M 47, Bo#ji« vlndlia v zgodovini celiga sveta. ihalje in konec.) 7. Čast in zmaga katolške cerkve. I vrni fuufhd s vda mitja časa. Posamezni izgledi previdnosti božje, inšeholj dokaz«* iz liožje vladbe v zgodovini celiga sveta v ravno ta namen v tem cerkv enim listu popisane nam jasno iu obilno spričujejo . kako llog vse čase nad svojo cerkvijo en je. in vse na svetu tako vodi in obrača, de se v njeno čast in razširo dobro izide. To nam dokaze in poučiti - de zdej vse v kup povzamem - boj keršaustva z malikovav-stvam v rimskim cesarstvu pod cesarji Kon-stanlinam , Julijanam in Tcodozjem: boj zoper II u ne pod kraljem A lila m v hit \ i pri saloni v letu 451: boj zoper Saraccnc (Turke) pod A b der- H a m a n a m v bit vi pri Poat je v I. 732: boj na Nemškim zoper Ogre v bil vi pri Merzeburgu v I. 933 in ua Leškim polji v I. 955: b o j z o m c r S a r a c e n e n a S p a n s k i ni v bit v i pri liogroni v I. S<48, in pri Na ves de Tolnza v I. 1212: in boj katolške združbe pod M a k sini i I i j a n .'i in II a v a r s k i m z o p e r nek a t o I č a n e v hit vi pri Pragi v I. I<>2(). K tem izgledam v ..Zg. Danici" popisanim pa po pravici še prišteti zamore-ino slavne zmage, ktere so po božji pomoči in previdnosti naši cesarju in veri zvesti vojaki lansko leto (1849) na Laškim in Ogcrskim privoj-skovali: ker jc gotovo in spričano. de bi za katolško vero v teh in morebiti še v družili deželah slabo slabo bilo. ko bi hili puntarji zmagali. Zraven teh izgledov je še družili veliko. kterih pa vsih popisati mogoče ni; teli pa jc dosti v spricevanjc. de tiste, kteri se po pravici za božjo čast. za prid katolške cerkve poganjajo in bojujejo, llog s slavo in zmago venca (krona), iu jim po svoji vsemogočnosti. modrosti iu dobrotljivosti o pravim času vselej pomaga. Kakor nckdrj . božja previdnost tudi v sedanjih časih vse v prid in razširo svoje ecr-kve obrača, iu tudi iz hudiga dobro izpeljuje. To naj mem družili naslednji izgled i/, pričujočih časov polerdi in razjasni. \ I u spru k u na Tirolskim (kakor (udi v več krajih Kvropc) soJe-z u i! «• pregnali: ravno iz tega pa mai siklcrc zapustile občine v dru/.ih delih sv eta dobre duhov ne pastirje dobivajo. Vajdejo s»> pisma, iz kterih vemo, de sc jih je veliko zmed pregnanih Je/uitov ce/. veliko morje podalo, de zunej Kvropc. kji r jih zdej zaničujejo jn odganjajo, dela v vinogradu Gospodovim išejo. Več zmed njih jih je ze v Ameriki, kjer so jih prav prijazno sprejeli: nekej pa s»- jih je v Avstralijo odpravilo. I/, pisem eniga Jezuita, ki sc jc i/ liispruka v Vmeriko preselil. sledeče popolne sporočila povzamemo: ..\a 30. rožnicveta zjulrej pridemo v Pariz. Peljemo sc prek ostalih zagraj. V-e j«' se v bril-kosii iu strahu bilo zavolj trga. kar s,- j,- godilo iu se dočakovalo. Pot nas pelje ravno namesto, kjer jc boj nar silniši bil. Vse je se z vojaki zavar-vano. iu nihče ondi meiiio hoditi ne sme. ko pa povem, de sini mašnik. iu de moram dalje iti. sc mi stražniki priklonijo, iu me brez prider/cvaiija memo spuste. Do katolškib duhovnov imajo Krau-cozi spoštovanje. - V llaver de (»raz nam je posebno velika bolnišnica dopadla. V nji sc vidijo vse nadloge človeškiga življenja in pomoč keršanske ljubezni. Pod eno streho so