PoSiarina plačana. Štev. s^osamszna iisv. Din 1*- V Uublisjsi, v -eteSt dne 1. februarja 1014, Leto VII. Upravništvo ..Cotnovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 04 Uredništva ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaia vsak petek. Naročnina: Četrtletno Oin 7-50, polletno Din 19* celoletno Din 30-—. Veliki shod zaupnikov JDS v Ljubljani se vrši dne 3. februarja dopoldne v veliki dvorani Narodnega doina. Pričetek točno ob 11. url. Na shod zaupnikov so vabljeni razen strankinih funkcionarjev vsi zaupniki, vsi odborniki krajevnih organizacij, vsi poverjeniki, vsi obiskovalci dosedanjih političnih tečajev JDS v področju ljubljanske oblasti. Pristop imajo nadalje tudi ostali somišljeniki JDS, ako so uvedeni po zaupnikih in se pri vstopu zgiase pri rediteljih. 1.) 2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) Dnevni red: Otvoritev zbora In nagovor predsedstva. Pozdravi zastopnikov JDS iz drugih oblasti. Poročila načelstva JDS v Ljubljani. Predlogi za volitve načelstva JDS in resolucija. Debata o točkah 1 do 4. Glasovanje o predlogih pod 4. Drugi predlogi in slučajnosti. Nehvaležnost fe plačilo sveta Voditelji SKS so se prav iz umetno ustvarjenega nasprotstva proti demokratom pričeli družiti z radikalijo, katere po vsem njenem dosedanjem početju ne moremo smatrati za napredno stranko. Nedvomno je, da je razlika v programih JDS in SKS premostljiva najmanj vsaj v toliko, da bi mogli obe stranki nastopati skupno proti klerikalcem. To podeželski pristaši SKS, ki so izšli iz vrst JDS., odkrito priznavajo in vedno bolj obsojajo svoje voditelje, ki so s svojo nespretno politiko in nestrpnostjo privedli Samostojno kmetijsko stranko na rob prepada. Niti poraz, ki ga je doživela SKS pri lanskih volitvah v narodno skupščino, ni bil prav nič spametoval vodstva SKS, ki vztrajno vodi lastno stranko še dalje v propast Nedvomno velik korak nazaj pomeni druženje z ljubljanskimi radikali. Kakšne koristi si obeta SKS od tega, nam je popolnoma nerazumljivo, ko vemo, da je danes vsega zla v državi kriva baš radikalska vlada. Kdor se druži z radikalci, je med slovenskim ljudstvom gotovo nemogoč. Človek, ki logično misli, bi dejal, da so se ljubljanski zeleni generali zakleli, da razbijejo lastno stranko. Najzanimivejše pri tem pa je, da radikalci za to uslužnost voditeljev SKS ne kažejo niti najmanjše hvaležnosti, kar najbolj dokazuje zadeva s Kmetijsko družbo v L jubljani. Kmetijska družba je bila doslej v naprednih rokah, kar je klerikalce silno peklo. Zato so ti napeli vse sile, da jo dobijo pod svoj črni plašč. Dne 30. januarja bi se moral vršiti občni zbor Kmetijske dražbe, ki je bil sklican popolnoma pravilno, toda klerikalci so dosegli pri radikalski vladi, da je ta zborovanje preložila — ker seveda naskok SLS »a družbo še nI dovolj pripravljen hi ohraniziran. S tem, da je radikalska vlada celo z nezakonitostjo ugodila klerikalcem, pa je obenem dan dokaz, da so med radikalci in klerikalci še vedno tajne prisrčne zveze, izvirajoče pač še od takrat, ko sta klerikalna voditelja gg. dr. Brejc in Smodej podpisala tako zvani Markov protokol, s katerim je bila omogočena samoradikalska vlada. Nespretno vodstvo SKS se ne le brez koristi, temveč celo v ogromno škodo stranke druži javno z radikalijo, dočim klerikalci delajo to na tihem, imajo od tega koristi, obenem pa «Domoljub» in drugo klerikalno časopisje hinavsko pljuva na SKS, češ, da se ta druži z radikalci in da je zato kuluk-stran-ka. Samostojni voditelji kot javni prijatelji ra« dikalcev so izigrani v korist tihim radikalskiin prijateljem klerikalcem. Vsa napredna javnost je danes enodušna v tem, da se morajo napeti vse sile, da Kmetijska družba ne postane privesek SLS, ki bi družbo izkoriščala le v svoje nečedne namene in jo odvzela njenemu pravemu namenu, to je pospeševanju kmetijstva. Demokrati bomo pomagali samostojnim kmetom kljub temu, da se je vodstvo SKS zvezalo proti nam baš z našimi neizprosnimi nasprotniki. Gre za napredno stvar in v takem primeru poznamo tudi samozataje/anje in samopožrtvovalnost. Pristaši SKS na deželi, ki odločno obsojajo nesmiselno in bedasto početje ljubljanskih generalov, nam bodo hvaležni. Zato se ti tudi v vedno večjem številu vračajo pod okrilje JDS, odkoder so izšli; saj vidijo, da je njihovo vodstvo nesposobno. Naprednjaki na deželi brez razlike ne marajo nositi naslova kulukarjev, ki pripada edino klerikalni stranki, ki je postavila s podpisom Markovega protokola na krmilo države radikalce in s tem povzročila toliko zla slovenskemu ljudstvu kot še doslej nobena druga stranka. Končno še izražamo nado, da je nehvalež-nost radikalijo tudi večini voditeljev SKS enkrat za vselej odprla oči. , Preprečeni občni zbor Kmetijske družbe (Dopis naprednega delegata) Minulo sredo bi se moral v Ljubljani vršiti redno sklicani občni zbor Kmetijske družbe Zbor pa je bil v zadnjem hipu preložen, tako da so delegati, ki niso mogli zvedeti za preložitev, navzlic temu prišli na zborovanje. In ob tej priliki se je med splošnim ogorčenjem razkrinkalo, kaki škodljivci slovenskega kmeta so naši klerikalci, ki 60 z naj-podlejšo spletko povzročili prepoved občnega zbora. Ko so klerikalci zadnje čase izprevideli, da na letošnjem občnem zboru ne bodo imeli večine in da ne bodo mogli stisniti Kmetijske družbe v svojo malho, kar je eden njihovih največjih pohlepov, so se poslužili najnesram-nejšega sredstva Notranjemu ministru so natvezli podlo laž, da pri Kmetijski družbi gre za stomilijonske poneverbe in da je do razčiščenja te afere treba občni zbor odgoditi na nedoločen čas. Radikalska vlada, ki študira le na politične kravje kupčije, je svojim tihim klerikalnim podrepnikom ugodila ter brzojavno dva dni pred