kronika 73 � 2025 3 | 687–713 � prof. dr., Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, metoda.kemperl@pef.uni-lj.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0002- 7080-8043 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.08 cc by-SA METODA KEMpERL� Romanja in romarske cerkve v Zgornji Savinjski dolini v času baroka IZVLEČEK Prispevek prinaša vpogled v romanja in romarske procesije predjožefinskih župnij Zgornje Savinjske doline v času baroka. Na podlagi podatkov iz matrikul in vizitacij je predstavljen koledar romarskih procesij, v nadaljevanju pa so sistematično obravnavane vse romarske cerkve tega področja. KLJUČNE BESEDE romarske procesije, romanja, Zgornja Savinjska dolina, baročna kultura, milostne podobe ABSTRACT PILGRIMAGES AND PILGRIMAGE CHURCHESIN THE UPPER SAVINJA VALLEY DURING THE BAROQUE PERIOD The article provides an insight into the pilgrimages and pilgrimage processions that took place in pre- Josephinian parishes of the Upper Savinja Valley during the Baroque period. Based on information from registers and visitation records, the calendar of pilgrimage processions is presented, followed by a systematic discussion of all the pilgrimage churches in the area. KEY WORDS pilgrimage processions, pilgrimage, Upper Savinja Valley, Baroque culture, miraculous images 688 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka UVOD Romanja in romarske procesije so bile po- memben del življenja v času baroka, ki je za- znamoval vse družbene sloje. Verniki so romali k svetiščem, za katera so verjeli, da stojijo na krajih s posebno Božjo navzočnostjo, kjer je stik z Bo- gom močnejši. Na takih krajih so častili kultne podobe, relikvije svetnikov, predmete, povezane s svetnikovim življenjem ali mučeništvom, in posnetke svetih zgradb. Od njih so pričakovali čudežna uslišanja v najrazličnejših osebnih ali skupinskih nesrečah. Tradicija srednjeveških daljnih romanj, ki so trajala več mesecev ali celo let in so bila v bistvu asketska potovanja v nezna- no ter priprava na vstop v nebesa, je v 16. stoletju zaradi različnih razlogov (zavzetje Jeruzalema, turški vpadi, več nevarnosti na poti, kužne bolez- ni, protestantizem, ki je v romanjih in češčenju podob videl praznoverje) začela usihati. V času katoliške prenove na začetku 17. stoletja pa so cerkvene oblasti v romanjih in postavljanju no- vih romarskih cerkva znova prepoznale učinko- vito sredstvo za utrjevanje in razširjanje vere in pobožnosti. Začeli so graditi romarske cerkve, dogajanje v njih in romarske procesije pa so stro- go nadzirali. Za romanja v času baroka je značil- no, da so začeli romarji na svetih mestih iskati vedno večjo pomoč v tuzemskih nadlogah in te- žavah. Sprva so gradnje izdatno finančno podpi- rali tudi plemiči konvertiti, saj so s tem pokazali, da so pravi katoličani. V 18. stoletju so take cerkve postavljali predvsem župniki v svojih župnijah, saj so se verskim pridružili ekonomski vidiki. Ro- marska središča so se s prodajanjem romarskih in zdravilnih podobic, romarskih knjižic, sveti- njic, kovancev, medalj, kopij milostnih podob, ro- žnih vencev in drugih devocionalij tedaj razvila v pravo romarsko industrijo. V času baroka je vsaka župnija organizirala nekaj romarskih procesij na leto. Prva romanja v letu so se po navadi začenjala po veliki noči in se končala oktobra, po prazniku Rožnovenske Ma- tere Božje. Procesija je bila po navadi pri maši ob- javljena že dan ali dva prej, mežnarji pa so odšli po domovih zbirat miloščino. Del miloščine so dali voditelju procesije, ki je bil največkrat eden od kaplanov, ostalo pa cerkvi, h kateri so roma- li, in tamkajšnjim mežnarjem. Na dan procesije so se zbrali pri župnijski cerkvi, kjer sta bila po navadi maša in spodbudni nagovor. V bolj odda- ljene kraje so šli že dan ali dva prej, tako da so se pri romarski cerkvi udeležili večernic s pridigo, ki so bile po navadi okrog petih, tisti pa, ki so hoteli dobiti odpustke, so se tudi spovedali in naslednji dan prejeli obhajilo. Nato so nekateri noč prebe- deli v molitvi in petju s spremljavo orgel, drugi pa so prenočili v za to postavljenih lesenih romar- skih hišah okrog cerkve. Zgodaj zjutraj je bila pri- diga in maša, ki so se je udeležili tisti, ki so prišli dan prej. Okrog desetih je bila druga maša za tis- te, ki so prišli tisti dan. Med opravili so šli romarji okrog oltarja z milostno podobo ali pa so poljub- ljali in se dotikali izpostavljenih relikvij. Spove- dani in spokorjeni so dobili odpustke, kar je bil glavni motiv romanja, če romar ni prišel prosit za točno določeno stvar. Med potjo so se ustavljali ali imeli maše pri cerkvah, ki so bile ob poti. Ker pa so večdnevne oziroma nočne procesi- je po mnenju takratnih cerkvenih oblasti škodile moralnemu vedenju, so jih začeli prepovedovati kmalu po sredini 18. stoletja. Že v petdesetih letih je jasna stališča proti nočnim procesijam izražal goriški nadškof Karel Mihael Attems, ljubljanski škof Leopold Petazzi jih je prepovedal leta 1771, leta 1785 pa so bile z dvornim dekretom prepove- dane vse procesije. O romarskih procesijah v omenjenem času največ izvemo iz župnijskih matrikul oziroma opravilnikov, kamor so župniki ali kaplani zapi- sovali, katera liturgična in z liturgijo povezana opravila so opravljali na določen dan. Podatke o takih procesijah pa najdemo tudi v vizitacijah, saj je vizitatorje v drugi polovici 18. stoletja zanima- lo, koliko nočnih procesij imajo v župniji, in sicer z namenom, da jih prepovedo oziroma vernike usmerijo v bližnje kraje. S tem je bilo konec ene izmed pomembnejših sestavin katoliškega baroč- nega življenja.1 O romarskih procesijah baročnega časa v Zgornji Savinjski dolini je pisal le Avguštin Ste- genšek, ko je na podlagi lučke matrikule ugotovil, kam so verniki te župnije organizirali romarske procesije. Zapisal je tudi, katere župnije so v nje- govem času v procesijah hodile k cerkvi sv. Fran- čiška Ksaverja v Radmirju.2 Kot romarske pa so bile do sedaj v literaturi izpostavljene le posame- zne cerkve tega območja, in sicer Marijine cerkve v Novi Štifti, