Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 1. oktobra 1932 .krah- ___ir’ srn Posamezna številka 2 dinarja. Štev. 16. Leto 7. Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v <_ 3ž. Važni zaključci kongresa tTF. Meseca avgusta 1932 je zboroval v Pragi Vili. redni kongres Internacionalne transportne federacije, na katerem je bilo zastopanih 620 organizacij iz 27 držav, od tega iz 4 izvenevrop-skih, ki združujejo v svojih vrstah 2,300.000 organiziranih transportni]] delavcev. Poleg strokovnih vprašanj, ki zadevajo posamezne kategorije transportnega delavstva, je kongres obravnaval tudi splošna vprašanja, kot vprašanje gospodarske krize, brezposelnosti, vojne nevarnosti, fašizma, vojnih dolgov, reparacij itd. Izmed teh zaključkov objavljamo najpomembnejše, da jih lahko prouče vsi člani in se po njih ravnajo. Zaključki se glase: Boj proti brezposelnosti. Kongres NT', se po ugotovitvi: da je napredek tehnike in zvišana produkcija gospodarska nujnost, ki bi morala voditi do splošnega olajšanja delovnih pogojev in do blagostanja, da zahteva sedanji način obratovanja, ki ga kapitalizem naziva z »racionalizacijo« vsledi čim popolnejše izpopolnitve tehnike in delovnih metod od delavca največje napore vseh sil, da vodi privatna posest produkcijskih sredstev in njih uporabljanje le v privatne svrhe k interesnim nasprot-stvom v svetovnem gospodarstvu, kar ima za posledico povečanje oboroževanja posameznih držav in samo zvišuje vojno nevarnost, da brezglava kapitalistična produkcija ne more voditi do kakega blagostanja delovnih množic, marveč jih stalno ogroža z brezposelnostjo in poslabšanjem življenskega položaja, izreka proti sedanjemu produkcijskemu sistemu in za premišljen produkcijski sistem, ki naj ima za cilj izključno le povišanje splošnega blagostanja, zahteva že danes v svrho povišanja blagostanja delavstva energično akcijo proti brezposelnosti z mednarodno ureditvijo delovnega časa, delavskih plač in drugih delovnih pogojev, nadalje z zvišanjem starostne dobe za šoloobvez-nost in zagarantiranjem izdatne starostne rente, zahteva takojšnjo uredbo ‘40-urnega delovnika brez znižanja delavskih plač ter poziva pristojne vrhovne instance delavskega pokreta, da nastopijo tako nacionalno kot internacionalno za izvedbo gornjih zahtev. Boj proti fašizmu in reakciji. Kongres 1TF.. ki je zboroval v času od 7. do tl. avgusta 1932 v Pragi, zasleduje z veliko skrbjo stalno naraščanje delavstvu sovražnega reakcionarnega vala v mnogih državah Evrope. Povdarja svoje ogorčenje nad brutalnim zasledovanjem, kateremu je izpostavljeno delavstvo v teh deželah ter protestira najbolj energično proti nasilnemu kršenju težko izbojevanih delavskih pravic in izreka vsem žrtvam ue-lega terorja svoje najtoplejše simpatije. Kongres se solidarizira z bojem, ki ga vodijo ITF. in njej priključene organizacije proti fašizmu vseh vrst, posebno pa pozdravlja dejstvo, da so se vsled po ITF. vodeni ilegalni propagandi danes zopet obnovile razredne organizacije transportnih delavcev v Italiji, istočasno pa obžaluje, da se doslej v boju proti naraščajoči reakciji niso uporabile vse razpoložljive sile, ki jih ima na razpolago delavski razred. Kongres vsled tega nujno apelira na delavske organizacije vseh dežel* da nai se zavedajo, da posta» nevarnost vedno večja, ter nalaga generalnemu svetu ITF., da skupno g mednarodno strokov- no zvezo takoj podvzame vse potrebne mere, da se bo začela enotna akcija organiziranega delavstva v vseh državah proti vse ogrožajoči reakciji. Sklene končno v lastnem delokrogu nadaljevati boj proti fašizmu z vsemi sredstvi in naproša priključene organi- čilni napad na poginu zapisan kapitalistični red in da zgradimo nov, pravičnejši družabni red. Boj proti militarizmu in vojni nevarnosti. Nevarnost nove vojne, nove svetovne morije ni bila še nikoli tako velika, kot je ravno sedaj. V vseh državah se dela z mrzlično hitrostjo na oboroževanju in proizvaja- zacije, da ukrenejo prav vse, da podpro ; nju novih smrtonosnih strojev in muni z vsemi silami one bratske organizacije, ki so že danes ogrožene in preganjane od fašizma, v njih boju proti reakciji in terorju. Proti rešitvi kapitalističnega in za socialistični družabni red. Nepravičnost in nevzdržnost kapitalističnega reda se ni še nikoli tako jasno pokazala, kot ravno v sedanji gospodarski krizi. Medtem ko milijoni brezposelnih glad,ujejo in žive v največjem pomanjkanju, se uničuje in požiga presežek poljedelskih in industrijskih proizvodov. Kapitalistična družba išče obupno sredstva za lastno rešitev. Trdno odločeni, da branijo svoje izjemno stališče in ravnodušni napram dejstvu, da leže vsa bremena na plečih delavstva, zapirajo kapitalisti svoje tovarne, odpuščajo delavstvo v masah in vedno na novo znižujejo plače preostalim. V tej kritični dobi, ko se odločuje usoda celokupnega delavskega razreda, je najvažnejša naša naloga, da iščemo sredstva in pota, da preprečimo vsako tudi najmanjšo žrtev, ki bi jo mogoče imel doprinesti posledni delavec za podaljšanje kapitalističnega reda. Delavstvo se mora vedno bolj zavedati, katera pot vodi do njihove osvoboditve. Ta pot je pot razredne zavesti, enotnosti in bojevne pripravljenosti. — Nam ne morejo pomagati besede, marveč le dejanja. Vsled tega apelira kongres na v ITF. organizirane delavce vsega sveta, da se odločno uprejo vsaki nakani, ki bi za-mogla na kakršenkoli način prispevati k rešitvi kapitalističnega reda odnosno podaljšati njegov obstoj. Naša dolžnost mora biti, da rešimo delavstvo s tem, da ga pripravimo in povedemo v odlo- čijo, katere je nakupičeno že toliko, da bi zadostovale za uničenje vsega človeštva in civilizacije. Izkušnje internacionalnih razorožitvenih konferenc so nas izučile, da niso ne diplomati in ne državniki v stanu preprečiti bodoče vojne, marveč da zamore to narediti edino le mednarodno orientirani, razredno zavedni proletariat. K uresničenju svetovnega miru pa zamorejo največ prispevati ravno transportni delavci, združeni z ostalim delavskim razredom in je dolžnost transportnega de-ukrene vse, da reši člove-grozotami nove svetovne vsled tega lavstva, da štvo pred vojne. Kongres na podlagi tega potrjuje vse na prejšnjih kongresih ITF. sprejete sklepe, katerih cilj je bil pobijanje militarizma in grožeče vojne nevarnosti in posebno podčrtava že na prvem kongresu po svetovni vojni v Oslo 1. 