele prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ceh, Peško vci 4, p. Šalovci. m657 GOLF JGL, letnik 1982. prodam za 3.500 DEM. Tel.: 23 889. po 16. uri. m 660 ZASTAVO 128, dobro ohranjeno, regi-strirano do julija 1995, prodam. Tel.: 43 158. m 662 TOVORNO VOZILO ZASTAVA 640. v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za osebni avto. Po ugodni ceni prodam osebni avto JETA, starejši letnik. Tel.: 24 766. m664 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1983. dobro ohranjeno, poceni prodam. Kolar, Moščanci 21. m 665 AUDI 100, letnik 1989. prodam. Tel.: 45 331. m672 PGL 126 700 BIS. letnik 1990. prevoženih 20.000 km, registriran do julija 1995. prodam. Tel.: 26 146. m679 ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano .eno leto, prodam. Tel.: 71 092. m684 JUGO65, letnik 1989, prodam. Tel.: 23 309. m685 WARTBURG KARAVAN, starejši letnik, registriran, prodam. Tel.: 23 121. m691 PEUGEOT 205 GTI, letnik 1987, ugodno prodam. Tel.: (069) 22 386. m692 CITROEN ZX 1,4. letnik 1992, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 81 065. m6813 ALFA ROMEO 33 1,5, šport wagon - karavan, letnik 1985 - november, centralno zaklepanje, električna pomična stekla, prodam. Štelcl- Jančar, Panonska 34. Gornja Radgona, v soboto ob 18. uri. mpp kmetijska mehanizacija ENOREDNI TRGALNIK ZA KORUZO in kombajn Zmaj 780 ugodno prodam. Tešanovci 1. tel.: 48 336. m620 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 22 m3, pajek SIP 460 in slamoreznico za koruzo prodam. Vanča vas 46, p. Tišina. m636 TROSILNIK GNOJA, traktorski drobilnik zrnja, puhalnik, žitno sejalnico (starejši letnik) in kovinski koruznjak prodam. Tratnjek, Bakovci, Kroška 9, tel.: 43 316. Ogled v petek in nedeljo dopoldne. m643 EXPORT - IMPORT Finančni inganiring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojilo. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32848 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 419 s priključki, prekucna prikolica, freza. dvobrazdni plug, brane, prodam. Ernest Kutoš, Puconci 33. tel.: 45 376. m674 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI z vgrajenim 5 kolesom in tovorni avto Mercedes, 3t, prodam. Murski Petrovci 15. m687 KAKOVOSTNO OBNOVLJENE TRAKTORJE STEYR. tipe 540 4 x 4. 545. 650. 760 4 x 4. 870 4 x 4 in 8070H. prodajam po konkurenčnih cenah. Tel.: 0609 621 296, po 19. uri. ali 062 681 400. m690 DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE SIP Šempeter, star 4 leta, odlično, ohranjen, redno servisiran in vzdrževan, prodam. Cena po doggyorp,,Franc Kolar (Mesnica). Pristava 29 č, 69240 Ljutomer, tel.: 82 035. m6815 TRIREDNI ADAPTER ZA KO- RUZO za kombajn 133 in ličkalnik za koruzo prodam. Gaberje 96, tel.: 76 028. mle ENO- IN DVOOSNE PRIKOLICE, nosilnost 5 in 7t, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč KMETOVALCI, AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška 17, ugodno prodaja rezervne dele za traktorje in priključke: Ursus, Zetor, Univerzah Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo, Štore, Creina Kranj; kosilnice BCS, SIP Šempeter; molzne stroje Westfalia in Alfa Lavah V zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla ter traktorskih gum Barum. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Preden se odločite za nakup, nas pokličite po teh: 064 324 802. mrč TRANSPORTNI TRAK z motorjem, gumijast, dolžine 8m, in srednje velik trosilnik, malo rabljen, ugodno prodam. Bakovci, Partizanska 24. m652 KOMBAJN UNIVERZAL, kompleten, in 4-redno frezo za koruzinje prodam. Strukovci 8. m661 UNIVERZALNO STRUŽNICO delovne dolžine 180cm, starejšo, prodam ali zamenjam za manjšo od 50 do 60cm. Prodam koso za traktor Steyr 15. Veren, Sebeborci 90 a. m669 posesti VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 43-arski parceli v Zenkovcih 79 in traktorsko prikolico domače izdelave prodam. Teh: 26 751, po 19. uri. m617 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, veliko 63m2, prodam. Cena po dogovoru. Klar, Cvetkova 23, teh: 32 384. m624 POČITNIŠKO HIŠICO v bližini Moravskih Toplic, vinograd, sadovnjak (elektrika, vodovod, asfalt) prodam. Teh: (069) 23 714. m635 POSLOVNI PROSTOR v centru Lendave, primeren za