»oftttrttM platen« v gotovtnt. Štev. 4. V L)ubQanl( dne 15. marca 1929. IX. leta. Telefon štev. 3040. VOJNI INVALID GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS List izhaja 1. in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. — Naročnina mesečne 2 Din.Rokopisi se ne vračajo Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. — Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040. OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI Delo invalidske internacionale. Predsedstvo internacijonale, ki ima svoj sedež v Ženevi, je sklicalo svoj 9. sestanek. Isti se je vršil od 1. do 3. marca t. 1. v Pragi in je bil polno pose če n. Dnevni red je obsegal: 1. Poročilo o delovanju Giamaca po berlinskem kongresu; 2. finančno poročilo za leto 1927—28; 3. Razna poročiia internacijonale; 4. Organizacija za 5. letni kongres v letu 1929. Sestanek se je vršil v praškem reprezentančnem domu in ga je otvori! sedanji predsednik tov. Maroke iz Berlina. Sledili so pozdravi predsednika, kakor tudi zastopnika čehoslovaških organizacij tov. Tureka. Tov. Maroke je poročal, da so bili sklepi berlinskega kongresa dostavljeni v vse v bivši vojni udeležene države. V kolikor so bili sklepi storjeni, posebno za gotove države, so bili izročeni njihovim vladam z željo pp izpolnitvi, V Bulgariji, kjer je preskrba še slaba, je imela intervencija toliko uspeha, da je bil invalidom in vojnim žrtvam izplačan priboljšek 50 milijonov levov. V Avstriji in Čeho-slovaški uspehi še niso sigurni. Za slepce v Gdanski je imela intervencija uspeh, da se bo obdržal n tiho v posebni zavod. internacij onalni urad dela je bil naprošen, da zbere vse študije raznih sistemov preskrbe in je izjavil, da bo napravil sestavo, kolikor bo v njegovi moči in jo stavil na razpolago. Pri mirovnem delu je stopila Ciamac v zvezo s svetovnimi družbami, priključitev tozaddvui svetovni zvezi pa ni našla pravega odmeva pri sedanjih organizacijah svetovne zveze. Pač pa je predsedstvo Giamaca prisostvovalo tozadevni seji 27. 10. 1928 v Parizu. V letu 1930 se bo vršil in-ternacijonalni mirovni kongres o priliki 10 letnice družbe narodov. Priključitev k svetovni zvezi je še nadalje opustiti, vendar pa sodelovati z internaci-jonalnim tozadevnim odborom. Predsednik je predlagal napraviti spomenico po sklepih berlinskega kongresa na tozadevno konferenco izvedencev v Parizu. To poročilo je našlo med vsemi navzočimi udeleženci odobravanje in formuliran je bil sledeči dopis: Predsedstvo internacijonaine skupnosti vojnih poškodovancev, ki ima svoj sestanek od 1. do 3. marca t. 1. v Pragi pošilja sledeče v vednost: Internacijonalna skupnost dela z 20 udruženji in 3 milijoni člani, si je dala za glavno nalogo v svrho obvestila narodov, pristopiti k ohranitvi miru in likvidaciji vseh iz vojne izvirajočih problemov. Na kongresu skupnega dela od 9. do 11. avgusta 1928 se je izrazila želja na prizadete vlade. Dotično željo prinašamo tudi konferenci izvedencev v vednost in prosimo vpoštevati njeno vsebino pri bodočih posvetovanjih. Tozadevno pismo^ je bilo odposlano še iz Prage. Priložene so bile točke sklepov berlinskega kongresa, katere smo že lani objavili. Računski zaključek finančnega poročila je podal v kratkem tov. Tixier. Prispevki organizacij niso bili doseženi, radi tega se je naročilo tajništvu, da razpošlje opomine. Internacijonalni list je imel v prvem letniku kakih 700 naročnikov. Da se bo razširil, so bili sprejeti sklepi, da naj organizacije preskrbe čimvečje razširjenje med svoje skupine. Predsestva udruženi se prosijo, da podpirajo redakcijsko delo. Za letni kongres 1929 obstoji povabilo poljskih tovarišev. Sklenjeno je bilo, temu povabilu se odzvati zato je določen 5 letni kongres v Času od 4. do 6. avgusta 1929 v Varšavi. Na dnevni red pridejo sledeča vprašanja: 1. Poročilo predsedstva o delovanju. 2. Vpostavitev temeljev za predvidevanje pravic in zaščite. 3. Delovanje udruženi za izvedbo Keiloggove-sa pakta. 4. Vpostavitev akcijskih odborov v posameznih državah. Za poročevalce k temu so imenovani za točko 2 tov. Dechamp, za točko 3 pa tov. Cassin in Ross-mann. Med vršitvijo tega sestanka v Pragi je bi! sprejet predsednik pri županu mesta in zunanjem mini- stru dr. Benešu, ki je informiral o ciljih Giamaca. Ob tej priliki je govoril predsednik tudi za zboljšanje preskrbe na Cehoslovaškem. Minister Dr. Be-neš je izjavil, da obstoja precej nedostatkov v preskrbi za katere se bo o priliki zavzel. Po želji avstrijskega delegata se je sklenilo odposlati posebno deputacijo tudi na Dunaj in sta bila za to izvoljena tov. Maroke in Viala. Predsednik narodnega sveta dr. Gürtler je sporočil, da sprejme delegacijo, dočim je zvezni kancler dr. Seipel isto odklonil kar se je vzelo na znanje z obžalovanjem. Po končanem sestanku se je vršil shod čehoslovaških vojnih žrtev, na katerem so govorih različni zastopniki in so bila vsa obvestila sprejeta z velikim odobravanjem. Nekatere podrobnejše predloge, ki so bili stavljeni od različnih organizacij za bodoči internacijo-nalni kongres hočemo v naslednjem pojasniti: Na predlog francoskih bivših svetovnih borcev republikancev je sklenjeno staviti na dnevni red kongresa vprašanje ustanovitve eksekutivnega odbora internacijonale v vsaki državi. Isti bi stal pod nadzorstvom predsedstva v zvezi s priključenimi udruženji in zasledoval izvedbo letnih skupščin. Najmanj vsako leto dvakrat bi se moral sestati, ali po svoji inicijativi, ali pa na povabilo internacijonale. Kot posebna točka bo intemacijonalno vprašanje miru, v glavnem radi izvedbe mirovnega dneva po vseh državah. V preskrbi vojnih žrtev je odločati glede sledečih predlogov: 1. V kakem obsegu in s katerimi sredstvi more zastopati internacijonala »Ciamac« gospodarske interese vojnih žrtev. Ta predlog je stavljen od Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS. (našega Središnega odbora). 