starčki iu sirote, norci in bolniki vsakoršne pohahljcnosti in vsaeiga stanu pri tavžent oseh. štiri iu dvajset nun oskerbljuje potrebe te livalov redne. čudovite naprave. ktera je tako snažna, de je eden naših tovaršev rekel: To je perva bolnišnica, kjer si človek bolan biti želi. \a dvorisi s,, ravno obhod ali procesijo s sv. resnjim Telesam imeli. ktero smo tudi inž v masnih plajših pospremili. Na 12. ma-loscrpaua na morje odrinemo, iu zapustimo Kvropo, kjer po rojstvu, poklicu in dc/.clatislv u biti pravico imamo. Vožnja po morji je bila vgoilna. Ljudem na barki se jc zazdevalo. de sim Jezuit: pa to nič ni djalo: vsa družba mi je veliko spoštovanje ska-zala. Kii iga dne mi neki protestant (lutcrani iz Novo-Orlcana pravi: ..Gospod duhovni! jutri, ko jc nedelja, naj bi nam vender pridigo imeli-. ..Kdo pa me bo poslušal?" ga vprašam. ..Mi Nemci vsi- V (Viertik 21. liistopada. oii odgovori. Kavno jc mlad človek zraven stal, ki se jc malo poprej samopašniga nevernika kazal. „Kaj ne, Vi bote tudi z nami poslušat prišlimu nekdo pravi. ^To se vč", mu ta odgovori. Menil sim, do jutri že noben človek na to več mislil ne bo. Pa kakor bitro odzajterkvam, spet pridejo in me vprašajo: ..\o! ali bo kaj pridige?- »Kakor sami hočete-, jim rečem, .t e Vam je resnica. mi dajte svcU» pismo, de, knkor mi nanese, kteri izrek najdem, po kterim bi Vam pridigval". Zdej po celi barki vse preišejo, pa nobenih svetopisemskih bukev dobiti ni. ,.lzvoli!e si sami, kar hočete". mi pravijo. r\očem!" jim odgovorim: ..svo-hodniši pridigujem. če mi zmed Vas kdo resnico napove**. Tedej reče eden: ..No! pa govorite od cilj in konca človekov iga". Ta resnica je bila ravno za moje poslusavce priuierjcna. Vsi gospodje, ki so nemško razumeli, se zdaj v izbani zbero. med njimi en sam katolean. vsi drugi luteranski, anglikanski in uiiitarski krivovcrci in dva juda. (io-voril sim od napovedane resnice, namreč od cilj in konca človekov iga. kakor sim za svoje poslusavce primerjeiio iu potrebno spoznal, v dveh delili: dc jc povcličanjc božje s prostovoljnim dobrim d j a nje m cilj in konec človekov na tem s vet u z a v z i v a n j e n e s k o n č n e b I a gost i a I i sreče v llogu pa njegov cilj in koncev večnosti. Tolažbo >im imel. k sklepu le gospode vse presu-njene s solznimi očmi pred sabo viditi. Vsak mi ji* roko podal in se mi sereno zahvalil, posebno pa li^li, kije poprej iiciimcrljivost duše 1 a j i I. Na ti l. maloserpana zagledamo Novi-\ork. Neki bolj prilelin. pa moder mož, unitarsk krivovcrec . s kterim sim ^e mar^ikej pomenil, k meni priteče, me pelje v c rli barke, iu mi reče: ...Ali vidite Novo-Vorsko brodniše?" ..Vidim", odgovorim: i mi kazclc brodniše. po kterim na zemlji hrepenimo: jez pa želim, de bi Vam enkrat po viharni vožnji na morji lega življenja brodniše nebes pokazati mogel". Teh malo besedi je možu globoko v seree seglo. V Novim-Vorku me jc veliki namestnik za Nemce. Kafleinrr. Tindcc. povabil, v njegov i cerkvi. ki je presveli Trojici posvečena, pervi* duhovne opravila na novim svetu poskusiti, kar sini tudi radovoljno storil. Nato pa v Sant-Louis naprej gremo**. Ali se ne spolnujejo v tem in v toliko družili izgledih ^edanj i ga časa resnične, pa za nas žalostne besede: ..Zatorej bo božje kraljestvo vam odvzeto in bo dano daljuimii ljudstvu. klero bo sad obrodilo" (Mal. »1 . 