opis s podobami za slovensko mladost. Tisfc Egerjav. Pesmi. Stran. 6 12 33 49 59 Jezus, otročji prijatelj .... Spijoče dete . v ....... Božica ..... O,...... Bodi previden . 0 začetku pomladi ... V . . . Pomladanska . .iJ-noC^w^A JWi > 59 Tica in cvetlica . G.-J'.....69 Sercu...... ......78 O spomladnem jutru . ... 81 Oživljena cvetlica 81 Pri potoku.....v-. ... . 85 Mala predica . ........92 Smokva.....«.....92 Kralj in kmetic .V.jr% . . 99 Pri zibeli . .1 ..j •• ......101 Prisega v naravi . . ........1U5 Stvarniku . . v 4 .... 105 Struga . . ........117 Moje veselje . V.......123 Mertvi junak . ........3 23 Zvon naš prijatelj .. i .... 124 Pridni mlatici . ii^vi, fiÀAnjl'X ■ • 133 Orehi ................149 Dete pri mertvaškem odru matere i' . '154 Zdihljeji po domovini . . -. . . 176 Terta . . . . .....177 Vodena kapljica . ".......179 Petelinov klic. . ".......181 Pri zibeli . . .... 187 Zadovotjnost . ......190 H; ii^p, . H— Bogomir . Cvetlice . . . Biserni grad •..' • Dež . . . à . Zvita goljufija . . Jurče na polji ....... Spoštuj očeta in mater . . Kozel...... . . Modri škvorec . . ~ . Ne zapustite ubogih sirot Vihar in cvetice . . Pošteni starček . f. tìliiga hčerka . ... . 149 Ogibaj se slabili tovaršev Limbar in roža . Otroci, ubogajte svoje starše Vreme je prav....... Skopuh in pijanee . . . . . Pridna Barbika . . . . . . Angelj in deček . U-jU^wv^ ijčetova fiijf» . . . . . Želod in buča Stran. 90 91 101 104 118 122 123 125 126 133 141 145 164, 181 155 156 KO 175 177 188 18S 190 192 Podučni sestavki. Sedem čudežev starih časov . Ou Povesti, pravljice, prilike in basni. Stara pravljica v novej obleki . . Ljubezen in serčnost neke deklice . V nebesih . " . . A. . . . Umen konj . . -i-..... Obljuba dela dolg X -Sp. • . . Otroci, ne zapuščajte šole . . Iz mladosti, cesarja Jožefa . ■ —Jagoda . \ V V ■ . Stergan rokav . . . ^-T . . Čudna so pota Gospodova, po katerih ljudi k z veličan ji pelje . 34 — Kapelica v gozdu .......38 Blagodušnost nekega Indijana ... 41 Pravica pride na dan .......49 Kako se je Jožek laži odvadil . '. : 55 Popotnik . . . .....55 — Zakaj je medved ròpna živalO,Jfi»a(i \V" 56 Pervi list . . . .....57 Ne želi tujega blaga . (<. ; t&z. . . 60 Zaupaj v Boga in on ti bo pomagal 69, 85 Mali tieji lovec i. .i t . . . 77 — 8panje in smert a T^M^-V1- 77 Brezskerbni mlinar .. 4- ... . 79 Alaterno sercé ; . . . . . 79 Prebrisani Polde . . t^.T- . . . . 8B . 10 N:iuk za mladino (L iMy-M ... 17 Prihod vesele pomladi . J-. . . . . 42 Tabori v turških časih.....60 Mesec maj ali veliki traven .... 74 Birikošti '. . .T........80 Križ ... ^ , J. ...... . 106 Prigodki iz hrošcevpga življenja L. t . 107 Zlati čas . . X. i," .' . i . . t 111 Pritlikovci . . V . ■ . Opravila marljivega «učenca v velikih počitnicah A . . . i . Pismo iz Dola . ft < j V . Vj . . Svet po vnanjem sodi . . . Veselje v jeseni . . T".....158 Tiha dežela........K .. 176 Prigodki iz mravljinega življenja . v 192 126 128 142 157 Prirodopisno-natoroznansko polje. Noj ali strna .... Pravi žefran .... Strupena volčja črešnja O. '<■ Metulji ...._. 7-11 u javi hrošč . ,T. . , Navadni zobnik . T . Krista vec . . .T.. . Borovnica ali černajagoda Rudeči naperstec .T. . Železo . . P. . . Labud . D .P-. . . Rman . . T. . . . Brina . . . . . . Smereka . . T» . . . 13 14 29 64 82 113 129 130 146 161 162 162 178 178 Gledališčine igre za mladost. nost {i - .■ Ct.f. ? . Kaznovana radovednost Klop pod lipo . . CM . . . Bojeći Matevž . .TJLf^v^o^v Zabavne in kratkočasne stvar Otroške igre Kratkočasi) ice ]5, 31, 47, 83, 115. 131. 147, 163, Zastavice . . 16, 48, 132, 14s, àtevilne naloge . 16, 48, 08, 84. Zabavne nalogu Skakalnice . . Pametniee . . Senčne podobe 16, 67, 84, 15, 48, 84, 115. .....16, 16. 09 179 164 116 99 148 164 48 Stran. 43 62 93 159 196 ISO 132 148 164 179 148 180, 196 , . 180 >iekaj za kratek čas 115, 132, 164, Rebusi s čerkami ..... Drobtine v vsakem listu. Muzikalne priloge. Moj Vertec od Gr. Bihar j a. Popotnikova pesem. Narodna. Veselje v naravi. Dve veseli pesmici zaotroke. Sestavil An t. F ce rs t er. Vesela pevka. Sostavil And. Vavken. Podobe. Jezos otročji prijatelj...... 6 Noj ali strus.........13 Stran« Pravi žefran.........14 Zabavne nalogo . . . . 16, 32, 99, 116 Senčne podobe.....16, 48, 148 Obljuba dela dolg.......20 I Strupena volčja črešnja.....29 i Čudna so pota Gospodova .... 37 i Prihod vesele pomladi......42 i Pravica pride na dan......54 Mlia............55 Listonos...........58 Metulji; podnevni pavlinček in zeljni belin..........65 Mati božja..........75 Bin kosti...........80 Ogerci...........82 Krajaö...........90 Mala predica........ . 92 Biserni grad.........104 Križ............106 Navadni zobnik........113 Zvita goljufija.......118, 122 Kozel . '...........125 Kristavec ..........129 Borovnica ali černa jagoda .... 130 Vertnik...........141 Rudeči naperstec........146 Ogibaj ee slabih tovaršij.....155 Veselje * jeseni........158 Rman............162 Otroci ubogajte svoje starše . . 171, 173 Brina............178 Pridna Barbika........188 1 Želod in buča.........192 tja 1. dné\ v mesecu in \ veljà za vse^Vj jleto 2 gl. 40 k.GT za pol leta j 1 gl. 20 kr. i jPo pošti : zaQjl VBe leto Sgl. 60 kr., za pol / vletalgl.30kr./ Naročnina naj se naprej plačuje in _ pošilja ured 'ništvu v šen£-peterskem predmestji ' hiš. št. 18 v Ljubljani. (Laibach). ^^ Časopis s podobami za slovensko mladost. Štev. L V Ljubljani 1. januarja 1872. Leto II. Stara pravljica v novej obliki. (Spisala Lujiza Pesjakova.) )ukaj sera pri vas, mali moji prijatelji in prijateljice! — Radostna i vas pozdravljam ob mladem jutru, kajti vesela sem, da vam veljà >" perva beseda, ki jo izpregovorim o njem. Ali se pa tudi vjemajo moje želje z vašimi? — Ali je pa tudi vam po všeči, da vas jaz sprejemam, da sem si celò namenila danes dalje muditi se med vami, kakor po navadi? — Vidite, ljubčeki, okrepila bi si rada dušo za vse, kar bode novo leto pripeljalo s sabo, bodisi srečnega, bodisi žalostnega, in mislim, da mi bo to najbolj mogoče, ako njegov začetek praznujem v cvetočem vašem krogu. Novo leto! — Ste li čuli nocój, kakó je nastopilo? — Vsi zvonovi so peli in ura je bila takó slovésno vmes, kakor bi hotela reči: „Poslušajte me in štejte moje udarce; važnejša sem ko vsaka; staro leto vam odpeljem in novo, neznano se vam po meni rodi." Bilo je takrat, kakor bi tožili in se jokali glasovi zvonov in vendar tudi, kakor bi se razlegali zaupljivo čez molčeče hribe in čez spečo dolino. Otročiči, ali ste čuli vse to?