2. Sestava odbora za preskrbo bolnih na pljučih. Ta odbor ima za skrbeti kako se v posameznih državah vodi boj proti tuberkulozi. Predlog je stavljen od Udruženja pljučno bolnih iz Francije. 3. Preskrba brezdomovincev in onih, ki ne žive v svojih domovinskih državah. Predlog stavljen od nemškega »Reichsbunda« vojnih žrtev. Ugotovitev podlage za internacijonalno ureditev'. pravic vojnih žrtev. Taka podlaga bi bila za skleniti v društvu narodov in bi jo moralo isto tudi nadzorovati. Ta predlog je stavljen od Centralnega udruženja vojnih žrtev Bulgarije. 4. Sestava objav vseh zakonitih predpisov v vprašanju preskrbe vojnih žrtev v treh svetovnih jezikih. Predlog Zentralverbanda vojnih žrtev iz Avstrije. 5. Internacijonalni temelji preskrbe vojnih žrtev. V tem vprašanju so sklepi lanskega kongresa v Berlinu sledeče vsebine: Ugotavlja se, da bi bil umesten boljši nastop internacijonaine borbe pri vladah z ozirom na enotni sistem preskrbe. Kongres poziva predsednika, da podvzame sestavo skupnih temeljev v preskrbi vojnih žrtev za vse države z željo, da bi se izpolnili in nudili predpogoj miru in civilizacije. Organizacije naj naznanijo svoja mišljenja in predloge o preskrbi. Internacijonalni urad dela se prosi, da nudi zaprošeno pomoč pri sestavljanju načrtov in stavi na razpolago študije različnih sistemov. Kakor smo sklepali na našem lanskem kongresu v Bitolju, je bilo internacijonali izraženo povabilo, da naj bi se vršil letošnji internacijonalni kongres vojnih poškodovancev v naši državi. Po sklepu v Pragi pa vidimo, da se bo vršil v Varšavi. Gotovo je bilo več povabil in se bo mogoče naše vpoštevalo pozneje. Položaj voinih žrtev. Sedaj, ko se dela nov invalidski zakon, ko se od ene strani beleži, da je že malone gotov in da ga bo kmalu kralj podpisal, a od druge strani se zatrjuje, da se mora prej imeti statistika vojnih žrtev predno se lahko izda invalidski zakon, ki bo vojnim žrtvam res kaj nudil, ko se govori o reduciranju vojnih invalidov in tako dalje vse mogoče, povdarjamo, kar smo že v prejšnji številki zapisali. Kdor je okušal grozote vojne na svojem telesu tako, da mu je vzeto zdravje, udi in s tem eksistenca, se mu mora nadoknaditi odvzeto v toliki meri, kakor je to mogoče in tako, da ne bo še sedaj od pomanjkanja in bede umiral. Da te naše zahteve niso samo tako govorjene, nego oprte na faktičnih dejstvih, naj navedemo tukaj dva slučaja — samo dva. a jih je stotine in stotine — ki kažeta, kako baš vojni invalidi trpe. Akcija za siromašno deco, ki jo je pokreniio »Jutro« v svojih poročilih poroča sledeče: »... V našem kraju,« piše majhen posestnik, ki se je udeleževal te akcije, »v našem kraju je polno podpore potrebnih revežev brez obleke in vsake hrane, kakor tudi brez kuriva. Pa ker je gotovo to nemogoče, da bi se pomagalo vsem. zato prosim za najbolj revno meni poznano družino. To je viničar A. B., vojni invalid, ki so mu v vojni noge tako zmrznile, da je revež brez prstov in pete na nogah, da komaj hodi. Invalidne podpore pa iz meni neznanih razlogov ne dobiva. Invalid ima še zraven bolno mater. V tej hiši je taka beda, da človeku, ki ima srce, solze stopijo v oči, ako pride v hišo. Bil sem te dni baš pred obedom v tej revni hiši. Kosilo, sestoječe iz juhe, v kateri je bilo nekoliko koruzne moke. Ako je bila moka prekuhana ali osoljena, nisem hotel vprašati, pač pa sem videl, da zabeljena ni bila. To je bilo baš v nedeljo. Otroka sta stala pri peči, skoraj popolnoma naga in bosa. Žalostno sta se ozirala po juhi in sta menda željno čakala, da jaz odidem, da so šli jest. Stara, bolna mati je sedela pri peči in je bila le toliko oblečena, kolikor se spodobi, da se človek za silo pokrije. Gospodar je stal pri mizi zelo slabo oblečen, posebno čevlje je imel slabe. Seveda je rekel, da ga ne zebe v noge, ker jih ne čuti zaradi ozeblin, zadbbljenih v vojni...« Tako govori to poročilo. Invalidnine ue dobiva, dasi ima vsled vojne ozeble noge. Vsled tega je za delo tudi manje sposoben in vsled tega trpi on. žena, mati in otročička. Ali ni tu nekaj, kar kriči po pravici Ali ni tu tudi morda kakšna redukcija invalidov kakšna komisija spoznala, da on ni invalid? In takih slučajev je stotine. Pa poglejmo še eno drugo poročilo. »V naši vasi,« piše nek drug sodelavec v tej akciji, »živi vojni invalid z ženo in peterimi otroci. On sam je težko bolan na malariji, katero je dobil v vojnem ujetništvu v Turkestanu. Sposoben je samo za najlažja dela. Družina je navezana skoraj edino na zaslužek žene, katera služi borni kruh s pranjem perila tukajšnjim fin. stražnikom. Zaradi letošnje strahotne zime je družina brez sredstev ter ni oče že dva meseca zaslužil pare ...