1920 izraženi sklep, da se bo uporabilo vsa sredstva, da se človeštvo za vedno reši pred grozotami vojne. Kongres priznava še vedno veljavnost rimske in haaške resolucije, ki zahteva takojšnje proklamiranje generalne stavke pri ogrozitvi svetovnega miru; kongres pozdravlja ukrep mednarodne strokovne zveze, ki je sklicala konferenco s petimi internacionalnimi sekretarijati najvažnejših strok, s katerimi se bode posvetovala o skupnih sredstvih in potih, ki jih je podvzeti za izvedbo v preje citiranih resolucijah označenih akcij. Kongres naroča delegaciji ITF., ki bo šla na to konferenco, da podpira z vsemi silami prizadevanje mednarodne strokovne zveze in nalaga vsem priključenim organizacijam v dolžnost, da neprestano in sistematično vzgajajo svoje članstvo za najstarejši boj proti militarizmu in vojni nevarnosti. Iz bolniške blagajne. Novo zdravniško okrožje, Dev. Mar. v Polju, za katero je mesto že razpisano, bo obsegalo: progo od km 415.065 do km 428.20 s postajami Dev. Mar v Polju, Zalog in Laze ter čuvajnicami št. 615 do 63Ü. Poleg tega spadajo v ta rajon še vasi: Sneberje, Zadobrova, Studenec, D. M. Pblje, Slape, Vevče, Zg. in Sp. Kašelj, Podgrad, Zalog, Laze, Fužine, Zg. in Sp. Hrušica, Dobrunje, Bizovik, Zadvor, Sv. Lenart, Sostro, Dol, Videm, Zaboršt, Zajelše, Podgora, Kleče, Petelinje, Kamnik, Dolsko, Vinje, Gradišče. Nov zdravniški rajon za Videm-Kr-ško. Na prošnjo prizadetih članov je upravni odbor sklenil postaviti nov zdravniški rajon s sedežem v Vidmu, ki naj bi- obsegal okoliš postaj Videm-« Krško, Rajhenburg in Blanca. — Čim bo centralna uprava potrdila ta sklep, bo mesto razpisano. Centralni upravni odbor boln. fonda je odklonil izplačevanje porodniških podpor — za otroke, rojene po smrti očeta, — Glasom zakona o zavarovanju delavcev pripada tudi za otroka, rojenega v roku 5 mesecev po smrti očeta, člana bolniške blagajne, porodniška podpora. Logično bi bilo, da bi tudi železniška bolniška blagajna izplačevala te podpore, vendar je smatral centralni upravni odbor (v njem imajo seveda večino zvqzarü; Oß. ured,V za pravilno, da p)re- pove izplačevanje porodniških podpor zakonskim otrokom, ki so rojeni po smrti očrta! Interemistično izplačevanje bolniških podpor. Že v zadnjem časopisju smo obvestili, db je odobren zaključek, da se bode izplačevalo počenši s 1. oktobrom 1932 bolniške podpore takoj koncem1 meseca zajedno s plačo in da torej ne bo več treba čakati na izplačilo po več tednov ali celo mesecev. Direkcija je odredila že vse potrebno. da se bo 1. oktobra 1932 hranarina že redno izplačala ter je odredila, da morajo službene jedinice strogo, upoštevati sledeča navodila: a) pri zaračunanju hranarine se mora predvsem paziti, da oboleli uslužbence ne prekorači roka pravice do dajatev vsled bolovanja (26 tednov)-, b) za čas zdravljenja v bolnici se zaračunava uslužbencem, ki imajo pravico do hranarine: oženjenim Vi, samcem pa % hranarine. V tem primeru se mora vsakokrat predložiti zdravniškemu poročilu potrdilo bolnice. c) , novčane pomoči za nezgode v službi se zaračunavajo v breme železniške uprave in se ne- izplačujejo intere-mistično. Da pa se izplačilo novčanih pomoči ne bo zavleklo, morajo službene jedinice predložiti] nezgodna poročila z razvklnicamt o zaslužku v roku 24 ur;- č) za vsakega, uslužbenca, ki se mu zaračuna hranarina, mora biti priloženo zdravniško poročilo, podpisano od pristojnega zdravnika in šefa jedinice; d) babiska podpora se plačuje v mestih ter krajih s sedežem sreskega na-čelst- a po Din 225.—, sicer po Din 150. Za dvojčke se placa 1 Ve babiške podpore. Za vsako babiško podporo mora biti priloženo zdravniškemu poročilu potrdilo diplomirane babice; e) dečja oprema se plača za živorojeno dote v višini Ve mesečnih prejemkov pri nastavljencih, odnosno 15 dnevne mezde 'pri delavcih; f) doji iška 'podpora za rodbinske člane se plača šele po otrokoveni dovršenem 56. dnem (po Din 1.50 dnevno) v znesku Din 84.—. — Le če otrok prej umre, se izplača dojilska podpora takoj, a samo do dneva smrti; g) pogrebnina se plača za člane v višini 120% brutto prejemkov, za ženo 72% brutto prejemkov moža in za otroke 36% brutto prejemkov; h) vse vloge na bolniški fond so preste kolkovine. Ugodnosti za člane boin. fonda v kopališču OUZD v Mariboru. V Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Mariboru v Marijini ulici 13 je otvor-jeno fizikalno zdravilišče in čistilno kopališče. Člani železničarskega bolniškega fonda imajo pri legitimiranju s članskim listom pravico do prsne kopeli po Din 3.—, do kadne kopeli, parne kopeli in vroče zračne kopeli brez zdravniškega pregleda in kontrole pa po Din 10.—. Pavšalne snažilke ne bodo več nikjer zavarovane. Centralna uprava humanitarnih fondov je odredila, da ni treba več zavarovati pavšalnih snažilk, ki delajo le po par ur dnevno ali le gotove dni v mesecu, češ, da se jih ne more smatrati za pavšalne, akordne ali začasne delavce. Navodila za zobozdra v ljenje. — V svrho točnejše kontrole zobotehniških del je direkcija odredila, da se mora vlagati ločeno prošnje za napravo zobotehniških del (protez, umetnih zob, na kraku) in ločeno za zdravljenje zob (plombe, zdravljenje korena, ekstrakcij, čiščenje zob). Na prošnji je treba točno navesti, ali prosi prvikrat napravo proteze, ali ponovno, — v tem slučaju mora navesti, kdaj in od katerega zobozdravnika je bila napravljena prejšnja ali pokvarjena proteza. Za zdravljenje zob se zahteva neprekinjeno enoletno, za zobozdravniška dela za neprekinjeno petletno članstvo. Po izvršenem delu mora pacient v odgovarjajoči rubriki potrditi pravilnost napravljenih del. Stroške zobozdravljenja po tujem zobozdravniku povrača fond le na ute meljeno prošnjo in po predhodnem odo brcnem zdravljenju pri priv. zdravniku V tem slučaju mora predhodno odobriti potrebna dela pri pacientu pristojni žel zdravnik ali kontrolni zobozdravnik. Po končanem zobozdravljenju se mora pacient podvreči nadpregledu po kontrolnem zobozdravniku. Iz strokovnih sekcij. Na podlagi zaključkov kongresa je centralni odbor takoj dal inicijativo za poživitev delovanja strokovnih sekcij ter so se vršili v drugi polovici septembra prvi sestanki strokovnih, sekcij v Ljubljani, o katerih prinašamo danes krajša poročila. SEKCIJA DELAVSKEGA OSOBJA. Sestanek se je vršil- v nedeljo dne IS. septembra 1932 ter se ga je udeležilo- nad 60 