--Nikar ne pomišljujte, vsaj vém, da niste prav nič slišali, kajti za vas se je bližalo novo leto s tacimi rahlimi, mehkimi stopinjami kakor so vaše, ko se su-čete po zelènej trati, in pomenljivi govor zvonóv zazibal vas je le še v terdnejše spanje, zapustivši vam najslajše sanje, ko je po časi po zraku od-donél. In vendar veste tudi vi, preljubi moji, da je danes imeniten dan, spoznali ste to vže zjutraj, ko ste glasni izrekali ona voščila, ki na tihoma vedno gojé vaša sercä, in še bolj čutili ste slovésnost dneva po poljubih, ki so vam je starši, še gorkejše ko sicer, na rudeča ustica pritiskali. Dà, dà, pomenljiv praznik je današnji dan in tudi doba, v katerej človek rad kaj novega pričenja; zató se hočem tudi jaz danes česa novega lotiti. Do zdaj sem vam sim ter tje kako pesen zapela iu nekdó mi je povedal, da so vam bile všeč, ali to ni nič posebnega, kajti pesni imajo vže to lastnost, da skozi ušesa gredtf notri do srede serci, in tam se vmestijo tako po domače, kakor bi le to bil kraj, ki se jim spodobi. Vse kaj druzega pa je s prosto povestjo, ki nima prednosti petja, in skušati se hočem tedaj, ako mi bode moči tudi ž njo prikupiti se vam. Pravljico vam hočem povedati, ki sem jo čula nekdaj, ne vém kdó mi jo je vže povedal, menda ona stara Poljakinja, ki me je péstovala in varovala ob času detinstva, kajti kedar se té zlate dóbe spomnim, stoji mi tudi ljuba moja Saša živa pred očmi in tožeče poljske pesni in čarovne marnje se mi glase iz daljne, toda večno rožnate meglice. Tu sim se vsedite blizo okrog mene, — še bliže! da ljube vaše obraze dobro vidim in da me bodete tudi vi prav natanko uméli, — taku ! — zdaj smo skupaj, lepa družinica! — To je ugodno, kaj ne, sedeti v gorkej sobi in poslušati pravljice, med tem, ko zunaj séver brije in sneženi mož z ru-dečim ozeblim nosom róma po svetu. Tiho s smehom, ti ljubi prijazni deček tu na mojej desni, ali ne vidiš, kako radovedno in proseče me vže pogledujejo ljubeznjivi tvoji tovarši in tovaršice? Pri miru tedaj, ljubljenec moj, in poslušaj ! Bila je nekdaj majhna deklica, ki je s petimi leti vže velika reva bila, kajti matere več ni imela. Njo, ki je svojo Marjetico neizmerno, dà, tisočkrat bolj ko samo sebe ljubila, so cerni možje odnesli iz njene bajtice in zagrèbli na daljnem pokopališči. Plakala je sirota po materi, da je ni bilo moči utolažiti, a ko so oče rekli, naj neha, da njene solzé tudi njemu ne vzemó življenja, umolknila je, tiha in klaverna je hodila ves dan po vertu, in kedar jo je jok posiliti hotel, ozerla se je v neb<5, kajti zdelo se jej je, da po tem laglje zaderžuje solzne potoke. Ali po noči v spanji jih je točila, nenehoma klicala mamico in zjutraj, ko se je probudila, je vsa prestrašena vselej blazinico pod odejo skrila, da oče niso videli, kako premočena je bila od solz. Čez nekaj časa se je oče vdrugič oženil, misleč hčerki kaj dobrega storiti s tem. Dobila je Marjetica mačeho. Mačeha! to je namestnica matere. — Čudno, kaj ne, prijatelji moji, kakor da bi bilo mogoče nadomestiti to, kar imate najslajšega iu najboljšega na zemlji! Na istem mestu, ki se je lesketalo materne miline, videti tujo ženu, to vam ni mogoče misliti, kaj ne ? in vendar je nedolžna Marjetica to preterpeti morala in ne samo tuja in neznana jej je bila ona, katero je morala klicati s sladkim, svetim imenom, ampak neusmiljena in srepa se jej je kazala in sovražila je lepo pasterko iz dna svoje duše. Se bolj ko prej Marjetičine solzé je nesrečno to sovraštvo izbadalo očetovo sercé, in-kmalu je počival tudi on pod gomilo. Zdaj se je še le pričelo pravo terpinčenje za Marjetico iu dneva ga ni bilo, da ne bi bila celò — tepena! V merzlej izbi, na golih tléh je morala ležati in čern kruh, ki ga je dobivala, bil je takd terd, da ga ne bi bila mogla jesti, ako ga ne bi bila mehčala s solzdmi. Nekega dné — bilo je ravno o božiči, sneg je pokrival goré in ravnine in mraz je bilo, da je vse škripalo, prav takd kakor danes — rekla je huda mačeha: „Tu imaš jerbas, pojdi v gozd in prinesi mi rudečih jagod." Boječa se je Marjetica prederznila odgovoriti: „Kje jih bom pa našla, vse je polno snegà; o lepó vas prosim, pustite me domä, kajti mraz je, da sapa v v ustih zmerzuje." — „Prav takó in ravno zató zahtevam, da mi jagod pri-neseš," zavpila je mačeha, „le varuj prikazati se mi s praznima rokama, sicer te —• ubijem !" Deklica vzame jerbas in zdihovaje gré v imenu božjem. O kakó jo je zeblo in kakó je bilo vse pusto in golo! Kamorkoli je pogledala, ni videla druzega nego sneg, in tiho je bilo povsodi, kakor bi bil ves svet izmeri. Čuj! zdaj je nekaj zarjulo! —1 tedaj je vendar bila zunaj še živa stvar razen uboge deklice — ali, gorjé, le volk je bil, ki je sestradan kopernel po kervavej jedi. Vzdigne se nenadoma tudi nevihta in žvižga skoz temno smrečje, katero pretresa, da se jecé lomi. In sredi vse te groze hodi naša Marjetica sama in sredi vse to groze poklekne in z premraženima drobnima rokama sneg od tal pometa ter išče rudečih jagod. Zastonj je vse, grabi le * ledeno perst in sivi mah. Sama ne vé, kaj jej je storiti. Nazaj si upa skoraj še manj, kakor naprej v grozovito puščavo. Počasi se vleže še mrak na zemljo