« In tako dalje. Ponavljamo. Navedli smo samo ta dva slučaja iz mnogih enakih, da pokažemo, kako so vojne žrtve vedno in povsod najbolj prizadete in si svoje pohabljenosti in bolezni niso same zakrivile niti najmanje. Zato pa je dolžnost, da bo novi invalidski zakon tak, da bo lečil ravno te rane najbolj, da bo takim vojnim žrtvam — ne glede, ali imajo pismeno legitimacijo, da so to dobili v vojni ali ne — nudil eksistenco. Nekaj podatkov k invalidskem vprašanju. Poročila dnevnih časopisov so beležila, da je nov invalidski zakon v načrtu že izgotovljen in čaka na odobritev in podpis. S tem je baje Komisija za revizijo invalidskega vprašanja končala svoje delo. O podrobnostih načrta ni nič znanega, le toliko je pojasnjeno, da bodo invalidi še enkrat pregledam, dotični, ki niso invalidi oziroma se jih ne more smatrati za invalide reducirani, ostalim pa se bo stanje zboljšalo. Po teh vesteh je pričakovati, da bo naše vprašanje kmalu rešeno. Prvotna poročila so trdila, da nov invalidski zakon toliko časa ne bo izšel, dokler ne bo izvršena revizija ali ponovni splošni pregled invalidov. Utemeljevalo se je s tem, da je treba ugotoviti šele pravi stalež ali število invalidov in to iz samih dotičnih, ki so faktično invalidi. Iz zadnjih poročil pa moremo sklepati, ako je že načrt zakona gotov, da bo najbrž že poprej izšel in prinesel zboljšanje. Po izraženih željah našega udruženja bi bilo to res v našem interesu, ker komisije za pregled- invalidov kljub teinu, ako zakon prej izide, lahko j dcije, ki bi 'jim »lajšale iskanje m pridobivanje zasluz-izvrše delo pozneje. j 'ka- v 'bo predloži potrdilo občine le o družinskih članih in j skuDni vrednosti 12000 Din in sicer kompletna j “Lf2 kd0 Na raZ00li2° 80 3 VrS,e Z i za inoške „Meke'in vreka ! ven in veliko boljši. Povedalo se nam je tudi, da bo vsak ostal zaščiten, ki je faktično invalid vsled vojne in ima za ugotoviti poškodbo v gotovi meri. Priprave za novi invalidski zakon. Kako bo izgledal novi invalidski zakon se seveda ne more nič določenega reči. Komisija dela, minister za socijalno politiko je izjavil, da mora biti tak, da bo nudil vojnim žrtvam nekaj, Oblastni odbor Udruženja za ljubljansko in mariborsko oblast je dal svojo spomenico, ki smo jo v prejšnji številki priobčili in obrazložili našo intervencijo. Listi poročajo eno in drugo iz česar se pa ne da nič pozitivnega sklepati. Tako je pred kratkim »Slovenec« poročal, da je zakon že takorekoč gotov in čaka še samo kraljevega podpisa. Sedaj poroča »Slovenski Narod« od 13. marca t. 1. sledeče: Posebna komisija, ki v ministrstvu soc. politike izdeluje projekt novega invalidskega zakona je projekt v glavnih obrisih dovršila. Po tem projektu bodo lahki invalidi do 30% in radi bolezni reducirani. Za invalide se ne bodo smatrali oni, ki niso bili ranjeni v vojni in za invalidske rodbine bodo priznane le one, čijih vzdrževalec -je padel ali umrl za časa vojne. Kar se tiče invalidov vsled bolezni, bodo priznani samo oni, ki so zboleli neposredno na bojišču. Odpadli bodo torej vsi, ki so bili po vojni proglašeni za invalide n. pr. radi srčne napake, revmatizma in pod. Komisija smatra, da je treba reducirati lahke invalide (do 30 %) zato, da se lahko bolje poskrbi za težke invalide. Posebno kategorijo bi tvorili invalidi od 30 do 40 %. Dobili bi posebne bene- a) lahki plug za bregovito zemljišče imenovan »Servus«; b) težak plug za ravnino imenovan »Komet«; c) lahki plug za hribovite kraje. Osebe, ki so že dobile od ministrstva socijalne politike kot invalidsko podporo kako orodje, ne morejo dobiti plugov. Invalidi, vdove in sirote iz mariborske oblasti, ki so siromašni in prihajajo v poštev za podelitev ! najfinejše moke. Vsem, ki se interesirajo za krasne dobitke pri-i poročamo tombolske karte, ki se dobe v pisarni ‘ Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v ' Mariboru, Rotovški trg 6 med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. V isti pisarni med navedenimi uradnimi urami naj dvignejo člani svoje legitimacije za vožnjo, katere so pustili podaljšati za letošnje leto. Oni. ki še nimajo podaljšanih legitimacij za leto 1929 naj jih čimprej predlože, ker jih Krajevni odbor plugov (gotovo samo poljedelci, kmetje) naj vlagajo ( II ÄÄÄÄ'Ä: I V ljubljanski oblasti pa so take prošnje po ve- i in za Božič ponovno izkazal čut do najrevnejših čini že vložene, ker je za sprejemanje istih poobla- j članov in njihovih družin, katerim je pomagal v ščen Oblastni odbor za ljubljansko oblast. Razpis obliki denarne podpore in sicer so prejeli: preko občin se je izvršil že pred dobrim mesecem. Najbrž se nahajajo vložene prošnje pri ministrstvu socijalne politike, ker po izjavi došlih invalidov plugi še niso razdeljeni. Kakor razpis izrecno označuje, ne prihajajo v poštev za pluge le invalidi temveč tudi družine padlih. __________ Naše gibanje. Radi občnih zborov opozarjamo vse Krajevne odbore, ki jih še niso sklicali, da to takoj store, ker smo letos že itak vsled hude zime zavlekli termin po pravilih. Za tiskovni sklad našega glasila so nabrali o priliki neke obrtne pomočniške preizkušnje znesek 130 Din, katere nam je izročil g. Adolf Kern iz Kranja. Najlepša hvala. Po 200 Din: Čerpes Mijo, Standeker Franjo, Klaneček Franjo in Knezer Rozalija. Po Din 150: Hostnikar Andrej, Penič Ljudmila in Komel Alojz. Po Din 100: Leber Marija, Verbost Avgust, Šober Anton, Kranjc Franc, Kavran Kunigunda, Rakar Josip, Leber Marija, Planinc Ernest, Bohak. Terezija. Horvat Ignac, Petek Alojz, Gustin Terezija, Rat Cecilija, Knuplež Jožef in Kosmač Eliza. Po Din 85: Stauber Marija. Po Din 75: Kos Antonija, Brunčič Alojz. Knez Ferdo, Krojz Jožefa, Lang Antonija, Maroh Ana. Knez Filomena, Kleiderman Jožef, Potočnik Franc, Prosenjak Marija, Zaucer Rozalija, Hojnik Terezija, Majcenič Amalija, Senekovič Julijana, in Sab- ler Franc. ^ c; Po Din 50: Onič Marija. Cafuta