GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 6. NOVEMBRA 1956 LETO III., ŠTEV. 86 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POSLOVNIK ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA , Na podlagi 24. člena Statuta ?yaja Ljubljana je Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora ljubljena na svoji .seji dne tl. 9. *"'6 sprejel poslovnik Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega od-b°r« Ljubljana. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Z.bor proizvajalcev stalno zaseda »H? dobo, za katero je bil izvoljen ^krajni ljudski odbor. Zbor proizvajalcev dela na sejali ^oru in na sejah svojih komisij. Seje Zbora proizvajalcev so "Uunn in izredne. 2. člen Zbor proizvajalcev dela na svo-sejah ločeno od Okrajnega zbo-“■ razen v primerih, zn kateri- je " Statutu Okrajnega ljudskega jUbora določeno, da se sestane in u z Okrajnim zborom na skup-sejah in v onih primerih, ko ,La zbora skleneta, da delata na 'Upni seji. Si-je Zbora proizvajalcev se vrši-” Po predpisih zakona, statuta in '6u poslovnika. 3. člen Vse zadeve iz pristojnosti Okrajen ljudskega odbora razen listih, katerih odločata oba zbora enuko-,,rilvno ali na skupnih sejah obeh . "rov, in tistih o katerih odloča JUo Okrajni zbor proizvajalcev, kavlju Zbor proizvajalcev sain. 4. člen ,j Zbor proizvajalcev zaseda v prva seja in verifikacija MANDATOV 5. člen ,^rvo sejo novega Zbora proizva-fiacv skliče prejšnji predsednik wrajnega ljudskega odbora. Ta 1® se mora vršiti najpozneje v Uneh po dnevu volitev. rvo sejo začne in vodi po letih vJstarejši navzoči odbornik, in jo 1,1 do izvolitve predsednika zbora. 6. člen L^O ugotovitvi, da je prisotna več C polovica skupnega števila od-L Ujkov, |H)zove predsedujoči od- l.vUike, da izročijo potrdilu o iz- 7 v.. Ij 'mborniki, ki zaradi zadržanosti navzoči na prvi seji, lahko dolijejo potrdila o izvolitvi po pošti Po kakem odborniku. 7. člen ^ ‘‘‘or proizvajalcev izvoli nato ^Predlog najmanj petih odbornici ..izmed sebe verifikacijsko ko-'Jo, ki ima 5 članov. Verifikacij- ska komisija se izvoli po listah. V komisijo so izvoljeni kandidati liste, ki je dobila največ glasov. 8. člen Takoj po izvolitvi se sestane verifikacijska komisija, ter si izvoli predsednika in tajnika. Verifikacijska komisija pregleda potrdila odbornikov o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki sc tičejo volilnega postopka. Na podlagi tega gradiva napravi verifikacijska komisija poročilo za zbor. 9. člen Začasni predsednik prekine sejo Zbora proizvajalcev za čas, dokler verifikacijska komisija ne opravi svojega dela. 10. člen Seja se nadaljuje, ko verifikacijska komisija predloži svoje poročilo, ki ga prečita tajnik komisije. O poročilu verifikacijske komisije Zbor proizvajalcev razpravlja in nato odloči, da se izvolitev posameznega odbornika potrdi ali raz.voljuvi; lahko pa si odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredbi potrebne poizvedbe. O izidu poizvedb poroča verifikacijska komisija na prvi naslednji seji Zbora proizvajalcev. O predlogu verifikacijske komisije sc glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odbor-niških mandatov. Obravnavanje predlogu in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena; ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se. o njej posebej glasuje. 11. člen Če se izvolitev odbornika razveljavi, odredi Zbor proizvajalcev ponovne volitve. Vsak odbornik, o čigar izvolitvi še ni odločeno, ima pravico udeležiti se seje Zbora proizvajalcev, nima pa glasovalne pravice, dokler njegova izvolitev ni potrjena. Za mandate, ki niso bili verificirani na prvi seji. se postopek verifikacije izvrši na naslednji seji. 12. člen Določila T do 11. člena se smiselno uporabljajo v primerih verifikacije mandatov odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponovnih ali nado mestnih volitvah z izjemo, da postopek izvede Mandatno-imunitetna komisija. 13. člen Z verifikacijo mandata pridobi odbornik vse pravice in dolžnosti. 14. člen Ko je glasovanje končano, naborniki, katerih mandat je potrjen pred Zborom proizvajalcev, ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo. Prisega sc glasi: »Jaz (ime in priimek) prisegam, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč sr: ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boju in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma in zn napredek okraja, Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije«. 15. člen Po zaprisegi voli zbor predsednika Zbora proizvajalcev, s čimer preneha funkcija začasnega predsednika. Predsednik sc voli za vso osnovno dobo Zbora proizvajalcev. Kandidate zn predsednika lahko predlaga najmanj pet odbornikov. Predlog mora biti vložen pismeno in mora biti podpisan od predlagajočih odbornikov. Predsednik se voli po listali in je za predsednika izvoljen kandidat liste, ki je dobila največ glasov. 16. člen Predsednik prevzame po izvolitvi nadaljnje vodstvo seje. Predsedniku preneha funkcija, če mu preneha odboru iški mandat, ali če ga Zbor proizvajalcev razreši. 17. člen Zbor proizvajalcev izvoli nato še svoje stalne komisije in razpravlja o morebitnih drugih točkah dnevnega reda. 18. člen Stalne komisije imajo 5 članov in se izvolijo izmed odbornikov. Stalne komisije se volijo po listah. Listo predlaga najmanj pet odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od predlagajočih odbornikov. V komisijo so izvoljeni kandidati liste, ki je dobila največ glasov. 19. člen Takoj po izvolitvi se sestanejo stalne komisije ter si izvolijo vsaka zase predsednika. ni. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOST PREDSEDNIKA IN ČLANOV ZBORA PROIZVAJALCEV 20. člen Predsednik predstavlja Zbor proizvajalcev, vodi seje zbora, skrili, da se poslovnik zbora pravilno uporablja in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku. 21. člen Ce je predsednik zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami nado-mestuje odbornik, ki ga izvoli Zbor proizvajalcev vsakokrat za tak primer. 22. člen Odborniki Zbora proizvajalcev imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej Zbora proizvajalcev in sodelovati pri njihovem delu, sodelovati pri delu odborniških komisij, svetov in drugih organov Okrajnega ljudskega odbora, v katere so izvoljeni" in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jim jih zaupa Zbor proizvajalcev. Če se odbornik iz katerega koli razloga ne more udeležiti seje, je dolžan pred sejo o tem obvestiti Skupščinsko pisarno. Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem, mora svoj odhod prijaviti predsedniku. 23. člen Odborniki Zbora proizvajalcev imajo pravico, da so po predpisih poslovnika obveščeni o zadevah dnevnega reda sej in da se jim dostavlja potrebno gradivo. Imajo pravico do vpogleda v spise, poročila, obrazložitve in podobno. Odborniki imajo pravico predlagati odloke, odredbe, navodila, odločbe in druge sklepe glede vseh zadev, ki spadajo v pristojnost Okrajnega "ljudskega odbora. Odborniki Zbora proizvajalcev imajo pravico, da po poslovniku ustno ali pismeno stavljajo vprašanja predsedniku Okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov ter da zahtevajo od njih pojasnila. Odborniki imajo pravico, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo svoje dolžnosti. Odborniki imajo pravico odpovedati se mandatu. O odpovedi mandata odloča Zbor proizvajalcev na predlog Mandatno-imunitctne komisije. IV. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV 24. člen Za pripravo seje Zbora proizvajalcev skrbi predsednik Okrajnega ljudskega odbora v sodelovanju s predsednikom Zbora proizvajalcev. Predsedniku Okrajnega ljudskega odbora pomaga pri pripravi sej tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Pristojni svet pošilja zadeve iz pristojnosti Zbora proizvajalcev s svojim poročilom in predlogom predsedniku Okrajnega ljudskega odbora, ki pošlje takoj te zadeve pristojni stalni komisiji Zbora proizvajalcev. Če gre za zadevo, o kateri enakopravno odločata oba zbora, predsednik Okrajnega ljudskega odbora praviloma pošlje zadevo pristojni komisiji vsakega zbora. Ko komisija prouči zadevo, obvesti o tem predsednika Okrajnega ljudskega odbora zarodi postavitve zadeve na dnevni red seje. . Če sprejme predsednik Okrajnega ljudskega odbora nujno zadevo. ki je ni proučil niti pristojni svet niti komisija, jo pošlje predsedniku Zbora proizvajalcev zaradi razprave tudi brez mišljenja sveta in komisije, v kolikor ni mogoče več dobiti takega mnenja. 25. člen Seje Zbora proizvajalcev sklicuje predsednik Okrajnega ljudskega odboru po potrebi, vendar je dolžan najkasneje v petih dnevih sklicati sejo Zbora proizvajalcev zaradi razpravljanja in odločanja o vprašanjih, zaradi katerih je sklic zhtevala najin n j ena petina članov Zbora proizvajalcev ali komisija Zbora proizvajalcev ali svet Okrajnega ljudskega odbora, ali če to zahteva Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Ce predsednik Okrajnega ljudskega odbora v tem roku ne skliče seje, sc lahko Zbor proizvajalcev sestane tudi sam. Vabilo na sejo se objavi v »Glasniku«. V vabilu mora biti naveden kraj, dan in ura seje ter predlog dnevnega reda. Cc obsega gradivo za seje splošne predpise in druge važne zadeve, je treba vsaj bistvene izvlečke iz tega gradiva najmanj dva dni pred sejo dostaviti v vednost vsem odbornikom Zbora proizvajalcev. 26. člen Sejo začne predsednik zbora, v primerih njegove odsotnosti pa odbornik, izvoljen po 21. členu tega poslovnika. Po ugotovitvi sklepčnosti na podlagi prezenčne liste, izvoli zbor izmed prisotnih odbornikov dva ove-riteljn zapisniku. Sejo vodi predsednik zbora po odobrenem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Predsednik lahko sejo po potrebi za krajši čas prekine ali jo odloži. 27. člen Seje Zbora proizvajalcev so javne. Zbor proizvajalcev lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče, če to zahtevajo važni javni interesi. 28. člen Zbor proizvajalcev lahko sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina njegovih odbornikov. Večino ugotavlja predsednik na podlagi prezenčne liste. Večina sc mora ugotoviti na začetku seje. 29. člen Na začetku vsake seje sc prečita izvleček zapisnika zadnje seje. Vsak član Zbora proizvajalcev ima pravico, da stavlja pripombe k zapisniku zadnje seje. Ako predsednik ne sprejme pripomb, sklepa o tem Zbor proizvajalcev brez razprave. Sprejete pripombe sc vpišejo v zapisnik seje. na kateri so bile pripombe sprejete. 50. člen Zbor proizvajalcev določi in spremeni dnevni red seje s sklepom. Nato da predsednik Zbora proizvajalcev v razpravo predlog dnevnega reda predsednika Okrajnega ljudskega odbora in istočasno poroča o vseh drugih predlogih, ki jih je sprejel, da jih stavi na dnevni red. Spremembo ali dopolnitev dnevnega reda predlaga lahko vsak odbornik Zbora proizvajalcev. Če vsebuje predlog za dopolnitev dnevnega reda nove zadeve, o katerih še ni razpravljal pristojni svet ali komisija, pa predlagatelj zahteva nujnost. Zbor proizvajalcev razpravlja in sklepa o tem, ali sc zadevi prizna nujnost ali ne. Če sc • zadevi prizna nujnost, se stavi na dnevni red, sicer pa se zadeva po predsedniku Okrajnega ljudskega odbora pošlje pristojnemu svetu, a v primeru, da zadevo predlaga svet, se zadeva na isti način pošlje pristojni komisiji v redni postopek. 31. člen Na sejah Zbora proizvajalcev imajo pravico sodelovati v razpravah samo odborniki Zbora proizvajalcev in poslanci zveznega in republiškega Zbora proizvajalcev, izvoljeni na območju okraja Ljubljana. Predsedniki in poročevalci svetov, ki niso odborniki Zbora proizvajalcev, imajo pravico sodelovati v razpravah. V razpravah lahko sodeluje tudi tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Predsednik lahko da besedo tudi načelnikom tajništev in drugim strokovnim uslužbencem, ki prisostvujejo sejam, če se med razpravo pokaže potreba za to. Predsednik da lahko besedo tudi drugim osebam, ki so bile povabljene na sejo. 33. člen Predlogi splošnih predpisov (statuti, odloki, odredbe, navodila in pravila) sc predlagajo pismeno. Razprava o predlogih splošnih predpisov obsega načelno in po-dobro obravnavo istočasno. Po končani obravnavi sc glasuje o predlogu v celoti. Izjemoma sc lahko po sklepu Zbora proizvajalcev obravnava najprej načelno in nato podrobno. Najprej se obravnava in glasuje načelno. Če predlog v načelu ni sprejet, sc ne pride na podrobno obravnavanje. Cc je predlog v načelu sprejet, sc razpravlja in glasuje podrobno. 