in, oj! strah jo je. Kmalu jej tudi nožici čisto oterpnete in več nočete nositi tresočega telesa. Zgrudi se Marjetica na tM in jame priserčno jokati. Hipoma zasliši glas, ki njeno serčice, katero je skorej vže biti po-nehävalo, tako razveseli, da zavrisne, ugleda namreč oči, v katerih plameni to, kar se človeku le v enih pogledih pokaže, in zdaj o blaženstvo! zdaj jo jame božati roka, tako mehkó, takó gorkó, kakor more ljubkovati samo ena roka — s slabim glasom Marjetica vsklikne: „Mati, moja, moja mati!" in s poslednjo moéjó se oklóne naročja, katero je najzvestejše varstvo svetä. Mati je vsa bleda, toda neizrekljivo lepa; bela oblačila jo odevajo od nog do glave in prav tesno va-nje zavije tudi svoje dete. Kmalu ono več ne čuti mraza, ampak zmlraj boljše in ugodnejše se počuti, mirno začne söpsti, ali bori se s spanjem in vedno še odpira dremljoče oči, kajti videti želi sladko obličje, katero je tako dolgo pogrešalo in zmiraj se še bolj stiska v naročje, po katerem je tako željno hrepenelo. Spanje premaga vendar naposled in takó tiho zdaj sope Marjetica, da je slišati ni več. — Spala je menda prav dolgo, in ko se probudi, si dolgo oči mane, ker misli, da se jej še vedno sanja; pa, ne, ne, bedeča je in resnica je vse tó, kar jo obdaja. Gózda in mraza, nevihte in groze, hudega volka in še hujše mačehe ni nikjer sledu,- ampak na vhodu cvetoče livade stoji in zapazi óndi tolikanj lepote in bliščobe, da mora oči povésiti. In ko gleda in gleda, zagleda na zelenem travniku krasne rože in cvetnih njenih sestric, nežnih „marjetic" je tam skorej toliko, kakor je bilo poprej v gozdu snega in — lej, lej, rudeče jagode dihljajo in rastó krog in krog njenih nožic. Marjetica seže po slamnatem jerbasu, kateri jej je bila mačeha dala, ali tudi tä je spre-menjén v zlato pletenico. Jagod bi rada nabirala v svetlo posodo, pa si ne upa dotakniti se jih. Ko se njene oči privadijo nenavadne bliščobe, v sredi trate ugleda visoko božično drevo in mnogo otrók okoli njega. Otroci! kaj pravite, še lepše je, kakor je bilo óno, katero je vas očaralo včeraj teden, in vže to je bilo nekaj, kajne? — Namesti majhnih sveč je tisoč in tisoč zvezd na njem migljalo in angelji so z višave vsipali cvetice na-nj in takó sladko so peli, da je veselje bilo je poslušati. To je odpirala zdaj ušesa in oči naša 1* Marjetica in posebno, ko -je mičen deček k njej stopil ter jo vprašal z naj-milejšim glasom, kdo je in od kodi pride. Dolgo ni mogla odgovoriti Marjetica, kajti deček je bil takó lep, da je stala vsa zamaknjena v njegov pogled. Zlati kodri so mu čez rami segali in čelo je bilo takó jasno, kakor bi solnce sijalo z njega in, oj oči! — morje ljubezni je počivalo v njih ter s svojim svitom obsezalo vse, kar se mu je bližalo. Ko je bilo deklici mogoče spregovoriti, dečku boječe in vendar zaupljivo toži svojo britkost, pripovedo-vaje mu, kakó jo mačeha sovraži in kakó se boji zopet k njej iti, posebno zdaj, ko se jej je ravno takó lepo od prave mamice sanjalo. Deček jo posluša, in ko je nehala govoriti, se jej nasmehljà ter reče: „Ostani pri nas; . vidiš, tukaj so nebésa in jaz sem tvoj bratec. Eeven sem bil, kakor si ti, rojen celò v golem hlevu, ali tukaj domà se mi vse drugače godi, bogat sem in dam ti zlatih oblačil. Več ti ne bo treba terdega kruha s solzami rositi, ampak slaščico boš jedla, dobri mleček pila, angeljci ti bodo igrali in vsak večer te bo mati v spanje zazibala." Ko Marjetica zasliši zadnje besede, glasm!) se zasmeje in z ročicama ploskaje ràdostna dovóli in sprejme prijazno vabilo. Lepi deček jo pelje k bliščečemu drevesu in ko se ga s perstom dotakne, bilo je pozlačeno. — Popisati vam ne morem, dragi moji poslušalci, kako srečna je bila zdaj Marjetica. Yes dan je gledala ljubez-njivega dečka, pela in igrala se je z angelji, tergala cvetice in nabirala jagode v zlati jerbas. In ko se vtrudi od samega veselja, pride svetla, bela mamica in na mehkem njenem naročji med najslajšimi poljubi zadremlje. — Mačeha je mislila, da je njena pasterka zmerznila v hosti, ker je več ni bilo domü, pa to ni bilo res ; ampak živa, lepa, cvetoča in blaga je bivala v nebesih! Pri konci sem s svojo pravljico in zahvaliti se moram vam vsem, da ste me tako prijazno poslušali. Posebno ti, preljubo živo srebro tu zraven mene, si stalo, kakor bi bilo iz kamena izsekano. Vendar mi je tvoje obličje kazalo vse, kar si čutilo, poslušaje mojo povest; meniš, da nisem videla, da se ti je temnüo, ko je neusmiljena mačeha svojo pasterko spodila v ledeni mraz, in misliš, da nisem zapazila, ko je v bistrem tvojem očesu nekaj biserom enacega trepetalo, ko je umirajoča ali blaga Marjetica izkliknila „mati, moja, moja mati !" Dà, dà, Janko moj, jaz vidim vse, in ravno tako tudi vém, zakaj Albina zdaj sanjaje glavico poveša in kaj Matilda premišljuje ; staviti ne bi hotela, da nam bodete kmalu tudi one kako pravljico povedale, in prav takó, ker zmiraj govoriti ni prijetno in rada tudi jaz kaj poslušam. O, vidite modrega Tončeka tam, kakó mično mlajši sestrici razlaga, česar v pravljici ni uméla — dà, to moram reči, vi ste mi poslušalci prav po mojej volji. Toraj vas tudi kmalu spet obiščem in po leti se bomo radovali v „Vertecu" in tam peli v prostem zraku. Ali to vam rečem, naj vas prav obilo tje pride in tudi druge prijatelje še povabite, kajti čem veča bo druščina, tem veče bode veselje. Vertnar, ki se rad trudi za vas noč in dan, z veseljem bode razširil meje Verteca, ko bi pretesne bile, nove drevorede bode zasadil, kjer se bodete sprehajali in povsodi kaj novega in zanimivega zagledali. Tu se bodete vstavili pred sladko dihljajočo rastlino, kakoršne še videli niste; zraven nje se vam bo pokazal čuden germ, čegar peresa bodo šepetala o tujih dežeMh, nekaj dalje vas bo vabilo okusno sadje, le rokó bo treba stegniti in vaše bode, in tam, tam na voglu, prav skrit med