V e s t n i k. Zbororanje štajerskega uČIteljstTa se je izvršilo dne %. t m. v Gradcu nepričakovano veličastno. Okrog d v e t i s o 6 učiteljev ia učheljic se je zbralo v prostrani Štefanijini dvorani v po^lopju štajerske hranilnice, Navzoča sta bila oba deželna Ijndskošolska nadzornika Tumlircz in Končnik, dalje dva deželna odbornika Robič in Hoff mann-Wellenh o f ter deželni pbslanci Wastian, Krebs, Burger, Einspiener, Daniel, Stallner, Feyrer, Rokitansky in Radansky. Od slovenskih listov so poslali na zborovanje svoje poročevalce „ Učiteljski Tovariš", nDoraovina" in nNarodni List". Predsedoval je H o 1 z e r , prvi podpredsednik je bil G r a d i šn i k. Ediua točka vzporeda je bila: „ Obupni položaj učiteljstva in zahteva k odpomoči". Glavni poročevalec Gassarekje govoril imenitno. Njegov govor, ki je velezaoimiv, priobČimo v prevodu. Naš poročevalec si ga je izprosil od govornika K tej točki so še govorili Otter, mešč. učiteljica W o d i c z k a, učiteljica ienskih ročnih del P e 11 i n gerjeva in mešč. učitelj H e r z. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Vladalo je nepopisoo navdušenje. Bazni poslanci in drugi prijatelji učiteljstva so poslali pozdravna pisraa in brzojavke, med temi tudi uredništvo našega lista. Nataučno poročilo objavimo prihodnjič. Učiteljskl dobrotnikl. Društvu za zgradbo -Učifeeljskega konvikta" so darovali: Vesela družba v Fleischmanuori gostilnici v Metliki 4 K (poslala gdč. Pavia Fleischmann o v a v Metliki). PoroČil se je tovariš Rudolf P 1 e s k o v i č, c. kr. učitelj v Idriji, z gdč. Marico 0 r č k o v o, c. kr. učiteljico ravnotam. Oestitamo! — PoroČila se je gdč. Antonija Jannochna, c. kr. učiteljica v Idri.ji, z g. Karlom Hajdukom, c. kr. adjuaktom rudniške politiške oblasti v Celovcu. Bilo srečno! Umrla je v Št. Jerneju soproga nadučitelja tovariša Trosta, gospa Lina Trostova, roj. Bervarjeva. Iskreno sožalje! — Nekrolog priobčimo prihodnjič. Imenovana je absolvirana učiteljska kaodidatinja Ana Vavknova za provizoričuo učiteljico v Bučki, učiteljica Julijana Kocijančičeva pa za provizoričuo učiteljico t Studeucu. E poglaTJu o obnpnem položaja ]jndskošolske?a učiteljstTa smo prejeli tudi še te vrstice: Da ne boste mislili, da jaz ne vidim našega skrajno obupnega položaja, naj izpopolnim s par številkami podatke tovariša iz I s t r e v zadnjem nTovarišu" str. 57. — Na naši šoli je lani kot nadomestna učiteljica poučevala gospica, ki je imela zrelostno in sposobnostno izpričevalo. Ker ni bilo tu dobiti primernega stanovanja, se je še vsak dan vozila iz Ljubljane in v Ljubljano. Za svoje delo je dobivala mesečno 50 K. Mbja kuharica pride na mesec v denarju na 20 K, hrana, stanovaoje, perilo itd. je tudi vredno vsaj 1 K na dau, kar znese na mesee 30 K. Toivj ima mesečno 50 K kakor nadomestna učiteljica. A moja kuharica ima lažje delo nego učiteljica, več in boljše hrane, kakor si jo mora učiteljica za tiste groše privoščiti, manj potroši za obleko in ima manj odgovornosti. Prav lahko si prihrani denarja za stara leta. Torej je odloi_o v boljšeni položaju — čeprav ji ui bilo treba niti eno leto zastonj služiti — nego učiteljica, ki se je morala 12 let pridno učiti in prebiti težke izpite ter ves ta čas denar trošiti, t. j. kapital investirati. — Tistim, ki bi mi utegnili reči. da