34. člen laga predlagatelj predloga, velja za sestavni del predloga. Važne in obsežne amandmaje je treba vložiti pismeno. Predlagatelj lahko amandma umakne, dokler se o njem ne glasuje. O amandmaju se razpravlja in glasuje, ko se razpravlja in glasuje o onem delu predloga, na katerega se amandma nanaša. Ce se razpravlja istočasno v načelu in podrobno, se glasuje o amandmaju po končani razpravi. O amandmajih k prologom po 32. členu se mora izjaviti predlagatelj komisije oziroma sveta, razen v primeru, če je sain predlagatelj predlagal amandma. Če predlagatelj komisije oziroma sveta soglaša z amandmajem, je amandma sestavni del predloga. 39. člen Odborniki glasujejo na seji P6 ■Sle redlo' končani razpravi o vsakem predi gu, ki je bil postavljen na dnevni red. Predsednik da predloge in umand* maje na glasovanje po vrstnem 16-du, kakor so bili vloženi. Predsednik skrbi zlasti tudi za to, da 86 pojasni, za kateri predlog oziroto8 amandma sc glasuje, a po potrebi pred glasovanjem ugotovi formulacijo predloga. V primeru ugovora glede forinulacijc*odloča o tem Zbor proizvajalcev. 35. člen 32. člen Predloge, o katerih splcpa Zbor proizvajalcev, imajo pravico staviti njegovi odborniki, poslanci zveznega in republiškega Zbora proizvajalcev, izvoljeni na območju okraja Ljubljana, komisije, sveti Okrajnega ljudskega odbora, predsednik Okrajnega ljudskega odbora ter občine in zbori volivcev z območja okraja. Zbor proizvajalcev obvezno razpravlja in sklepa o predlogu okrajnega zbora za izdajo predpisov in drugih ukrepov, ki spadajo v izključno pristojnost Zbora proizvajalcev. Predlogi so praviloma pismeni in se izročajo v času med sejami predsedniku oziroma osebi, ki jo on za to določi, na seji pa se predlogi izročajo samo predsedniku. V začetku razprave praviloma predlagatelj komisije ali sveta poda poročilo in obrazložen predlog komisije oziroma sveta, za tem lahko govorijo drugi odborniki Zbora proizvajalcev. Tudi o predlogih, za -katere se predlaga nujnost, je treba postopati po predpisih tega člena. Predloga in noročila pa ni treba čitati na seji Zbora proizvajalcev, če to sklene Zbor proizvajalcev. O predlogih se praviloma razpravlja istočasno v načelu in podrobno. Predlagatelj lahko svoj predlog umakne, dokler se o n jem ne glasuje. Če se predlog umakne, preneha razprava o tem predlogu. Umaknjeni predlog se na isti seji ne more ponoviti. Nihče ne more govorili na seji, predno ne zahteva in ne dobi besede od predsednika. Odborniki se priglašajo k besedi, ko sc začne obravnava in sc lahko priglašajo vse do konca obravnave. Predsednik Zbora proizvajalcev mora dati besedo tudi predsednikom svetov, ki niso člani Zbora proizvajalcev in tajniku Okrajnega ljudskega odbora, če sc priglasijo k razpravi. Predsednik daje besedo po vrsti, kakor so se priglasili. 36. člen Predsednik lahko odreče takemu odborniku besedo, če misli, da ni bil izzvan k temu. da da popravek ali osebno pojasnilo. Če se odbornik s stališčem predsednika ne strinja, odloči o njegovi zahtevi Zbor proizvajalcev brez obravnave. 37. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, -ki so na dnevnem redu. Ce se govornik oddalji od dnevnega reda. ga predsednik pozove, naj se drži dnevnega reda. Cc se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda. lahko predsednik zoper odbornika izreče disciplinski ukrep, s katerim mu vzame besedo po določbah tega poslovniknt Zbor proizvajalcev lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ta omejitev ne velja zn vlagatelja predloga. 38. člen Zaradi spremembe in dopolnitve predlogov, ki so na dnevnem redu, se lahko predlagajo amandmaji tako dolgo, dokler ni dana zadeva na glasovanje. Amandman, ki ga pred- Prcdsednik mora skrbeti, zn to, da se govornikom ne krati svoboda govora. Govorniku lahko samo predsednik seže v besdo in ga opomni na red. 40. člen Odborniki glasujejo osebno. Gl6-sujejo za predlog ali proti predlo-gu ali pa se glasovanja vzdrže. Glasujejo javno, razen če Zb®1 proizvajalcev sklene, da se glasuj6 tajno. Tajno se mora glasovati: a) če to odreja kakšen predpis b) če sc volijo osebe ter 8*a predlagana dva ali več kandidatom ali več kandidatnih list. Odborniku, ki želi govoriti o pre-kršitvi poslovniku ali o prekršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva. Govor takega odbornika ne more trajati več kot pet minut. O istem vprašanju predsednik drugemu odborniku ne sme dati besede. Predsednik da nato pojasnilo glede prekršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če se odbornik s pojasnilom ne zadovolji, zahteva predsednik od Zbora proizvajalcev, naj odloči o tem vprašanju brez razprave. Cc zahteva odbornik besedo zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo, mu*da predsednik besedo brž. ko konča svoj govor odbornik, ki je bil izzval ta popravek oziroma pojasnilo. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 41. člen Javno sc glasuje z dviganje61 rok ali poimensko. Z dviganjem rok sc glasuje tak0-da predsednik pozove naj dvigneJ° roke najprej tisti odborniki, Ki s°, za predlog, potem tisti, ki so prot predlogu in nazadnje tisti, ki sC vzdržijo glasovanja. Poimensko glasovanje odred* predsednik, če misli, da je to trebno zaradi natančne ugotovit66 izida glasovan ja ali če- to zahtev6 najmanj 10 odbornikov. Pri poiineU' skem glasovanju zapisnikar zbof6 ali odbornik, ki gu zbor za to loči, kliče odbornike po seznani odbornikov. Odbornik glasuje tak6-da izjavi ali je za predlog ali pr_ predlogu, ali pa se vzdrži glasov6' nja. Tajno sc glasuje z listi cnaK velikosti, barve in oblike. Pozva". odbornik glasuje tako, da spu-j. iMllioiimv e icinuj, mr,,.. , .. ki prepognjeni listek v skrinjico, ^ stoji pred predsednikom. Glaso,v štejeta dva odbornika Zbora Pr0' vajalccv, ki ju določi zbor. Po ko čonem glasovanju in ugotovitvi \z da glasovanja določita glasovni . odbornika Zbora proizvajalcev, sta štela glasove. Predsednik razglasi nato glasovanja in ugotovi, ali je pv^j log sprejet ali zavrnjen ter t« sporoči, koliko odbornikov se glasovanja vzdržalo. 42. člen Predlog je sprejet in post pravno veljaven sklep Zboru P , izvajalcev, če je bilo za PrCl*|j-oddanih več glasov kot za Pr<\„ predlog, razen kadar je z zakon . ali statutom ljudskega odbora Prt pisano posebna večina. . Cc sc je več odbornikov vzd'' lo glasovanja kot znaša skupno 6 vilo odbornikov, ki so glasovali ’ in »proti«, predlog ni sprejet. je Predlog pa tudi ni sprejet. jo enako število odbornikov gluso »za« in »proti* predlogu. 