občnim zborom istega prepovedala. Napredni delegati seveda o tej protizakoniti prepovedi niso mogli ^biti pravočasno obveščeni in so prišli v Ljubljano. Pač pa niso prišli klerikalni delegati, ker so že pred prepovedjo bili iz glavnega klerikalnega tabora obveščeni, da se občni zbor ne bo vršil. Napredni delegati, 198 po številu, so se zbrali v dvorani Kmetijske družbe in med največjim ogorčenjem protestirali proti poseganju radikatske vlade v samoupravo Kmetijske družbe ter najodločneje obsodili klerikalno nesramnost, ki se v svojih strankarskih špekulacijah poslužuje na škodo slovenskega kmeta tako podle spletke, kakor je v naši politični zgodovini že dolgo ne pomnimo. Za nas je to najsijajnejši dokaz, da je klerikalna agitacija za avtonomijo najnesram-nejše sleparstvo. Avtonomijo Slovenije bi radi imeli, istočasno pa z lopovščino preprečujejo izvrševanje pravic naše najuglednejše kmetijske korooracije In to iz edinega razloga, ker je ne morejo spraviti pod svoj plašč. Hvala Bogu, da klerikalni tigri v vedno večji meri razgaljajo svojo tigrovsko naluro. Do-, ma rjujejo, v Beogradu pa izposlujejo kršitev zakona z mačjo zlobo na škodo slovenskega kmeta in bi se v svoj strankarski prid menda zvezali nele z radikalskimi barantači, temveč tudi s samim Belcebubom. Toda, poskrbeli bomo, da jim bo ta perfidni proti-kmetski čin še dolgo zvenel po ušesih. Prav radovedni pa smo, kaj so klerikalci za to radikalsko uslugo obljubili radikalski vladi. Nedvomno je, da radikalci uslug ne dovoljujejo za prazen nič. Klerikalci se sicer hinavsko vežejo z opozicijskimi strankami, toda zadeva Kmetijske družbe je dokaz, da so pripravljeni v nevarnosti zadnji hip pomagati radikaliji, da se vzdrži na vladi. S to mešeta-rijo je SLS pokazala, da je stranka kulukar-jev. Lažnivo zavijanje klerikalnega časopisja je ne bo opralo, ker smo uverjeni, da naše ljudstvo kljub farovškemu terorju še vendarle misli s svojo glavo. Politični pregled Narodna skupština je zopet začela zborovati in opozicija se resno pripravlja na to, da zruši sedanjo vlado, ki je dovedla državo tako daleč, da smo državljani razdeljeni na dva razreda: na ra-dikalce in neradikalce ter da imajo radikalski državljani več pravic, kot jim pripada po zakonih, neradikalski državljani pa niti pred zakonom več nimajo one zaščite, ki bi jo morali imeti v vsaki pravni državi. Vse nevladne stranke se družijo proti taki vladi in celo Radičevi poslanci pridejo v Beograd. Ti so se do sedaj izogibali narodne skupščine in s tem največ škodovali svojim volilcem. Ako bi bilo 70 Radičevih poslancev v parlamentu, bi bila vlada samih radikalcev, pcd-piranih po Nemcih in Turkih, nemogoča. Le za naše klerikalce se še ne ve točno, kako se bodo ravnali, ko so že po volitvah omogočili sainoradikalsko vlado, vendar se sedaj tudi oni približujejo drugim opozicijskim strankam, ki jih vodi najmočnejša med njimi, demokratska stranka S pomočjo vseh opozicij- skih strank se bo morda demokratom posrečilo vreči radikalsko vlado in potem izvesti državo na pravo pot razvoja in napredka, v čemer je sedaj močno ovirana. Pri nas je veliko ruskih beguncev, ki so se nahajali včasih v carski službi in so zbežali iz Rusije, ko so boljševiki prišli na vlado. Posebno je veliko vojakov, največ pa raznih generalov in drugih visokih oficirjev, ki so imeli v naši državi svojo posebno organizacijo in celo svoj generalni štab v Sremskih Karlovcih. Tega mi nismo mogli več trpeti, ker se ne moremo preveč kregati s sedanjo Rusijo, s katero že ✓se države hočejo obnoviti redne odnošaje. Zato generalni štab in njegov vodja general Wrange| zapusti Jugoslavijo. Preseli se menda na Francosko. Naši odnosa ji nasproti Rusiji so pa nastopni: Mi se ne moremo strinjati s sedanjo rusko vlado, ki je nedemokratična in nekaj ljudi neomejeno vlada ogromno državo, ali mi ne moremo ničesar storiti, da bi te razmere izpremenili. Ruski narod naj si sam uredi svojo državo na podlagi sodobne demokracije, v kateri so vsi ljudje enaki in imajo tudi vsi enake pravice. Kljub vsemu pa moramo enkrat priti v redne odnošaje z Rusijo, ki je največja slovanska država in ki bo prej ali slej igrala ne samo v evropski, temveč svetovni politiki zelo važno vlogo. Ves svet je zadnje dni poln vesti o smrti Lenina, ki je svoječasno bil eden od prvih voditeljev ruske boljševiške revolucije in pozneje, ko je revolucija zmagala, voditelj celokupne ruske politike. Sodbe o Leninu ni lahko izreči, toda gotovo je bil velik človek, ki je svoje sposobnosti zlorabil. Splošno se govori, da je on odobraval preganjanje boljševikom neprijaznih ljudi. Na stotisoče nedolžnih ljudi je za časa ruske revolucije Izgubilo življenje. Leninova smrt bo močno vplivala na nadaljnji razvoj Rusije. Sedaj namreč boljševiki nimajo r-obenega človeka, ki bi ga delavske množice, na katerih sloni vsa moč boljševiške vlade, tako brezpogojno ubogale, kakor so ubogale Lenina. Njegovi nasledniki se bodo kmalu sprli med sabo, že radi tega, ker bo vsak hotel biti Leninov naslednik Podoba je, da pomeni Leninova smrt začetek vračanja Rusije v normalne razmere, kakršne vladajo po vsem svetu, in potem bo Rusija cvetela, kec njena prirodna bogastva so ogromna. Na Angleškem imajo pa novo vlado, kakršne še niso imeli. Delavska stranka je na krmilu. Njen položaj pa ni preveč siguren. Ako bo ta vlada hotela uveljavljati socialistične načrte, bo takoj zrušena, ker bo v tem pogledu imela v parlamentu takoj ogromno večino proti sebi. Za sedaj se ves svet najbolj zanima zato, kako bo novi ministrski predsednik vodil zunanjo politiko Anglije, ker od tega je veliko odvisno. Posebno v, vprašanju mirovnih pogodb je zelo važno, kako stališče bo zavzela nova angleška vlada. Francija in z njo zvezane