zeleno goščavo, bode tih, prijazen prostor in tä bo — naš! Temu se ne bo smel bližati nihče drug, nego vi, in jaz, in pojoči tiči. Kostanj bode razširjal svojo senco nad rušnato klopjo, kjer se bomo shajali in kjer vam bodem pripovedovala, kar sem doživela in tudi to, kar se mi je le sanjalo. Zraven tega bomo svoje gredice marljivo oskerbovali, kajti ponašati se hočemo ž njimi, ako jih tudi nihče ne bo videl, in vsadila vam bodem va-nje cvetja, ki vam bo po všeči, kajti, ljubčeki — prosim vas, pa nikar ne mislite, da sem prevzetna, ne, ne, zagotoviti vas moram da nikakor nisem — malo menda vendar poznam rastlinstvo, ki ga ljubite vi. Še nekaj vam moram povedati, pa tó le prav za-se ohranite, — ker treba ni, da bi naše skrivnosti izvedeli drugi — srečna bodem tudi jaz, ako si sini ter tje kak cvet na sercé pritisnete in se ga še spominjate, ko bode roka, ki ga vam je ljubeče darovala vže davno v zemlji trohnéla. —■ A zadnji čas je oditi, z Bogom moji mladi prijatelji, da ste mi veseli danes in celo leto in vse svoje življenje! — Ljubezen in serčnost neke deklice. Francoski puntarji so poštenega in mirnega deržavljana kot sovražnika . dežele obdolžili in zaperli. Ker je bil zelò bogat, poberejo mu vse premoženje, njega pa obsodijo k smerti. K sreči mu pusté od njegove imovine le edino, deset let staro hčerko. Deklica, ki je vsa gorela za očeta, sklene ga rešiti ali pa ž njim vred umreti. Že peljejo sovražniki očeta zvezanega na morišče, postavijo ga med obsojence in mu zavežejo oči. Pa v tem hipu, preden vojaki puške namerijo, skoči mlada deklica v naročje svojega očeta in kliče na morilce: „Prizanesite mojemu nedolžnemu očetu, ali pa še mene ž njim vred vstreljite! — Oli oče! ljubi moj oče!" „Bžži, beži ljuba hčerka, ti edino upanje žalostne matere, katera bo zdaj udova postala. Za ljubega Boga te prosim, beži! da še tebe ne vsmer-tijo," prosi jo oče jokaje, ter jo rine od sebe. Tudi vojaki skušajo, da bi jo odtergali od očeta, pa vse njihovo prizadevanje je zastonj. Deklica se terdo derži svojega očeta in vedno ponavlja: „Prizanesite, oh prizanesite! ali pa še mene vstrelite!" Te besede mlade hčerke ginejo poveljnika brezbožnih puntarjev tak<5, da zapové očeta z deklico vred iz morišča v ječo peljati, odkoder ju kmalu potem tudi izpusti. Glejte otroci! koliko premore otročja ljubezen tudi pri brezbožnih ljudéh. — P. Gros. Jezus, otročji prijatelj. (Po Smidu.) Večer pomladni se žari, V zelene hribee solnce sije, In v žarkih jezero migljà. Ki cvet okol' mu vence vije. Ovčice že zapuščajo Cvetični dol in trato milo, Tam čolnar h kraju že veslà, Na dom obrača si kermilo. Od zjutraj do zvečer u$l Neutrudeno je Jezus mili, In mnogim reve je odgnal, Navdajal sèrca s tolažili. Število gosto vseh ljudi Povsodi, ki ga je obdalo, Je bilo zlega rešeno, S tolažbo se je pokrepčalo. Bil starček zjutraj še je slep, In zdaj že vidi solnce milo, In ubogi gluhec pervikrat Zasliši ptičev žuborilo. Bolniki prineseni sem Vsi zdravi zdaj so in veseli S posteljo svojo šli domu, fe Bogu so hvalne pesmi peli. Tam Jezus ves otruden že Sedi na robu sive skale, Desnica že upehana Podpira rožna lica zala. Tak lépo, ko njegov obraz Pomladno solnce pač ne sije, Tud' ne, ko luč, življenja moč. Na ljubo zemljo doli lije. Od strani zadej tam stoj(5 Pobožno tiho, zaupljivo Z otroci svoj'mi matere, Udane že mu z vero živo ; Prinesle rade sinke še K Gospodu bi ljubezni mile, In blagoslova dečekom Od njega, da bi zadobile. Učenci pa jim branijo : „Otrudcn že je od učenja. Ga niete vid'le delati? Motiti ga, ni govorjenja!" Otroke pa vesele pred Je žalost britka napolnila, In matere zdaj vidijo, Kak sladka nada se skadila. — Najmanjši kar objema ga, V naročji sladko se radnje, In drugi z lasci si igrà, Mu mila lica ogleduje. Vsi drugi zraven tam stojé In k njemu gledajo veseli, Pobožno rokce sklepajo Da blagoslova bi prejeli. Al on tovarš nedolžnosti, Ko sliši tako besediti, Jim reče: „Ne branite jim! Pustite male k meni priti! Resnično, tukaj vam povem, Da takih je kraljestvo moje, Podobni mor'te biti jim, Da vzamem vas v domovje svoje." In tak sladkó in tak ljubó Jim blagoslove podeluje, Globoko čuti, vidi se, Da Bog je tu, ki obdaruje. Potihne v zraku ptičica, Cvetica duh prijeten dije, — Stojf tuđ' solnce, zrè ljubó, Ko sreča taka dečkom sije. Prijaznosti vse ginjene So matere radóst jokale, In svoje male hitro so Pri roci k njemu pripeljale. Otroci pa veseli vsi Naravnost k njemu so hiteli, In bolj ko pred pri materah Presrečni so in preveseli. S hvaležnimi solzicami Nebeškega veselja mile, Osrečene po sreči tej 80 matere se spet vernile. Otrokom vsaka rekla je: „Večera tega ne zabite, Na svétu dokler hodite ZveliČarju zvesti bodite!" In dečki bili mu zvesti, Priserčno zmir so ga ljubili, Le, kar žalilo njega bi, Skerbnó so vselej se ognili. In on je bil prijatelj njih V življenji zmir na vsakem kraji, Po smerti pa je ljubč'kom dal Prelepi venec v svetem raji. A. Praprotnik. V nebesih. Vojska na Francoskem je potihnila. Vojaki hité nazaj k svojim staršem, ter se veselé zmage. Tiho pada sneg iz neizmerne višave na golo, zmerzlo zemljo. Bilo je kakor bi se igrali angeljčki z belimi perotnicami ter se spuščali na zemljo okoli mladih dreves, kterim hočejo zrahljati terdo posteljico in jim zapeti mile pesmice o pretečenej pomladi in poletnej krasoti. Povsod, v višavi in na zemlji, povsod je bila neka tihota, samo v majhnej bajtici se materno sercé žalostno boruje zarad zgube dražega možl Revna ženica sedi pri peči in vselej se jej vlije bistra solzica po licu, kedar pogleda zapuščena otročička, kako si igrata pred njo. Večkrat vzdihne in ju priporočuje Bogu, neskončno dobrotljivemu očetu, v varstvo. Janezek in Marica sta postavila dva stebrička navpik in enega počez, ter takó naredila slavolok, katerega sta potem še s popirjem kaj lepo okinčala. „Takó, zdaj