Marija, bi- monič Marija. Šauperl Franc, Stiper Marija, Kri- vcc Ana, Heričko Leopold, Novak Alojzija, Dvoršak Julijana, Drobine Anton, Koželj Marija, Mlinarič Marija, Janžekovič Alojzija, Breznik Terezija, Žižek Marija, Kočevar Ana, Kebrič Rudolf, Ferk Julijana, Baumkirchner Štefan, Polančič Frančiška, Bombek Alojzija, Vogrin Maks, Jug Ferdinand, Košar Marija, Golob Antonija, Polenšak Antonija, Purg Ivana, Pernat Jera, Kancler Eliza, Kugler Jurij, Ropert Marija, Šprah Ivan, Blažič Marija, Kaiz-er Terezija, Cerič Marija, Šmigoc Josip, Zaspan Genovefa, Kraner Franc, Petek Marija, Kranjc Marija, Sladič Mihajlo, in Križanec Franc. Din 125 je prejela Švan Ivana. Po Din 45: Ferk Franc. Po Din 40: Schuster Avgust. Po Din 30: Sternad Franc. Po Din 90: Knezer Rozalija, Kleiderman Jožef, Planinc Ernest in Koren Henrik. Skupaj je bilo izplačano v letu 1928 podpore najrevnejšim Din 6.610. To znači, da je Krajevni odbor mnogim članom omeji! bedo in siromašnost, zlasti pa, ker je bila članom dana podpora za velikonočne praznike in za božičnico, da so si zamegli za praznike s to skromno podporo nabaviti vsaj par kilogramov moke ali druge potrebščine. Pripomnimo, da je med temi mnogo takih, ki so šele tedaj plačali članarino, ko so prejeli podporo, kar pa ni na mestu. Nekateri člani nalašč prezirajo dolžnosti napram organizaciji in šele tedaj uredijo zadevo pri organizaciji, kadar kaj dobijo ali prosijo. Zato bo- Krajevni odbor v bodoče vpošteval izključno le one prosilce in člane, kateri bodo imeli članarino vnaprej plačano in obenem, da bodo naročniki »Vojnega invalida». Škofja Loka, Krajevni odbor UVI poziva članstvo, da plača zaostalo članarino in naročnino za Vojnega invalida. Obenem naj prinese vsak, ki ima legitimacijo za 3-kratno vožnjo, da se jih skupno odda k obnovitvi za letošnje leto. Vsakemu posebej tozadevno ne more odbor takoj ustrezati, zato je treba, da se legitimacije obnove začetkom vsakega leta na poziv in za vse. Obč. zbor kraj. odb. UVI v Vel. Laščah se je vršil dne 27. jan. 1929. Vsled izredno slabega vremena je bilo zelo malo članov navzočih. Tajnik je poročal, da izkazuje vložni zapisnik 121 dopisov. Odposlanih dopisov je bilo 78, prejetih 43. Članov je 55, seje so bile 3. Blagajnik je poročal, da znaša čisto premoženje Din 4824.13 Upr. odboru je bil na predlog' tov. Maležiča podeljen absolutorij s pohvalo. Izvoljen je bil zopet stari odbor: Prijatelj, Praznik, Novak, Galien, Mencin, člani upr. odbora; namestniki Tiselj, Pengal, Zadnik; Maležič, Kobilca, Žužek, člani nadz. odb.; namestnika Adamič, Petrič. Overovatelja: Maležič, Galien; delegat Prijatelj, namestnik Novak. Pri slučajnostih je tov. Maležič predlagal, da se po odobritvi O. O. razdeli 2450 Din med najrevnejše člane, kar je bilo sprejeto. Tov. Novak "je predlagal, naj bi se na pristojnem mestu storili potrebni koraki, da bi invalidi, ki so prejeli zemljo (agrarna reforma) dobivali pokojnino. Nadalje se je vršil razgovor o časopisni vesti glede invalidov, ki so pod 50 odstotno delanezmožnostjo. H koncu je dal predsednik nekatere informacije članom, nakar se je občni zbor zaključil. Državni v pokojen ci invalidi. Krajevna organizacija udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je pred kratkim na podlagi.osebnih informacij obveščala one invalide, ki so bili v državni službi in so danes v pokoju, da jim pripadajo dvojne legitimacije za trikratno polovično vožnjo. Železniška direkcija pa dvojnih legitimacij ni izdajala, kljub te- mu, da je bilo vloženih pri Računovodstvu delegacije ministrstva financ v Šentpeterski vojašnici več prijav vpokojenih invalidov, oficirjev in podoficirjev in civilnih državnih nameščencev. Delegacija ministrstva financ se je na podlagi teh prijav obrnila za pojasnilo na Direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Prejela je odgovor, ki ga je naznanila Oblastnemu odboru udruženja vojnih invalidov. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je s svojim odlokom z dne 11. I. 1929 G. D. br. 2352 sporočila, da vojni invalidi, ki prejemajo poleg invalidnine tudi pokojnino kot vpokojeni častniki, podčastniki, odnosno državni nameščenci nimajo pravice do dvojnih legitimacij temveč samo do ene po lastni izberi ali kot invalidi, ali kot vpoko-jenci. Umrl je dne 16. II. t. 1. vojaški invalid tov. Štefan Jager iz Grobelnega št. 1, ki je imel 100 odstotkov z dodatkom. Bil je zvest član Krajevne organizacije v Šmarju pri Jelšah in pri svoji bolezni velik revež. Trpel je vsled ohromelosti živcev, bil privezan le na posteljo, kjer mu je stregla in zelo požrtvovalno skrbela zanj njegova soproga. Smrt ga je rešila trpljenja in tovariši ga bomo ohranili v spominu. Izrekamo naše globoko sožalje ostali g. soprogi. N. v m. p. Smrtna kosa. Dne 26. februarja je umri vojni invalid Tomaž Pretnar, posestnik v Žirovnici. Bil je zvest član Udruženja vojnih invalidov. Naj v miru počiva! - Njegovi številni družini pa naše iskreno sožalje! Posmrtnica. Preminul je v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 2. uri zjutraj v Gaberju pri Gelju št. 76 naš član in tovariš Karol P e r g e r, 60% 'vojni invalid. — V bivši svetovni vojni si je nakopal zavratno bolezen jetiko, kateri se vsled bede in pomanjkanja ni mogel več upirati. Rešila ga je neizprosna smrt, kakor že mnogo naših tovarišev, ki so za ustanovitev naše domovine doprinesli svoje najdražje. Dragi tovariš! Ti si odšel od nas v naročje matere zemlje, kjer ni ne muk in ne trpljenja. — V mislih boš ostal med nami med vsemi preminulimi, ki nam velevate, da povzdignemo svoje glasove in zahtevamo naše drago plačane pravice, za življenje, ki ga životarimo že dolgo vrsto let. Naj bi se vsaj živim nekoliko popravila krivica, radi katere Vas je toliko zapustilo to grenko dolino solz. Dragi tovariši in tovarišice poslušajmo glas iz grobov, ter strnimo naše vrste, da si izvojujemo življenje, ki nam pripada po vseh pravicah za naše doprinešene žrtve. Pokojnika pa ohranimo v blagem spominu. Njegovim staršem, bratu in sorodnikom bodi izrečeno naše iskreno sožalje. Zahvala. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju se uajiskrenejše zahvaljuje g. Fabijanu H e 1 e b r a n d t u - Z e i n i n g e r, majorju v pokoju v Celju za darovani znesek Din 500, ki ga je poklonil v podporni sklad tukajšnjih vojnih žrtev o priliki bridke izgube svoje pomatere preblage ge. Ludo vik e Kune r le- Zeininger. Poleg zahvale izrekamo tudi naše iskreno sožalje. Članom v Beltincih. Krajevna organizacija vas poživlja, da pridete poravnat članarino in naročnino za list. Tajništvo bo uradovalo od 15. do 31. marca t. 1. vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne. Kdor ne bo prišel plačat se ga bo enostavno brisalo iz organizacije in odvzeta mu bo članska knjižica. Na ta način ni treba misliti, da bi vžival še kake ugodnosti ali zaščito od organizacije. Invalidi, kateri še nimajo legitimacij za polovično vožnjo naj prineso slike in plačajo po 10 Din. Drugi, ki že imajo legitimacije, morajo imeti podaljšane za to leto, zato naj jih izroče Krajevnemu odboru, da preskrbi skupno podaljšanje. Pri novih prijavah za legitimacije je treba prinesti tudi sodne sklepe in odrezke o invalidnini. Ali ste že pristopili k Ljudski samopomoči, katero društvo izplača v slučaju smrti od Din 2.000 do 10.000.—, kar se pri revnih slojih mnogo pozna, posebno pri vojnih žrtvah? Priporoča se vsem onim, kateri še niso dosegli 50 leto, da pristopijo. Natančna pojasnila se dobijo v invalidski pisarni Udruženja vojnih invalidov v Mariboru, Rotovški trg 6. med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9—11 ure pri društvenem tajniku tov. Pravdiču. Krajevnim odborom javljamo, da napravlja naknadno pošiljanje popravkov naslovov in novih naslovov za naš list mnogo nepotrebnega dela. Da bo moglo iti delo hitro odi rok, naj vsak Krajevni odbor pošlje naslove na posebnem papirju, ne pa med drugimi dopisi in prošnjami vstavljene, ter naj natanko označi, ali je bil dotični naročnik že prej prijavljen, ali je nov naročnik!? To posebno pri seznamih, v katerih Krajevni odbori javljajo plačilo; naročnin. Izkazi beležijo imena in zneske oziroma črtice po stolpcih, ne povedo pa, ali so dotični novi ali stari! Na ta način je treba dolgega iskanja in pregledovanja. Uprava lista bo poslala Krajevnim odborom izpiske, koliko izmed prejšnjih starih naročnikov je imelo za naprej plačano naročnino, pa lista za časa prenehanja niso dobivali. Dotične svote bodo poračunane. Tudi bodo javljene vse izpremembe naslovov, da bodo lahko vsaj popravili naslove v članskih knjigah. Na ta način bodo mogli vsaj člane tir jati za članarino in naročnino. V bodoče naj Krajevni odbori članstvo, ki se zglasi, vprašajo po spremembah naslovov ter iste zabeležijo v veliki članski knjigi. Brez pravih naslovov organizacije ne morejo poslovati. Člane pa tudi opozarjamo, da naj spremembe svojih naslovov sami javijo Krajevnim odborom. Nova razdelitev števila naročnikov med posamezne organizacije po čistem proporcu se bo tudi izvršila. Dokler pa organizacije v toliki meri prijavljajo nove naročnike, kar je čisto logično, ker se sedaj vrše občni zbori, nimamo še natančnega staleža za podlago razdelitve. Najprej mora biti izvršeno' delo za točno ekspedicijo, potem bomo šele poslali obračune, spremembe in novo razdelitev. V zaščito pred redukcijami iz služb. Vsled nameravane nove ureditve državne uprave je pričakovati redukcije državnih uslužbencev. Tako se je poročalo. Zato je na prošnjo nekaterih invalidov, pa tudi iz lastne uvidevnosti, poslal naš Oblastni odbor razne spomenice, da naj bi bile vojne žrtve, ki vživajo zaščito prvenstva v javnih službah, pri eventuelnih redukcijah -Seltene. Kakor čujemo, je v njihovo zaščito že storjeno s posebnim razpisom g. predsednika ministrskega sveta, da se z ozirom na težek položaj invalidov ter vojnih sirot o priliki eventuelnih redukcij iste ščiti, da oStanejo na svojih službenih mestih. Pozdravljamo' to odredbo z željo, da bi v bodoče invalidi in vojne žrtve našli tudi pravo zaščito pri nameščanju v državne in samoupravne službe. Vsa poročila iz občnih zborov morajo radi prevelikega obsega izostati za prihodnij list. Ako bi katerega objavili pred drugim, bi lahko nastale nevolje. L1 STE K. France Blagotinšek: 1. Oče in sin. Mirno in nemo je ležala pod snežno odejo kotlina, kot ne bi slutila, da čaka v njej smrt z dvignjeno koso, pripravljena sleherni trenutek zamahniti po izbrani žrtvi, Mrak je pokril vso kotlino in temne sence so vstajale iz zemlje kot pošastna nočna bitja. Samo tam na Javorčku so dramile tišino nočne straže s streljanjem, ki je odmevalo v tihi kotlini in se odbijalo v skalnih čereh ponosnega Rombona. Tu in tam je šinila v zrak v dolgem zaokroženem loku svetlobna raketa, da so se za hip Pokazale premikajoče nočne sence. Streljanje na Javorčku je utihnilo, — vsa kotlina se je napolnila s tišino, slišalo se je le zamolklo bobnenje Soče, ki tam