zaupnikov- iz Ljubljane in bližnjih postaj. Sestanek je soglasno odobril poročilo zastopnika centrale o dosedanjem delu za zboljšanje položaja delavskega osobja, katerega je doslej najbolj tepel i bič redukcij. Po izčrpni debati, katere so se udeležili zastopniki vseh kategorij, je bilo soglasno sklenjeno, da se sestavi posebno dobro utemeljena spomenica na g. direktorja ljubljanske direkcije, s katero naj se ga naprosi, da se na merodajnih mestih zavzame za rešitev vseh onih vprašanj, ki jih v lastnem delokrogu ne more rešiti, ostale pa da reši v lastnem delokrogu, upoštevajoč izredno teški položaj delavstva. Spomenico priobčimo prihodnjič, danes pa navajamo le najvažnejše predloge iz spomenice: 1. da se ukine zadnje izvršene redukcije delavskih plač in v novem budžetu osigura zadosten kredit za normalni delovni čas za vse delavce; 2. da se ukine brezplačni dopust pri progovnih sekcijah, ker je stanje progovnih delavcev obupno; 3. da se za čas tako mizernega stanja delavstva ukine ubiranje naknadnih prispevkov za delavski penzijski fond; 4. da se prizna vsem delavcem, ki so še člani penzijskih sondo.v stalnost in s tem v zvezi tudi redni dopust; 5. da se odda železniški svet ob progah v prvi vrsti v najem železničarjem, ki so ga tudi doslej ves čas uživali; 6. da se omogoči delavcem, ki to žele, tudi po upokojitvi nadaljevanje članstva v bolniškem fondu; 7. da se takoj dobi potreben kredit in izplača delavstvu diference iz leta 1923; 8. da se pristopi izmenjavi sedanjega delavskega pravilnika zlasti v pogledu pokojninskega fonda v tem pravcu, da se prejšnje članstvo uračuna brez doplačil ter da se odredi rok, do katerega se morajo izvesti volitve v pokojninske fonde; 9. da se preneha s prakso, da bi se profesioniste zaposlovalo za delavce in da bi se jim tedaj plačevala le plača delavca; 10. da se zopet uvede avtomatično napredovanje po službenih letih za vse delavsko osobje. Nadaljna spomenica pa se naslovi na g. narodne poslance iz dravske banovine, katerim se raztolmači obupen položaj delavstva ter se jih naproša, da posvete tudi delavskemu vprašanju primerno pažnjo s tem, da se še pred novim budžetom sprejme zakon o minimalnih plačah, ki naj bo obvezen tudi za državna podjetja. S tem zakonom naj se osigura vsaj najnujnejše potrebni eksistenčni minimum. Nadalje naj se s spremembo zakona žel. bolniške fonde podredi pod nadzorstvo ministarstva socialne politike ter dejansko izvede z izdatno državno podporo brezposelno zavarovanje. Na koncu je bil izvoljen še šestčlanski posvetovalni odbor, ki bo vsa delavska vprašanja, ki prihajajo iz podružnic, rešaval in stavil centralnemu odboru za intervencije konkretne predloge. Slični sestanki se bodo vršili vsak mesec. SEKCIJA POSTAJNEGA OSEBJA. Sestanek te sekcije se je vršil v torek, dne 20. septembra 1932 ter se je sklenilo predložiti direkciji v rešitev sledeča vprašanja: 1. zopetna uvedba prostih dni za vse v turnusu zaposleno osebje; 2. redno izplačilo nočnih doklad, ki jih uprava dolguje že četrti mesec; 3. podeljevanje vžigalic lampistom in osebju, ki mora prižigati kretnice in signale; 4. podelitev inventarnih kožuhov lampistom; 5. uvrstitev vsega osebja, ki je bilo do 1. VII. 1931 v eksekutivi, zopet nazaj v eksekutivno službo; 6. ukinitev prižiganja luči in čiščenje kretnic v dispozicijskh postajah po kretnkih in blokovnikih že iz prometno-varnostnih ozirov; 7. redno podeljevanje dopustov z vračunanjem vseh službenih let; 8. podelitev kožuhov tudi osebju na kretniških postojankah; 9. podelitev dežnih plaščev; 10. sprememba pravilnikov sporednih prinad'ležnosti; U. higijenska ureditev raznih utic in službenih prostorov. Za skladiščno osebje pa: 1. da se jim, v kolikor so v turnus-službi, podeli proste dni; 2. da se uredi delavni čas sploh in uvedejo potrebne pauze za kosilo in večerjo; 3. da se nastavljenega osebja ne dodeljuje k delu za vožnjo k vozičku; 4. da se da na razpolago omare za shrambo obleke* 1, kot so jih imeli preje (Ljubljana gl. kol); 5. da se redno izplačajo nočne doklade; 6. da Ne ukine sedanji sistem kazini za vsako malenkost; 7. da se v zimski dobi iz inventarja posodi nakladnikom in razkladnikom kožuhe. Prepis predstavke priobčimo prihodnjič, Enako priobčimo prihodnjič tudi poročilo v vlakosprembi sekciji in sekciji upokojencev. !z okrožnic. tem samo mladoletni otroci pokojnika, če so živeli z njim v skupnem gospodinj-, stvu in so brez premoženja in dohodkov. Ker je pa prosilka z omožitvijo zapustila skupno družinsko življenje z očetom, je s tem izgubila pravico do te podpore. — V samem besedilu § 95. u. z. to tolmačenje ni vsebovano. (»Naš Glas«.) Objašnjenje povodom primenjivanja § 218 Zakona o drž. saobraćajnom osoblju na činovničke pripravnike. Traženo je nadležno objašnjenje; da li se na pripravnike ima primeniti § 248 Zakona o držav, saobraćajnom osoblju, t. j. da zadržavaju veće prinadležnosti od onih predvidjenih zakonom iz 1931. g. Gospodin Ministar saobraćaja odlukom svojom od 22. jula na predlog komisije za tumačenje zakona i pravilnika saglasio se je sa sledečim mišljenjem: »Da se § 248 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju ne može odnositi na činovnike koji su po zakonu od 1923. g. bili u prvoj kategoriji devete grupe; u drugoj kategoriji pete grupe i u trećoj kategoriji četvrte grupe, već se na njih ima primeniti § 240 Zakona O' državnom saobraćajnom osoblju, koji izrično re-guliše njihov položaj. Razlog što se na ove službenike ne odnosi povlastica iz prelazne odredbe § 248 pom. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju leži u tome, što se tom odredbom regulišu položaji činovnika iz § 22 istog zakona.« (M. S. Br. 12826/32.) (G. D. Br. 69609/32.) Za vreme izvozne sezone egzekutivna osoblje se ne poziva na vežbu. Na pretstavku Generalne direkcije, da se egzekutivno osoblje ne poziva na vojnu vežbu za vreme izvozne sezone. Gospodin Ministar vojske i mornarice pod Đ. Br. 18324 od 29. avgusta 1932. g. naredio je: »da se obveznici, koji spadaju u egzekutivno osoblje železničke službe, ne pozivaju na vežbu za vreme izvozne sezone, koja otpočinje od 15. septembra ove godine.