se rai ne godi tako slabo, če morem imeti tako drago kuharico, moram povedati, da je moja kuharica preeej s k r o m n a , zakaj pri nas imajo po 20 K na mesee še tiste dekle, ki opravljajo krave. — Naši dninarji imajo po 3 K na dan, t. j. 6 X 3 = 18 K na ted _, t. j. 4 X 18 = 72 K na mesee Če se za tistih 22 K, ki jih ima na mesec ve6 kot kaka pomožna učiteljica, zavaruje pri kaki zavarovaluici, tedaj bi užival čez 30 let bržkone lepšo pokojnino kakor pa kaka učiteljica. Kar izračunajte! Poleg tega pa s tistimi 50 K veliko lažje izhaja, kakor učiteljica s 100 K. Ou je že gosposko oblečen, če potroši '/3 od tega za obleko, kar m 0 r a potrošiti učiteljica, če hoče biti d 0 s t 0 j n a. Dninar ne potrebuje takorekoč nobenega vinarja za svoje nadaljno izobraževanje, medtem ko m 0 r a učiteljica trošiti za to desetake itd. itd. Toda dovolj 1 Ne bom razprezal te slike Sarao to naj oraenim, da učitelji potrebujemo še veliko več nego naše koleginje, če hoče_10 tako nastopati in delati v človeški družbi, kakor z ahteva svet od nas.*) To morajo uvideti vsi paraetni in posebno še inteligentni ljudje. Očetje morajo videti, da le učitelj - m 0 ž a k more njihovim otrokom z besedo in zgledom vcepiti kaj možatega. Hlapci morejo izrediti le — hlapčevske nature. In vprašam: kateri oče želi imeti svoje otroke izrejene in podučene samo za — hlapce?! — Zato sem prepričan, da moraio vsi z a v e d n i 0 6 e t j e in sploh m 0 ž j e , ki jim je prihodnost našega naroda količkaj pri sreu, biti v tem edini, da je učitplja treba postaviti na tako gmotno podlago, da se bo brez skrbi za svoj vsakdanji kruh iz vse raoči posvetil p r a v i (ne navidezni) krščanski vzgo.ji naše mladine. Zavedni očetje bodo prej ali slej imeli 0 tem besedo, ne pa tisti, ki nimajo otrok in torej ne morejo imeti tudi nobenega srea za družino. Št. Vid, 3. svečoa 1907. Janko Ž i r 0 v n i k. Sodba 0 ,,U_teljskem ToTarlšn". _U č i t e 1 j s k i Glas", glasilo ^Saveza dalmatinskih učitelja", ki izhaja po enkrat na mesec v Šibeniku, piše v 1. letošnji številki 0 našem listu doslovno: »Naša braca Slovenci pravo mogu da se ponose glasilom _UčiteIj Tovariš", koji ove godine uavršuje četrdeset i 8edmu od postanka. Po tome je on naj stariji slovenski list, koji je vazda bio neustrašiv branic slov. učiteljstva i narodu. On je sretno preturio mnoge neprilike, a sada u svojoj domoviui i van nje uživa veliko poštovanje i Hgled. List je rasturen po svima slojevima puka, pak je rado čitan i vigjen. Oijena mu je godišnja 8 K. Slovenci su tako dotjerali svoj jezik u pisaDJu, da ga mi moremo lako i bez natege razumjeti. Za to ovaj list može da bude pristupačan i našem učiteljstvu, koje <*e u njemu naudi stručne spreme, pouke i zabave." Nadzornika obrtnih nadaljevalnlh šol. Naučno ministrstvo je v sporazumu s trgovinskim ministrstvom imenovalo za nadzornika obrtoib nadaljevalnih šol s slovenskim učnim jezikom v politiških okrajih Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Postojna, Kočevje, Logatec, Novo mesto in Crnomelj, kakor tudi obrtnih nadaljevalnih šol s slovenskim učnim jezikom na Primorskem, c. kr. ravnatelja umetao-obrtne strokovne šole v *) Pri regulaciji užiteljskih plae stojimo mi na stališčn popolne enakopravnosti. . Uredn. Ljubl.jani, Ivana Š u b i c a , in za nadzornika