države, med njimi tudi Jugoslavija, so mišljenja, da se morajo vse mirovne pogodbe izvršiti. Anglija bo morda sedaj nastopila za izpremembo mirovnih pogodb v tem ali onem zmislu. V takem slučaju ne ostanemo prijatelji, ker Nemčiji se ne sme odpustiti plačanje vojne odškodnine in tudi močne vojske ne sme imeti. Enako je z Madžarsko in Bolgarijo, ki se po določilih mirovnih pogodb istotako ne smeta oboro-ževati. Te države so nam sovražne in jim zaenkrat ni zaupati, čeprav se delajo še tako prijateljske napram nam. Dopisi SPODNJA ŠIŠKA. Dne 19. in 20. t n>. je gledališki oder Narodne čitalnice v Spodnji Šiški uprizoril trodejanko «Spavaj, moja deklicam. Režija igre je bila v najboljših rokah in je uprizoritev izvrstno nspela. Vsi sodelujoči bo se potrudili, da so nam pedali vse najboljše, kar se jim je tudi povsem posrečilo* Naj izrečem vsem sodelujočim najlepšo zahvalo, zlasti še g. režiserju. Okusna oprema odra nas je naravnost iznenadila, ravno tako posrečena je bila razsvetljava. Dvorana je bila ZORANA: v | Zaloigra prevaranih (V. nadaljevanje) ^Zadavim Te, Ti demon črni.» Planil je z divjo jezo pokoncu, toda Jolanda je že zapustila sobo. Hotel je hiteti za njo, pa raz-govarjanje poslov v bližnjih prostorih ga je zadržalo od namenjenega koraka. Do skrajnosti razjarjen se je vendar le pomiril in se spravil zopet v posteljo. Jolanda je odšla v utico in se onemogla zgrudila na stol. Njena lica so bila kakor v ognju. Njene misli so se porazgubile v preteklost in sedanjost. Poznala ga je že kot otroka in pozneje kot mladeniča. 2e tedaj je spoznala veliko izpremembo njegovega značaja. Prepričana je bila, da ne poseduje dobrih moških lastnosti. Ko jo je tistega nedeljskega jutra tako goreče zaprosil za roko, je že mislila, da se je prevarala s prejšnjimi sodbami. V tistem trenutku se ji je dozdeval tako obžalovanja vreden. Da ne bo imela z njim srečnega življenja, to je vedela še tisto uro, ko je zadnjič okitila svojo glavo z deviškim venccm. Ni se varala Ze oar mesecev do do- roki je začel biti osoren z njo. Imela je pri njemu grenke ure, ali vendar se je dalo to s potrpljenjem .še prenašati. Toda, kar je postalo sedaj iz njega, to je naravnost neznosno. In to ji je zagonetka. Kaj ga je spravilo v ta položaj? Zdajci se je spomnila na Lidijo. Oh, kako bi ji bilo sedaj dobro, ako bi bila ona pri njej; kajti ona je bila edina, kateri je mogla potožiti svoje gorje. Svoji lastni materi ni smela. Nekdaj jo je ta vprašala, kako ji gre. Jolanda se ni baš preveč pohvalno izražala, dasi ie pri tem še vse glavno prikrivala. Pa gospa Radosinovič je dobro umela besede in predbacivajoče dejala svoji hčeri: «Draga moja! Kar si si nakopala, to moraš nositi. Jaz sem Ti dovolj branila storiti ta korak, ker sem vaju dobro poznala oba in sem vedela, da nista drug za drugega.» «Da, da,» je tiho kakor sama zase za-mrmrala Jolanda. O če bi bil vsak svoje sreče kovač, ne bi bilo nesrečnih ljudi na svetu. Materine besede so ji tako ranile srce, da najsi je odslej še tako trpela, ni se ji nikdar več pritoževala. A danes ji je bilo tako hudo, da bi hotela govoriti z materjo. Nikjer ne dobi otrok boljšega leka za svoje srčne rane, kakor pri materi. Zahaiala ie sicer večkrat k staršem, pa o svojem položaju ni nikdar omenila besedice. Rajši je molčala in prenašala svoje breme potrpežljivo dalje. Nihče razen Lidije ni vedel za njeno žalostno usodo. Toda tudi Lidija ni vedela, kako se je sestrino stanje poslabšalo, odkar je bila ona odsotna. Teden za tednom, dan za dnem je štela, kdaj pride zopet oni zaželjeni čas, ko objame sestro in poljubi njenega malega sinčka. Tedaj se je spomnila na plod svojega srca. Domislila se je, da bo kmalu milovala svojega otroka, in zavedajoč se na zverinskega očeta tega toliko pričakovanega nepoznanega bitja, se je razjokala. Nato je vzela pred seboj ležeče otroško perilo in ga z največjo vnemo jela pripravljati. Urno je vba-dala šivanko in se pri tem zatapljala v misli bodočnosti. Toda že po par vbodljajih se je njena trudna glava pogreznila v misli sedanjosti. Odložila je delo. Glava ji je omahnila na mizo in tiho je zaihtela. Čez nekoliko časa je vstala ter se začela izprehajati po vrtu. Kamorkoli je pogledala, je bilo mirno. V vili je vladala tišina kakor v grobu. Jolanda ni mogla dobiti nikjer obstanka* šla je v sobo. da pospravi perilo. Egon je še .obakrat polna, najlepši dokaz za priljubljenost šišenskih «Jolanda! Bolj in bolj te spoznavam. Torej ti si se žrtvovala za usmiljenje.« «Ah, pustiva to. Popolnoma sem pozabila, da si prišel s potovanja in si gotovo lačen ?» ^Prišel sem zjutraj. Jedel sem že doma. Toda stopiva vseeno gori!» Odšla sta v salon. Pogovarjala sta se o dragih družinskih stvareh skoro dobro uro, ko je vstopil nenadoma dr.Lazanič v sobo. Oba je iznenadil njegov nepričakovani prihod. Z Alfredom sta si bila od nekdaj med seboj prijazna, zato ni čudno, da sta se stara znanca nad zopetnemu srečanju razveselila. «Čas je, da te zopet vidim, Alfred,» jc dejal živahno dr.Lazanič. «Ali ste že obupali nad mojim svidenjem?« se je šalil Alfred. «No, to ravno ne. Ali tako... cela tri leta z doma... je vendar malo umljivo« «Vem, kam meriš s tvojimi besedami, prijatelj. Pa si se zmotil, če si mislil, da dobiJ še tretjo svakinjo.