trgovino ali mimo obrt, dam v najem po ugodni ceni. Teh: 31 392. m 641 Komerc oglasnik \ 2.0001'™*) PREZPLACNEOGLASEnCOMC 7QC ( sporočite na tel.: UvtltirljJ ; Odslej v vsaki številki: ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba , križanka, humor, avtomobilske novosti i NA VSEH KIOSKIH. CENA 80 SIT.; VINOGRAD v Globoki, 75 arov, 1.500 trsov, prodam ali dam v najem. Teh: (069) 87 059. m650 MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel.: (069) 24 493 ali 061 347 849. m655 DVOSOBNO STANOVANJE v M Soboti ali okolici vzamemo v najem. Možnost predplačila. Tel.: 24 488. m663 GOSTINSKI LOKAL s stanovanjsko hišo na Hotizi in počitniške prikolice v Fiesi prodam. Bife Ložič, Hotiza, tel.: 76 041. m677 POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M SOBOTA ŠTIRI GRADBENE PARCELE, skupno 39,34 ara, pri šoli v Gornjih Petrovcih, prodam. Sarkanj, Tomšičeva 12, M. Sobota, tel.: 22 079. m680 VINOGRAD s kletjo, 10 arov, v Čen-tibi (Biikk) prodam. Petišovci, Potočna 22. mle 1 ha GOZDA v Prosečki vasi pri Mač-kovcih prodam. Informacije: Gostilna Gjergjek, Tišina. m631 VINOGRAD s kletjo v Lendavskih goricah (Ujtamas), z letošnjo trgatvijo, prodam. Cena po dogovoru. Velika Polana št. 166. m579 GARSONJERO v središču Gomje Radgone, kompletno opremljeno, dam v najem za pet let. Tel.: 69 507. od 21. do 22. ure. m7537 HIŠO na Janževem Vrhu 15 pri Radencih. staro 6 let. ugodno prodam. Ogled v četrtek, petek in soboto. Tel.: (069) 66 033 ali 062 33 617. m637 TRGOVINSKI PROSTOR v Brezovcih prodamo. B.I.K.. d.o.o., Nepremičnine. Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049, od 8. do 16. ure. mrč živali NESNICE, MLADE JARČICE. lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava na dom. m6812 BREJO TELICO, dobre pasme, prodam. Cena po dogovoru. Franc Vogrinec. Sp. Ščavnica 52. m7535 Trgovina ELEKTRON, Stanislav Donko, LENDAVA, Partizanska 68, nudi po ugodnih cenah: - električni štedilnik (39.650 SIT), kombinirani električni štedilnik (43.145 SIT) - zamrzovalno skrinjo, 2101 (43.703 SIT) - zamrzovalno omaro, 2401 (62.590SIT) in 1151 (41.520 SIT) - bojlerje: 801 (14.895 SIT), 501 (14.400 SIT), 101 (8.790 SIT) Na voljo so tudi pralni stroji in mali gospodinjski aparati, prav tako po ugodnih cenah. Možnost plačila na obroke brez obresti in brezplačna dostava na dom. Tel.: 75 882. BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo po 200 SIT. Angela Srša, Veščica 36, Ljutomer, teh: 89 046. m6811 ŽREBCA HAFLINGERJA, starega 6 mesecev, prodam za 900 DEM. Mala Nedelja 34, teh: 86 020. m6814 PUJSKE in zarezno strešno opeko prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41. m688 RODOVNIŠKE MLADIČE, pasme rotweiler, prodam. Teh: 43 131. m689 PUJSKE prodam. Vaneča 12, teh: 45 429. m630 TELICO, brejo 9 mesecev, mati v A-kontroli, prodam. Teh: 45 188, v večernih urah. m 640 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT;’štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, teh: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, teh: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, teh: (069) 68 044. mpp GOSTILNA VOROŠ, GEDEROVCI (pri mejnem prehodu), vabi v petek, 16., in soboto, 17. septembra, na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. razno CEPLJENO GROZDJE prodam. Moravske Toplice. Brezje 18, tel.: 48 532. m653 KROMPIR za ozimnico in za krmo ugodno prodam. Teh: 41 012. m654 VINSKE SODE, 2001, prodam. M. Sobota, Mikloša Kuzmiča 28. m667 BELO MEŠANO VINO poceni prodam. Lendava, Kolodvorska 22, teh: 79 .117. mle GROZDJE v Lendavskih goricah, rizling, belo mešano in šmarnico, pro-daip. Tek: 76 401. mle STISKALNICO, 200-kg tehtnico, ponjave in kadi ugodno prodam. Kuronja, Panovci 13. mle ZVOČNIKE CERWIN VEGA in mik-ser Studiomaster Session 16/A prodam. Tel.: (069) 75 012. mle CEPLJENO MEŠANO VINO. 1.2001. prodam po ugodni ceni. Tel.: 75 971, zvečer, mle GROZDJE IN ŽGANJE ugodno prodam. Moravske Toplice. Dolga ulica 99. m623 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 5501, in 8 rabljenih postelj ugodno prodam. Teh: 48 278. m625 GOSTILNA ZELKO, PEČAROVCI, vabi v petek, 16., soboto, 17., in nedeljo, 18. septembra, na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO. HRASTOV SOD. 5001, malo rabljen, prodam. Štefan Štiblar. Petanjci 102. m642 TRDA DRVA in računalnik Commo-dore 64 s kasetnikom in igralno palico prodam. Tel.: 47 098. m645 VINSKI SOD. 3001. ugodno prodam. Tel.: 32 362. m648 LADIJSKI POD - 520 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7cm, 1. razred, dolžine od 1 do 4m. Tel.: 0609 622 700 ali 063 451 082. m694 DVA VINSKA SODA, 300 in 4001. prodam. Melinci 88. tel.: 41 797. m649 VINO ŠMARNICO prodam. Cena po dogovoru. Dobrovnik 107. tel.: 79 312. m627 GROZDJE Z BRAJD prodam. Sata-hovci 10. tel.: 24 117. m628 HRASTOVE SODE. 60. 70, 110 in 1401, prodam. Tel.: 47 187. m632 KORUZO TRDINKO za trganje. 43 arov, prodam. Tel.: 23 956. m633 RDEČ KROMPIR, sorte desire, prodam. Gančani 11 a. m638 KORUZO z njive prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56. m639 GOSTILNA HORVAT, BODONCI, vabi na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v soboto, 24., in nedeljo, 25. septembra. KORUZO s 50-arske njive, za zrnje ali silažo, prodam. Ernest Kutoš, Puconci 33, teh: 45 376. m674 GROZDJE, šipon in rizling, 4.500kg, ugodno prodam. Štefan Kelenc, Gornji Lakoš 61 a, teh: 76 434. mle KORUZO z njive, 14 arov, dobro, prodam. Ivan Kolenko, Srednja Bistrica 97. m675 GOSTINSKI CVRTNIK (FRITEZO), žar in štedilnik prodam. Teh: 76 041. m677 RABLJENO OTROŠKO KOLO, BMX ali gorsko, kupimo. Ponudbe po tel.: 22 750. m678 OLJNI GORILNIK Weishaupt WL 2, malo rabljen, prodam. Tel.: 82 352, po 18. uri. m682 STROJ ZA KRIVLJENJE PLOČE- VINE. dolžine Im, prodam. Tel.: 23 121. m691 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ Elind 3, peč na trda goriva Kuperbusch in kolo pony Rog prodam. Tel.: 23 121. m691 GOSTILNA ŠIFTAR, STRUKOVCI, vabi na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v petek, 16., v soboto, 17., in nedeljo, 18. septembra. GROZDJE, ŠMARNICO, na brajdah prodam. Bogojina 104, tel.: 44 130. m695 PREKLIC - Pavla Flisar, Veščica 5, preklicujem veljavnost izgubljene lastnoročno napisane oporoke. m626 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 296822 HKS Pa-nonka M. Sobota, izdane na ime Evgen Smodiš, Veščica 3. m621 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 41332-8 HKS Pa-nonka M. Sobota, izdane na ime Ludvik Šafran, Stanjevci 92. m671 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Rogašovci. izdanega leta 1985 na ime Kristina Kar, Serdica 52. m676 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 20215/0 HKS Pa-nonka M. Šobota, izdane na ime Kristina Kreft, Murska ul. 2. Krog. m701 TRGOVINA »RUGEU-BARBI«, ČERNELAVCL tel.: 32 920, se pripo-roča za ugoden nakup: kavbojke za otroke in odrasle, bombažne in svilene trenirke, copate za otroke in odrasle. m683 Gostilna ŠIPLIČ iz Puževec vas vabi v petek, 16., in soboto, 17. septembra na prave domače koline. Vabljeni! GROZDJE ŠMARNICO. 700kg. rezane borove deske dolžine 3m. rezani les, 4mJ, in kosilnico z glavnikom Batuje ugodno prodam. Tel.: 32 457. po 20. uri. m693 GROZDJE Z BRAJD, jurko in šmarnico, ugodno prodam. M. Sobota, Kroška 5. m696 HRASTOVE PLOHE, 2,5 in 5cm, prodam. Elza Horvat. Domanjševci 135. m697 VINO ŠMARNICO in mešano ugodno prodam. Puconci 179, teh: 45 193. m698 GROZDJE Z BRAJD ugodno prodam. Prodajamo tudi tlakovec in robnike. Teh: 62 392, po 19. uri. m699 BELO CEPLJENO VINO prodam. Renkovci 79, popoldne. mle GROZDJE, ŠMARNICO, 1.000 do 1.200kg, prodam. Tel.: 79 361, v večernih urah. mle DVA RAZTEGLJIVA KAVČA, fote Ija, otroško posteljo z vzmetnico, dvodelno omaro, otroška oblačila (2 do 4 let), pralni stroj in termoakumulacijsko peč 3,5kW Elind prodam. Štelc-1-Jančar, Panonska 34, Gornja Radgona, v soboto ob 18. uri. mpp GROZDJE Z BRAJD, klinton, prodam. Teh: 48 297, po 19. uri. m 647 ČOLN NA ZRAČNO BLAŽINOHo-vercraft z motorjem Ro • P Vožnja po vodi, travi, snegu. močvirju. Tel.: 87 832. j m700 ____- delo DVA STAVBNA *^®P^ slim. Stavbno klep3®™' „|: 77 t® Pince Marof 45, Lendava, tel m605 v „ v mednat0^ ŠOFERJA s prakso v 70 43(i. prometu zaposlim- 1«-m618 iužooa*11’ KOOPERANTE 22 J86' ških činčil iščemo. Tel- IZZIV SAMO ZA NAJBO j. mesečna promocija^ lkacija:«« 50 702. ' m668 storitve MATERINSKI STARŠI, POZOR! prijetno s koristnim- pjri - začetnike, ska 12, Gornja Radg FRIZERSTVO ’P?"