43. člen Če sc vršijo volitve posaffl®?el) ali po listali, velja, da je oni kandidat ali kandidatna 1 'za< ali »proti« predlogu, iz-l®ve, za katere odborniki izrecno ?ahtcvajo, da sc vnesejo v zapisnik, 'Ukor tudi sklepe seje, 8. ono, kar Zbor proizvajalcev Posebej sklene, da sc vpiše v za- P>snik. Zapisnik sc sestavi čimprej po opravljeni seji, podpišejo pa ga Predsednik in oba ovcritcljn zapisan. Izvod zapisnika se pošlje Izvrš-lcniu svetu Ljudske skupščine LRS. O vsaki seji zboru se piše steno-Frafski potek seje. Vsak govornik 4‘>ko zahteva, da se njegova izjava V, stenografskem zapisku rednkcij-popravi. O taki zahtevi odloča predsodek, a v primerih sprememb Zbor Proizvajalcev. 48. člen Izvleček zapisnika, ki se čita na prvi prihodnji seji, praviloma vsebuje: 1. čas in kraj seje, 2. ime predsedujočega in overi-teljev zapisnika, 3. odobritev zapisnika zadnje seje, 4. ugotovitev sklepčnosti seje, 5. dnevni red seje, 6. kratek opis potoka dnevnega reda po njegovih posameznih točkah, z navedbo bistvene vsebine poročil in problemov, navedbo ime-na.odbornikov in drugih oseb, ki so sodelovale v razpravi in ugotovitev, ali ter s kakšno večino so bili predlogi oziroma poročila sprejeta, podpis predsednika Zbora proizvajalcev, vodje zapisnika in ovcriteljev zapisnika. VII. VSKLAJEVANJE SKLEPOV 49. člen Odloki in drugi sklepi Okrajne--ga ljudskega odbora, pri katerih sprejemanju enakopravno sodelujeta okrajni zbor in Zbor proizvajalcev, velja samo, če sta jih izglasovala oba zbora v enakem besedilu. Predlog, o katerem enakopravno odločata oba zbora, se lahko predloži najprej enemu ali drugemu zboru. Zbor, ki je prvi obravnaval predlog, pošlje svoj sklep o tem drugemu zboru. Drugi zbor se lahko s sklepom strinja ali pa tudi drugače odloči. Ako drugi zbor sprejme sklep istoveten s sklepom prvega zbora, se pošljeta oba sklepa predsedniku Okrajnega ljudskega odbora zaradi ugotovitve istovetnosti besedila in razglasitve oziroma izvršitve. Ako pa je drugi zbor sprejel sklep z drugačnim besedilom, izvoli svoje člane v koordinacijsko komisijo in vrne predlog s svojim sklepom potem prvemu zboru. Prvi zbor se lahko strinja s sklepom drugega zbora ali ne. Ako se strinja, pošlje sklep predsedniku Okrajnega ljudskega odbora zaradi ugotovitve istovetnosti besedila in razglasitve oziroma izvršitve. Ako pa se ne strinja, izvoli tudi prvi zbor v koordinacijsko komisijo enako število svojih članov. Celotna zadeva sc odstopi koordinacijski komisiji zaradi dosege sporazuma. 50. člen Spore med Okrajnim zborom in Zborom proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana rešuje Komisija za ljudske odbore Ljudske skupščine LRS. VIII. DELO KOMISIJ 51. člen Stalne odborniške komisije izvoli Zbor proizvajalcev na prvi seji za vso mandatno dobo. Začasne komisije izvoli Zbor proizvajalcev po potrebi in delajo, dokler ne opravijo zaupane jim naloge oziroma dokler jih Zbor proizvajalcev ne razreši. Predsednik' in podpredsedniki Okrajnega ljudskega odbora ne morejo biti člani odborniških komisij Zbora proizvajalcev. 52. člen Delokrog komisij določi Zbor proizvajalcev, če ni drugače določeno. Komisije so pristojne, da proučujejo in obravnavajo zadeve (predloge in podobno) iz svojega področja, ki se predložijo Zboru proizvajalcev in dajo o tem Zboru proizvajalcev svoja poročila, priporočila in predloge o končni rešitvi. Komisije o teh zadevah ne morejo dokončno odločiti. Pri svojem delu se morajo komisije držati predpisov statuta, sklepov in smernic zbora. 53. člen Na prvi seji komisije, ki jo skliče predsednik Okrajnega ljudskega odbora, izvolijo člani komisije izmed svojih članov predsednika komisije. Predsednik komisije zastopa komisijo in vodi njeno delo. Cc je predsednik komisije zadržan, ga zastopa drug član komisije, ki ga določi" predsednik komi- * v viloma tudi predsednika pristojnega sveta in načelnika pristojnega tajništva. V nujnih primerih lahko skliče sejo tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora. 60. člen Komisija mora o zadevi, o kateri razpravlja, praviloma zaslišati tudi predstavnika pristojnega sveta. Komisije lahko zbirajo vse potrebne podatke, vabijo in zaslišijo priče, strokovnjake in druge osebe ter opravljajo poizvedbe, ki jih smatrajo za potrebne. RAZGLAS Na podlagi člena 21. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. 1. LRS št. 31/33) RAZGLASA Dkrajna volilna komisija okraja Ljubljana za nadomestne volitve v Občinski ljudski odbor Domžale, v volilni enoti »Trojane«, ki bodo 18. novembra 1956, da je potrdila naslednjo kandidaturo: 1. Cu ki jati Gorazda Valentin, poštar, Trojane 4; 2. Novak Ivana Ivan, kmet, Žide št. 8. „ , Predsednik: Pernuš Jože 1. r. sije ali ki ga dolbči komisija iz svoje srede. 54. čen Načelniki tajništev ter šefi odsekov in drugi strokovnjaki, ki so navzoči na sejah komisije, lahko dajo s pristankom komisije svoja poročila in mišljenja in lahko na sejah tudi govorijo o zadevah, ki so v zvezi z njihovim službenim poslom. 55. člen Na seji komisije lahko samo člani komisije sodelujejo pri delu in odločanju. Drugi odborniki lahko samo sodelujejo pri razpravah komisije. Pri razpravah komisije lahko sodeluje s posvetovalno pravico tudi tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Komisija odloča in prnvno-ve-ljavno sklepa, ako je na seji navzoča večina članov komisije. 56. člen Vsaka komisija ima tudi svojega tajnika, ki ga določi tajnik Okrajnega ljudskega odbora praviloma izmed uslužbencev ljudskega odbora, v kolikor to ni drugače določeno. 57. člen Seje komisije pripravlja predsednik komisije. Pri tem mu pomaga tajnik komisije. Tudi pristojni sveti so dolžni nuditi komisiji potrebno pomoč, pripraviti poročila, dajati podatke in sporočila in stav-ljati na vpogled potrebne spise. 