« Gospodarstvo KMETIJSKI IN VINOGRADNIŠKI TEČAJI NA GRMU. Kletarski tečaj na Grma. V dneh 23. do 25. januarja se je vršil na državni kmetijski šoti na Grmu pod vodstvom ravnatelja B Skalickega in s sodelovanjem strokovnega učitelja Fr.Simončiča trodnevni kletarski tečaj, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg treh domačih učencev II. letnika zimske šole se je tečaja udeležilo 31 zunanjih udeležencev, in sicer 14 iz Dolenjske, 7 iz Bele Krajine, 6 Gorenjcev, 1 Notranjec in 3 Štajerci. Po poklicu je bil 1 udeleženec duhovnik-vino-gradnik, 19 vinogradnikov, oziroma vinogradniških sinov, 2 nadučitelja, 7 gostilničarjev in vinskih trgovcev ter 2 vinska trgov-ca-vinogradmka. Videti je, da vlada za to važno gospodarsko panogo živo zanimanje. Posebrto razveseljivo je, da so se začeli tudi Belokranjci zanimati za umno kletarstvo, ki je še posebno za Belo Krajino velikega pomena. Kmetijski tečaji na Grma. Tekom prihodnjega meseca se vršita na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu še dva tečaja, in sicer 18. do 20. februarja sadjarski tečaj, 21. do 23. tečaj za pridelovanje in amno uporabo krme. Glede na veliko važnost sadjarstva in živinoreje za vso Slovenijo bi bilo želeti; da se kmetovalci teh tečajev obilno udeležijo. Priglase sprejema ravnateljstvo šole. Za vinogradnike se vrši 24. in 25. februarja tečaj za delo v vinogradih in obrezovanje trt, dne 7. aprila za spomladno cepljenje in trafificiranje trt in 10. in 11. junija za zatiranje škodljivcev in zeleno cepljenje trt. Kdor se hoče tudi v umnem vinogradništvu tzvežbati, naj se udeleži teh tečajev in se priglasi takoj pri ravnateljstvu (po dopisnici ali osebno). «No, to bomo spoznali potem, koliko časa boš imel obstanka na Bledu.» «Za dva meseca ti jamčim f» ♦Aha, več bi pa bilo predolgo, kaj?» ♦Seveda, ker nimam več kakor toliko dopusta« «Ampak, veš kaj,» ga je dražil Lazanič, «tebi bi bilo tudi čas, da se preskrbiš za starost. Družina Radosinovič se je razen tebe že vsa razdelila v posamezne oddelke. Celo Jolanda, ki je najmlajša, te je že prekosila. In ti se ne boš odločil ?» «No, Emil, ti si danes izredno dobre volje,» mu je požugal Alfred s prstom, pri tem pa sočutno pogledal svojo sestro. Umela je njegov pogled. Da bi prekinila sedanji pogovor, je naglo vprašala svaka: ♦In Lidija ?» ♦Lidija!» je ponovil ta, ♦ostane z otrokom še osem dni zunaj.» ♦Se vrne gotovo že čez teden dni?» ♦Saj se mora!» ♦Seveda, ker je drugače Emilu dolgčas», je dražil Alfred svaka. Vsi trije so se zasmejali. Postali so dobre volje. Razgovarjali so se dalje ter se razšli šele v mraku. Ko se je Alfred poslovil, je dejal tolažilno na uho sestri: «Imej pogum! Egona sčasoma še vzljubiš.« (Dalje prihodnjič.) TRŽNI PREGLED. , ŽITO. Cene so v zadnjem času nekoliko poskočile. Izvaža se le turščica. V Vojvodini se je te dni tržita pšenica po 335 do 350 Din, ječmen za pivovarne po 315 Din, turščica po 250 do 270 Din, oves po 250 Din, moka «0> po 530 Din, otrobi po 175 do 200 Din. ŽIVINA. Na mariborskem sejmu so bile nastopne cene za kilogram žive teže: voli, debeli 14 do 14-5 Din, poldebeli 13-5 do 14 Din, plemenski 12-5 do 13*5 Din, biki za klanje 11-25 do 13 Din, krave, klavne, debele 12 do 13 Din, plemenske 11 do 11-75 Din, za klobase 9-5 do 10 Din, breje in mclzne 10 do 11-75 Din, mlada živina 13 do 13-5 Din. Na svinjskem sejmu v Mariboru so bile nastopne cene: 3 do 4 mesece stari prasci, komad 650 do 800 Din, 5 do 7 mesecev 1250 do 1375 Din, 8 do 10 mesecev 1500 do 1625 Din, eno leto 1750 do 1900 Din. En kilogram žive teže se je tržil po 22 do 25 Din. = Vrednost našega denarja. Dne 29. januarja se je dobilo na zagrebški borzi (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog 12 Vs pare, 100 madžarskih kron za okrog 30 par, 100 italijanskih lir za 378 Din 50 par do 381 dinarjev 50 par, 1 dolar za 86 Din 60 par do 87 Din 60 par, 100 češkoslovaških kron za 251 Din 25 par do 254 Din 25 par, 100 švicarskih frankov za 1505 do 1515 Din. = Zanimanje Poljske za naš izvoz. Večja skupina kolonijalnih veletrgovcev na Poljskem je pripravljena uvažati iz Jugoslavije različne predmete. V poštev pridejo češplje, pekmez, sadje, sardine, vino itd. Vsa tozadevna pojasnila daje interesentom Urad Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Delavski glasnik Krajevna organizacija delavske «Unije» v Sladkem vrhu ob Muri se je ustanovila preteklo nedeljo ob navzočnosti nad 100 zborovalcev. O demokratskem socialnem programu in socialnozakonodajnem delu demokratov je poročal urednik Ozim, o organizaciji pa tajnik Kavčič, oba iz Maribora. Delavci, ki v vedno večjem številu zapuščajo socialiste, ker so izprevideli njihovo nesposobnost, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem. V novo oigsjjiza-cijo je vstopilo takoj 97 članov pod predsedstvom tov. Musterja. V sosednjem Cer šaku obstoja podružnica ♦Unije» že dalje časa. Članov šteje okrog 80 pod predsedstvom tov. Ferka. Oba kraja sta bila še pri zadnjih volitvah klerikalni in deloma' socialistični trdnjavi. Demokratska misel1 se med delavstvom lepo širi. Beležke -f- Demokratska misel naprednje. Prošlo i nedeljo se je vršilo v ljubljanski oblasti 21 de-j mokratskih shodov in predavanj, ki so vsi iz-! vrstno uspeli. Mnoge shode so posetili tudi politični nasprotniki, ki pa nikjer niso mogli ugovarjati izvajanjem govornikov. Ponekod so morali nasprotniki celo priznavati, da je delo demokratske stranke res delo za ljudstvo. Zborovalci so se povsod izjavljali za združenje naprednjakov, ker le tako je dana možnost, da se končno stre v Sloveniji klerika-lizem, ki zasužnjuje in slepari naše ljudstvo že toliko desetletij. i 4- Ljudska sodba. Prošlo soboto zvečer se je v Ljubljani vršilo protestno zborovanje proti radikalsko-italijanski kupčiji za Reko. Velika dvorana hotela Union je bila polna zavednega občinstva, ki je burno pritrjevalo poedinim govornikom in z ostrimi medklici proti radikalski vladi ter italijanskim grabež-ljivcem dajalo duška svojemu ogorčenju. Ko pa je začel govoriti dr. Vladimir Ravnihar, se je ost ogorčenja obrnila proti njemu. Zborovalci so klicali: VTa nam ne bo govoril, ker se sam druži z Tadikali!» Med žvižganjem publike je