sva naredila vrata, Marica!" pravi deček smehljaje sesvo-jej sestrici. „Poslušaj, zdaj gredó vojaki. Slišiš lepo godbo?" In zažvižga kratko vižico ter postavlja jelove storže v versto in je počasi vleče skozi vrata. Eden teh ponosnih vojakov, kateri je bil nekoliko večji kakor vrata, pozabi se pripogniti in vse je za seboj poderi. Otroka zapustita igro in tečeta k žalostnej materi. „Kaj ne Janezek", reče sestrica bratcu, „kako je bilo lepó gledati dolge verste vojakov, okinčane z zelenimi vejicami, stopati skozi lepo okinčana mestna vrata, ko je godba tako veselo igrala, ko so zvonovi tako lepo peli in so vsi prebivalci zmagovalcem z rutami mahaje „živijo!" klicali. Meni je bilo to zelò všeč, samo mamica je preveč jokala. „Kje je neki naš atej, vsaj ni več vojske in vsi vojaki gredó zopet domu iz Francoske dežele, našega ateja pa še ni?" reče sestrica bratcu. „Vidi se, kako malo umeješ, kaj da je vojska. Oče so ostali še na Francoskem, tam delajo veliko železno verigo, s katero bodo vso deželo zvezali; naš oče so pa kovač, in kakšen kovač!" odgovori bratec ves zamišljen. „Kaj ne, da je atej še na Francoskem?" pobara Janezek mater. Milo pogleda mati svojega sineka, globoko vzdihne in pravi: „Vaš atej je v nebesih!" „Vidiš Janezek," reče sestrica, „kdo ima prav," ter skoči zopet v kotiček k svojim igračam. Janezek se prestraši, pogleda mater in žalost se tudi njemu bere na obrazu. Naenkrat se zopet posmehljà, stopi k materi in pravi : „Lehko no?! — Mama, jaz grem spat." Deček kmaluzatisne očesi, toda še ne spi. „V nebesih," šepeta sam sebi, „dä, zdaj vem, zakaj atej tako dolgo ne pride; tam gori mu do-pade pri ljubemu Bogu in angeljčkih. Jutri hočem zgodaj iti tudi jaz v nebesa in rekel mu bodem, da mama vedno jokajo, pa bo gotovo šel z menoj. Oh, kako bodo mama veseli, kedar očeta pripeljem. Jaz vem, kje so nebesa; tam na uni hrib se naslanjajo, in ko gori pridem, bom poterkal, vsaj me bo atej precej slišal in mi bo odperl. Potem dvigajoč male ročice proti nebu, pobožno moli molitvico, katero so ga stara mati naučili, tako-lé: „O moj Bog! zahvaljujem se ti, ker si me danes varoval vsega hudega. Prosim te, varuj me tiidi nocojšno noč! Pošlji mi štiri angeljčke, enega k zglavji, enega k znožji in na vsako stran enega---" preden je pa Janezek izgovoril „amen" že je sladko zaspal. Sanja se mu celo noč od angeljčkov, slišal je prelepo petje, — oh sladke sanje! Zjutraj se zgodaj probudi. Zdi se mu, da ga nekdo kliče, skoči iz postelje, tiho se obleče in gré. V veži najde palico, vzame jo in koraka po sneženej odeji proti hribu. Hud mraz je bil, in večkrat se mu dozdeva, kakor da bi ga kdo prijel za suknjico in mu rekel, da naj gre nazaj v gorko posteljico. Malo postane, — pa zmisli se na bleda lica žalostne matere, ter še hitreje koraka proti hribu. Vzame malo snegä, naredi kepo, in jo zažene na neko drevo. — Kričeč zleti krokar iz drevesa in kmalu mu zgine izpred oči. „Oh kako rad bi bil tič", misli si Janezek. „Kako prijetno je vendar tičkom! Malo pomigljajo s peroti in hitro plavajo po neizmernem zraku. Ko bi bil jaz tič," pravi Janezek, „precej bi zletel v nebesa. Toda tak černuh ne sme gori, kakor je krokar. V nebesih so samo nježni golobčki in urni škerjančki." Takó je Janezek govoril. Naenkrat pa zavpije, da se glas razlega po vsem gozdu. Nekaj ga derži za suknjico. Hitro se ozre in vidi, da je majhen, bel mož, kateri ga je prijel. Bil je ternjev germ. — Prestrašeni deček urno zbeži, brez da bi pomislil kam, in kmalu vidi, da je zgrešil pravo pot. Zdaj sim, zdaj tje bega, a vse zastonj! prave poti ne more najti. Strah ga obide, lakota ga nadleguje in vsi udje so mu oterpnili. Zagleda skalo, na katero se vsede ter se hoče malo odpočiti. Kako dobro se mu prilega počitek! Začne dremati, in Janezek zaspi. Ali se bo še kedaj zbudil? — Slišal je lepo petje, lepo godbo, oh kako je vse to prijetno! — Ali je že v nebesih?" — Padel je iz skale v sneg, brez da bi vedel. Zaspanec je razpel svoji peroti, ter ga vzel v svoje naročje! — Memo se pripeljeta gospod in gospa ter zagledata lepega dečka na pol zmerznj enega v snegu ležati. Pogledata ga, in ker zapazita, da je še živ, vzameta ga seboj. Ko se Janezek zopet probudi, vidi, da leži v mehkej, lepej posteljci. Na nasprotnej steni vidi v zlatem okvirji samega sebe. Kedar je Janezek ročico vzdignil, naredi deček v okvirji ravno takó, kedar se je Janezek nasmejal, nasmeje se tudi nasprotni deček. — V lepej gajbici čvertal je rumen kanarček svojo vižico in vse je bilo tako lepó, kakor Janezek še nikoli ni videl. — „Gotovo sem v nebesih" reče Janezek sladko se smehljaje. Kar pride gospa v svilnatej obleki, stopa tiho k posteljci in ko dečka tako veselega in zdravega vidi, g ré v drugo sobo in veselo reče: „Deček se je že zbudil, zopet se smeje!" — Zdaj pride tudi gospod, kateremu je zlata svetinja kinčalapersi. „HvalaBogu!" reče gospa dečku, „ti si živ, našli smote na cesti zmerznjenega? vzeli te seboj, in zdaj si," — „V nebesih sem, v nebesih!" zavpije veselo deček, „kje je pa moj atej, peljite me k njemu, da pojde z menoj k mamici, ki zelò žaluje po njem. Kje je atej?" Gospod in gospa se začudita, in gospod, kateremu se zlata svetinja leskeče na persih, vpraša dečka: „Povej, kaj se godi s tvojim očetom?" Janezek začne pripovedovati ter pové vse, kar je vedel. Ko neha govoriti, pogledata se oba in gospod vpraša Janezka: „Kako se imenujejo tvoj oče?" „Lavoslav G." odgovori deček, „vojak so." — „Kakó? Lavoslav G. so tvoj oče! Žena, to je bil tisti hrabri vojak, ki je otel mene smerti ter je dal svoje življenje za moje. Kako čudna so pota božje previdnosti! Kolikokrat sem popraševal po tistej družini, po tistem možu, čigar dete sem rešil strašne smerti, in katero je zdaj v mojej hiši. Hvala Bogu, njemu tisočerna hvala!" Drugi dan sta gospod in gospa peljala Janezka k njegovej materi. Za- vila sta ga v topel kožuh in sedel je med njima v lepih sanóh, v katere sta bila dva urna konjiča zaprežena. Kraguljci so cingljali, in dečku se je bralo veselje na obrazu. Potoma mu pripovedujeta, kako je bil na pol zmerznjen in kako sta ga po božjej previdnosti strašne smerti otela. Janezek ima očesci vedno zatisnjeni in če tudi ni očeta pri sebi imel, vendar si misli, da je še vedno v nebesih. Urna konjiča dirjata in okolica se je Janezku čedalje bolj znana zdela. Zmiraj bolj se bliža revnej bajtici in sercé mu teži misel, da svoje ljube mamice ne bo mogel potolažiti. Četert ure, zunaj vasi, kjer je bil Janezek doinä, stala je poleg ceste kovačnica. Ker je konj podkev zgubil, morali so sam vstaviti. Pomočnik, še vojaško opravljen, pozdravi gospoda ter mu pripoveduje, da je mojster v vojski obležal, in da bi vdova kovačnico rada prodala. — Podkev je pribita in zopet dirjajo urni konjiči ter se vstavijo še le pred revno bajtico, kjer se je Janezek s svojo séstrico Marico tolikokrat igral. Iz bajtice stopi mož — Janezek ga pogleda in spoznä — svojega očeta. Vsi gredó v hišico in Lavoslav G. začne pripovedovati, kako se mu je godilo. Gospod z zlato svetinjo je bil general ob času Francoske vojske. Oče Lavoslav ga je rešil smerti, pa je bil v boji sam ranjen, vjet in peljali so ga v bólnico. General, ki je za gotovo mislil, da je Lavoslav svoje življenje pustil na bojišči, se mu zdaj lepo zahvaljuje ter rau ponudi malo kovačnico, ktero mu hoče kupiti v znamnje nepozabljive hvaležnosti. Vsi so se veselili in Lavoslavova žena, Janezkova mati, povzdigne roki proti nebesom ter pobožno moli rekoč : Hvala Tebi, neskončno dobrotljivi Bog, ker si nas tako čudovito zopet zedinil! Fr. Papa. Sedem čudežev starih časov. Sosedov Jernej je hodil v višje šole, in kedar je prišel domu o šolskih praznikih, so ga vsi radi poslušali, ko j im je pravil kaj od tega in unega, kar je v šoli slišal. Bilo je nekega jesenskega dné zvečer, ko je vsa domača družina pozno v noč korenje obrezovala. Tudi Jernej jim je pomagal. Prosijo ga, da naj jim kaj pové iz starih časov. „Naj pa bo", priterdi Jernej, vam bom pa povedal od sedmih čudežev starega časa." Vsi se pripravijo, in ga prav pazljivo poslušajo. Jernej govori: „Stara ljudstva so bila zelò imenitna. O starih ljudstvih imamo prav veliko lepih učenih pisem, kiji m pravimo klasikarji, in ki bodo vedno slovela. Zraven teh del pa imamo iz starih časov tudi še mnogo umetniških in divnih del, izmed katerih je posebno sedem prav imenitnih, ki slové po vsem svetu. Pravijo jim sedem čudežev starega sveti Pervi teh čudežev je bil : ^jj Tempelj Diane na Efezu v Aziji. Že svoto pismo vam pové, da je bilo tudi v Aziji v starodavnih časih veliko nevernih ljudstev, ki so si izmišljevali in delali bogove, je po svoje častili in tako malikovali. V mestu Efezu so prebivalci izzidali neizrečeno velik in lep tempelj na čast svoje boginje Diane. Ta velikanski tempelj je 1. 356 pred Kristusom pogorel. Potem pa so izzidali še večjega in lepšega, ker so mislili, da je tako njih sveta dolžnost. Vse, kar so imeli najlepšega in najdražega, zlato, srebro i. t. d. znosili so vkup, da so tempelj prelepo ozaljšali. Izdelovali so ga 220 let. Ta tempelj je po vsej Aziji in po vsem znanem svetu slovel in se je štel med sedem čudežev tadanjega véka. Leta 260 po Kristusu pa so ga sovražniki požgali, in kar ga je še ostalo, razdjali so ga pozneje Turki tako, da se dandanes komaj poznä, kje je stalo to velikansko delo. Drugi teh čudežev je bil grobni spominek mavzolej v Perziji. Mav-zol je bil deželni poglayar v Perziji, ki je 1. 379 pred Kristusom umeri. Njegova žena Arteinizija je ukazala, da naj se njenemu možu postavi najlepši in najslavnejši spominek, kar jih je na svetu. Delali so ga najslavnejši umetniki tistega časa. Ta spominek je bil na štiri vogle, na okoli je obsegal 412 čevljev, visok pa je bil 180 čevljev t. j. 30 sežnjev. Okoli njega je stalo 36 stebrov in na sredi je na kviško kipela piramida, na katero je peljalo 24 prelepih stopnjic. Na verhu vsega je stal iz kamna inarmeljna neizrečeno lepo izsekan voz s štirimi konji. Ta krasen spominek so imenovali po možu mavzolej, in to imé je ostalo še do današnjega dné, ker še sedaj je navada, da lepim grobnim spominkom pravijo mavzolej. Tretji čudež je bil velikän na Rodu. Rod je otok blizo brega male Azije. Tam so v starodavnih časih malikovali solnce. Postavili so svojemu bogu velikansko podobo iz železa. To je bilo 1. 280 pred Kristusom. Osem sto centov železa je šlo v to podobo. Visoka je bila 70 vatlov. Leta 224. pred Kristusom pa je bil v tem kraji hud potres, in takrat se je tudi ta železni velikän poderi. Četerti čudež je bila podoba ajdovskega boga J up i terja v Olimpiji, v deželi Greciji. To podobo je napravil Atenec Phi dia, najslavnejši po-dobar tistega časa, okoli 1. 432 pred Kristusom. Narejena je bila iz slonove kosti in iz čistega zlatä. Visoka je bila čez 40 čevljev. Peti čudež je bilo poslopje Cira v Ekbatani, poglavitnem mestu Medije. To kraljevo poslopje je obsegalo kaki dve uri hodi Namesto opek so bile na strehi sreberne plošče. Neizrečeno veliko bogastva in dragotin je bilo pri tem poslopji. Zraven tega poslopja je bil tudi tempelj, ki je bil zelò lep in velik. Šesti čudež je bilo zidovje Babilona, okoli katerega je bilo blizo 40 ur hodà. Ti zidovi so bili tako široki, da sta se mogla dva vozova s štirimi konji na njih ogniti. Stolpov na tem zidovji je bilo 250, vrat 100, ki so bila vsa železna. Pravijo, da je ta zid zidalo dva milijona zidarjev. Dandanes je to zidovje v razvalinah in kače prebivajo v njem. Sedmo čudo so bile in so še sedaj piramide v Egiptu, to je visoko zidovje, ki je pri dnu"široko, potem pa vedno ožje. Te piramide so na štiri vogle in so večje in manjše, samo pri Egiptu jih je 40. Na nekej sila velikej piramidi so