411.)? Jezuite in druge menihe pri nas preganjajo — v Ameriki in A v-slralii pa jih z zaželciijcm sprejemajo: katoičani jih odpravljajo — nekatolčani (na Angleškim) pa jim stanovališc in preskerbo dajejo! V Azii. v kineškim in turškim cesarstvu katolška cerkev zmi-rani veči svobodo ali prostost debiva - v Evropi (kakor nekdej na Francoskim, tako zdej na Svnj-carskim) jo pa z c očitno zatirajo: v Afriki med zamorci, kjer je pred petnajst slo leti katolška cerkev lepo cvella. pa potem skozi več sto let za-pusena in zatirana bila. sc naše dni spet zmirani bol i razširja in lepo razcvctati začenja! Kavno stiske in preganjanja pa še pripomorejo, de sc pravi duh Kristusove vere v sercili katolških kristjanov toliko bolj zbudi in oživi: in čeravno kteri nezvesti kalolčani. kteri samo to ime še imajo, kakor smeti in pleve odpadejo, s tem cerkev več pridobi, kot zgubi, ker soji laki le v sramoto in kvar. Kazen božja zamore biti. de se prava vera iz kteriga kraja — za nekej časa — popolnama prežene, pa se po božji milosti v družili krajih toliko lepši pokaže. Ncverske in krivoverske zmote za morejo katolško eerkev kaj časa nekoliko zalemniti: pakakor solnce, ko s svojo svitlobo černe oblake predere, toliko lepši zašije, tako se luč katolške vere kmal toliko svitlejši svetili začne, in zmote v vsi njih praznoti razjasni. Tako edino zveličavna katolška cerkev, kakor nekdej tudi zdej, vse čase never-stvo in krivoverstvo zmaguje, in svoje veličastvo po vesoljnim svetu zmiram očitniši razodeva. Kristus je ž njo po svoji obljubi vse dni do konca sveta: on jih kliče in zbira od vsih krajev sveta svoje ovčice, de bo po njegovi besedi en hlev in en pastir. Katolška cerkev je enaka barki na morji, ktera vsakleri nevihti zoperstane: vetrovi se vzdignejo, vihar razsaja, valovi va-njo butajo, peklenske moči vstajajo in se vpirajo zoper njo — cerkev božja konca ne vzame! Ozrimo se zdej. kar vero tiče. še nekoliko po naši Evropi! Kes je. de scmterljc marsikje boljši duh dije. se delajo katolške družbe. se misijoiii naprav Ijajo: marsikje imamo žive izglede prave ljubezni do lloga iu resnične, djanske ljubezni do biižnjiga. To pa so vender le bolj posamezni izgledi. Sploh pa je gotovo in očitno, de je luč svete vere \ Ev ropi zlo zatcmnela . de tudi pri velikim številu listih, ki se katoleane imenujejo, že k o mej berli, pri velikim štev asnila: de se je nekak duh neverstva in ajdovske samopašnosti učenih in neučenih polastil. In če sc po našim Slovenskim ozremo — ali ni resnično, dc tudi pri nas sveta vera čedalje bolj peša? Ali ni. kar vero liče, skor vse v nekakšni v nemarnosti iu dremotnosti, de se tje v en dan naprej živi, brez prcmislika, kam bo lo pripeljalo? Večkrat je bilo že omenjeno, presojeno in priporočevano, kako dobra, mladini in starim koristna, in po zadevali sedanjiga časa potrebna bi bila naprava katolške družbe (družbe svetiga križa); pri nas pa je oil tega vse spet potihnilo, vse zaspalo, vse zamerzuilo ! Scmterljc se čitavniee ali bravnice imajo, v kterih vsakoršne posvetne časopise špogajo in bero cerkvcniga časopisa med njimi redko kje kteriga najdeš, kakor de bi sc