zadaj stisnjena med skalne bregove drvi z blazno hitrostjo iz svojih rojstnih planin, vsa užaljena, da je motena v svojem tihem planinskem kraljestvu. Po strmih stezah, ki vodijo iz dolinske ceste, od granat razdejane, se nemo vzpenjajo temne sence. Vse je mirno in tiho, le tu in tam zažvenklja zamolkel kovinski glas kotličkov, v katerih neso menažo v postojanke. Po dva in dva skupaj se vzpenjata v strmino s težkim bremenom in le polagoma se pomika navzgor ta dolga temna vrsta, tam Sori tako težko pričakovana. ? Daleč na nasprotni strani se je zabliskalo in I zamolkel strel je odjeknil med gorami. Pošastno je I završalo po zraku, zasikalo je, da so se sence sto-l pajoče v strmine trepetajoče sključile pod svojimi 1 bremeni. Le kratek hip, — in strašna eksplozija je : pretrgala ozračje, silen zračni pritisk pa je trenut-^ no zamamil sleherno življenje. Zamahnila je smrt s i svojo koso po mladem cvetočem bitju; njena žrtev \ je bil nežen in lep mladenič iz koroških gora, ki je I došel jedva danes prvič na bojišče. Njegov tovariš, ; že starejši možak pa je stoka! težko ranjen in kli-I cal na pomoč med skalami, kamor ga je vrgla gra-I nata. Težko ranjenega so odnesli tovariši skupno z i mrtvim na varnejše mesto. Pretresljivo je bilo stokanje ranjenca! »Umrl bom« je hropel, — daleč od domačega l kraja! Zadela me je kazen za greh, ki sem ga sto-I ril pred dvajsetimi leti; tovariši poslušajte mojo j izpoved, morda mi bo potem Bog odpustil.« V pretrganih besedah je povedal: »Tam v lepih koroških gorah je moja domovina f in tam je živela pred dvajsetemi leti revna dnina-j rica, ki je imela lepo hčerko Anico. Anica je bila j revna, vendar najlepša deklica na okoli, jaz pa i sem bil edinec imovitega posestnika. Med nama se je razvila vroča ljubezen, katera pa ni ostala brez posledic. Ko mi je jokajoča zaupala. svojo skrivnost, sem jo v strahu pred očetom zavrnil. Vsa začudena nad mojim ravnanjem in obupana se je vrgla tedaj Anica na kolena in me prosila s povzdignjenimi rokami, naj je ne storim nesrečne za celo življenje, saj je vendar ljubila edino mene z vso svojo nedolžno dekliško dušo. Pahnil sem jo od sebe, - objokano, nesrečno, pa tudi pozneje sem I se je povsod ogibal. Zastrupil in uničil sem njeno 1 življenje, in tega krutega udarca ni prenesla njena i nežna in čuteča naravai. Zbolela je in umrla ali ostal je nekdo drugi, sam, čisto sam na svetu. Jer-nejčka je vzgajala nekaj časa stara mati, katera pa je vsled revščine tudi kmalu umrla. Usmiljeni ljudje so ga odgojili v krepkega in zalega mladeniča:. Pri naborih mlajših letnikov je bil potrjen, Pri-! šel je na bojišče in bil dodeljen našemu vodu, kjer j sem ga spoznal. Nocoj, ko je bilo odnesti hrano v j postojanke, sem moral po odredbi četovodje zadeti : z njim isti tovor, med potjo pa je nekaj korakov od naju udarila granata, ki me je težko ranila. Vem da bom umrl vsak hip, le Bog naj mi odpusti moj veliki greh, katerega sem se kesal celih dvajset let in za katerega sem nocoj prejel svojo kazen.« Vedno težje je hropel, tako da je zadnje besede komaj slišno izgovarjal, — oči so dobile meglen sijaj, — padel je v nezavest. Še enkrat je odprl oči, gledal vprašujoče, kakor da nekogarišče. Njegovo močno telo se je sunkoma streslo, obraz se je skrčil od bolečin, — oči so osteklenele, — in smrt žanjica je zamahnila s svojo koso —. Odkritih in sklonjenih glav so stali borci molče ob truplih očeta in sina. Njim, ki so vedno gledali smrti v obraz, je postalo tesno pri srcu, — vseh oči so postale rosne in tiha prošnja je kipela iz src pred prestol Najvišjega. »Oče odpusti!« Votlo je bobnela Soča v ozadju, hiteč po skalni poti do svojega cilja. Tu in tam je odjeknil strel v skalovju v mirno nočno tišino. ;— žanjica pa je pripravljala koso, da zamahne zopet po svoji novi žrtvi. Udruženje vojnih invalidov, Krajevni odbor Trebnje naznanja vsem svojim članom, da se vrši dne 24. marca 11. ob 13. uri občni zbor v šolskem poslopju v Trebnjem. — Posebnih vabil se ne bo razposlalo. Člani se vabijo k obilni udeležbi. Pozor članstvo v Zagorju! Ponovno sklican občni zbor Krajevne organizacije v Zagorju se bo vršil dne 17. marca t. 1. ob 2. popoldne v gostilni pri Kovaču v Toplicah. Vsak mora gotovo priti, ker gre za obstoj organizacije. Pojasnjena bodo tudi važna vprašanja, ki se tičejo vsakega. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo in tudi ne potom lepakov razglašalo, ker itak dobiva vsak član ali članica list. Torej dolžnost je, da pridete vsi do zadnjega. Zagorje ob Savi. Udruženje voj. invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor Zagorje, sklicuje ponovni redni občni zbor v nedeljo, dne 17. marca t. 1. do 2. popoldne v gostilni g. Kovača na Toplicah. Invalidi, vdove in sirote udeležite se občnega zbora. — Odbor. Vel. Lašče. 