458
Kmetijstvo.
Gnojenje vinogradov.
Za pametno obdelovanje vinogradov je potreba, da se v gotovi vrsti gnoje. Kar trta odtegne zemlji, mora se deloma nadomestiti z gnojenjem, da se ohrani zemlja v pravi moči. Da se sklepati, kako moč ima vinograd, po tem, kako rastejo trte. Pri tem se je posebno ozirati na prejšnje poletje; kajti v mokrem letu trte močneje poganjajo, kakor v suhem. Vinogradi, ki slabo poganjajo tudi toliko ne rode, kakor vinogradi, ki močno poganjajo, kajti poslednji ima dovolj lesa in se potem tudi lahko obrežejo, in trta prinaša več grozdja.
Rodovitnost trte pa ni odvisna toliko od njene rasti, temveč od tega, kakor ugodna je zemlja. O tem se prepričamo, ako vinograd dalje časa gnojimo s pepelom, v katerem je mnogo kalija. Les bode v tem slučaji močno rasel, a grozdja bode še manj. Bolje pa rodi vinograd, če ga gnojimo z gnojem, v katerem je mnogo fosforja in dušca, kakor s strohljenim govejim gnojem, perutninskim gnojem itd. Za vinograde je najboljši gnoj, v katerem je mnogo kalija, dušca in fosforja.
Vinogradov ni treba gnojiti vsako leto, dosti je če se primerno gnoje vsaka tri leta, ali pa tudi še le na več let. Kdor ima več vinogradov, naj jih razdeli v več delov, in vsako leto drug del gnoji po vrsti. Hlevni gnoj, kompost i. t. d. naj se v zemlji kolikor je moč raz-strese, umetni gnoj naj se pa dene le na posamična mesta. Gnoji se na razne načine. Najbolje je, če se mej vrstami izkopljejo jeseni globoke brazde, v katere sa dene gnoj, bodi si živinski ali pa kompost.
Tako pride gnoj globoko v zemljo. S takim gnojenjem dosežemo, da gnoj močno vpliva in da se plevel preveč ne razrašča. Če se je jeseni gnojilo, se vspeh gnoja pokaže že drugo leto. Z umetnim gnojem se pa lahko tudi še le pomladi gnoji. Če se jeseni gnoji, iz-pere dež in sneg gnoj in ga voda nese seboj v spodnje plasti, kjer vpliva. Vinska trta gnoja ne potrebuje na vrhu. če pa jeseni ni bilo moč gnojiti zaradi slabega vremena, je bolje, da se gnoj spravi do druge jeseni in še le potem gnoji. Gnoji se jeseni v vlažnem vremu, ali po  prvem snegu raztrese v brazde in pusti na vrhu do
459
pomladi. Še le pomladi se zagrebe. Po zimi, ki ima dosti snega, ostane pomladi na vrhu jedva četrtina gnoja, vse drugo je že izprala voda in seboj odnesla k koreninam. Gnojenje vinogradov pa nima le te posledice, da se več grozdja pridela, temveč tudi trtna uš pognojenim vinogradom manj škoduje. Skušnja uči, da ta škodljivka ondu, kjer imajo mlade trte in dobro gnoje, ni mogla uničiti vinogradov, če se je tudi uselila. Kakor drugi mrčesi, se tudi trtna uš loti le bolj opešanih rastlin in največjo škodo dela v vinogradih na izsesani zemlji.