« Prednje se dostavlja radi znanja i upravljanja. (G. D. Br. 77801/32.) Izdavanje povlastica za prevoz drva i uglja. Gospodin Ministar saobraćaja odlukom G. D. Br. 57706/32 stavio je van snage svoje rešenje G. D. Br. 39024/32 I od 30. aprila o. g. o privremenom obustavljanju izdavanja povlastica iz § 15 Pravilnika br. 143 s tim, da se od sada mogu ponova izdavati povlastice za prevoz drva i uglja i to samo ža odstojanja najviše 600 km pri čemu će se naplaćivati povlašćena tarifa prema priloženoj tablici: Pravica do dvomesečne posmrtne podpore. Na vprašanje, kdo ima pravico do do dvomesečne posmrtne podpore po § 103 zak. o drž. prometnem osebju, je fin. ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo: »Vdova, ki ima nepremično posestvo, nima pravice do dvomesečne podpore po § 95 u. z. Ta podpora se daje samo vdovam, ki nimajo sploh nobenega premoženja niti drugih dohodkov razen pokojnine.« Reciprocitet sa Dubrovačkom plovidbom A. D. Rešenjem Generalnog direktora od 3. februara 1932. godine G. D. Br. 744/32 izmenjen je reciprocitet obostrano sa Dubrovačkom parobrodskom plovidbom A. D. Dubrovnik za privatna putovanja aktivnih službenika i članova njihovih porodica na sledeći način: 1. za aktivne službenike državnih železnica povlašćena vožnja na putničkim brodovima pomenute plovidbe sa popustom 75% od normalne tarife t. j. u % cene na osnovu njihovih legitimacija; • 2. za članove porodica aktivnih službenika državnih železnica povlašćena vožnja na putničkim brodovima, pomenute plovidbe sa popustom 50% od normalne tarife t. j. u Ve cene na osnovu njihovih legitimacija; 3. za aktivne službenike pomenute plovidbe i članove njihovih porodica povlašćena vožnja na prugama železnica u državnoj eksploataciji na svima me-šovitim, putničkim i brzim vozovima u odgovarajućoj kolskoj klasi sa popustom 50% od normalne tarife, t. j. Ve cene na osnovu njihovih legitimacija sa fotografijom. kojima će ih snabdeti pomenuta plovidba a overiti ova direkcija. Karte po povlašćenoj ceni po ovome rešenju i na osnovu legitimacija kupo-vaće se na staničnim odnosno agencijskim blagajnicama. Sa izgubljenimi i zloupotrebnim legitimacijama postupiće se u smislu § 29 pravilnika br. 143. (G. D. Br. 744/32.) od 1— 80 km 10 para za 100 kg od 81—170km 15 para za 100kg od 171—280 km 20 para za 100 kg od 281—400 km 25 para za 100 kg od 401—520 km 30 para za 100 kg od 521—600 km 35 para za 100 kg Najmanja pristojba računa se po tarifi deo II. Prednje se dostavlja radi znanja i upravljanja. (G. D. Br. 57706/32.) Požrtvovalnost rudarskih i željezničarskih radnika u Ljubiji. Pod najtežim okolnostima, pod najvećom ekonomskom krizom, koju pamti svijet, pod okolnostima najveće bijede, koju proživljuju rudarski i željezničarski radnici u Ljubiji, njihovom požrt-vovnošću pristupili su jednoj plemenitoj akciji — gradnji radničkog doma -koji je ovih dana dovršen te je bilo svečano otvorenje u nedelju 25. septembra o. g. Rekli srno, da su drugovi pod: najtežim okolnostima gradili ovaj dom, jer već ’su se navršile dvije godine od kako je ovaj rudnik obustavio izvoz i kopanje rude, te je masa rudara i željezničara obustavom rudnika reducirana i razišla se širom cijele naše domovine, tražeći hljeba sebi i porodici. Tek veoma mali broj radnika ostao je i dalje u Ljubiji a to su sve ljudi sa većim brojem porodice, r njima se je odredilo, da rade tek po 7—10 dnevnica u mjesecu. I pod ovim najtežim okolnostima svjesni drugovi, koji su uvjek osjećali prazninu svog pokreta, jer nisu imali svojeg vlastitog doma, u kojem bi se sastajali, konačno su nadopunili i ovu prazninu sa svojom požrtvovnošću, te sagradili svoj vlastiti dom, koji će im za života služiti na ponos, te konačno ostaviti mladjima u Amanet kao svetinju i kao uspomenu na najteža vremena, u kojima su ga gradili. Pored gradnje ove veličanstvene zgrade u Ljubiji drugovi nisu prepuštali ni borbu za svoja prava. Stalno su radili aktivno u pokretu sazivajući skupštine, sastanke, konferencije itđ., na kojima su uvjek donosili rezolucije i predstavke na sva nadležna mjesta, da bi svoj težak položaj popravili i skrenuli nadležnima pažnju da bi se i o njima vodilo računa kao članovima ove zemlje. 25. septembra o. g. na ovoj rijetkoj proslavi bili su svjedoci radnici i radnički predstavnici koji su dolazili iz Beograda, Sarajeva, Ljubljane, iz Banjaluke i ostalih mjesta naše domovine. Svima ovima rudari i željezničari iz Ljubije pokazali su svoje djelo, svoju svijest da raznesu u sva mjesta naše domovine i da kažu svima radnicima u našoj zemlji, kako je potrebna klasna svijest i solidarnost radničke klase, i kako u tom slučaju nepostoji nikakva zapreka da se stvori jak i velik radni-čki_ pokret, koji će i pod najtežim uslo-vima biti u stanju, da si stvara i gradi svoje domove i bori za poboljšanje ekonomskog položaja radničke klase, za bolju budučnost. Ovaj rijedak primjer neka posluži našim drugovima, koji su izgubili pravac i koji su napustili drugarsku solidarnost, da se bez solidarnosti ne može učiniti ništa a da se zajedničkim radom postižu svi ciljevi, koje si je radnička klasa u zadatak dala. Radnik. ŽELJEZNIČARSKI KALENDAR ZA GOD. 1933. I ove godine čemo izdati željezničarski kalendar za god. 1933. Veličina kalendara biti će ista kao i ranijih godina, a cijena jest za sve željezničare Din 10.— po komadu. Sadržaj kalendara jest o've godine vrlo bogat. U njem su štampane naj-glavnije odredbe zakona o državnom saobraćajnom osoblju, bdredbe radničkog pravilnika, dalje zakona o javnom saobraćaju za industrijske željezničare, odredbe o pravima u Bolesničkom fondu te razne druge vrlo važne upute. Ni jedan željezničar ne smije ostati bez kalendara. Naručbu kalendara treba izvršiti najkasnije do 5. oktobra, jer kasnije na-ručbe će teško moći biti zadovoljene. Požurite se sa naručbom! JAVNA ZAHVALA. Cenjeni sodrugi! Iz srca se Vam zahvaljujem za Vaš trud, in vsem dobrim srcem, ki so priskočili meni ubogi in nesrečni vdovi na pomoč s ponovno' podporo Din 500.