58. člen Za temeljitejše proučitve in priprave posameznih vprašanj lahko ustanove posebne komisije. Delo podkomisije vodi določen član komisije. Podkomisija dela po navodilih svoje komisije, kateri tudi odgovarja za svoje delo. 59. člen Komisije delajo praviloma v času med sejami zbora. Seje komisije sklicuje predsednik po potrebi ali na zahtevo članov komisije ali predsednika Okrajnega ljudskega odbora. Sejo sklicuje predsednik komisije z navedbo dnevnega reda in o tem obvesti tri dni pred sejo vse člane komisije in predsednika Okrajnega ljudskega odbora, pra-O sejah in drugih opravilih sc vodi zapisnik, ki ga sestavlja tajnik komisije. Obravnava o posameznih zadevah na seji se vrši praviloma v načelu in podrobno. V teku obravnave sc lahko predlagajo amandmaji k predlogom, o katerih se razpravlja. Sklepi sc sprejmajo z večino glasov navzočih članov komisije. Co se«pri končnem glasovanju o zadevi glasi razdelijo na večino in manjšino, lahko manjšina da poleg poročila večine svoje osvojeno mišljenje. Komisija odredi svojega poročevalca za posamezno zadevo iz vrst svojih članov, a v kolikor ne odredi posebnega poročevalca, poroča za Komisijo predsednik komisije. Ce je dala manjšina oddvojeno mišljenje, lahko odredi tudi svojega posebnega poročevalca. Tak poročevalec mora na seji Zbora proizvajalcev dati in braniti oddvojeno mišljenje manjšine, O zadevali, v katerih je predlagatelj svet, mora po poročilu predlagatelja pristojna komisija poslati svoje stališče. 61. člen Delo komisij vsklajuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora. Vsaka komisija Zbora proizvajalcev mora svoje delo vsklnditi z delom druge komisije. Komisija je dolžna o posameznih važnejših vprašanjih, ki spadajo v pristojnost drugih komisij praviloma zahtevati mišljenje pristojne komisije. V sporazumu s predsednikom te komisije pa lahko povabi člane pristojne komisije na svojo sejo. Zainteresirane komisije sc lahko sestanejo na skupni seji zaradi obravnavanja določenih vprašanj. Kadar komisije Zbora proizvajalcev obravnavajo zadeve, o katerih enakopravno odločata _ oba zbora, lahko zaradi medsebojnega obveščanja in vsklajcvanja dela vzdržujejo stike po predsedniku komisije z ustreznimi komisijami okrajnega zbora. Razen tega pa imajo lahko komisije tudi skupne 7.0. tehnično redakcijo predpisov se lahko izvoli skupna redakcijska komisija. Skupne seje komisij vodi spornemu no določeni predsednik ene izmed komisij. IX. PROŠNJE IN PRITOŽBE 62. člen Vsak državljan lahko pri Komisiji za prošnje in pritožbe vloži pismeno prošnjo ali pritožbo na Zbor proizvajalcev. Komisija mora prošnjo oziroma pritožbo proučiti in predložiti Zboru proizvajalcev ali drugemu državnemu organu, ki je za to pristojen, s svojim mišljenjem in priporočilom, če smatra to za potrebno. Ako smatra komisija, tla prošnje ali pritožbe ni potrebno obravnavati, jo sama zavrne. O rešitvi prošnje ali pritožbe je treba obvestiti prosilca oziroma pritoži-tclja. X. PODPISOVANJE IN ČUVANJE SPISOV 63. člen Vse odloke, odločbe in sklepe, ki jih sprejme Zbor proizvajalcev na svoji seji, podpisuje predsednik Okrajnega ljudskega odbora, če je ta zadržan, pa podpredsednik. Zapisnike, stenografske zapise, poročila, predloge in sklepe ter zlasti izvirnike splošnih predpisov, ka-kukor tudi vse spise sej hrani po končanih sejali Skupščinska pisarna Okrajnega ljudskega odbora. XI. KONČNE DOLOČBE 64. člen Ta poslovnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Zbor proizvajalcev. Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA KAMNIK Svet za zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Kamnik je na osnovi Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 26/55), člena 3 Zakona o babiški službi in porodniški pomoči izven zdravstvenih zavodov (Ur. list LRS št. 26/54) in sklepu seje Sveta z dne 2t. septembra 1956 na predlog upravnega odboru Zdravstvenega doma Kamnik z dne 31. julija 1956 sprejel ODREDBO o okoliših babic na območju občine Kamnik I. Okoliši babic obsegajo naslednja naselja in zaselke: I. okoliš: Motnik: Bela, Brezovica, Dolina, Jastroblje, Kozji hrbet, - Mala raven, Motnik, Zgor. Motnik, Nova Reber, Spodnji in Zgornji Okrog, Peferživec, Reber, Slape, Srobotno, Strmec, Špitalič, Vrhe, Za-jasovnik. II. okoliš: Tuhinj: Buč, Cirkuše, Češnjice, Črni vrli v Tuhinju, Ga-brovica. Golice, Gradišče v Tuhinju, Ilom, Hruševka, Kostanj, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Podbreg, Praproče, Pšajnovica, Ravne v Tuhinju, Stara Sela, Sidol, Stebljevk, Šmartno v Tuhinju, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Zgornji Tuhinj. III. okoliš: Tuhinjska Srednja vas: Bela peč, Loke v Tuhinju, Markovo, Osredek, Pirševo, Podhruška, Poljana, Potok. Rožično, Sela pri Kamniku, Snovik, Sovinja peč, Srednja vas, Studenca. Trobelno, Vnseno, Velika I.nšna, Vir, Znojile, Zubejevo. IV. okoliš: Kamniška Bistrica: Bi-strišiea, Brezje nad Kamnikom, Gozd, Godič. Kališe, Kamniška Bistrica, Klemcnčevo. Konjsko, Kopi-še, Kraljev hrib, Kregarjevo, Krivčevo, Kržiše, Laniše. Laze, Okroglo, Podjelša, Podlom, Podstudenec. Potok v Črni. Praprotno, Primož, Rakovo, Slatina, Slevo, Stahovica. Stolnih, Spod. in Zgor. Stranje. Sunce, Vodice nad Kamnikom, Zagorica nad Kamnikom, Zavrh pri Črnivcu, Žaga. Županje njive, Zakol, Smrečje v Črni. V. okoliš: Knmnik-sever: Briše, Fužine, Graben. Hrib, Jeranovo, Ko-šiše, Mekinje, Nevlje, Olševek, Pod-jelše, Poreber, Tučnn, Tunjice, Tu-njiškn Mlaka, Vinski vrli, Vrhpolje, Zduša. VI. okoliš: Kanmik-srednji: Kam-nik-mesto. Novi trg, Podgora, Podgorje, Perovo, Sutna, Zaprice, Žale. VII. okoliš: Kamnik-južni: Bakovnik, Duplica, Spod. in Zgor. Pa-lovčc, Rudnik, Šmarca, Trobelno, Volčji potok, Vranju peč. VIII. okoliš: Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Kaplja vas, Klanec, Komenda, Križ, Komendska Dobrava, Mlaka, Moste, Nasovčc, Podboršt ri Komendi, Potok pri Komendi, uhadole, Žeje pri Komendi. II. Vsaka babica sme vršiti babiške posle le na področju svojega okoliša, razen v nujnih primerih in razen v času nadomeščanja. Babice namešča za posamezne okoliše upravni odbor Zdravstvenega doma Kamnik. III. Ta določba ima veljavnost od I. septembra 1956 dalje. Predsednik Sveta za zdravstvo in soc. skrbstvo ObLO Kamnik: Jakob Kralj 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Rudnik je na podlagi 2. točke, 24. člena svojega statuta z dne 14. 7. 1956, 2. točke 50. in 80. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 3. čl. Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19-118/53 in št. 24-251/55) ter v smislu določil iz Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list t.RS št. 16-63/56) in po predhodni potrditvi OLO Ljubljane, na svoji 11. redni seji dne 29. 9. 1956, izdal ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubljana-Rudnik Odlok o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubl jana-Rudnik, sprejet na 7. seji Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik z dne 5. 5. 