^p*24^'*' BOTA, Prežihova 5’ larai: M priporoča s svojimi!»n« ^Sh-- 3 000 SIT, »fen »vodna« - 800 SIT. vica 21, Velika Pol^ naj« po ugodnih sprejemajotu spomenike. Naročil« r. za letos, tel,: 70 641. ZA MATERINSKI DOM! Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! Dom za starejše v Lendavi Da bo dom s toplino doma , Spet ali v drugo letos napovedujemo odprtje z3goto' v Lendavi, vendar tokrat otvoritev konec septe® prve varovance pa bo dom sprejel v drugi posjcer pomlad smo pisali, da bo dom nared junija, kar V^onČ^J^jii11 zapisali z velikim vprašajem, saj je takrat zai p^^ manjkalo še okoli 140 milijonov tolarjev, v ]oVjCo poIhf01?' pa so imeli za lendavski dom predvidenega le P^; e denarja. Do zamude je prišlo, »... ker nismo ve čunu dovolj denarja za dokončanje«, je od®> p rokov za odprtje doma pojasnila vršilka dolžnos ’ (C^ Angela Hozjan. Z vladnega vrha so namreč n prej soglasje za imenovanje začasne direktorice do poi« b pa so v Ljubljani sprejeli tudi ustanovni akt do® ’ in‘ bo tudi uradno lahko začel delati kot socialni z naj, o® je z zaposlenimi? Razpis za delovna mesta je že potrebnih delavcih pa je Angela Hozjan dejal sf \ brano minimalno, torej ne za polno zasedenos Jetiji)1!1’ tudi dom postopoma polnili. Toda prav po ^aposlH'J zaradi narave dela le ni dalo. Tako bi v začetku V rakičanskem domu za ostarele se je 33 čilo, da se bodo, ko bo dom nared, odselil1 j6ui jil>। približno toliko jih je prineslo že tudi vlogo z^a:set Pa za socialno delo v Lendavi, nekaj več kot dv J oglasilo z željo, da bi morda tudi prišli v dom- 0 »Dejavnost doma je usmerjena v celodnevn^^ vancev, kar je tudi osnovna dejavnost doma- sp^pt L ponujali tudi zdravstveno nego in rehabilitacijo-dejavnosti splošnega socialnega zavoda. smo si zastavljali širše, v smislu, da bo do ju P inštitucija, in sicer da bi pripravljali okolje, dr jolo^pA nike na starost. V tem konteksu bi organizira'dornU.^jjjisL nost v smislu pomoči posamezniku in družini na ini^pi)^ tudi gospodinjsko pomoč na domu. Nenehno se po da bi imel dom tudi dnevno varstvo, vendar drugih domov ta zamisel ni ravno uveljavila. v bo(i. bomo mogli opravljati, ko bodo pa stvari stek‘e’ hali pA tudi v to, da bomo delovali v okolju in op® varstvo.« Tudi za dodatnim denarjem se bo ob morda s servisnimi dejavnostmi, saj bo poslov številu varovancev lahko tudi manj ugodno. »Zavedam se, da so priprave res že tako da'e^„ nap^A lahko začne, in ne želim, da bi bile storjene ve J ^|j starejše ljudi in resnično želim, da bi začutili- , Prav zato ne želim, da bi bili kadrovsko Pre j^ti zaposlili tudi socialnega delavca, ki bo moral ^^0® funkcionalnih znanj, da bo prevzel še nalog6 pevta.« ( Angela Hozjan) septembra 1994 stran 31 Liiftbalon« nad Ženavljami liiftbalon,« je nastal vriše po vasi, kak je velki. Pa tak nizko ide!« k“pa že pa 10 znamenje? Gvušno nika nej dobroga. Nika Sovorili prestrašeni Ženaveljčani, ko je nad njiho-,,am‘ krojil »liiftbalon^, ki je potem nenadoma pristal. '«1^' baloni seveda niso več noben čudež, še posebno pa ne, °omuriu balonarsko tekmovanje. Pravilno so odločili, da bo e,u^ v Ženavljah, in sicer v petek. 16. spetembra, ob 17. uri. j Spominske prireditve ob 60-letnici pristanka stratosfernega ' gasilsko društvo. Z baloni bo mogoče celo poleteti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Bele Belingerja iz M. Sobote so Ej^no zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki Premijah na njegovi zadnji poti in darovali cvetje ter z mano sočustvovali. Žalujoča žena OSMRTNICA J^čamo žalostno vest, da je tragično preminil °Pravljanju vsakodnevnega dela naš sodelavec Oh, kako hitro čas beži. Leto dni je že, odkar te več med nami ni. Zakaj si morala nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe, ne dobimo. V SPOMIN Včeraj, 14. septembra, je minilo leto dni, odkar med nami več te ni. V temnem grobu mirno spiš, med zvezdami se veseliš. Če bi solza te zbudila, zemljica te ne bi krila. Marija Zavec roj. Magdič, iz Rakičana Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA Hvala vsem, ki ste bili ob smrti našega Jožeta Berdena kakorkoli z nami. ZAHVALA V 97. letu nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, tast, dedek in pradedek Rudolf Cmor iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. V SPOMIN 11. septembra je minilo 10 žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Viljem Huber iz Gornjih Slaveč 80 Spominjajo se ga žena Emilija, sin Vili in drugo sorodstvo. Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Jožef Lutar fr Turnišča, atestirani varilec Vsi njegovi iz Bogojine, Filovec in Šmarja pri Jelšah Vanilj §a bomo v lepem spominu. delavci VARIS-a Lendava, d.o.o. Z bolečino v srcu ne moremo dojeti, da nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek S svojim skrbnim delom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si obstal. ZAHVALA Janez Kuplen iz Gomilice ^a'ost' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, petkih Sed°m, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih L'Istran,,nam kakorkoli pomagali, izrekli soža-1 Vence, šopke in za sv. maše ter ga pospremili r^.n^.^itku. Posebna, hvala g. kaplanu za pogrebni o skem“ zboru iz Lipe za odpete pesmi, g. Tkalcu za ’Sesa ob odprtem grobu ter Lojzeku za odigrano f Kru $a hvala tudi kolektivu Planike, oddelku 12 211 v “»Rovk liču in njegovi ekipi za požrtvovalnost in trud . 1 zadnjih trenutkih življenja. Vsem iskrena hvala, ^lijoči, s • zena Ana, hčerki Slavica in Marija z družinama Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajal, se 'nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA Tragično, tiho in brez slovesa nas je v 40. letu za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat, zet in stric Jožef Lutar iz Turnišča hvala v • kiSem sor°dnikom. botrini, sosedom, prijateljem ^Pr?' .Vence Ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ^ili v . ’ CVetje in za sv. maše, izrekli sožalje in ga ^bsti^ala g ? ve!'kem številu k njegovemu počitku. Po-Sov žuPniku za pogrebni obred, pevkam za odpete besU,n'koma krajevne skupnosti in podjetja Variš S^eit eitl'5 • s'ovesa- Hvala podjetju Variš in njegovim ,Orii {j ,C,'n 8- a razredu OŠ Turnišče, kolektivu Planike, er'rg0^74 12-212 in 12-236, 271. brigadi Mure Len-1 Balažič iz Črenšovec. Vsem še enkrat iskrena hvala! kujoči Turnišče, 7. septembra 1994 a •estre " hčerki Jožica in Alenka, mama, tašča, z družinami, sestra Lidija in drugo sorodstvo Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Frančiške Lebar roj. Bolkovič, iz Turnišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala g. župniku za obred, mašo in ganljive besede ob odprtem grobu, prav tako govorniku ter pevcem in pevkam. Žalujoča hčerka Nada z družino Odšel od nas si v kraj miru, ni bolečin in ne trpljenja, tja, kjer se vse hudo jenja, spomin pa nate ne bledi, vsak dan znova oživi spomin boleč na srečne dni, ki bili so, a več jih ni. V SPOMIN Danes, 15. septembra, mineva leto žalosti, odkar si odšel od nas, dragi mož, oče, stari oče in tast Janez Titan iz Murske Sobote Tebe ni - Tvoj lik živi. Hvala vsakomur za trenutek lepe misli nanj. Tvoji najdražji Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, odšla od nas si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. V SPOMIN Z bolečino in grenkobo se spominjamo žalostnega trenutka pred letom dni, ko je tragična usoda hotela, da je prenehalo biti srce naše drage, ljube mame, babice Terezije Lovenjak iz Poznanovec 20 Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Mnogo prezgodaj je obstalo tvoje plemenito srce, naš dom je ostal pust in prazen. Tolažbo iščemo ob tvojem preranem grobu in z mislijo počastimo tvoj spomin. Žalujoči: hčerke Šarika, Erika in Olga z družinami Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le spomin na tč ostaja. ZAHVALA V 55. letu je umrl dragi bratranec, nečak in stric Geza Hujs iz Lončarovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za podarjeno cvetje in vence. Iskrena hvala duhovniku g. Balažiču iz Puconec in pevcem žalostink iz Ratkovec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: bratranec Geza z družino, teta Irena s hčerko Ireno, teta Verona s sinom Aleksandrom in drugo sorodstvo. ZAHVALA* Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre Antonije Škrget z Mote 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence in sv. maše ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. dekanu za pogrebni obred, govornici g. Olgi za besede slovesa, g. Ignacu Kovačiču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: vnukinja Danica in drugo sorodstvo Odšla si tiho, nemo, brez besed in brez smehljaja, brez solza in vzdiha, tako kot zvečer ugasne zarja tiha. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga sestra, teta, sestrična, prijateljica in znanka Pii« Senicn Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, za sv. maše in druge dobrodelne namene. Posebna hvala dr. Ivu Čaru za vso skrb med njeno boleznijo. Hvala g. kaplanu Ediju Vojdi, govornikoma Filipu Matku in Miri Sbmen za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi Pogrebništvu Jurič iz Beltinec za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Ko je Herman Kisilak - Go-ring, socialdemokratski odbornik in baptist, zvedel, da bodo v duhovnem centru v Kančev-cih duhovne vaje rimskokatoliških vernikov, je Dragu Šiftarju Čarliju, socialdemokratskemu poslancu in ezoteriku, naročil, naj s svojo skupino organizira protiprireditev. Čarli je naročilo sprejel in mu dostavil program. Nekaj točk: hoja po žerjavici, spremenite v vode v nafto z okusom OMV, pivsko tekmovanje med starimi in novimi rdečimi. (»Pedvidevam neodločen izid, ker naši še nimajo tako dolgoletnih izkustev,« je pripisal Čarli.) Za konec levičarskih duhovnih vaj je predvidel »množični krst starih boljševikov po Janševem obredu in ognjemet. Pride tudi Janez.« * * * Alojz Jerebic-Luidži bo na Lendavski trgatvi privezan na gumijasto vrv skočil z vrha Sa-kačevega hotela. Edini pogoj, ki ga postavlja: spodaj mora za vsak primer stati naša ljuba članica prezidija Marija Požonec - anju Mariška. * * * Evgen Sapač - Brkič je od Geze Farkaša - Džugašvilija sprejel še eno szdljevsko nalogo. Na soboških dnevih je kot kmečki svetnik nastopil v programu karaok. Pel in oponašal je nastop mažoretk. Z baletnimi izraznimi sredstvi je moral po Džugašvilijevih napotkih izraziti ljubezen kmečkega človeka do mesta Sobote. * * * Čeprav mu je Janko Halb — Capone ponujal, da ga sprejme v paket menedžerskega zavarovanja, se Andrej Gerenčer - Broker ni upal peljati s toplozračnim balonom. Izgovarjal se je, da ima rajši, če ga nosijo naokrog po zraku eskadrilje golobov pismonošev. * * * »Zdaj veva, zakaj se hočejo Veržejci odcepiti od Prleške gubernije in biti neposredno vključeni v Prekmursko republiko. Prekmurci imajo tako debele buče, kot je visoka ljutomerska cerkev,« sta izjavila Mirko Prelog - Sherlock in Ludwig Bratuša - Aaron, ko sta prišla z balonarskega prven-sta v Rakičanu. * * * Andrej Hrastelj - Cigarillos, prleški državni svetnik, se ne pojavlja v tej rubriki, ker se še vedno skriva v murskih logih in ne upa domov v Zgornjo Prlekijo. Na bujraških dnevih je izjavil: »Prleki so manj pamentm kot Prekmurci, ker...« V naslednjem hipu je čez Muro iz smeri Zgornjega Krapja za-brenčalo kamenje. * * * Ludvik Kovač - Lukoka, Vestnikov specializirani novinar za kmetijstvo in neformalni vodja neporočenih goričkih fantov, noče opustiti naklonjenega odnosa do monokulturne kmetijske politike. Izjavil je: »Bolj kot kolobarjenje na njivi me zanima kolobarjenje na ženskah.« KEŠEM KOHJ Radgonski mehurčki Ali veste, kaj vse se govori o našem lepem mestu? Čeprav sem tudi sam precej kritičen - to verjetno pride z leti, kajti več veš in vidiš, bolj si kritičen -, toda kljub vsemu sem Radgončan. Ni mi vseeno, da imajo naše mesto za najslabše, najmanjše, najbolj pokvarjeno, najbolj komplicirano ... skratka za zadnje smetišče. No, če bi pogledali dnevne rede zadnjih nekaj sej gornjeradgon-skega izvršnega sveta, bi mogoče res lahko dejali, da se vlada ukvarja le s komunalnimi in smetiščnimi problemi. To pa ne pomeni, da nimamo drugih problemov kot zgolj komunalnih. Aha, mislite, da imajo drugi bolje rešeno kanalizacijo oziroma da ne poplavljajo s kanalizacijo sejma in vrtovov! No, pa kaj, nekako jim je treba pokazati, kdo je gospodar v tem mestu. Vrtovi pa... saj je itak že vse zastrupljeno, tako v zraku kot v zemlji. Ja, pa še straniščne probleme mi lahko vržete pred nos! Da, res je, da imamo s stranišči križe in težave, da imamo dve javni stranišči, ki nista javni, ampak zaklenjeni. Imamo