dobili napis, kateri kaže, da so delavci, ki so to piramido delali, za 1600 talentov same retkve, česna in čebule pojedli. Bilo jih je 360.000. Ta piramida je na dnu 1456 čevljev široka in okoli 450 čevljev t. j. 75 sežnjev visoka. Vsa ta znamenita dela starih časov nam kažejo, da je na svetu vse minljivo, kajti razun egiptovskih piramid ni od drugih tako slavnih del dandanes prav nič posebnega in tudi piramide kažejo, da se ne morejo ustavljati, da bi sčasoma ne razpadle. Poljski vojskovodja Kočusko živel je po dokončanej vojski dolgo časa v mestu Soloturnu na Švicarskem. Car ruski Aleksander, dajal mu je vsako leto lepe novce, tako da mu ni bilo treba varčnemu biti. Kočusko pošlje nekega dne mladega moža, z imenom Celtnar, v bližnjo vas, kjer bi za-nj nekaj opravil; dal mu je konja, da je jahal tjé. Ko se Celtnar domu poverne, reče vojskovodju: „Gospod poveljnik, na Vašemu konju ne jezdim nikdar več, ako mi tudi svoje mošnje z novci seboj ne date." „Kako meniš to," vpraša ga Kočusko. Celtnar odgovori: „Kedar se je kak ubožen mož na cesti odkril in ubogajme prosil, hipoma se je ustavil konj in ni se maknil iz mesta, dokler ni berač Česa dobil. Konečno mi drobiža zmanjka, in konja mi je le na ta način bilo mogoče dalje spraviti, da sem delal, kakor da bi bil berače obdaroval. Zakaj je imel konj to navado, lehko je uganiti. A. P. Umen konj. Poleg Jariša posi. L. Spijoče dete. Malo dete tam miruje Je zatisnilo oči, Skerbna mati pa še čuje Pri njegovej posteljci. Dete sanja sanje sladke Od nebeških angeljcov, In oko premile matke Var'je ga sovražnikov. Čuje, čuje skerbna mati Skerbno gleda detiee, Skerb ne da jej še zaspati Zapustiti posteljce. Oh kak' srečno dete milo Kak' presrečno si še ti, Ne poznaš še tuge, silo Ne poznaš še žalosti. Im4š še mater, ktera čuje Ti nad posteljco zvestó, On gotovo ne miruje, Ki je zgubil mamico. Ivan G. Prirodopisao-aAtoroxauiskLo polje. Noj ali strus. Noj (Stratio Camélus) je, kar se tiče visokosti in sploh velikosti, najveća ptica. Ta velikän je od per-stov do verh glave visok 7—8 čevljev, dolg je 6 čevljev in do poldragi cent težak. To gotovo ni nobena malenkost! Glavo ima majhno, golo in ploščato s kratkim topim kljunom, ki je na dolgem, gibčnem in tudi golem vratu nasajena. Okó ima živo in gibčno, katero je zavarovano z vejicami in trepalnicami. Dolga gola noga se opira samo na dva persta. Truplo je primerno kratko in s posebno mehkim perjem pokrito. Samec ima razun svetlo-belih perotnih in repnih peres černo perje, samica pa je sivo-rajavkasta, na perotih in v repu pa umazano-bela. Noj je živel v prejšnjih časih po vseh afrikanskih in arabskih puščavah, dandanes se pa čedalje bolj umika pred ljudmi v neobljudene stepe in pustinje. Noj živi v družbi navadno po kakih 6—10 glav skupaj, pa tudi po 100 se jih včasih najde v enej dražbi. S posebnimi zmožnostmi se noj ne more ponašati. Neumen je in top, uporen in svojeglaven, čestokrat ga najmanjša stvar zbega in hudo razdraži. Tudi v sužnosti ostane zmiraj neumen in boječ, gospodarja dostikrat ne loči od tujega človeka. — Vsa njegova moč se strinja v nogi. Z eno samo berco pobije divjega psa na zemljo, ali ga pa še celò ubije. Še večja pa je njegova hitrost. Kakor hitro ga kaj vzne-miruje, razprostre svoji peroti in se spusti v bég, da ga konj komaj doteče. Njegov navadni korak meri 4—5, v diru pa tudi 7—9 čevljev. Noj se hrani s seménjem, berstjem, zelenimi in sočnimi zelišči ter le malokedaj pozoblje kako živalico. Čudno pa je pri njem to, da si polni želodec tudi z drugimi neprebavljivimi stvarmi. Večkrat pogoltne kamenčke, crepine, žreblje, ključe, denarje, gumbe in druge enake reči. Dogodilo se je tudi, da se je nažerl živega apna, vsled katerega je moral se vé da poginiti. V želodcu nekega noja so našli blizo 9 funtov razne soderge, namreč 7 funtov peska, prediva in cunj, tri kose železa, devet bakrenih novcev, dva ključa, 17 bakrenih in 20 železnih žrebljev, svinčene kroglje, gumbe in še mnogo drugih enakih reči. — Samica znese 12—16 jajec v jamico, katero je samec z nogama v pesek izkopal. Jajce je veliko kakor otročja glava, tehta tri funte in zaleže skoraj toliko, kakor 24 kurjih jajec. Vžitno je, a vendar ni tako okusno kakor kurje. Z enim samim jajcem se štirje lačni ljudje prav lehko nasitijo. Jajca so debela, imajo terdno lupino in služijo tamošnjim prebivalcem mesto posode. Mladi noji so iz začetka zelò gerdi, ker nimajo perja, ampak neko terdo, skoraj kakor jež bodpčo kožo, še le v tretjem mesecu naraste jim perje. Zarad dragocenih peres lové in pobijajo noja. Navadno ga love na konjih. Dolga bela peresa so posebno draga, katerih pa ima noj samo 14. Kolikor daljše, tanjše in košatejše je però, toliko večjo ceno ima. V južuej Afriki velja 1 funt nojevih peres — na funt jih gre navadno 70 do 90 okoli 120 gld. našega denarja. — Razen jajec vživajo ljudje tudi meso, pa večidel le od mladih nojev, od starih ni tako dobro, ker je černo, terdo iu žilavo. Afrikanci ga pa vendar tudi jedò. V Afriki imajo ljudjé po nekterih krajih tudi okoli hiš na pol domače noje za kratek čas in veselje. Noj mora imeti na dan 4 funte zobanja — najljubši mu je ječmen —, 1 funt kruha, 10 glav solate in po letu 8, po zimi pa 12 funtov vode. Rad se koplje v vodi in valja po prahu. Pusti na sebi jezditi, a berzdati in ravnati se ne dà. Glas ima zelò neprijeten, nekovo otlo hahljanje, razkačen pa sika kqjfor gosjäk. — V ljubljanskem muzeji v spodnjem oddelku vidi se nojevo jajce, ki ima debelost otročje glave. E. Pravi žefran. Pravi žefran (Crocus sativus) nima korenine ampak ploščato-obličasto čebulo, ki je velika kakor kak majhen oreh in je zavita v rujavo, vlaknato kožo. S cvetjem vred se razvijajo tudi listi, ki so ozki, temno-zeleni in imajo čez sredo belo žilo. Cveti so bledo-vi-jolčasti, temnoprogasti in se pokažejo navadno le po dva