1. februarja t. 1. nas je za vedno zapustil naš dragi tovariš-sotrpin, 100 % invalid France Škulj posestnik na Adamovem pri Vel. Laščah. K zadnjemu počitku smo ga tudi spremili mi njegovi tovariši in prijatelji-invalidi. V imenu organizacije se je ob odprtem grobu poslovil od njega tov. Maležič, ki je navzočim predočil trpljenje, ki ga je pokojniku povzročila vojna, kar je imelo za posledico tudi njegovo prezgodnjo smrt. Pokojni je bil v vojni poškodovan na očesu, nato je bil na italijanskem bojišču ujet. Iz neznatne ranice se je razvil rak, ki mu je najprej uničil oko, nato pa polagoma uničeval dalje obraz, dokler ni podlegel tej strašni bolezni. Skoro 2 leti ni zapustil postelje in nepopisno je bilo njegovo trpljenje zadnje dni pred smrtjo. Naj počiva v miru on, kateremu je vojna uničila, kar je človeku najdražje in ga spravila prezgodaj v hladni grob J. P. Iz raznih krajev Slovenije dobivamo sporočila, da so bile dobrodelnosti iz nabiralnih akcij v letošnji hudi zimi deležne tudi vojne žrtve. Povsem naravno. Saj je naše glasilo že neštetokrat povdar-jalo, da so vojne žrtve v Sloveniji dejansko najsi-romašnejši in pomoči najpotrebnejši del prebivalstva. V imenu obdarovanih izrekamo vsem prirediteljem dobrodelnih akcij in vsem darovalcem našo najprisrčnejšo zahvalo. Pri tem pa obenem prosimo, da vsa javnost povzdigne svoj glas in privede do popolne rešitve preskrbljevanja vseh vojnih žrtev po državi, v kolikor seveda same nanjo reflektirajo. Trafike se nameravajo ustanoviti in sicer: v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 14; v Ljubljani na trgu Tabor in v Kresnicah, okr. Litija. — Osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu in ki reflektirajo na katero izmed trafik, naj se v svrho informacij zglasijo do 25. marca t. 1. v pisarni Krajevnega odbora Udr. voj. invalidov v Ljubljani, St. Peterska vojašnica, soba št. 3. Razveseljiv uspeh. Zvedeli smo, da je ministrstvo financ ugodilo naši prošnji, naj ostane Računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani skupaj, ne da bi se nakazovanje invalidnin porazdelilo med nove sre-ske finančne uprave. Veseli nas, da bo ostala naša urejena tozadevna administracija pri starem, na kar smo polagali veliko važnosti in to tudi dokazali. Hvaležni smo merodajnim faktorjem, da so uslišali naše zahteve. Trboveljčanom v pojasnilo. Udruženje vojnih invalidov Krajevni odbor v Trbovljah nabira prostovoljne darove ter prodaja srečke po 1 Din za srečolov, ki ga prireja. Cisti dobiček je namenjen za revne žrtve svetovne vojne in njih svojce. Občinstvo obveščamo, da omenjeni srečolov ni v nikaki zvezi z Društvom ali konzorcijem za zgradbo invalidskega doma v Trbovljah, ki je imel pred par leti svoj srečolov. Nabiralce oziroma naše prodajalce srečk se odklanja z izjavami, da smo mi ravno isti, ki smo imeli srečolov za zgradbo invalidskega doma. Naša organizacija je v sestavu Udruženja invalidov kraljevine SHS., ima s pravili predvidene vsestranske socijalne in karitativne cilje, omenjeni konzorcij pa obstoja kot posebno društvo izven našega udruženja. Z akcijo tega društva nima naša organizacija ničesar skupnega. Občni zbor! se vrše; Dne 17. marca t. 1. v Marenbergu in sicer ob pol 9. uri dopoldne pri tovarišu Pogorelčniku na Vižingi, v Šmarju pri Jelšah ob 9. uri dopoldne pri Detičku in v Zagorju ob Savi ponovni občni zbor ob 2. uri popoldne v gostilni pri Kovaču v Toplicah. Dne 19. marca t. L ob 2. uri popoldne v Logatcu pri Kuncu. Dne 24. marca t. 1. v Guštanju in sicer radi središča na Prevaljah ob 9. uri dopoldne. Dne 25. marca t. 1. v Črnomlju ob 11. uri dopoldne pri Šprajcerju. Zadružni vestnik. V bodoče bo naš list prinašal pod gornjim naslovom stalno vesti od naše invalidske zadruge. Čitatelji naj se ozirajo na vse tozadevne informacije, ki bodo v marsičem dobro služile. Za danes sledeče: Vzajemna pomoč invalidska zadruga, ki pomaga vojnim žrtvam s posojili, zahteva v smislu pravil potrebne pogoje, za to hočemo čitatelje opozoriti na najvažnejše. Posojila se dajejo kratkoročno za dobo dveh let in le proti obrestim. Uprava zadruge jih dovoljuje le na svojih sejah, ki se vrše v prvi polovici vsakega meseca. Pogoji so; a) na vknjižbo na zemljišča (hipotečna posojila); b) na osebno poroštvo in event. zastavo vrednostnih papirjev. Poroka morata biti najmanj dva, posestnika nepremičnin, ali jamstva zmožni državni in samoupravni uslužbenci, s stalnimi definitivnimi plačami. O vseh posestvih, bodisi prosilčevem, kakor tudi porokov se mora predložiti v naprej zemljiškoknjižne podatke, sicer se prošnje ne jemljejo v poštev. Zato morajo prošnje za posojila obsegati sledeče podatke: 1. natančne naslove porokov, 2. zemljiškoknjižne podatke prosilčeve, 3. zemljiškoknjižne podatke porokov, 4. eventualni popis drugih zastav (kakor vrednostnih papirjev, plače itd.), 5. pogoje vračil. Prošnje naj se vlagajo preko pristojnih Krajevnih organizacij Udruženja vojnih invalidov in morajo biti sestavljene po prednavedenih pogojih. Pomanjkljive prošnje se ne rešujejo in jih je treba zavračati v izpopolnitev, kar povzročuje nepotreb-tie pisarije in stroške. Ker zemljiškoknjižni izpiski, ako jih izvrše sodišča uradoma proti kolekovini precej stanejo, je zadruga sprejela način, da naj napravijo vse potrebne zemljiške podatke funkcionarji-odborniki Krajevnih odborov. Eden izmed odbornikov naj gre k sodišču in prosi uradnika, da mu iz zemljiške knjige pove in to seveda za prosilčevo zemljišče in obeh porokov: a) koliko parcel ima zemljišče. b) kdo je lastnik, c) kakšni dolgovi ali bremena so na njem vknji-žena. Vse to si dotični odbornik zabeleži in potem poroča v imenu Krajevnega odbora, ki na ta način jamči za točne informacije. S tem se prihrani prosilcem stroške. Dotične informacije je priložiti prošnji, ali iih Krajevni odbor posebej pošlje. Glede vračila naj se v prošnji navede ali se bo vršilo mesečno, četrtletno, polletno ali letno in visočino zneskov. Obresti od posojil pri zadrugi znašajo ali 6 odstotkov ali 6 in pol odstotka po višini zneskov. Z rešitvijo pošlje zadruga tudi potrebne listine, že izpolnjene. Vsi podpisi se izvrše ali pred sodiščem, ali