—. S spoštovanjem Pepca Rap-ova. Prepovedi na plače uradniških pripravnikov. Po L točki § 264. u. z. se more uradnikom staviti prepoved na tretjino njihovih prejemkov, izvzemši osebno in rodbinsko draginjsko doklado, to pa po sodni odločbi ali z njihovim pristankom. Ker pa imajo uradniški pripravniki samo mesečno plačo, se jim more prepovedati tretjina skupnih njihovih prejemkov, vendar pa je treba po pojasnilu fin. ministrstva, št. 72076/1. od 10. oktobra 1931 od te tretjine odbiti davek in vlogo za j uradniški pokojninski sklad. (»Naš Glas«.) Dvomesečna podpora omoženih hčera. Prošnjo omožene hčere nekega umrlega drž. upokojenca, naj se ji prizna 2-mesečna posmrtna podpora po očetu, ki je stanoval pri nji in užival v njenem gospodinjstvu popolno oskrbo, je finančno ministrstvo zavrnilo. To odločbo utemeljuje s predpisom' § 95. u. z., po katerem se ta posmrtna podpora v višini dveh mesečnih poslednjih prejemkov umrlega uslužbenca nakaže samo ženi ali otrokom. Upoštevajo se pa pri Naknadna naplata razlike zakupnine prema Pravilniku o dodeljivanju, upotrebi itd. stanova osoblju drž. saobraćajnih ustanova. Rešenjem Ministra saobraćaja od 4. avgusta 1932. god. odobreno je uvodje-nje u život Pravilnika o dodeljivanju, upotrebi itd. stanova osoblju državnih saobraćajnih ustanova, koji je izradjen u smislu čl. 8 Uredbe o utvrdjivanju vrednosti stanova (zakupnine) službenika državnih saobraćajnih ustanova. Pošto shodno čl. 10 Uredbe o utvrdjivanju vrednosti stanova (zakupnine) službenika državnih saobraćajnih ustanova, ista dobije obaveznu snagu 1. V. 1932. god., a nove kirije mogu da se primenjuju tek od L novembra 1932. g., postavlja se pitanje naplate razlike zakupnine izmedju ranije i nove kirije, Gospodin Ministar je odobrio, da se naknadna naplata razlike izmedju ranije i nove kirije (za maj, jun, jul i august) izvrši u šest jednakih mesečnih obroka, počevši od 1. oktobra 1932. god. do kraja budžetske godine. (M. S. Br. 18134/32.) (G. D. Br. 69463/32.) Iz oblasnih sekretarijata. dlave gore 1 hrabro napredi Dopisi podružnica i povjereništva. Današnje vrijeme, oličeno u privrednim i političkim teškoćama, nije pogodno za uspješan organizacioni rad. Sa smanjenjem mogućnosti smirenog života smanjena je i vjera, da se bolji život uopće može postići. Pred nama se odigrava nešto, što smo u normalnim prilikama smatrali samo teorijom: u vrijeme rastuće bijede i nevolje ne raste u istom procentu organizaciona i borbena sposobnost. Naprotiv: organizova-nost i borbeni duh opadaju. Opadaju do te mjere, da radnici gube svaku orijentaciju, svaku samostalnost mišljenja i prosndjivanja, te slijepo i mnogobrojno prelaze u tabor svojeg klasnog protivnika — medju fašiste. Da nema toga opadanja duha i gubljenja nade u svrsi-shodnost i uspješnost vlastite borbe nikada fašistički kadrovi nebi bili ovako brojni sa radnicima, kao što jesu. Nadati se spasu od onoga, koji je uzročnik i glavni krivac zla, zaista može se samo onaj radnik, koji je izgubio svaku vjeru u svoj »Ja«, odnosno svaku vjeru u proletarski »Mi«. Kad pogledamo državama, u kojima je fašizam na vlasti ili pak imadc uti-caja na vlast, vidjet ćemo, da neotpornost fašizmu nije svagdje jednaka. Negdje je jača, negdje slabija. Svagdje tamo, gdje je u radničkim redovima pred-hodio živ prosvjetni i organizacioni rad, snage fašizma su zaustavljene i obuzdane. Na pr. u Nemačkoj: pored svih napora starih.kasta i cjelokupne kapitalističke klase fašizam ne može razviti se do pune vlasti. Zašto? Pored teškog položaja, u kojem se njemačko radništvo uslijed privredne krize nalazi, ono ipak nije u cjelosti izgubilo glave i u većem broju ostalo je dosljedno svojoj organizaciji i svojoj borbi. Radničke organizacije su kičma republike i demokracije, glavna zapreka fašističke instalacije. Organizacije njemačkog radništva mogu to da budu samo uslijed toga, što su na prosvjetnom i organizacionom polju bile decenijama aktivne i dale si truda, da duh socijalizma i pouzdanja u I radnički »Mi« usade duboko i čvrsto. I Ovo isto pirimjećujemo u Engleskoj* u I Francuskoj, u Švedskoj i još nekimi kul-I turno i privredno razvijenim zemljama. Iz ovoga vidimo, da — ma da pre-I življujemo najteža vremena — radnička i sindikalna organizacija imade i danas 1 reson d’etr. Životne prilike radništva su i svagdje teške, ali su nesravnjivo teže i tamo, gdje radnici nisu organizovani ili i su slabo organizovani. Pa ne samo da povoljniji ili nepovoljniji položaj radništva dolazi do izražaja prema njihovoj svijesti i organizovanosti u pojedinim ! mjestima, već i prema svijesti i orga-j nizovanosti pojedinih radničkih struka i j profesija. Tako n. pr. položaj željezni-i čara jest daleko teži od položaja privat-nih namještenika ili od položaja radnika metalske struke, a to prosto uslijed to-I ga, jer su ovi bolje organizovani. Pored j sve nevolje od privredne krize položaj naših grafičnih struka, a to jedino radi toga, jer su grafički radnici u svakom' i pogledu najsložniji i najbolje organizo-I vani. Preko ovih važnih činjenica nesmi-! jemo preći nepodučeni. One nam doka-i zuju, da je rad na dizanju i jačanju naše ; sindikalne organizacije ne samo koristan, j već radi obezbedjenje bolje naše egzi-I stencije bezuvjetno potreban. Bez organizacije mi bi bili osudjeni na još veće nevolje i na još veće robovanje. Brojem i duhom čim jača organizacija znači za nas spas iz nevolje, u kojoj grca današnje radno čovječanstvo; znači siguran put ka boljoj budućnosti! Drgnimo, stoga, glave gore i podjimo hrabro na organizacioni prosvjetni rad medju željezničarima. Čim više organizacionog i prosvjetnog rada u toliko prije svanut će nam bolji dani. Ps. Vilestf oblasnog sekretarijata Zagreb Upozorenje podružnicama. Kod nekih podružnica nastupilo je poslije Kongresa mrtvilo, koje se ne može objasniti. Tako za mjesec august još nisu poslale obračuna: Zlatar-Bistrica, Bjelovar, Jasenovac, Sunja i Dubica, a istovremeno baš iz tih podružnica obratilo nam se više drugova za pomoć, jer su u nevolji. Neki od njih urgiraju rije-šenje svoje molbe. Iz formalnih i finansijskih razloga nemoguće je drugovima, koji su se obratili za pomoć, izaći u susret prije, dok podružnica ne izvrši obračun ne samo za tekući, već i za prošli mjesec. Jedino na osnovu obračuna može se konstato-vati, da li je molioc član i da li je plaćao redovnu članarinu, jer na potporu mogu imati pravo samo uredni članovi. Prema tome neka drugovi, koji su obratili se za potporu, prvo upozore blagajnika i ostale funkcionere u podružnici, da izvrše čim prije obračun uplaćenih članarina. Odgovorne funkcionere spomenutih podružnica upućujemo, da posvete naj-puniju pažnju svojim funkcijama. Nikada nije bilo potrebnije vršiti svoju dužnost i nikada nas nije teretila tolika odgovornost, kao danas. Istina je, da u našem radu nailazimo na nesavladive poteškoće, na opasnosti svake vrsti, nu mi smo dužni izdržati. Svako malaksanje u funkcijama odbornika donosi