1956 in objavljen v »Glasniku« št. 40 se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glosi: ODLOK o pobiranju turistične takse na območju občine Ljubljana-Rudnik 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistično takso za osebe, ki prenočujejo kot turisti na območju Občine Ljubljana-Rudnik. 2. člen Za turista sc smatra vsakdo, ki nima na območju Občine Ljubljana-Rudnik stalnega bivališča in prenočuje na tem območju vsaj enkrat v obratih, navedli ih v prvem odstavku 4. člena tega odloka. 3. člen Turistična taksa sc pobira od nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem in zasebnem gostišču oziroma gostinskem podjetju, dijaških domovih in internatih ali v registrirani turistični sobi, proti plačilu ustrezne najemnine in sicer: a) v času od I. aprila do 31. oktobra v znesku po 30 din na noč, b) v času od 1. novembra do 31. marca v znesku po 20 din na noč. 5. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati Občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Plačila turistične takse so oproščeni : a) osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošlje v turistični kraj na zdravljenje ali na ambulantni pregled Zavod za socialno zavarovanje; b) invalidi, ki se mudijo v turističnem kraju na zdravljenju po zdravnikovi odredbi; c) člani Počitniški- zveze Jugoslavije, Zveze- izvidniških organizacij in društev »Partizana«, kadar taborijo v lastnih šotorih ali v organiziranih počitniških kolonijah in pa člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v zato določenih domovih, šolah, šotorih in slično; č) osebe, ki prenočujejo v planinskih kočah. 7. člen Člani sindikatov FLRJ, Zveze vojaških vojnih invalidov. Počitniške zveze Jugoslavije, izvidniških organizacij Jugoslavije, »Partizana«, društev upokojencev, športnih organizacij, kakor tudi pripadniki JLA in Ljudske milice ter člani njihovih ožjih družin imajo pri plačilu turistične takse 75"/o popusta. 8. člen Dohodki od turistične takse se stekajo v proračun ObLO Ljubljn-na-Rudnik, sklad za za pospeševanje turizma, ki se pa lahko v celoti ali delno prepustijo Krajevnemu turističnemu društvu, da jih uporabi za izvrštive svojega delovnega programa. 9. člen Ta odlok začne veljati z dneffl objave v »Glasniku«, uradnem gl*' šilu OLO Ljubljana. Predsednik ObLO: France Sitar 1. t. OBČINA MEDVODE Na podlagi 15. in 50. člena Z*' kona o občinskih ljudskih odbori1 (Ur. list LRS št. 19/52), Zakona « pristojnosti občinskih in okraja'!1 ljudskih odborov (IJr. list FLRJ št. 34/55), 4., 8., 23. in 30. členu statuta občine Medvode (z dne 21. j8" niju 1956), 2. člena uredbe o cestni!1 skladih (Ur. list FLRJ št, 19/56), ie občinski ljudski odbor Medvode n« svoji 13. seji 24. oktobra 1956 izda' naslednji ODLOK o ustanovitvi občinskega cestni* sklada 1. člen Ustanovi se »Občinski cesl®1 sklad« za občino Medvode kot Prč-računski sklad. Sredstva cestnega sklada so namenjena za vzdrževanje cest, k nnsl ril k r»i "m in nwul<>rni7iw>i in C®8 konstrukcijo in modernizacijo © IV. reda. 3. člen V občinski cestni sklad se ^ kajo: 1. dohodki iz stalnih virov P? uredbi o cestnih skladih in drug1* predpisih; 2. dotacije iz proračuna obč'8 skega ljudskega odbora; 3. darila, posojila in drugi Pv solmi dohodki. 4. člen Stalni dohodek občinskega cest®8’ ga sklada so: 1. občinske takse na motorna vf žila in 30 Vo zvezne takse od vpr< j, nih vozil po predpisih o tak*^ (Tar. št. 61 in 62 tarife zakon8 taksah); 2. prometni davek od prevoZFj, storitev zasebnih lastnikov cest® vozil (po predpisih o taksah in " tarifi prometnega davka); i, S8® 3. dohodki od prodaje trave, S ja in dreves cestnega zeinlj16 IV. reda. Poleg stalnih dohodkov so l®^. ,(!ll' stalni dohodki tudi denarna stva posebnega krajevnega Pr.lS*L|(i ka, ki ga predpiše občinski 1 j,,< odbor. 5. člen restn-f Sredstva občinskega rc=- fy sklada se nalagajo na poseben ^ čun pri komunalni banki, ki je proračun občinskega lj" odbora. 6. člen oj Občinski cestni sklad "P^k« Svet za komunalne in stanovanj zmlovi* ()hrinsl<q\P v »Glasniku«, uradnem glasil" Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega "" Franc Mravlje L r* Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947. V letu 1955 je imelo dovolj naročil, kljub temu da je mnogo konkurence v ceni od večjih lesnoindustrijskih podjetij. Naročnike je privabljala kvaliteta izdelkov Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček $. Izguba ________________________________________________Skupaj: 2.446 525 2.371 853 17 402 6.614 A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3 Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. 10. Druga pasiva Dobiček Kritje izgube Skupaj: Vodja računovodstvu Plečnik Draga Predsednik upravnega odbora: Rudolf Anton Poslovodja: Brus Leopold 2.446 577 1.863 1.005 321 402 6.614 Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »MES0IZDELKI«, Ljubljana, Tomšičeva 3, v letu 19F>. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. avgusta 1952 z odločbo MLO Glavnega mesita Ljubljana. Pravila so bila registrirana pri MLO Glavnega mesta Ljubljana pod št. G-11416/1-54/KS-ON dne 12. januarja 1955. V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 56 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 336,543.000 din prometa, to je 123,3 %. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanje redno ter so se tekoči problemi sproti reševali aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Z^f' Naziv postavke Znesek v uoo din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 8.751 1. Sklad osnovnih sredstev 8.751 2. Investicije v teku 3.000 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije L Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva 4.161 3. Razni skladi 4.293 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 3.194 B. Obratna sredstva S. Drugi viri finansiranja investicij — S. Skupna obratna sredstva 14.846 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 11.298 5. Kupci in druge terjatve 10.314 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 405 7. Dobavitel.il In druge obveznosti 13.757 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 184 7. Razporejeni dobiček 8. izguba 11.968 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 11.968 10. Kritje izgube Skupaj: 53.445 Skupaj: 53.445 Vodja računovodstva: Križnar Edo Predsednik upravnega odbora: Bratkovič Ignac Direktor podjetja: Poglajen Stane Izvleček iz poročila o poslovanju kamnoseškega podjetja »MARMOR«, Ljubljana, Resljeva 30, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno 5. maja 1947 z odločbo MLO Ljubljana. V letu 1955 je zaposlovalo 55 delavcev in nameščencev. Obstoji iz dveh obratov: Obrat Ljubljana — kamnoseštvo in obrat Podpeč — kamnolom. Izdeluje vse vrste gradbenega materiale iz naravnega kamna in marmorna. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane ^Tiv/ BILANCA na dan 31. decembra 1956 PASIVA Zjtf' Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 12.255 1. Sklad osnovnih sredstev 12.253 2. Investicije v teku 85 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 7.188 3. Razni skladi 7.392 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva $. Drugi viri finansiranja investicij 85 4. Skupna obratna sredstva 11.888 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračuna In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 7.818 6. Kupci ln druge terjatve 4.449 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 8. Druga aktiva 38 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8.488 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 14.113 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček 14. US 10. Kritje Izgube Skupaj: 49.995 Skupaj: 49.99$ Vodja računovodstva« Sušnik Marija Predsednik upravnega odborai C Iglič Alojzij Direktor podjetjat Valant Janko a Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja za protektiranje avto plaščev »PROTEKTOR«, Ljubljana, šmartinska 64, v letu 1955 Plan j-3 bil dosežen z 98 %. Vzrok za nedoseganje plana je bil premajhen kontingent nevulkanizirane gume za leto 1955. Podjetje je zaposlovalo 17 delavcev in uslužbencev. Knjigovodstvo je bilo ažurno in je v predpisanih rokih poravnavalo obveznosti do družbene skupnosti Znesek v 000 din ^>" Naziv postavke Znesek v 000 dH 15.370 A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 15.37« 73 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 7.341 3. Razni skladi 8.02« 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij $. Drugi viri finansiranja investicij 73 ■ 45 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 4.91« 1.965 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 4.101 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 60« 8. Druga pasiva 46» 6.643 D. Finančni uspeh 6.6« 9. Dobiček M. Kritje Izgube 36.083 Skupaj: 36.0«L» Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna tn Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva 5. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček 8. Izguba *___________________________________________Skupaj: Vodja računovodstva: Vilhelm Vlado predsednik upravnega odbora« Zibert Jože Direktor podjetja: Šušteršič Jože Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovine z živili »PRI MAGISTRATU«, Ljubljana, Stritarjeva 9, v letu 1955 Trgovina je izvršila v letu 1955 promet v višini 25,971.886 din, kar predstavlja 8,20 % presežka nad postavljenim planom. MLO Ljubljana j® določil trgovini 4,8 % za formiranje plačilnega sklada, iz česar je trgovina krila 100 % plače < aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASJ^ Z^' Naziv postavke Znesek v 000 din Z^’ Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 222 l. Osnovna sredstva 222 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 22« 3. izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 221 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij ''' B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 3.667 B. Viri obratnih sredstev * C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 1.1* 5. Kupci ln druge terjatve 139 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 6. Druga aktiva 57 7. Dobavitelji ln druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba — D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 3^05^ Skupaj: 3.709 Skupaj: Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora« Direktor podjetja« Ahačevčič Milka Cervfk Karel Logar Emil > Izvleček Iz poročila o poslovanju PODJETJA ZA UREJANJE HUDOURNIKOV, Ljubljana, črtomirova 3a, v letu 1955 Podjetje je urejevalo hudournike na področju okrajev Kranj, Celje, Koper, Gorica, Maribor in Ljubljana. Zaposlenih je bilo povprečno delavcev in uslužbencev. Realizacija je znašala 132,790.852 din. Podjetje je rentabilno. Obveznosti so poravnane pravočasno AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 •A^ Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva i D. Finančni nspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba _________.____________________________________skupaj? 16.834 33 8.450 6.831 12.F10 263 28.225 73.286 Zap. št. Naziv postavke 1. 1. 3. 6. 5. A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube _______________________________________________Skupaj; Znesek v 000^y 7. 8. Vodja računovodstvai Košak Janez Predsednik upravnega odbora« Ing. Cajuko Tugomlr Direktor podjetja« Ing. Seljak Jank« Trgovina je bila ustanovljena 1. julija 1954. Promet je znašal 106,373.000 din ali 118,2% v odnosu na plan. Količnik obračanja je znašal 7,96. Knjigovodstvo je bilo vodeno v redu in ažurno. Obveznosti do družbe so bile pravočasno poravnane AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1959 PASIVA Z^P‘ Naziv postavke Znesek v 000 din ZyJ*‘ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2.149 A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2.149 2. investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije s. Izločena sredstva ln druga investicijska sredstva 1.298 3. Razni skladi 1.486 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln draga aktiva 13.905 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 11.629 5. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva 3.611 24 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 5.723 D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček S. Izguba 437 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 437 21.424 10. Kritje Izgube Skupaj: 21.424 Vodla računovodstva: Gerdin Stana Predsednik upravnega odbora: Ceh Albin Direktor podjetja: Zupančič VUJem Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »KI.h>*AVMIčarsTVO«, Ljubljana, Kolodvorska 18, v letu 1955 Podjetje ima dva obrata: ključavničarstvo in pilama. Oba obrata sta ustvarila promet za 26,204.602 din. Povprečno je bilo v podjetju zaposlenih 27 oseb brez vajencev. Vse obveznosti so bile v redu in pravočasno poravnane: podjetje je rentabilno. Knjigovodstvo je bilo ažurno in v redu *KTiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček e. Izguba Skupaj: 4.099 1.674 1956 A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Vin obratnih sredstev (skupno) 4.099 2.700 1.856 3.722 8 7. 