tržnico, ki je prodajalci nočejo sprejeti za tržnico. Poslovne prostore oziroma prodajalne, ki poslujejo brez dovoljenja... Marsikaj imamo ta- kega, imamo pa tudi dvojna stopnišča: pri mejnem prehodu od Spodnjega do Gornjega grisa in pri avtobusni postaji do znamenitega parkirišča, na katerem so smreke žrtvovali za zelenico. Veste, kaj jim lahko mirno odvrnem? Da, res imamo marsikaj takšnega, kar nam ni v ponos. Toda če imamo kakšno prireditev, smo vsi enotni in jo speljemo tako, kot je treba. O tej prireditvi se piše v vseh časopisih in govori po radiu in televiziji. Kaj pa bi radi Sobočani: imajo veliko prireditev z baloni, pa v nobenem osrednjem dnevniku ni bilo nič napisanega, nastopajoči pa delajo zastonj. Ne bom se vmešaval v prekmurske notranje odnose, naj svoje probleme kar sami rešijo. Pri nas že slavimo - trgatev je namreč tukaj. Prvi je začel predsednik vlade M.V., kakor je prejšnji teden že napovedala moja kolegica. Ni pa vedela, da ločuje moške in ženske, drugače bi mu jih napela! G. predsednik je namreč pripravil ločeno praznovanje: najprej za ženske, potem pa še za moške sodelavce. Če to ni... Mislim, da se je ženskam zdaj zameril in ; se bo le stežka odkupil. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka No, pa ste videli, kako uspešno »revolucijo« smo izvedli mi, vse bolj slavni Prleki! Kaj, ne veste, za kaj gre?! Saj ste prejšnji teden najbrž poslušali Murski val? Tam so napovedovali, da pri nas »delamo« revolucijo. Pa tokrat ni šlo za odcepitev od Pomurja ali, če hočete, ločitev .od Prekmurja, kaji naši politiki imajo namen to storiti na miren način, temveč za »revolucionarne« konjske dirke, ki so bile to nedeljo v Lotmerki. Misliva, da nam lahko vsi čestitajo, kako dobro smo se odrezali. S tem se gotovo strinja tudi gospa J. R. od Male Nedelje (nekoč je bila sodnica, sedaj pa kmetica in tudi ljubiteljica konj), čeprav ne veva, če je bila tudi ona »na tej revoluciji«, po telefonu pa je nisva mogla vprašati za mnenje, ker sva se naveličala vrteti številke. Iz Lotmerka se da prej dobiti Ameriko kot Malo Nedeljo. Verjetno bo potrebna še telefonska »revolucija«, da se bo stanje izboljšalo. Zadnji čas tudi nič nisva videla gospoda Šosteija (starejšega) iz Lotmerka. Ali si je morebiti obril brke, ker so se mu zdeli preveč beli, in ga zaradi tega ne prepoznav^? Ko smo v neki družbi o tem brez zveze »debatirali«, Je nekdo natolceval, da bi g. S. to zares storil, če bi se mu uresničila želja o vrnitvi starih sindikalnih časov. Nama pa se to zdi skoraj neverjetno. Bolj bi verjela, da bi si bil pripravljen g. Štebih pustiti rasti brado, če bi mu to lep čas ni glasu. Mogoče ga kaj pomagalo pri njegovem bova kaj videla na Prleški bra-vztrajnem boju za borčevske tvi. Pa s tem ne misliva nič pravice. Ampak tudi o njem že slabega. Neznanka, katere podobo smo po naključju uokvirili v prejšnji številki, je Irena Vogrinec iz Očeslavec 40, pošta Spodnji Ivanjci. Tudi ona se je nasmehnila in zahvalila za nagrado 10.000 tolarjev. In komu se je sreča nasmehnila danes? To boste zvedeli prihodnjič. Še naprej berite Vestnik, kajti morda bo sreča kdaj prihodnjič obiskala ravno vas. Pa na nasmešek ne pozabite! NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Pa v Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev. Lendavski pereči \ . . irn očem ® Morda sem zdaj, ko berete, te pomirjen; v tore ■, w čenčarijo. pa sem ves iz sebe: nervozen, da se iresen. pomaga kavica, ki mi jo je pravkar prinesla snaha in P če mi poznjeje ne bi bilo žal, bi kar vse krožnike zmeta leteli kot NLP. NLP? Ne, to ni nova liberalna pamj < neznani leteči predmeti. Moji bi bili seveda znani- novem, saj A, radi bi vedeli, kaj neki me daje? Rade volje va Vinogradu nisem tak kot mnogi drugi, ki so tako skrivnostni, r sem »šprical« okrog petnajstkrat, pač tedaj, ko je J j mojem vinogradniškem območju brnelo, zdaj pa ima g[0»H, ml vraga (kakor hočete): grozdje gnije. Janči, ki sem se m je skušal tolažiti, naj se ne »sekiram«, češ da gre raz/crajanje gnilobo, a mu ne verjamem, saj dobro vem, za kak n gre. Nekoliko se tolažim, da oškodovan ne bom le J P oV tisti, povprek. Skrivaj sem stopil v kar nekaj vinogradov,Zdaje katerih lastniki so trdili, da