sigurnu štetu dotičnoj podružnici i cjelini. Svako malaksanje danas znači duplu dužnost za sutra, jer se posao na organizovanju željezničara mora izvršiti. Bez predhod-nog organizovania nema napretka niti poboljšanja. Spomenute i sve ostale podružnice pozivamo, da Pravilima i Pravilnikom odredjene dužnosti izvršujete savjesno i uredno. Vrijeme neizvjesnosti — nadamo se — ne će više dugo trajati i da će savezna Pravila biti skoro odobrena. Odmah po primljenom odobrenju neka se svugdje sazOvu izvanredne skupštine, koje će izvršiti nadopune u odborima i dati direktive za dalnji rad. Oblasni Sekretarijat — Zagreb. SODRUG ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO! I Pokrajinska konferencija URSSJ u Zagrebu. U nedelju dne 11. IX. o. g. održana je u Zagrebu ad boe sazvana konferencija predstavnika organizacija URSSJ, koja se zabavila pitanjem: poboljšanje radničke štampe. Više radničkih Saveza, koji po broju nisu još jaki, pokrenulo je izdavanje vlastitih listova, uslijed čega je spao interes za Radničke Novine, koje su ujedno dovedene u fi-nansijske poteškoće. Radničke Novine, medju tim, potrebne su radnicima i mora se nastojati, da se njihovo izlaženje omogući. Predstavnici Saveza gradjevi-narskih i Saveza metalskih radnika izjavili su, da su spremni obustaviti samostalni list i uzimati Radničke Novine za sve svoje članove, a vjerojatno će to učiniti i Savez živežara. Ovim bi se postiglo dobro uredjivanje i materijalno obezbedjenje Radničkih Novina, a to bi za ukupan radnički pokret i za pojedine Saveze bila velika dobit. Radničke Novine, po sadržaju ozbiljne i po veličini obimne, značile bi u rukama radnika moćno orudje, sa kojim bi se mnoga bitka mogla dobiti. Željeti je samo, da svi Savezi tu potrebu uvide i zdušno porade, da se ova namjera u cjelosti ostvari. Tom zgodom smatramo se dužnim napomenuti, da je za ovakvo stanje sa Radničkim Novinama mnogo krivice na onim drugovima, koji su njihovu sudbinu sve do skoro imali u rukama. Često I isticanje ličnih stvari moralo je uroditi ! slabljenjem interesa za list i dovesti do j sad'anjeg stanja. Radničke Novine mo-: raju biti zaista radničke, a ne organ po-I jedinaca za promicanje interesa pojedi-j nača. U redakcionom odboru mora da I postoji najveća aktivnost, ali i najveća deniokratija i tolerancija. U list mora da ulazi ono što je za radnike aktueino. Općenito pa tako i u Zagrebu organizacije URSSJ morale bi pokazivati više života i zajedničkoga rada. Neka se ima pred očima, da stojimo za sveukupno radništvo pred jednom strahovito nepovoljnom zimom i da — osim klasnog radničkog pokreta — nikoga nema, tko bi bio više zvan, da o tome vodi brigu. Psi ZAGREB. Uprava radionice i Savez. Objavili smo riješenje radionice, kojim odbija primanje naših predstavki i intervencija, jer da si nismo ishodili odobrenja za rad sa strane Ministarstva Saobraćaja. Uprava se trudi, da ostane konzekventna svome riješenju, pa nam stalno — kod intervencija ličnih i pismenih — isto tura pod nos. Medjutim time, što uprava ne želi naših intervencija, radnicima ništa nije pomoženo. Sukoba i sporova imade svakidnevno, koje se mora rešavati, priznalo se naše intervencije ili ne. — Uprava bi mnogo bolje učinila, da se prestane sporiti sa nama o pravu intervencija, pa da više pažnje posveti boljem postupanju sa radnicima. Dok god će biti bila kakvih oštećenja radnika, sve dotle će biti i naših intervencija. Za Upravu i radnike biti će najbolje, ako se našem radu ne će činiti nikakve formalne zaprijeke. Kažnjen iz pakosti. Dne 23. VIII. o. g. prigodom rada u radionici oko 20 sati nastao je defekt na Diessel-motoru i pogon je stao. Radnici, kao uvijek u sličnim slučajevima, počeli su čistiti strojeve i svoj alat. Oko pol 21 sata došao je medju tokare jedan električar, koji im rekao, da neka prestanu radom i podju kući. Ne smatrajući električara nikakvim zvaničnim licem, koje bi moglo da izdaje bilo kakova naredjenja, ostali su i dalje na radu. Ali odjednom bilo je ugašnjeno svjetlo. Nalazeći se u dubokoj tami medju raznim željeznim materijalom i strojevima, radnici su opravdano negodovali. Lahko se kojem mogla dogoditi nesreća. Odjednom se ali svjetla zapa-liše i medju radnike bane g. Peresuti. Nasrnuo je na radnike, grdeći ih, što neidu kući; kad im je naredjeno. Radnici su objasnili, da im zvanično nitko nije naredio da odu kući, nu g. Peresuti -ostao je dosljedan. Da se razjasni stvar glede gašenja svjetla, zapitao je jedan radnik g. Peresutia, da li je istina, da je ugasio svjetlo i tko bi bio odgovoran, da je iz toga uslijedila kakova nesreća? Radnik je dobio otresit odgovor, a da bude stvar još ljepša, nekoliko dana iza ovog dogodjaja dostavljena mu je kazna pismenog ukora. Protiv riješenja o kazni radnik je podnio žalbu nadležnom direktoru i opravdano se nada, da će mu biti uvažena. Postupak g„ Peresutia nikako nije bio na mjestu, pa ako netko ima da bude kažnjen, onda to nikako ne može biti radnik, koji je opravdano negodovao, jer je nepremišljenim postupkom g. Peresutia doveden u opasnost njegov život. Isplaćivanje potpora u slučaju nezgoda. 0 nepravilnostima kod isplaćivanja hranarina u slučaju nezgoda već smo pisali, ali to ne pomaže. I dalje liječnici unaprijed odredjuju, koliko će pojedini ozlijedjeni radnik biti bolestan i samo za toliko dana dobije hranarinu. Ako je liječnik predvidio radnu nesposobnost za 14 dana, a uslijed nastalih komplikacija radna nesposobnost faktično traje 20 dana, to radnik za 6 dana ne dobije nikakve potpore. Ovakav postupak je skroz nesocija-lan i Protuzakonit. Radnik, kad se razboli, imade pravo na potporu kroz sve dane, kroz koje radna nesposobnost bude trajala, a pogotovo u slučajevima nesreća to pravo mu je zagarantovano kroz sav život, ako su posljedice trajne. Pa kad je Zakon tako odredio, na osnovu čega Bolesnički fond postupa drugačije? Život radnika nepodnošljiv je i u pm norne zdravlju, a kad još i zdravlje nestane on postaje pakao. Svrha je osigurana, da te paklene muke ublaži, a ne da ih još uvećava. To neka prime k znanju oni, kojih se tiče. ... Šta Je sa isplatom zarada šegrtima? Naučnicima u željezničkoj radionici usteže se svakog mjeseca dio plaće i stvara jedan fond, koji jm se isplaćuje kad se oslobode. U zadnje vrijeme ve- ćem broju oslobodjenih naučnika ništa se ne isplaćuje. Zašto? Zli jezici govore, da se to ne čini