svelnjanam za verske in cerkvene reči pečati treba ne bilo, kakor de bi od Koga razodete resnice iu dane zapovedi res le za duhovne in kmete veljale! Žalostna skušnja spričuje. de so po mar-sikterih krajih ravno gospodje vradniki in drugi več ali manj izobraženi svetnjani, ker se za vero, za božje in cerkvene postave še zmenijo ne. pripro-stini ljudem le v pohujšanje in spodtiko. Je mar potem čuda. de se vera pri nas spodkopujc, de kersanstvo pri nas zmirani bolj omaguje? l)e nam tedej pravični Kog v štrafingo naše vncmaruosti iu neskerbnosti neprecenljiviga zaklada svete edino-zveličavne vere ne odvzame, zatorej, ljubi Slovenci! č u j m o in molimo! Kakor zvesti otroci matere katolške cerkve pa tudi iz serca in stanovitno molimo za njen iga vidniga poglavarja,svetiga očeta, našiga v tolikih skerbeh in težavah še zmirani zdibovajočiga papeža Pij a IX. rekoč: ..Obrani ga, (i os p o d! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih so-v r a ž n i k o v." iv hočemo, de nas še hujši stiske in nadloge ne zadenejo, kakor nas Kog zdej z njimi obiskuje; ce hočemo, de bo Kog šibe svoje pravične jeze. s kterimi nas kaznuje, milosti j i v o od nas od vernil: ce hočemo. de se bodo spremembe sedanjiga časa 14167924 v našo srečo dobro izpeljale, in de se bo vse na boljši obernilo: nikar ne pozabimo, ampak si posebno dobro v spomin in v serce vtisnimo in v djanji dopolnimo, kar je v pervim listu „Zgodnje Da-n'iceu tekočima leta po besedab ranjkiga Romana, Sekavskiga škofa, opomnjeno in priporočeno bilo: .,Vsc okrog nas se bo kmalo poboljšalo, ako se m i s a m i p o b o I j š a m o !•• Dokler se pa to ne zgodi, dokler s ponižno molitvijo in resnično pokoro prave, edino zveličavne Kristusove vere v svojim sercu in življenji obudili in pokazali ne bomo, pa po božji previdnosti in vladbi boljših časov zastonj pričakujemo: ker nam brez tega vse poganjanje'in popravljanje v pravi prid iu blagor nič pomagalo ne bo. Večni Hog, Oče milosti! ne glej naših pregreh in naše nevrednosti, ampak nedolžno kri svojiga prcljubiga Sina, ktero je v naše odrešenje prelil, in jo nam v odpušenje Tebi daruje! Ne zaverzi nas v svojim pravičnim serdu, kakor smo si zaslužili! Vžgi v nas in med nami listi ogenj žive vere, terdniga zaupanja in svete, goreče ljubezni, ki ga je Tvoj božji Sin na zemljo prinesel! Kakor se veličastvo Tvoje svete katolške cerkve med neverniki in krivoverci zmiram lepši razodeva, razndeni tudi v svoji omoteni Kvropi čast in zmago svetiga križa med vsimi narodi! Ozri se milostljivo (udi v nas Slovence: oživi in vnemi za sveto veroduhov-šino in ljudstvo, prednike in podložne, učene in nctičenc! Vodi in vladaj nas vse po svoji modri, dohrotljivi previdnosti, kteri sc popolnama izročimo, ter smo vse. ar nam poslati hočeš, čast ali nečasl. veselje ali žalost, sladkost ali terpljenjc z voljo sprejeti pripravljeni - dc nas le v svojo večno, Ijiibeznjivo, nebeško domovino pripelješ! 