8. 6.024 9. 10. 17.483 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznost! Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube 1.257 LS47 6.024 Skupaj: 17.483 Vodja računovodstva: Finec Marta Predsednik upravnega odbora: Krušič Franc Direktor podjetja: Plantan Milan Izvlek Iz poročila o poslovanju PEKARIJE LITIJA v letu 1055 pekarija Litija posluje kot samostojni obrat od 1. januarja 1952. Zaposluje 1 mojstra, 3 pomočnike, 1 vajenca, prodajalko in knjigovodkinjo. v letu 1954 je podjetje postalo obrtna delavnica na podlagi pravil, katere je predpisal LOMO Litija in potrdil Okrajni ljudski odbor Ljubljana °kolica. Knjigovodstvo je vodeno po skrajšanem kontnem planu. Mesečno so se delale inventure, ugotavljal in delil dohodek in sestavljale brutter bilance BILANCA na dan 3L decembra 1958 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v XX) din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 586 1. sklad osnovnih sredstev 586 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije l Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 130 3. Razni skladi 148 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 154 B. Viri obratnih Sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 608 i. Kupci in druge terjatve 575 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva A. Druga aktiva 367 7. Dobavitelji in druge obveznosti 251 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni doblče4t D. Finančni uspeh *- Izguba 9. Dobiček 221 10. Kritje izgube Skupaj: 1.812 Skupaj: 1.812 Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora« Ranči gaj Franc Direktor podjetja! Gradišek Hinko Podjetje se bavi z uvozom in izvozom kot agent in za lasten račun. Razdeljeno je na sektor uvoza in izvoza in sektor računovodstva. Predstavništva so v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in na Reki. Vsega je zaposlovalo podjetje v letu 1955 59 uslužoencev. Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga investicijska redstva B. Obratna sredstva t. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček 8. Izguba _______________________________________________Skupaj: ooo din Z$”p Naziv postavke Znesek v 00» din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 10.274 1. Sklad osnovnih sredstev 3.77« 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 8.702 3. Razni skladi 8.321 «. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij 6.508 61.499 B. Viri obratnih sredstev 1. Vin obratnih sredstev (skupno) 91.905 316.991 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 132.623 1. Dobavitelji In druge obveznosti 419.581 8. Druga pasiva S3.537 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 53.537 10. Kritje Izgube 683.626 ^SkupaJ^^ 583.626 Vodja računovodstva: Švar Krista Predsednik upravnega odbora; Kmet Sonja Direktor podjetja: Močnik Vlado Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »>0BRTEXP0RT«, Ljubljana, Komenskena 12. v letu 1955 Glavni predmet poslovanja po volumnu in vrednosti so bili izdelki lesne galanterije (obešalniki, krožniki, sklede) nadalje lesene igrače, športni artikli, metle, usnjena galanterija ter kovinski izdelku Kot namembne dežele so prišle po količini in vrednosti v vrstnem redu v poštev Anglija, Švica, Holandska, Avstrija, Nemčija. — Proizvodni viri izvoznih dobav so razširjeni po celi republiki z dobavnimi bazeni: Notranjski, Dolenjski, Štajerski in Gorenjski. Pri tem pa je omeniti, da so sodelovali izključno samo podeželski obrati vseh sektorjev, dočim mestnih obrtnikov radi previsokih kalkulacij ni bilo mogoče vključiti. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASlV* Zs^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Z£8tp" Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna in izločena sredstva l. Osnovna sredstva 523 A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 523 2. fnvesticlje v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 1.958 3. Ilaznl skladi 2.236 B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 448 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev «. Vin obratnih sredstev (skupno) 4.958 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva 2.616 8.819 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2.967 D. Finančni uspeh 1. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: 20.451 B. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 3.680 20.451 34.815 10. Kritje izgube Skupaj: 34.81>~» Vodja računovodstvai Predsednik upravnega odbora« fllrektoi podjetja: Pivec Marlenka Bizilj Tonka ' Ing. Potočnik Milan Izvleček iz poročila o poslovanju tovarne baterlt »7MAJ«, Ljubljana, šmartinskn 28. v letu 1955 Podjetje je v letu 1955 povečalo svoje obratne prostore z dozidavo novega trakta. S tem je ustvarilo osnovne pogoje za norutaino poslovanj^ Proizvodnja se je dvignila od 15,116.885 galvanskih členov v letu 1954 na 16,722.154 členov v letu 1955. Izvoz je kljub izpadu turškega tržiSc9 * dosegel višino 214.179,68 dolarjev. Povprečno število zaposlenih je znašalo 444 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PAS^£ Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Zš'‘tp' Naziv postavke Znesek v roo A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 84.376 A. Viri osnovnih In Iztočenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. investicije v teku 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 31.998 14.279 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo 3. Razni skladi 18.131 13.95* 199.T5* B. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva ‘ • C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 198.763 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 3. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 5. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 79.681 56.768 96.518 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh • 9. Dobiček 43.413 91.533 »6.51^ ^SkupaJ^^ 562.383 10. Kritje Izgube Skupaj: 562.352*^ Vodja računovodstvai Bahovec Ivan Predsednik upravnega odboru Steiner Ivo Direktor podjetjai Petelin Stanko