skupaj. Cvetni obod ima zelò dolgo iz čebule iz-virajočo cevko. Trije prašniki (Staubgefesse) so pri-raščeni na kocinasto gerlo cvetnega oboda. — Ta rastlina je prišla iz jutrovih dežel k nam. Ljudje jo sadijo sìm ter tje zelò obilno, a to samo zavoljo cvetnih brazdic, ki dajejo kot dišava in barvilo povsod dobro znan žefran. Pravijo, da se iz 20,000 centov naredi še le en funt žefrana. — Pravemu žefranu je popolnoma podoben, tako imenovani pomladanski žefran (Crocus vernus), ki lepoti v spomladi na vse zgodaj travnike in vertove z modrim, belim in rumenim cvetjem. Bazne stvari. Drobtlne. (Koliko železa se pridela na celej zemlji.) Na celej zemlji se izkoplje čez leto in dan okoli 255 milijonov centov železa. Na Avstrijskem se ga dobi vsako leto 7 mil. centov. Nase cesarstvo ima na Štir-skem največ jam za železo, v katerih se dobiva najboljša železna ruda na celem svetu. Kratkočasnici. * Neki oče je grajal svojega sina, da že tri leta v pervi razred hodi. „Tega se ne sramujem" reče zvita mlada buča, „ker tudi naš učitelj sedi že celih dvajset let v tem razredu." * „Ko bi bil vedel, da bomo r i -čet jedli, bine bil molil pred jedjo" reče Jožek, ki ni rad jedel riče ta. Skakalnica. (Priobčila Albina Pire.) vo ne- je či, - ter- Kar je In 'z nje Vse ro- žlaht- sad, VÓ, mi- se ra- člo- ga go- mo- zer- đi, nem ni e- gov ji nja V na- ra döst ži- ro- sa- sa- nje- dre- vkla- mu Nje- cve- V vek tov- nje- Tuđ' bli- mu ga roč- pol- lo vi- roč- ce niz- Ijob- dü in li, Ija je ró, od- ni, te- svo- sam, je. tih u- ge- na- zanj re- no ji iz- ki ček, mi- nje V ne zé- zem- pre- be- jo. le- le- jem skri- naj po- ži- le prid- se zo- g» mah in Kar mu je. dov sov- Übe- do- Kar jo- že- le kri- za- ve- ce ln kla- je, če Člo- nje- je, J k la- ku li- (Rešitev skakalnice in imena reševalcev v prihodnjem listu.) Zabavna naloga. (Priobčil Josip B.) Kako se iz koščekov debelega papirja a, b, c, d, e, naredi križ? Pametnice. * Bodi priden in delaven ; kdor brez dela okoli hodi, kmalu mu kruha zmanjka. * Ubogaj in moli le vselej lepó, Gotovo se dobro godilo ti bo. * Cesar serce polno je, to iz ust človeku vre. * Kaj pomaga vsa oprava, ako je neumna glava. * Zdravo telò najboljše blagó, skazf se lehko, popravi težkiS. * Lastna hvala — cena mala. * Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. številne naloge. I. Pastir pride k čedi koz in pravi: „Dobrojutro, sto koz!*' „Bogga daj," odgovori mu koza. „Nas pa ni sto. Ko bi nas bilo še enkrat toliko, kolikor nas je, in polovica toliko, in četertinka toliko in še ti pastir na verh, — bilo bi nas 100." — Koliko je bilo koz? II. Dva očeta in dva sina gresta na lov in vsak enega zajca vstreli. Ko donni pridejo prešteje mati zajce, in bili so samo — trije; pa se vendar ni mati nič zmotila. Kako je to? III. Oče so dali sinu sto goldinarjev in so mu rekli : „Priženi domu sto glav živine." Voli so po pet goldinarjev, krave po en goldinar in ovce po pet krajcarjev. Koliko glav je prignal od vsake živine? S. M. Zastavica. (Priobčila Katina Tomšič. Bralec predragi! v zastAvico to Šest čerk porabi, da rešena bo. Pervo iz vòde in z vina dobiš, Druga pri p é tj i ali v vé trn se sliš1. Tretja pa v sredi s e r c A ti renči, V pratki se vsakej četerta dobi. Peto gromenje med sabo iraà, Šesto pa slepec popolno konč4. Dragi! ak' paziš na sledno verstó Lehko zastiviea rešena bo. (Rešitev in imena reševalcev nalog in zastavice v prihodnjem listu.) Listnica. Gosp. G. G. v Lj.: Vaša pesmica je sicer dobro skovana, al v Vertec je ne moremo vzeti, ker nima one zanimivosti, katero bi morala imeti za našo bolj nežno Blovensko mladino. Poskusite kaj dražega, bolj mičnega napisati, kar bode mladino podučevalo. — A. M. v Lj. : Vase kratko-časnice so vže preveč znane. — Gospodičina M. T. v T. : Kapelico bomo prinesli v prihodnjem listu. Zdaj ni bilo mogoče. Prosimo še večkrat kaj, ker vidimo da ste marljiva in poetična. Serčen pozdrav od vseh na vse. — „Verteca- od pretečenega leta imamo še več iztisov in ga razpošiljamo nevezanega po 3 gld. SO kr. Kdor ga želi imeti, naj se oglasi pri vredništvu šentp. predm. štev. 15. v Ljubljani. Senčna podoba. Izdatelj, založnik in vrednik Ivan Tomšič. — Tisk Egerjev v Ljubljani. Priloga „k I. listu Verteca." Prečasliti gospod ! Blagi rodoljub slovenski! „Vertec" je nastopil danes drugo svoje leto in ako Bog da, se bode tudi obranu. Po želji mnozih naših prijateljev in prijateljev slovenske mladine radi bi tudi mi, da bi „Vertec" po dvakrat na mesec izhajal ; toda k temu je treba tudi dvakrat toliko materijalne podpore, kolikor smo jo imeli dosihmal, kajti podobe stanejo toliko novcev, da smo že letos se bali zgube. Dasiravno bi bilo naše podvzetje potem mnogo težavniše, vendar smo pripravljeni „Vertec" po dvakrat na mesec izdajati, kakor hitro se toliko naročnikov nabere, da nam bode to brez kake zgube mogoče. Razposlali smo tedaj pervi list vsim slovenskim rodoljubom s pre-ponižno prošnjo, da bi nas hotli podpirati pri našem težavnem podvzetji in bi „Vertec", edini časopis, katerega ima naša slovenska mladina, prav živ6 priporočevali slovenskim staršem in prijateljem naše slovenske mladósti. „Vertec" veljà za celo leto po pošti prejeman 2 gld. 60 kr. brez pošte 2 gld. 40 kr. Za pol leta se plača polovica omenjenega zneska. {V Uljudno prosimo vse čast. gospode, kateri se ne mislijo na naš list naročiti, da nam pervo število ..Verteca,, pod ravno tem ovitkom pošljejo, zopet nazaj pod kterim smo ga poslali mi. Na ovitek naj se zapiše beseda retour,,. Kdor nam lista ne pošljč nazaj, šteli ga bomo med naročnike. 'Vil Naročnina se najceneje pošilja po poštnih nakaznicah, ki veljajo za zneske do 10 gld. le 5 kr. in se na vsakej pošti Iehko dobijo. Da ste oam zdravi in srečni ! V Ljubljani 30. decembra 1871. Ivan Tomšič, izdatelj in vrednik „Verteca" àentpetersko predmestje v Ljubljani (Laibach).