1*. Ncdajni oliiir katolike cerkve. XIII. A v s t r i a n s k o c e s a r s t v o. 14. Ogersko. (Dalje.) Ferdinand /. Janez Sigismund Zapolga. Sociniani. Kakor so tistikrat na Nemškim po Lutrovim zgledu Tomaž Mincer, Kniperdoling itd. nove vere kovali, in gerdobije, ktere so komaj stari Kananci, preden jih je bil Hog po Jozuctu končal, učili,— tako so tudi na Ogerskim nove vere kakor gobe vstajale. Prekerševavci ( Anabaptisti), Menoniti, Cvingliani so vstajali, pa kmalo spet prešli. Vstali so tistikrat tudi Sociniani, ki so še zdaj na Sed-mograšl im. Jur Itlandrada, zdravnik mladiga Zapolva. jc bil to krivo vero, ki kakor stara Arijeva, v Kristusu božjo naturo zaverže. tri božje osebe in sploh vsako resnico, ki je človeška omejena pamet ne razume, taji, -- na Sedmograško zanesel. Premotil je bil on mladiga Zapolva na svojo stran: tega zgled je še veliko dvornikov seboj potegnil. Kakor de bi ne bila Gospodova nešivana suknja (sv. vera) še zadosti tergana, je vstal zoper njo Klausenburški pastor Franc Davidis, in govoril čez njo preklinje-vanje kakor komaj nekdanji farizeji! Zapeljal je on veliko tavžent ljudi, ki so menili, de jih pravi evangeli uči, dokler de so bile njegove gnjusobc na dan peršle in ga v ječo perpravile. 0<1 kod je tako žalostna osoda katolške vere na Ogerskim peršla? V nesrečni bit vi per Moliači je veči del škofov poginil, ker so se Turki, Avstrijani in Za-polveva stranka za deželo pulili, — školije so več let ostale prazne ali pa so clo posvetni pervaki njih dohodkov sc polastili: klošlri in prošlije so zavoljo nevarnost pred Turki bili zapušeni. -— Tako je bilo katolških duhovnov zmiraj manj, njih ubostvo zmiraj veči. Malo škofov, ki so še bili, se je z vso močjo novi veri ustavljalo iu iskali so po pastirskih listih odpadence katolški cerkvi spet perdobili. Kjer so zamogli, so protestauške pridigarje spodili. — imeli duhovske svete, de bi potrebe posameznih far bolj spoznali iu potlej v splošnim cerkvenim zboru sklenili, kako bi se nova vera ustavila. - /c imenovani škofje Stalili, Marlinuzzi in sosehno osirigonski nadškof Olali so se upirali, kolikor so se mogli, de bi luteranstvo in druge verske zmote od svojih čed ndvernili: ali de bi njih sveti trud tek imel, jc bilo potreba deržavne pomoči. - - te pa la-kralne vlade dati niso mogle in potlej tudi ne hotlc. — Ferdinand I. je bil ves vnet za katolsko vero, pa njegova moč je mogla hili vedno proti Turkani oherujena in je bila sploh Ic nesrečna: protestanški roparji lastine katolških cerkva so ostali lak« brez kazni, katolška duhovšina sama se skorej ni mogla ganili zavoljo budili dav kov . ki jih jc mogla zastran turške vojske plačevali. V I. I.)().'» jc Ferdinand I. umeri, njegov sin Maksimilian II. je bil njegov naslednik, /.c per popisu Avstrije smo vidili. kako je ta mož. ki j«*, kakor ecsarjcvic svojimu pohožnimu očetu toliko žalosti delal,' l.uterauc podpiral in sam v verskihza-devah bolj s krivoverci. kakor s katolčani deržal. Kaj čuda tedaj, de se je ljulika krivoverc ravno pod njegovim vladanjem tako globoko vkoreninila. in kervave vojske napravila, ki so pod njegovimi nasledniki Av strijo iu Nemčijo s potoki prelite kervi močile. Za vero svojih podložnih je Maksimilian tako malo skerbel. dc so njegovi generali brez strahu v Jiiilrov rog trobili: de je eden njih, l.acarSvcndi, v zborih Lutcranov predsednik bil: - de jc cipski prošt. Horvat, ki jc bil k Lulcranam prestopil, v svoji zadnji volji Maksimiliana oskerbnika (jerobaj svojih otrok imenovati smel. Od sile. ki so jo protestantje