pri občini ter morajo biti legalizirani t. j. njihova pristnost potrjena. Dolžnik mora postati član zadruge in sicer na ta način, da podpiše deleže. Za vsakih začetih 2000 Din posojila se računa po en delež 50 Din, ki se pri posojilu odtegne, ako ni že prej plačan. Zadruga opozarja na te podatke vse, posebno pa Krajevne odbore, ki sedaj zelo zadržujejo poslovanje. Nekateri na zaprosila zadruge niti ne odgovarjajo, dotični člani pa ne morejo dobiti toliko časa posojil. Želimo, da bi gorenje pogoje vsi vpo-števali in se po njih ravnali, ker bo s tem poslovanje s posojili olajšano in pospešeno. Končno na'znanja zadruga »Vzajemna pomoč«, da je do nadaljnega spremenila svoje poslovne ure. Uradne ure so sedaj vsak dan popoldne od 13. ure 30 min. do 14. ure 30 min., ob sobotah popoldne pa od 15. do 18. ure. Stranke naj prihajajo osebno le med tem časom. Politične beležke. Zakon o imenih podpisan. Kralj je podpisal zakon o osebnih imenih. Zakon določa, da mora imeti vsak državljan rodbinsko in krstno ime. Cl. 7. določa, da nosi nezakonito dete pravilno ločene žene ali vdove dekliško ime matere.. Cl. 9. določa, da mora dobiti vsak otrok pri rojstvu svoje ime. Določitev imena pripada očetu odnosno nezakonski materi. V pomanjkanju zakonitega očeta preide ta pravica na mater. Ce tudi te ni ali če je bilo dete najdeno, pa na prvostopno upravno oblast. Cl. H. določa, da izgubi po-zakonlenec z adoptacijo rodbinsko ime poza-konhelja, če se adoptacija vpiše v matično knjigo. Čl. 12. predvideva popravilo imena nezakonskega otroka, ki bi bil voisan v matično knjigo za zakonskega. V tem slučaju izgubi otrok očetovo rodbinsko ime in se mu prizna dekliško ime matere. Čl. 13. priznava omoženim ženam pravico uporabljati poleg moževega rodbinskega imena tudi svoje dekliško Ime, vendar pa le s pristavkom »rojena«. Po čl. 14. sme žena po ločitvi zakona nositi še nadalje moževo rodbinsko ime le tedaj, če je bil zakon ločen brez njene krivde. Če pa je bil zakon ločen po njeni krivdi, sme nositi še nadalje moževo ime le z njegovim pristavkom. Čl. 157. priznava adoptirancera pravico nositi poleg svojega rodbinskega imena tudi rodbinsko ime pozakonitelja. Čl. 34. in 35. regulira uporabo psevdonimov gledaliških in filmskih igralcev ter pisateljev in pesnikov. Upravna oblast I. stopnje sme takim osebam dovoliti začasno uporabo izmišljenih imen, kadar nastopajo v tem svojstvu v javnosti. V privatnem življenju pa jim je dovoljena izključno le uporaba pravega imena. Redukcija srednjih šol. V prosvetnem ministrstvu izdelujejo načrt zakona o redukciji srednjih šol, ki jih je zlasti v nekaterih južnih krajih mnogo preveč. Zakon o šumah izgotovljen. Posebna komisija v ministrstvu za šume in rude, ki že dalje časa izdelava načrt zakona o šumah, je dovršila svoje delo ter predložila izdelani načrt v pregled ministrstvu za šume in rude, ki ga bo po ponovnem pregledu poslal v izjavo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Olajšanje izvoza našega piva v Albanijo. Prometni minister je izdal odlok, s katerim se znižuje tarifa za izvoz piva v Albanijo preko Bi-tolja in Ohrida za 50 odstotkov. Vlada hoče s tem pospešiti izvoz našega piva, ki je zaradi inozemske konkurence v precejšnji krizi. Albanija je bila že doslej eden glavnih konzumen-tov naših pivovaren in je pričakovati, da se bn izvoz piva sedaj še povečal. Odkritje nove dežele. Poveljnik Byrd, ki se je odpravil, da preišče južni tečaj, je na svoji ekspediciji odkril veliko ploskev nove zemlje, ki jo zahteva za Ameriko. Novo zemljo je imenoval Mary Byrdovo zemljo. Dalje je odkril nova gorovja, ki jih je imenoval po Rockefellerju. Solunsko vprašanje rešeno. Dolgoletni gr-ško-jugoslovenski spor je končan. Grško-jugo-slovanska pogajanja za ureditev med obema državama visečih vprašanj so zaključena. Rešeno je tudi vprašanje jugoslovenskega tranzita preko Soluna. Uredite\' predvojnih dolgov Franciji. V Narodni banki je bila važna konferenca, ki se je je udeležil tudi poslaniški svetnik francoskega poslaništva. Obravnavali so splošno gospodarsko stanje v naši državi, predvsem pa vprašanje srbskih predvojnih dolgov Franciji. Rimsko vprašanje rešeno. V pondeljek, 11. februarja 1929 je bila podpisana politična pogodba. s katero se je rešilo in odpravilo rimsko vprašanje. S tem je »prostovoljno jetništvo papeža prenehalo, ker je Italija priznala, da se papežu da svojo državo, ki mu je bila 1870. leta vzeta. Na gotovem ozemlju, ki je sedaj vatikansko mesto je papežu priznana suverena in sodna oblast. Kratko: papež je postal tudi posvetni vladar. DeBikafesna trgovina FRANCA SENICE v Šmarju pri Sevnici kupuje kosti po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema vsako množino bodisi svežih ali kuhanih kosti samo ne skopanih iz zemlje. Pošiljajte kosti na gorenji naslov pri čemur lahko nekaj zaslužite. Za ceaa se lahko vedno informirate. Prekupovalcem se plača provizija po dogovoru. F. TAJNER voliti invalid v Črnomlju priporoča cenj. tovarišem in tovarišicam svoje strojno pletenje po zelo nizkih konkurenčnih cenah. Vse v pletilno stroko spadajoče predmete, kot telovnike, jopiče, nogavice itd. iz dobrega blaga, razpošiljam po povzetju ali predplačilu. Sprejemam prekupce s primernimi kavcijami. Za trgovce popust. ODVETNIK Dr. BOGDAN ŽUŽEK naznanja otvoritev svoje odvetniške pisarne v Ljubljani na Miklošičevi cesti in se priporoča cenjenemu občinstvu. ■ Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskamo: Albert Kolman.