imajo zdravo grozdje, in j ^jt, jr tudi njihov pridelek ena sama gniloba. Nauk, ki 'Z S škropiš ali ne škropiš, vse gre k hudiču ali vragu j ne mjslitena seveda tedaj, ko Narava tako hoče, zato, dragiZeeksP^' pozno trgatev, jagodni izbor, ledeno vino in drug rel(l kit)1 ampak kar zdaj, v soboto, na trgatev! Pravite, da n kjej Lendavska trgatev? Potegnil sem vas! Mislil sem na govof" bo spet tako »hecno«, razumeli se bomo, čeprav različne jezike, in če bo šlo vse po sreči, se ne bomo s lahko res, da rizvančev mošt, ki ga bodo točili »rani vinog človeka zasuče in med vinskimi bratci pristane tu 1 ■ brdU' pije«. Če nima kaj, seveda, kajti vsi smo bolj ah maj Dragi moji, razkril sem vam bolečino in zdaj se tiJi žen, ker nekje v notranjosti srca sami priznavate, grozdje načeto, po ranjenih »bubikah« pa letajo e -a vinogr" sladkor. V »novinaj« pa nisem nikjer zasledil svet0, erno niških strokovnjakov, kaj nam je storiti: naj kar p0 0„azuj^,’ po prireditvi Lendavska trgatev) ali pa naj še na? čebib' kako je iz dneva v dan zdravega grozdja vse manj. floti gniloba res »žlahtna«, kot to »veli« moj Janči, P . gniloba vinogradek kar pustil, toda star človek sem in vern’ Jrug^ Pa ne zgolj gniloba v vinogradih, ampak tudi z(jjeniPTe' razkrajanj. Sam bom kar pohitel s trgatvijo. Ker g zdravo, ga bodo »brači« manj pozobali, tudi za do trge11"1,, bodo vzeli... To je dobro. Dobro pa je tudi, ker g/Jeju11' ponujajajo poceni trsni sladkor, po čemer je mog . » bodo mnogi ne le sladkali mošt, ampak bo ‘et°s P^ctJ. lanca«. Mojstrov ne manjka in prav nič se ne ču t ki ne ločijo naravnega in »delanega« vina. lu jztisM naravno vino je iz (gnilega) grozdja, delanec pa Zdaj, ko sem se vam izpovedal oziroma sP0V,e.^rn rno^l Vnaprej pa prosim za odpuščanje, če bom tu i nilob NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! Company Veščica d.o.o/^®^ 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti ponujali 47 vozil, prodali pa so le štiri. Lastnike so zamenjali ford sierra 20 i, letnik 1990, prevoženih 73.000 km, za 16.500 DEM; bmw 318, letnik 1984, prevoženih 92.000 km, za 10.500 DEM; golf JL, letnik 1984, prevoženih 101.000 km, za 4.000 DEM in jugo 45, letnik 1987, prevoženih 61.000 km, za 2.400 DEM. Znamka avtomobila Letnik Prevož. km Cena Mercedes 190 D 1985 149.000 16.000 DEM Mercedes 190 D 1986 116.000 20.000 DEM Opel Kadett 1.4 S 1990 50.000 13.900 DEM Škoda Favorit 135 L 1991 37.000 8.000 DEM Zastava 101 1986 56.000 2.500 DEM Golf JX 1986 91.800 7.800DEM Mazda 323 1987 78.000 8.500 DEM Alfa 33 1984 140.000 3.900DEM Jugo 45 A 1986 33.000 3.400DEM Lada Samara 1990 32.000 6.600 DEM Renault 4 GTL 1990 62.000 5.500 DEM Golf D 1985 94.000 5.000 DEM Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 100,00 90,00 Pomaranče 180,00 160,00 Limone 180,00 160,00 Slive 150,00 120,00 Lubenice 90,00 100,00 Banane 120,00 115,00 Nektarine 200,00 200,00 Breskve 190,00 170,00 Grozdje 200,00 180,00 Hruške 170,00 150,00 Krompir 40,00 45,00 Paprika 100,00 90,00 Zelje 60,00 80,00 Čebula 100,00 80,00 Česen 350,00 350,00 Korenje 100,00 90,00 Turnišče: cene pujskov i Vrodajak; ,:7nl:s«, ' ™ | težkih okoli 20 kil,la! e 20 S“jskov’ starib 7d? h ' do 12 000 mi ■ 8raniov. Za par živali so zeleh dob $ J sak četrtek, začenja pa se ob 7. uri. /O Pomurska banka Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 13. septembra 1994,1^' od 14, 9.1994 od 00.00 dalje ► „94 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. septembra Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1,137,1416 2,337,5866 8.002,9670 7,8693 9,618,7660 123,1657 Nakup L020J» 24884» 7.540^ 7^ 8,970,00 115^ od00^ pro«/ Murska Sobo2eValCem LB Pomurske ' se Srno3rememb v sl°venskem bančnem Vse tUb' odn°si med bank^N^ LB širom nn^0 v bankah prejšnja ps boste moral' S so bile zastonj. P° n Plačat; Z -v teh bank«h opravljen« >t0 P acati provizijo v višini 1 % do 3%. . KOMATF™ St[°Šk°m 'z°ghete, uporablja^6 Osebni” k^tico A ČTIVA-.... v s^’ enoti LR P evi ko ,n Pecilno kartico enot! LB Pomurske banke, d. ,d„ Murska TRADICIONALNA ] LENDAVSKA TRGATEV *94 - [ PRAZNIKVEgjj^l ples, glasba, šege in navade, vino in dobrote prekmurskih kuhinj V SOBOTO, 17. SEPTEMBRA V SREDIŠČU LENDAVE OD 11. UR®