Humanitarne ustanove in naša V9Uiiteljska samopomoi • i V zadnjem času smo bili priče raznim senzacionalnim odkritjem v poslovanju nekaterih karitativnih in humanih zavarovalnih ustanov. Oblastva so morala ugotoviti mnoge nepravilnosti v njihovem poslovanju ter preprečiti izkoriščanje, ki se je pod krinko človekoljubne institucije na široko razpaslo v naši javnosti. Oblastva so poklicana v prvi vrsti, da zaščitijo ncdolžne ljudi pred takimi nezdravimi spekulacijami. Zato je prav in potrebno, da se postavijo pod nadzorstvo vse ustanove, ki pod imenom »socialne in zavarovalne« zagledajo luč svcta, so pa vzklile iz podtalnih temin s spekulativnimi pridobitvenimi narneni. Občinstvo bo odkritosrčno pozdravilo vsako uredbo, ki gre za tem, da s sistematičnim in strogim nadziranjem prepreči že v kali vsako tako nakano. Slovenija se sme ponašati, da se je povzpela v vseh vrstah zavarovalne panoge na zavidljivo evropsko višino. Tudi glede poslovne morale ugotovimo lahko s ponosom, da nismo imeli pri nas, z redkimi izjemami, koruptnih primerov ter da se poslovanje naših zavarovalnih ustanov drži po večini reelnih osnov predvojne solidne poslovne prakse. Če se je kje zagrešila brezvestna spekulacija, se je zgodilo to samo v novejših, zgolj iz pridobitvenih .teženj osnovanih zavarovalnih institucij, dočim so naše starejše take ustanove skrupulozno varovale svoje solidno ime in poslovanje. Docela imune proti novodobnim spekulativnim nagonom so se pa brez izjeme izkazale one slovenske humane ustanove, ki so jih tekom zadnjih desetletij živahnega kolcktivnega delovanja osnovale razne stanovske organizacije izključno za svoje člane. Izgrajene so večinoma na zadružni podlagi, povezane so ozko z življenjem in potrebami svoje matične organizacije ter so ž njo vred blagodejno tekmovale v raznoterih koristnih in vitalno potrebnih akcijah v dobrobit svojega članstva. Pri sličnih institucijah je vsaka spekulacija že a priori onemogočena, za kar nam nudita že njihov razvoj in zgodovina v teku vsega obstoja najeklatantnejši dokaz. Spekulacije so mogoče samo tam. kjer služi navidezno humana ustanova pridobitnim tendencam posameznika ali skupine, ki si izbere zavarovalno panogo s posebnim ozirom na njeno rentabilno zmogljivost. Kjer si pa osnuje kaka stanovska organizacija kot vzporedno samopomožno akcijo kakršno koli zavarovalno podjetje, so lebdeli osnivačem predvsem drugačni cilji nego spekulativno izkoriščanje svojih soorganiziranih tovarišev. Tako je nastala v naši učiteljski organizaciji že pred štiridesetimi leti tudi »Učiteljska samopomoč«, eminentno humana zadruga z namenom, priskočiti na pomoč z izdatnim denarnim zneskom v momentu, ko poseže smrt s svojo koščeno roko v družino zavarovanega člana. Posmrtnina se zbere v najpreprostejši obliki vzajemne pomoči ob enakem prispevanju za vsak smrtni primer od strani vseh organiziranih članov. Danes šteje »Učiteljska samopomoč« že 2640 članov slovenskih učiteljev in prolesorjev ter njihovih družin. Ob vsakem smrtnem primeru plača vsak član prispevek 5 din, kar znaša pri sedanjem številu organiziranih članov samopomoči 13.200 din. V 40 letih svojega obstoja je izplačala »Učiteljska samopomoč« na posmrtninah že din 4,523.466,50. Poleg tega je razdelila v zadnjih letih okrog 800.000 brezobrestnih posojil v boleznih in drugih težkih prilikah svojih članov. »Učiteljska samopomoč« izplača svo jim članom ves prejeti članski prispevek, kar zadostno priča o pravem socialnem razumevanju te učiteljske humane zadruge. Take zadruge predstavljajo pravi blagbslov za njihove člane, istočasno pa tudi za vse ozemlje in državo, v kateri vrše svoje blagonosno delo. Ne pomagajo samo vzdržati gospodarske temelje državljanov v ravnovesju ob najtežjih trenutkih njihovega življenja, s solidarno izvcdeno pomočjo grade istočasno najtrdnejše moralnc osnove organiziranega prebivalstva. Vsaka solidarna žrtev v korist trpečega brata pomenja zmago srčne kulture nad animalično brezsrčnostjo, triumf človečnosti nad samopašno poniglavostjo sebičnlh spekulantov. Blagor deželi, kjer kraliuje solidarna pripravljenost pomoči trpečemu: ni se ji treba bati za svojo bodočnost, kajti iz tega terena klijcjo najplemenitejše državljanske lastnosti. Iz tega spoznanja bo vsaka država storila vse, da se take samopomožne humane ustanove na njenem ozemlju čim bolj razširijo, utrde in poglobc. Po drugi strani bo pa pazila z bud- nim očesom, da se pri vseh ostalih raznih zavarovalnicah ne izmaliči njihov statutarni humani namen v pridobitne spekulacijc zavarovalnih družb in konzorcijev, ki iščejo v tch panogah za blestečimi človekoljubnimi kulisami le svoje pridobitne cilje. Tudi naše ministrstvo za socialno politiko ima tukaj najhvaležnejše polje, zaorati globoke brazde prave socialne vzgoje v našem še precej »deviškem« terenu. Socialna pomoč in vzgoja ne smeta postati nikdar predmet trgovskega izkoriščanja, zato je treba pri kateri koli uredbi, ki se nanaša na zavarovalne ustanove, strogo ločiti eminentno humana in socialna od trgovsko - zavarovalnih podjctij. Prva spadajo pod rcsor socialne politike, druga pa pod ministrstvo za trgovino in industrijo. Nadzor mora biti strogo ločen zlasti z ozirom na prave socialne ustanove, kajti trgovini ne preti nikaka nevarnost, dočim se socialna pomoč in vzgoja ne moreta uspešno voditi po trgovskih vidikih. Informirani smo, da se pripravlja v ministrstvu za trgovino in industrijo pravilnik k uredbi o nadzoru zavarovalnih podjetih, kamor bodo uvrstili poslej tudi take humane ustanove, kakor je naša »Učiteljska samopomoč«. Trdno hočemo še vedno verjeti, da bodo pri odločujočih činiteljih upoštevana v prvi vrsti dejstva in načela, na katera smo se ozrli v pričujočem članku, ker vemo že danes, da bi sicer pomenilo vsako drugačno stališče za našo samopomoč smrtni udarec — in to v dobi, ko zremo z največjim ponosom in zaupanjem v socialno in vzgojno zmogljivost te naše prekoristne ustanove.