dr. Ravnihar moral prenehati in odstopiti, nakar so zborovalci sprejeli protestno resolucijo proti kupčiji za Reko in sc nato mirno razšli. Ljubljančani so s tem nastopom proti dr. Ravniharju pravilno dokazali, da ne marajo poslušati ljudi, ki svoj plašč obračajo na dva vetrova. Enake izkušnje utegnejo doleteti tudi ljubljanske samostojne generale, ki so najožji zavezniki radi-kalskega agenta dr. Ravniharja. Popevke Gašperja Slane O PREDPUSTU. Kako vesel je pustni čas, ki v rajanju in plesu mine. Ko zunaj grize volčji mraz, vrste se svatbe in koline; noči so dolge, dnevi krajši, a sama dobra volja vmes, kdor bi izvriskal se najrajši, zdaj lahko ponori zares. Na vasi, kdor se dolgočasi, gre v krčmo malo posedet, da si pri cvičku in klobasi nazaj priveže dušo spet. Kdor se predaleč izpozabi, naj se še ta predpust obabil Kdor pa sveti je naveličan, naj grunta, kdaj bo izveličan. V Ljubljani stare so navade: vrstijo zdaj se maškerade. Razgibajo se mladi pari, in vsak po svoje tam slepari. Kdor najbolj pridno se vrti, velja za pravega junaka, in če je prava mestna hči, pač «nobel» hoče biti vsaka. Drugače včasi je bil6: so pridne roke kaj veljale, dandanes pa je le tak6, da so nožicc vredne hvale. Po tem, kdor se najbolje suče, presojajo se brihtne buče. V veselem pustnem času zdaj še drug imamo dirindaj; kar samostojni generali so zvčzali se z radikali, priveskov z njimi drugih par, a komandira Ravnihar, zapored, kot bi šlo za stavo, postavljajo se vsi na glavo. Ko te zabave bo zadosti, se spokorili bodo — v posti. Še klerikalci ponorijo v predpustu za avtonomijo. .Volilci gledajo po strani: ni letos kot bil6 je lani... Obljub, obetov polna usta bili za lanskega so Pusta... Predpust, ti si presneti čas ženltve, plesa in klobas, zdaj vsa je srenja razigrana, z njo vred pa tudi — Gašper Slana. Vladimir Uljanov - Lesim f Na kratko smo zadnjič navedli, da je v Moskvi nenadno preminul Lenin, vodja sedanje sovjetske Rusije. Navzlic vsem predsodkom se nam zdi vredno, da čitaielje seznanimo z življenjem tega voditelja boljševiškega pokreta, zasnovalca velike ruske revolucije in stebra sovjetske vlade. Vladimir Uljanov s priimkom Lenin, kakor se je imenoval sam, odkar je začel javno nastopati, se je rodil 10. aprila 1870. v mestu Simbirsku ob reki Volgi kot potomec plemenite rusko-tatarske obitelji. Imel je brata, ki ga je ruska carska vlada zaradi revolucionarnega delovanja obsodila na smrt. To je mladega Lenina tako potrlo, da se je takoj po bratovi smrti vpisal v tajno revolucionarno društvo. Ker so ga oblasti kmalu izvohale, je bil izgnan v pregnanstvo v Sibirijo, odkoder pa se je po pomiloščenju preselil v inozemstvo. Živel je v Švici, na Francoskem in v Nemčiji, združeval se s komunisti in mnogo pisal, leta 1905. je prihitel nazaj v Rusijo, se udeležil ponesrečene revolucije in moral nato zopet zbežati. šele v letu 1917., ko je padel ruski carizem, se je iz Švice zopet vrnil na ruska tla vzel vodstvo komunističnih revolucionarjev v svoje roke in se postavil na čelo novi sovjetski Rusiji. Navzlic strahotnemu vladanju boljševiških tolp si je znal Lenin vse do svoje smrti ohraniti ugled na Ruskem in v inozemstvu, obenem pa skozi velikanske ovire in spletke voditi krmilo boljševiškega vladanja, tako da se ima boljševizem edino Leninu zahvaliti, da dandanes sploh še obstoji. Lenin je bil izreden govornik, ljudske množice je znal navezati zase, da je lahko vodil njih usodo popolnoma po svojem preudarku. Bolehal je že dolgo in zdaj končno podlegel. Pogrebne svečanosti bo bile ogromne, sprevod je trajal šest ur. Sovjetska Rusija je z Leninom tako rekoč izgubila glavo. Njegovi najožji tovariši Trocki, Zinovjev, Kamenev in drugi sicer niso brez sposobnosti, toda Lenina izdaleka ne dosegajo. Tako se Rusija nahaja v usodnem položaju: kdo bo Leninov naslednik. Boljševiki sami se dobro zavedajo, kaj so z Leninom izgjbili in so v najresnejših skrbeh. Eno je gotovo: z nasilnim vladanjem in nemogočimi komunističnimi odredbami se v Rusiji ne bo dalo več vladati. Sam Lenin je tekom zadnjih let mnogo popustil od komunističnih naukov, ki so se v praksi pokazali nemogoči. Najpravilnejša je sodba, da bo iz boljševiškega pogorišča vzklila nova demo- kratična Rusija, velika zaščitnica svobodnih kmetov, zdravega meščanstva in mogočne slovanske ideje. V njeni in obenem svetovni zgodovini pa une Lenina vseeno ostane neizbrisno. V koziovem hlevu Ljubljančani pravijo, da je smeha vreden nas t«, pen dovtip, ki se je nedavno pojavil na obzorju našega političnega humorja: Zbr li so se na široki cesti trije zgovorni možje, in sicer so bili to Radič, dr. Korošec in dr. Spako. Tako so se pogovarjali, da so se skregali zastran vlade, republike, avtonomije in še nekaterih težav. V ljutem prepiru jim nanese sreča, da jo po cesti primaha star razsoden mož, sam stric Pašič z belo brado. «Ta nam bo razsodil!* pravi Korošec, pritrdi Spaho in končno še Radie. P-^liša str.c Pašič njihove težave, zmaje z b.ado in odloči: cKozla imam zaprtega v hlevu nedaleč tod. Pravijo, da smrdi. Pojdimo tja, kdor najdalje v hlevu vzdrži, ga vzamem v vlado!* Gredo možje pred hlev, pa kakor je Korošec prvi bil za vlado, je ročno potegnil iz žepa stekleničico, oškropil se z dišečo vodieo in prvi stopil notri. Takoj za njim je stepil Spaho in končno Stipa Radič. Pa je govoril Korošec v hlevu: cče daš še avtonomijo, bom zdržal najdalje.