katolčanam delali. priča ta prigodlia. Turki, ki so imeli veliko ogerskiga sveta pod svojo oblastjo. so pustili tigre per veri, ki so jo hotli sami imeti, le d ar c je hilo veliko plačevati. V Segedinu se je bilo število Kalvincov tako narastlo. de so mogli jim katolčani cerkev Franciškanarjev prepustiti: Ic prostor pred velikim allarjcm je ostal še katolčanam, vso drugo cerkev so pa vzeli Kalvinei: steni še ne zadovoljni so hotli katoleane tudi spred al-tarja ( svetiša ) spoditi. P. Iloštjan, ki je po dobrim Turku z vedil, kaj Kalvinei mislijo, jc prosil velikiga vezirja, de naj katolčani v posestv i svetisa ostanejo, ali veliko več vso cerkev nazaj dobijo. Neverni vezir pokliče kalvinskc pridigarje in Fran-čiškanarje, de naj sc vpričo njega prepirajo, ktera vera je resnična, katolška ali kalvinska. Sodniki so bili trije učeni Turki in trije segedinski mest-njani. Turki jih pazno poslušajo, inviditi, dc Kalvinei druziga zoper katolčanc reči ne vedo. kakor le zmerjati"7 lagati in obrekovati, so dali Franci-škanarjem prav. Z besedo: od treh gospodarjev, ki jih je takrat Ogersko imelo, je bil Janez Sigismund Za- polva Socinian in torej katolčanam nasprotnik: sultan »c ni za nobeno vero nič zmenil, in cesar Ma-ksimilian II. je hil za Luteranc vnet. V tacili zadevali je mogla katolška vera pešati in protestan-tizem v svojih raznih razdelkih rasti. t Dalje sledi, t Zlate jagode nekdajnosti. Kakor je človeku, ki hoče kam priti, dveh reči potreba, de namen svojiga pota doseže, namreč nog in oči: tako je treba tudi tistimu. ki hoče v nebeško kraljestvo priti, očesa vere. iu noge dela. Ajda ni j' niaiikalo oči vere, toraj niso postave vidili, po kteri bi bili mogli živeti: izraelskimi! ljudstvu pa je mankalo nog pokoršine: ker oni so vidili in poznali postavo, pa niso po nji živeli. fSv. (»regori.) Ako tudi v Očeta. Sina in sv. Ouha verješ. pa po svoji v «• ri ne živiš, ti ne bo nič pomagalo k večnim u z v clicanju. (Sv. Krizostom.) ■tazgled po ker*an*kiiu svetu« I/. I.inea se piše. «lc ie tam \ franeiškanarskim samo-tanu slu/ba božja za Slavljane tako vpeljana, ile sc vsako nedeljo per pervi maši ob osmih po češko poje in beseda bozia oznanuje. - Častitljivi baron Kberl. dub oven v midotni cerkvi, je od koristnima uspeha obhodne t misijmiov') tolikanj prepričan . de je v clikodušno odločil deržav no dolžno pismo za HMIO goldinarjev darovati k«.t zaklad, iz kteriga se ima vsakih 111—12 let s tro-kam obrest obhodniea vpeljati. Iz X e m s k i ga. Ur. Meinhold . krivoversk duhoven. je nedavno spis na svitlo dal. v kterim našteva poinankljivosti v učenji in vladani cerkve, ki jo je bil l.uter osnoval. Ko nasprotne mesta v l.utrovih spisih permer ja . sklene; de l.uter ni vedil. kaj je butci. Nauk l.uteraiiov se je vsak čas spreminjal, ko je ka-ttdski nauk vedno nespremenljiv ostal v katolški cerkvi, kura je pleve. kierk' ii so bile. iztrebila. In kakor l.uter ni vedil. kaj de hoče, ravno tako se godi njegovim naslednikaoi. llobro jo je povedal neki ^kol" v Triden-tinskim zboru, kojc pokazal, de je sveto pismo kot vose ii i nos. kteriga vsak tkir sveto pismo po svoji volji razlaga | nagne, kamor ga hoče". To je znamnjc boljiga duha . ki se med krivo?erskimi duhovni kaže! V tem pomenu