uslijed toga, što je taj novac u I. hrvatskoj štedionici uložen, a napolje ga se ne može dobiti. Dužnost je nadležnih, da svojom intervencijom obezbijede isplatu uštedje-nih iznosa. Nije krivica naučnika, što je uprava za deponiranje toga novca izabrala baš tu štedionicu, niti treba da naučnici tu nesmotrenost uprave bilo kako osjete. Plaćanje kuluka. Intervencijom radničkih povjerenika uspjelo je smanjiti iznos kuluka, koji radnicima imaju da plaćaju. Ranije više uplaćeni iznosi odračunavaju se sada u korist radnika, te veliki dio radnika sada ne plaća ništa ili vrlo mali iznos. Smanjenje opterećenja kulukom je čista zasluga djelatnosti organizacije i njenih povjerenika, pa u koliko će solidarnost i organizovanost medju radnicima biti jača, u toliko če i uspjesi biti veći. ŠIBENIK. Nevolje dalmatinskih željezničara. Sa izmakom ljetuje sezone nastupaju za naše vozopratioce nevoljni dani. Po Direkciji je otkazan i voz br. 1971— 1978, uslijed čega postaje jedna partija vozopratioca suvišna. Već se govorka, da je šef stavio Direkciji na raspolaganje 15 službenika. Još ranije slalo se zavirače na lOdnevni besplatni dopust, sada prijeti opasnost, da će besposliča-riti po 15 dana u mjesecu. Sa ovim »besposleničkim dopustima« moralo bi se bezuvjetno prestati. To nije nemoguće! U našoj stanici imade veći broj službenika, koji su ovamo premješteni sa strane i koji bi željeli biti premješteni u druge stanice, pa zašto se njihovim željama ne izadje u susret? To bi bilo u interesu samih tih službenika i željeznice, a s druge strane broj osoblja bi se smanjio i svi bi mogli imati redovno uposienje. »Besposleničkih dopusta« isto bi nestalo. Nekolicini službenika čini se nepravda, što ih se ne imenuje stalnima, ma da su stekli sve preduslove i podnjeli odgovarajuće dokumente. Drug S. 1. čeka na imenovanje već dvije godine. Njegove dokumente se zagubilo, ma da ih je predao pred 2 godine. Apeliramo na mjerodavne, da si i sami daju truda oko primenjivanja propisa, kojima su zagarantovana prava željezničara. Godinama su ti službenici savjesno i marljivo vršili svoje dužnosti u nadi, da će — kad vrijeme naidje — dobiti svoja prava- Nevolje ložača. U propisima o čišćenju lokomotiva kaže se, da su ložaći dužni čistiti mehanizam i armaturu, a ostalo ložionički čistači, gdje takvih ima. U našoj ložioni-ci imade više čistača, ali je ložaćima ipak naredjeno. da moraju lokomotive u cjelosti čistiti sami. Tko poznaje željeznicu zna i to, da je ložaćka služba jedna od najtežih. Pogotovo je ona teška na dalmatinskim prugama obzirom na uspone i veliku vročina. Bila vožnja dulja ili kraća, lo-žač se teško zamori i nakon povratka u domicil potreban mu je dulji odmor. Nu takav odmor potpuno otpada, kad se ložać mora žuriti, da očisti lokomotivu prije novog nastupa službe. Čišćenje iziskuje vremena, a pogotovo, kad se ono obavlja kao neredovit posao. Ovo naredjenje pogadja naše ložaće najteže. Moraju raditi jedan posao, koji im pod kapom nebeskom nitko ne plaća, a osim toga teško su prikraćeni u svojem pravu na odmor. Ovo bi se moralo uvidjeti i sa strane nadležnih i dužni su nastojati, da ložaćima naturenu VSAK ŽELEZNIČAR NAJ BO ORGANIZIRAN V UJEDINJENEM SAVEZU ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE. dužnost skinu s njihovih ledja. To je interes ne samo ložaća, već i same željeznice, čije su lokomotive. Istovremeno čini se nepravda ložio-ničkim skretničarima. Njima se naredju- Skupštine ZAGREB. Velik posjet radničke skupštine. Dne 9. IX. o. g. poslije 14. sata održana je u sali »Željezničarske kamine« velika skupština radnika. Sazvana je po našoj podružnici sa svrhom, da se radništvu podnese izvještaj sa intervencije u Beogradu. Skupštini je predsjedao drug Weigand, a izvještaj podnio je drug Kmet. Na Kongresu usvojene predstavke predane su Generalnom Direktoru i Ministru Saobraćaja. Delegacija je primljena susretljivo. G. Ministar nam je izjavio, da će odobrenje za rad Saveza medju željezničarima skoro uslijediti. Na pitanja o radničkim zaradama, o isplati zaostataka iz god. 1923., o priznanju stalnosti radnicima, o penzionom osiguranju i t. d. izjavio nam je, da su mu sve nevolje poznate, nu poboljšanja se teško mogu postići, jer nema para. Preporučeno nam je, da »stegnemo ka-jiše«, jer prihodi saobraćaja su sve ne-povoljniji, pa će biti sreća, ako se stanje održi, na sadanjoj visini. Delegacija je gi Ministru objasnila, da su kajiši stegnuti već do kranjih granica i da je bezuvjetno nužno, da se o potrebama osoblja vodi više računa. Od slabo plaćenih. i fizički istrošenih željezničara ne može nitko imati koristi, već opća narodna privreda imade samo štetu. Nakon izvještaja delegata Kmeta govorio je o položaju radnika drug Brlić. U svojim izlaganjima je konstatovao, da je produktivnost u svima radionicama osjetno uvećena, a da istovremeno broj radnika nije uvećan, več smanjen. Radnici, koji su ranije penziju plaćali u zla-toj moneti, moraju sada za to isto vrijeme nadoplaćivati. Plaće radnika su formalno i stvarno snižene ispod životnih mogućnosti i sve se više pada u fizičko slabljenje i apatiju. Čuje se već prigovarati, da radnici vrše sabotažu! To je objeda, koju osudjujemo i odbacujemo. Radnika i njegov rad sabotira prazan želudac, a on je prazan, je plaća premalena! Ovo stanje će se— ako se prilike ne poprave — još više pogoršiti. Za smanjenu produktivnu sposobnost ne snose odgovornost radnici, već oni, koji radnike slabo plaćaju i raznim postupcima šikaniraju. Skupštinu je zaključio drug Weigand sa pozivom, da svi radnici moraju prići u kolo organizacije i kroz organizaciju raditi na poboljšanju svoje egzistencije. Položaj neorganizovanih rad1-nika je položaj robova. Ako ne želimo da budemo robovi, a mi to zaista ne želimo, onda se organizujmo i borimo za svoj kulturan i čovjeka dostojan život: Svi za jednoga — jedan za sve! Sastanak ložioniekog osoblja. Dne HL IX, o. g. sazvan je u prostorije Saveza sastanak ložioničkih radnika, koji je bio dobro posjećen. Nai sastanku podnio je drug Kmet izvještaj o radu saveznog Kongresa, a iza toga o izvršenim intervencijama u Beogradu. Oba izvještaja primili su sakupljeni do znanja. Pod točkom »razno«- govorilo je vir še drugova o potrebi jačeg organizova-nja ložioniekog osoblja. Ložioničko osoblje je skoro svagdje pocijepanoi u više organizacija ili — što je još gore — nije