* Tudi Spaho je hotel izsiliti iz strica Pašiča nekaj predpravic za bosanske mohamedance. Le Stipa Radič je molčal. Pred hlevom s tej! stric Pašič in v svoji previdnosti ničesar ne odgovarja. Toda, že so se odprla vrata in iz hleva je ves bled in poten planil Korcšec. Zgubil je ministrsko stolico in avtonomijo. Hip nato je bil že Spaho zunaj. Prehud je bil smrad! Le Stipi Fadiču se ni nikamor mudilo. Klobuček po strani je sedel ob jaslih, 6e smehljal in se pogovarjal s kozlom. cPridi, Stipica, ti boš za ministra,* reče Pašič. «Ce mi daš republiko, zdržim še eno uro,* se oglasi Stipica. M slil si je stric Pašič: Eno uro ne boš zdržal — e, pa vrag ve... Stric Pašič je bil previden in zato ni odgovoril. In Čakal je Pašič in čakala sta Korošec in Spaho, da vidita, kako velika je vztrajnost Stipice. No, končno pa so se vendarle odprla vrata in iz hleva je skočil ves rnemcgel in zasop-ljen ne naš Stipica, nego — kozel... * Kralj Aleksander in sokolski zlet v Sarajevu. Dne 28. junija na Vidov dan se vrši v Sarajevu pokrajinski vsesokolski zlet v proslavo desetletnice, odkar je bil v Sarajevu izvršen atentat na Franca Ferdinada. Kralj Aleksander je sprejel pokroviteljstvo nad tem sokolskim zletom in bo obenem kumoval zastavi sarajevske sokolske župe, ki jo razvijejo na ta dan. * Delegati demokratskega parlamentarnega kluba v Ljubljani. Iz Eeograda poročajo, da je klub demokratskih poslancev v Beogradu sklenil, da pošlje svoje zastopnike na zborovanje zaupnikov JDS. v Ljubljano dne 3. februarja. * OH"k čeških narodnih poslancev v Beogradu. Češkoslovaški poslanik šeba je te dni obiskal predsednika naše narodne skupščine Ljubo Jovanoviča ter se z njim razgovarjal o prihodu češkoslovaških poslancev v Beograd, da vrnejo lanski obisk jugoslovanskih poslancev v Beograd meseca maja. * Potni listi za inozemstvo. V ministrstvu za notranje zadeve se pripravljajo novi predlogi glede izdajanja potnih listov za inozem stvo. Po novih predpisih bo manipulacija v tej zadevi znamo olajšana. * Uvedba kovinskega drobiža. Iz Eeograda poročajo, da namerava finančno mi nistrstvo umakniti iz prometa novčanice po 25 in 50 par ter jih nadomestiti s kovanim denarjem. * Naši ujetniki v Rusiji. Mednarodni odbor Rdečega Križa v Ženevi je uradno sporočil, da je zbral podatke o naših ujetnikih v Rusiji. Iz teh podatkov je razvidno, da se nahaja v Rusiji še 300 ujetnikov iz naše države. Seznam ujetnikov se predloži ministrstvu za vojsko in mornarmeo, ki ga bo dalo na razpolago interesiran-em. * Invalidi pri kralju. Te dni so biti pred-sedniki invalidskih u druženj sprejeti v posebni avdjenci pri kralju, kateremu so obrazložili težak položaj, v katerem se nahajajo invalidi. Kralj je obljubil svojo pomoč. Udru-ženje vojnih invalidov si hoče zgraditi lasten Invalidski dom. Tozadevni fond razpolaga sedaj z nabranimi prispevki v znesku 1,100.000 dinarjev. * Poraz klerikalcev na Koroški Beli. Pri občinskih volitvah na Koroški Beli, ki so se vršile v nedeljo, so bili klerikalci, ki so imeli do sedaj občino popolnoma v svojih rokah, poraženi. Priborili so si le 12 mandatov, so-cijalisti so dobili 9 in naprednjaki 4 mandate. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po kratki bolezni znani trgovec in hišni posestnik g. Anton Krejči. Pokojnik je bil Slovan z dušo in telesom, izredno blagega značaja in vrl družabnik. — V ljubljanski bolnici je umrl bivši zdravnik na Bledu g. dr. Gabrijel Hočevar. Blag jima spomin! * Smrt ugledne žene. V Celju je umrla ga. Matilda Erhartic. Pokojnica je bila odlična narodnjakinja, ki je vzgojila svoje otroke v strogo narodnem duhu. Naj ji bo lahka slovenska žemljica! * Visoka starost. V Ljubljani je umrla 91 let stara Amalija Lukež, vdova višjega finančnega kontrolorja. * Žrtve hude zime. Kakor je razvidno iz tozadevnega izkaza ministrstva za notranje zadeve, je ob priliki hudega mraza v drugi polovici prošlega meseca zmrznilo v naši državi nad 200 oseb, največ v južnih krajih naše ■ domovine. * Rimski grobovi v Virovitici. Delavci neke opekarne so v Virovitici v Slavoniji pri kopanju ilovice naleteli na rimske grobove. V globočini treh metrov so izkopali več Ion čenih posod s pepelom sežganih mrtve-ev V pepelu so našli uhane in razen ženski nakit. Posoda je večinoma razbita. * Škrtatica se zopet pojavlja v celjskem okrožu. Mnogo otrok je obolelo zlasti ra Dobrni. V celjsko javno bolnico so prepeljali iz Dobrnne že 15 obolelih otrok. * Vpoklic vojaških novincev. Ministrstvo za vojno in mornarnico je izdalo naredbo, da se vojaški novinci iz leta 1903 vpokličejo koncem prihodnjega meseca na službovanje v kadru. * Trikrat stari oče v enem tednu. Redki so ljudje, ki bi ie jim dogodila ta sreča, ali pa nesreča v sedanjih dragih časih, da v enem tednu postanejo trikratni stari očetje. Vendar se je to pripetilo prejšnji teden vojvodinskemu seljaku Laliču. Njegove tri hčere, ki so se lanski predpust zapored poročile, so prejšnji teden zapored porodile in svojega očeta razveselile s tremi čvrstimi vnuki. * Ne privoščijo mu smrti. V Sarajevu je nedavno mladi postopač Ahmed Buljubašič v zaporu poizkusil samomor. Ravno ob pravem času mu je še stražnik prerezal jerm«n, na katerega se je obesil. Ko so ga izpustili iz zapora, se je napil in zaspal na tračnicah cestne železnice. Toda policaj ga je zbudil in nagnal domov. 2e naslednji dan se je smrti željni Ahmed odpravil v samotno predmestje in se obesil na neko drevo. Pa spet ni imel sreče. Ko ga je zanjka že precej tiščala, je v zadnjem hipu prihitel neki zidar in Ahmedu prerezal vrv. Ves obupan je Ahmed, nesojeni samomorilec, prišel pred policijo. «Kaj ti ni prav na svetu?