pišejo »udi pru-kc novine. ker pravijo: .Kvan^elski naših easov bi se mogli bolj jezili nad svoju nezedinost 10 iu slabost 10. kut nad vedno veei inocio katolške eerkve. gotovo se niso verni katoleani nikdar tako Kimskimu papežu podvergli kot zdaj**. Iz Vrat is lave. Morde bi radi vedili. kako se ta kaplan imenuje, ki je toliko krivovereov spreobernil. Ta je gospod Spiske per devici Marii na pesku. Po njem je v nekoliko letih do 4111) oseb v katolško cerkev prestopilo : pa tudi zdaj podučuje 20 do 30 oseb. On slovi tudi zavoljo poljudnih ravno katolških govorov. Pa tudi po druzih duhovnih se jih je veliko spreober-inlo. Tako sc bo tudi skorej v katolško cerkev podal A. Meinhold. jezikoslovec in sin luterskiga duhovna iz 1'omorskiga, ki je verle izverstne bukve od l.eniimvih prerokovanj pisal, in kteri misli skorej lulcrskeduhovne klicati, dc naj se vernejo v popušeno ccikev. ker je kri voverst v o skoz in skoz bolj či rvivo in nima nobene varnosti. K. I. Z. Iz Berlina. Papežev iga poslanca, prečastitiga Viale-Prela. je pru-ki ( kriv ov er-ki t kralj prav lepo sprejel m ga še k kraljevi mizi povabil. Poslanca spremi a dvorni stražar Janez Parsi. kterimu je kralj rudeči orlov red p..d' lil. Iz Rima. Znano je bilo, de se je truplo svete Klare, matere Klarisarskiga reda v lepi in veliki cerkvi mesta Asizi pod velikim altarjeni spravilo. Pa od tistih mal še nikdar niso teh dražili svetinj vidili. ker so jih pred Turki, ki so takrat (1353. leta) v Umbrii razsajali, skriti mogli. Kadi bi jih bili pa r.opct vidili. posebno odkar so Frani iškanarji svetinje svetiga Frančiška zopet dobili. V zadnji prckucii jc bil kardinal Marini dolgo v Asizi in je tudi želel, te svetinje zopet dobiti. Prosili ho tedaj svetiga o« eta potrebniga po-oblastcnja : sedem bližnjih škofov se je per grobu svetnice zbralo, v njih pričujočnosti in pod n ih napeljevanjem sc ie preiskovalo. In trudno delo je bilo poplačano. ker so hecre svete Klare iu svetiga Frančiška svetinje svoje matere zopet dobile. — Izverstni časnik rCivilta cattolica**. kteri v Xcaplu izhaja, bo v prihodnjič v noviiiski hiši Jezuitov v Kiiiiu vredovan in tudi natiskovan. Pravijo, de jo v sedmih mescih več kot 10.00(1 naročnikov imel : to število bo gotovo se veči, ce bo časnik v sredi katolškiga sveta izhajal. — 10. kozoperska so sveti oce laterausko ccikev obiskali, iu zapovedali. dc naj sc leseni altar, na kterim jc po sporočilu sveti Peter sveto mašo bral. in kteri jc dozdaj v žagradu bil. pobožnim vernim nc skriva. Iz I.ondona. Iz lepiga pa-tirskiga lista kardinala Wiscmana lc to-lc sledi: „Veliko delo je dokončano; kar ste dolgo želeli in ce-ar ste dolgo prosili, je spol-njeno. Xaša diaga domovina je mesto med cerkvami dobila, ktere redama v stanov Ijenc veliko katolško ob-čestvo store: katolško Angleško je zopet na cerkvenim nebu pot zadobilo . s kteriga je njegova luč tako dolgo zginila . in vnovič začne poredama hoditi okoli središa ed.nosti. okoli vira oblasti, razsuetljcnja iu moči. To je gotovo za nas dan veselja in radosti, dan. kteri dolgo hranjeno upanje venca in nam veselo prihodnost odpira. S kakšnim veseljem morajo svetniki dežele iz rimskih in britinskih . zaksinskih in noriiianskih časov s svojiga zveličani