obrtnih nadaljevalnih šol s slovenskim učnim jezikom v politiških okrajih Krško. Kranj, Litija, Radovljica in Kamnik, profesorja na iraenovanem zavodu, Jožefa V e s e 1 a , in sieer oba od 1. februarja dalje za dobo treh let. II. rodlteljski Tečer, ki ga je priredil učiteljski zbor I. mestne šole v Ljubljani, se je obnesel zopet prav dobro. V prostorni telovadnici se je zbralo zopet biizu 300 poslušalcer, med katerimi so bili tudi g. ravnatelj č r n i v e c , g. magistratni svetnik L a h , g. sodni tajnik M i 1 č i n s k i , g. prof. dr. Ž m a v c i. dr. Večer je otvoril g. šolski vodja Dimnik s primernem nagovorom in pozdravom na vse prisotne. Na to je predaval g. katehet A. ČJ a d e ž „0 alkoholu z ozirom na mladino". Predavanje je bilo jako zanimivo ter je žel g. predavatelj burno odobravanje od vseh prisotnih. Po končanem predavanju je zaključil šolski vodja večer z primernim povabilorn na III. roditeljski večer, ki bo dne 9. marca in bo pri njem predaval tov. L. J e I e n c 0 temi: „ Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati". Nato se je pa vnel prav živahen razgovor s starši in učitelji 0 napredku in vedenju šolske mladine. Roditel.jski večeri postajajo vedno bolj priljubljeni med ljudstvom. Tudi to je sad lenarjenja! Iz seje c. _r. okrajnega šolskrga sreta vPostoJnl, dne 23. januarja 1907. Izza zadnje seje kurentnim potom rešene vloge — med drngimi, da se je obiMna Lože pri Vipavi izlofila iz šolske občine Goče, ter da seje v Ložab, dne 1. prosinca 1907 za vasi Lože in Manče storila javna enorazredna Ijudska šola, 2 odlokom c. kr. mioistrstva za bogočastje in uk na priziv, ki so ga proti razsodbi c. kr. dež. šol. sveta vložili posestniki iz Lož in deželni odbor, da se je na tej šoli nastavila prov. učiteljicavoditeljica izprašana učitelj>ka kandidatka Josipina V 0 n č i n 0 v a , da sta dobila prov. učitelj Anton Sebaher v Postojni trimesečni in prov. učiteljica Anica Fajdigova na Vrhpolju tritedenski dopust — oba zaradi bolezni. in da je za prihodnjo šestletno dobo kot zastopnik cerkve v okr. šol. svetu po^tojnskem iraenovan dekan J. G 0 r n i k iz Postojne. se vzamejo na znanje. Učitelj I. B 0 ž i č na Ubeljskem dobi zaradi bolezni dopust do 16. julija 1907. Priziv nekega gospodarskega odseka zoper izvolitev kraj. šol. sveta se kot v zakonu neutemeljen zavrne. Učiteljici B. B i s a i 1 0 v i v Trnovem se pripozna 3. starostna doklada od 1. januarja t. 1. dalje. Kraj. šol. nadzornikom se imenujejo, in sicer: za Lože grajščak Karel M a y e r , za Jurišče posestnik Anton Š a j n in za Šturje trg. Ant. Š a p 1 a. Končno se sestavijo v svrho definitivnega nameščenja učnih mest v Dolenji vasi, Knežaku, Ostrožnembrdu, Postojni. Slapu, Šembijah in Trnovem tabele prosilcev. S. Čebelarjl v Bosni prirede meseca avgusta t. 1. v kopališču Ilidže pri Sarajevem prvo čebelarsko razstavo za Bosno in Hercegovino. Ta razstava utegne zanimati tudi naše tovariše čebelarje. Namen STetega pfsma. nDomoljub" (leta 1906., št. 49) piše tako-le: nPri razlaganju svetopisemskpga popisovaoja se nam je ozirati posebno na dve toČki: da sveto pismo govori z verskega stališča ia da je n a m e n j e n 0 n e i z 0 b r aženim Izraelce m." — Ta odkritosrčnost pove mnogot ,,Les;a natlonale" je 1. 1906. nabrala v Dalmaciji lepo vsoto 39.960 K.