* ga vpraša policijski komisar. «Da me ne pustite na drugi svet,» se je odrezal Ahmed, ki bi se raje «dental» kakor pa prijel za delo. * Dvojni madžarski morilec na našem ozemlju. Madžarski potepuh Seiler se je minulo soboto ponoči priplazil preko meje ter v obmejni vasici Bezdan pri Somboru umoril SOletnega samotnega prevžitkarja Vašaša in njegovo 701etno ženo. Nato je pobral vse, kar se mu je zdelo vredno, in hotel pobegniti nazaj čez mejo. To pa ni šlo tako lahko. Naše obmejne straže so medtem že dobile vest o izvršenem dvojnem zločinu in Seiler jim je priletel naravnost v pest. Zdaj ga bo obsodila in nedvomno tudi obesila somborska sodnija. * Strašen zločin pohotneža. V neki dalmatinski vasi je 251etni fant Dušan Kereš zalezoval 1 Dietno Rožico čupič. Ker ga je odbila, jo je na samem napadel, onečastil, ji nato s kamnom razbil glavo in oropal. Zločinca so orožniki kmalu po zločinu aretirali. * Samomor zapeljivca. Pred tedni je prispela v novosadsko bolnico neka 12!etna de-vojka, ki je rodila žensko dete. Mlada mati je takrat izjavila, da je bila meseca marca v preteklem letu napadena od nekega neznanca in zlorabljena. Pozneje se je dognalo, da ta njena trditev ne odgovarja resnici. Ugotovljeno je bilo sedaj, da je imela ljubavne odnošaje s svojim svakom, 351etnim poštnim slugo Nikolajem Lehrmannom, ki je bil takoj aretiran. V neepaženem trenutku pa je med zasliševanjem potegnil samokres in se ustrelil. Bil je takoj mrtev. * Aretacija skrunika. Ptujsko okrajno sodišče je aretiralo bivšega sodnega slugo Franca Weisbacherja, sedaj viničarja v Velikem Okiču pri Ptuju. Njegova žena in najstarejša hčerka sta ga ovadile, da je že dolgo časa oskrunjeval svoje štiri še nedorasle hčerke. * Zverinsko divjaštvo. V Kamnici pri Mariboru se je vršila minulo nedeljo domača predpustna veselica v gostilni šerak. Na ples sta prišla tudi 201etni viničarski sin iz Brestr-mce Štefan štravs in 391etni hlapec iz Kam-nice Matija Haložan. Naenkrat je nastal med pijanci prepir in Haložan je začel iz repetirke streljati v strop. Gostje so Haložana končno vrgli iz gostilne, z njim pa je šel tudi štravs, ki se je zavzemal zanj. Za njima je gostilni-čarka vrata zapahnila. Haložana je to razjezilo in je pričel zunaj streljati v vrata. Streli so težko ranili 6 oseb. Najhujše je bil zadet 161etni Franc Reiser iz Brestrnice. Nadalje so bili ranjeni Terezija Gradišnik iz Kamnice, Štefan Pavšič, mesar iz Kamnice, Franc Ma-rinšek, viničar iz Rošpoha, Ivan Flakuš in Franc Lesnik iz Studencev. Gostje so Haložana prijeli in razorožili. Štravs pa je ušel. Vendar je orožništvo že oba aretiralo. Aretiranca se izgovarjata s popolno pijanostjo. Pri nas je pijanost olajševalno sredstvo, v Ameriki pa baš pijanec dobi še posebej kazen za pijanstvo. Zato se pri nas lopovi vedno izgovarjajo s pijanostjo. Iz raznih krajev * V Zalogu pri Ljubljani je 20. t. m. imela čitalnica občni zbor, na katerem je zopet izvolila za predsednika zaslužnega gospoda A. Draščka. * V Stožicah pri Ljubljani je umrl znani gostilničar «Pri Urbančku*, g. Ivan Pečnik. Blag mu spomin! * V Domžalah se je prošlo nedeljo delavčevi hčerki Frančiški Žnidar ob ognjišču vnela obleka. Težko opečeno so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je kmalu izdihnila. * V Kamniku so se prošlo nedeljo vršile volitve v meščansko korporacijo. Zmagala je demokratska lista z g. Debevccm, ki je dobila 84 glasov in 4 mandate. Klerikalci so dobili Ie 2 mandata. * V Cerkjah na Gorenjskem je neko dekle umorilo svojega nezakonskega otroka in ga zakopalo na neki njivi. Izročili so jo sodišču. * V Leskove« pri Krškem je podružnica Kola jugoslovanskih sester vprizorila 19. in 20. t. m. burki «Dve tašči* in «Bob iz Kranja*, ki sta dobro uspeli. Med odmorom sta igrala gg. A. Znidaršič in učitelj Dolinšek, ki sta spremljala tudi petje posameznih igralcev z violino in kitaro. * V Ribnici priredi Sokol 3. februarja ob 20. uri veliko maškerado v telovadnici pri «Cenetu». * V Zaplani pri Trojanah je posestnik Lovro Strnišnik s svojim sinom podiral v gozdu bukev. Ko je bila podsekana, je padla na drugo drevo. Radi tega jo je oče s cepinom izpodnašal, pri tem pa ga je drevo udarilo s tako silo, da je obležal mrtev na mestu. Zapustil je več otrok. * V čiožatu pri Sv. Lovrencu na Pohorju so našli na stranišču nekega železniškega uradnika mrtvo dete ženskega spola. Dognalo se je, da je dete porodila neka slaboumna dekla, ki ne ve, niti kdaj niti s kom je občevala. * Na Polzeli se je ustanovila krajevna organizacija JDS za Polzelo in Braslovče. * Na Pragerskem se je spri neki Josip Sa-gadin s tamošnjimi fanti. V hipu se je razvil pretep, tekom katerega mu je neznan nasprotnik prerezal z nožem žile in kite na levi roki. Sagadina so prepeljali v mariborsko bolnico, pretepače pa je odvedlo orožništvo. * V Guštanju je umrl orožniški poveljnik Jakob Hutte. Pokojnik je i žival splošno spoštovanje. Zapušča vdovo in dvoje nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.! * V Koprivni pri Črni je 121etni Pavel Mokina padel s sanmi čez neko skalo in obležal mrtev. N. v m. p,! t. Fredpustne zgadbe (Zbral in zapisal Anton Stražar.) JERA, T PEČ ZAKURI! Mraz je pritisuil tisto jutro, ko se Je kmet Žovnež odpravljal z doma v Kamnik na sejem. Ampak stvar je že taka, da je o sv. Jakobu vroče, o sv. Boštjanu pa ledeno. Zato tudi tisto leto ni moglo biti drugače. Ko je mož že odhajal s praga, mu je žena Jera še govorila: «Le tisto glej, dedec, da se ga danes spet ne nalezeš! Zdaj ni pravi čas, da bi za cesto legel in prespal svojo pijanost!