uopće organizovano. Pocijepanost i neorganizovanosfe čini osoblje slabim, i protiv mnogih nepravdi, koje se mogu otklonitk neotpornim. Potrebno je stoga, da i ložioničko osoblje pridje organizaciji i kroz Savez- so- Sodrual Ali si že poravnal članarino za tekoči mesec? je, da — pored svoje redovne službe — moraju iskrcavati ugljen i t. d„ a da za to n© dobiju nikakve nagrade. Red bi bio, da se i tim službenicima za uvećane dužnosti da i veća nagrada. i sastanci. lidarno radi na podizanju svojeg ugleda i svojjh moralnih i materijalnih prava. Ovo stanovište drugova govornika sastanak je jednoglasno usvojio-, pa je zaključeno medju ložioničkim osobljem živo poraditi na njegovom organizova-nju i prikupljanju u redove Saveza. Iz sekcije vlak opra tnog osoblja. Uspjela konferencija. Zagrebačka sekcija vlakopratnog osoblja sazvala je za 14. IX. o. g. članski sastanak, koji je bio vrlo dobro posjećen. Na dnevnom redu je bio izvještaj sa intervencije u Beogradu, za ‘koji je vladao živ interes. Izvještaj je podnio drug Kmet. Nakon podnesenog izvještaja, koji su sakupljeni primili do znanja, započela je diskusija Po općim pitanjima, koja in-teresuju vozopratno osoblje: o kasarnama, o turnusima, o kilometraži i t. đ. Doneseno je nekoliko zaključaka, kojima se ovlašćuje sekcijski odbor, da izvrši intervencije u zaštitu vozopratnog osoblja. Više govornika iznjelo je, kako. vodje »nacionalnih« verbuju vozopratno osoblje sa obećanjem, da će se pobrinuti kako bi novi službenici vozili iste osobne i brze vozove, kao što ih voze stariji službenici, zvaničnici i činovnici. Ovakva agitacija je nesavjesna i mladji službenici nebi trebali nasjedati. Za službu na brzim; i internacionalnim vozovima traži se više odgovornosti i više rutine, koja se stiče s vremenom i na manje odgovornoj službi. Sastanak je istovremeno zaključio, da se imade živo poraditi na prikupljanju vozopratioca u Savez. Mnogim nedaćama krivo je samo to, što nismo dovoljno solidarni i organizovani, odnosno što se za naš bolji život ne brinemo. Naše geslo mora biti: Kroz organizaciju ka boljoj bodočnosti! >Kejie3HHHapH JJyHaßCKe öaHOBMHe. ' CYBOTMUA. Plojuia h Hipu ran rer na upornu Apyra Kajmeaufta. Sancra je tcuiko o^pea,HTH rpann-ue, äo Koje Moare ira Aonpe .a>yACKa 3Ao6a. Kao mro je Ham ahct neh H3-bcctho, AHe 2. cenx. o pqa. npeaaHH cy KOHrpecHH saKjbynuH h aaxrjeBH aKxa je paAHO- h rosopHO? YnpaBH«« papHOHHire: hsbpiuho je obo Hapeljeme. Raaonapame rocnope önao je’ npH-anuHO, nap je ppyr Ka-mesuh tohho Haaeo, rlje je cae 6ho h ckhm je 6ho, na h TOj, pa je 6ho koä r. MuHHCTpa Caoöpahajai n ahhho, My rosopHO o MtHBOTiiHM' norpećaMai aceaeaHHuapa, a HCTQBpeMeno h o noTpeöaMa caMor caoöpahaja. focnopa cy rnnpoKO rae^-papa„ Kap je HaaecxHo., pa je r. Mh-HHcrap. CaoSpahaja cycperjbMao ca peperannjoM- pasnoBapao; h — mxa bh-me — Qöehao, pa- he onpaBpaHHM sar xxjßBHMa namera Casesa: HacrojatHi HsanH y cycper, a npHje CBera naK paxH opraHHsauHjn npaßo nocxojama h peaaTHOCTHi riopjia HHxpnra Äyxnx HHKaKQ «h- je ynaaHPa. Ona ne he onajiHTH hh ppyra nara. JKanwcHO je časno, mxo aa, HCMajy BarKHHjer nocaa, Beh 63BHXH CC Ca OBaKBHM HHCKOCXHMa. Tom aropoM aKHOcxH h nacxoje hx caßjec-ho HSBpmuxH,. panae y cayjKÖeHOM noraepy hm ce HHmxa ne he moHh HaypHXH, a y rpa^ancKOM noraepy cy naK pajieKo HcnpaBHHjn op mhofox H.HXOBOF rocnopHHa. j zamenjati sedanji zastareli kapitalistični j red s socialističnim, ki edini zamore ga-I rantirati socialni in gospodarski napre-I dek. i (ITF.) Ugotovitve francoskih železničarjev o redukcijah. Kriza se je na francoskih železnicah od leta 1931 dalje še poostrila. Družbe : reducirajo osobje! Samo južna železnica ; je odpustila že 1600 uslužbencev. Ker še vedno primanjkuje denarja, se hočejo uprave zateči k nadaljnim redukcijam plač osobja. Istočasno pa, ko se vrše prevelike ! redukcije in ko ni najti denarja za sa-j nacijo in podržavljenje francoskih že-i leznic, pa je posodila država naslednje j zneske: Poljski 215 milijonov, Ogrski j 453 milijonov, Jugoslaviji 515 milijonov, I Češki 560 milijonov, Elzaški banki 901 milijon, Narodni kreditni banki 2035 milijonov, Prekooceanski družbi in Pomorski plovbi skupno 541 milijonov in ce'ih 880 milijonov pa železniškim družbam, ki tega denarja niso porabile za zboljšanje položaja osobja. Zato zahtevajo francoski železničarji energično podržavlje-i nje vseh francoskih železnic. Železničar!! pozori Sciošns gospodarska po-siovain ca v Ljubljani, Miklošičeva c. 13 Vas vabi, da sigurno takoj te dni ogledate našo zalogo moških !n damskih štofov, ki jih prodajamo po izredno znižani ceni. Poslovalnico likvidiramo s I 5. oktobrom 1932 in vsied te-I ga razprodamo vso preostalo zalogo globoko pod nabavnimi cenami in je torej ugopna prilika za vse železničarje, da si res poceni preskrbe dobro obleko. Pridite fn prepričajte se! Ogled zaloge je brezobve-zen m-kupa, Splošna gospodarska poslovalnica i Železničarski koledar za ieio 1933. Kakor vsako leto izda uredništvo »Ujedinjeni Železničar« tudi za leto 1933 ŽELEZNIČARSKI KOLEDAR, ki bo izšel te dni. Podružnice, ki so koledar pri USŽJ že naročile, ga bodo dobile dostavljenega po pošti. Ostale podružnice, ki še niso poslale naročila za koledar, naj ga. pošljejo takoj, ker bo letos izdan koledar le v omejeni nakladi in naknadnih naročil ne bomo mogli sprejemati. Železničarski koledar bo tudi leto» prinesel poleg običajnih podatkov, turnus tabel in beležk še najvažnejše tabele za rezanje ovojev in vijakov, dalje izvleček iz predpisov novega* delavskega pravilnika, zakona o di#. prometnem. osobju, bolniški blagajni, sporednih prmadJežnosti m razne nasvete, ki, bodo dobro služili, vsem, železničarjem. Objavljen, bo tudi spremenjeni vozni red, ki je stopil v veljav«* & i, & 1932, nadalje vozne cene in razni drugi Pripomočki, ki Jih rabi- vlakospremno osobje. Koledar bo- stal Din 10.— za izvod; ter ostane Din- 1.— podružnici odnosno prodajalcu, a Din 9.— s® odvede s čekovno položnico. Pozivamo* vse, ki koledarja še* niso naročili, da pošljejo svoje naročilo najkasneje do 5. oktobra 1932. UPRAVA »Ujm ŽELEZNIČAR«, IMfedršarodni pregled. Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani, (Predstavnik: A. Kolman.). — Odgovorni urednik: Jurij Stoko, Ljubljana. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar*. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.