> i> Ravno do tod je pri-kobacal ?ovnež, tu s je spotaknil in legel, noge ga n-so več l ^sle dalje... V vinjenosti se mu je menda čez čas zazdelo, da je zlezel na domačo peč, pa je le na toplem gnoju počival. Toda vinska gori«)ta se je kmalu začela poslavljati od njega. Zovneža je začelo mra-ziti. Mesec ga je sicer obseval, toda Žovnež se je stiskal in mižal. «Jera, v peč zakuri! Zlcdej, saj bom še zmrznil. Čisto sjbirsko me zebe.» Tako je Žovnež začel robantiti in k sreči je slišal njegovo godrnjanje Krevljev Jože, ki je v hlevu pospravljal. Usmilil se je zmrzu-jočega Zovneža in ga odvedel v toplo hišo za peč. Proti jutru se je Žovnež iztreznjen in dobro pregret podal domov... Stvar ni ostala prikrita in čez par dni je že tudi Jera zvedela, kje je njen mož hotel prenočevati. Kadar sta se odslej sporekla, mu Je ponagajala: «Kaj boš ti, revež, ki ne razločiš gnojnega kupa od domače peči!.. Zanimivosti X Koliko je kardinalov? Glasom novoletnega seznama v Vatikanu, šteje katoliška cerkev dandanes 64 kardinalov. Po narodnosti jih je: 33 Italijanov, 7 Francozov, 4 Nemci, 2 Angleža, po en Poljak, Avstrijec, Belgijec, Amerikanec, Kanadec, Irec, Madžar, Portugalec, Braziljanec in Holandec. Torej je samih Italijanov trikrat več kakor pripadnikov drugih narodnosti. Posebno se pri Vatikanu odrežemo seveda mi, Jugoslovani, ki sploh nimamo — nobenega kardinala! X Tat v košari. Pruski železniški policiji je končno uspelo zalotiti tatu, ki je že par mesecev izvrševal tatvine na povsem nov način. Tatič si je nabavil veliko potno košaro, v kateri je lahko udobno ležal. Njegovi tatinski zavezniki so ga oddali na kolodvoru kot prtljago. Ko je tatič bil v vagonu sam, je zlezel iz košare in nemoteno prebrskal ostale zavoje in zaboje ter pobral iz njih, kar se mu je zdelo vredno. Končno je nrišel tud: na to misel, da je na zavoje prilepljal svoj naslov, tako, da je dnevno prejemal obilo pošlljatev. S seboj je imel vedno dost; hrane in se je včasi vozil kar po pet dni. Posel je naravno uspeval izborno, da ga ni končno le izvohal nos tajnega policista. Istočasno s tatom so bili aretirani tudi njegovi zavezniki. Skoda, ki jo je tat v košari izvršil tekom zadnjih mesecev, se ceni na težke milijone. X Obedovalnica v zra^u. Ameriška zra-koplovna društva, ki vrzdržujejo normalni zračni promet med poedinimi ameriškimi mesti, uvajajo v zrakoplovih posebne spalnice za potnike, ki potujejo več dni. Istočasno se v zrakoplovih uredijo skupne obedovalnice, kakor je to običajno pri brzovlakih. Dobila se bodo podnevi in ponoči topla in mrzla jedila, vse to pa seveda po ameriških cenah. X Nadzorovanje. Ko ie znani Klemansd bil prvič imenovan za francoskega ministra notranjih del, se ie hotel nekega dne osebno prepričati, ali njegovo podložno uradništvo mailjivo opravlja svoje delo. Spremljan od ravnatelja svojih pisarn dosre v prvo dvorano: nikjer nobenega uradnika, najbrž so odšli v gostilno. V drugi dvorani istotako. V tretj'. dvorani končno najde enega samega pisarja, a še ta je bil naslonjen ob mizo in sladko spal. Ministrov spremljevalec ga hoče prebuditi, toda ga Klemanso zadrži z besedami: «Nikar ga ne zbudite, sicer nama še on pobegne!» čeveljčke. Ko je gotov, prinese čeveljčke z visokimi petami k mizi, se prikloni, poljubi go-spej roko in reče: *Glej, draga ženica, kako lepo sem jih očistil.* Gospa vzame čeveljčke v roko, jih pazno ogleda, na to pa zaluča v kot s strogo besedo: «So miserabel hast ftir mich die Schuhe geputzt? Noch einmal putzen, aber besser!» Obenem dvigne leskovko in možička pošteno ošvrkne. Ubogi mož je moral še enkrat krtačiti. Ilago. Pri večjtm nakupu 10 •/» po .usta Samo češki izde ki. AMTO& SAVNIi v Škofji Loki. Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Ne-veselje do dela? Ali se pojavljajo večkrat različne bolečine? Dober prijatelj ob takih slabih dneh je pravi FellerjevEl^a-Fluid! Dober prav tako za umivanje in obloge kakor kot kosme-tikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 speciainih steklen.c 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgtn V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg št. 360, Hrvatsko. (b) Bukovo ogli©, Lr^V^Sia dnevnih cenah dražba , Carbonarla ', Kočevje. Kdor rad čita povesti, naj naroči splošno priljubljene romane <(Jutra»>. Do sedaj so izšli sledeči: FEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor. Zgodovinski roman iz dobe Španske Inkvizicije. Cena Din 30-—, po pošti Din 2-— ve£ HARRY SHEFF: Hči papeža. Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost In nenravno življenje papeža Aleksandra VL, njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgijc. Broširano Din 30-—, vezano Din 36-—, po poŠti Din 2 — več. CLAUDE FARRERE: Gusarji. Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20-—, po pošti Din 1-50 več. FR. HELLER: Blagajna velikega vojvode. Roman. Cena Din 15-—, po pošti Din 1-50 več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina. Šaljiv detektivski roman Iz velikega sveta. Cena Din 10-—, po pošti Din 1*50 več. ti Tistai zadrugi u Lftsblfani. Knjige se naročajo pri upravništvu «iJutra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54* Malo Fellerjcvega pravega Slsa-FluHa in bolečine minejo. Drguieojo s Felle jevira Elza-Fluidotn je prava dobrodejnost 1 Umivanje g Feller-jevim lilza-Fluidum jači mišičevje iti živce l Deluje antiseptično iti osvožnjo. al Prežene B.">hod in nf>pra\i človeka neobčutljivega proti nmltmu zraku I Za oži in u Sesa I Zobe in glavni Za vrat iu ustal Z% hrbet in ude I Za vse teto izvrstno hišno sredstvo in ko^mtlikuin Kellerjev Klza Fluid jo veliko inočuojši in izdatnejši kakor francosko žganje. En poaku.i zadostuje, da tudi vi potečeta : j T O j G najboljše, ssaaa hdaj okušal t j Zahtevajte v vst-b dotičnili poslova nicsh aiimo pravi Klza Fluid lekarnar a Fellerja. Pri naročilih naravnost stane z znvojnino in poštnino vred, če se pošlje deuar naprej ali po povzelju : 3 dvojne steklenice ali I specialna steklenica "i4 Din ; 12 dvojnih steklenic ali 4 specialne steklenice 85 Din; 24 dvojnih steklenic ali 8 specialnih steklenic 151 Din; dvojnih steklenic ali 12specialnih steklenic '214 Din. KOT PKIMOT: Eiza-oblli zorei 1 urja očesa oo 4 dinarje li 8 dinarjev: Elza-memoln! črtnlkl 7 dinarjev; Elz»-švedska tinktura za želodec: Elza-za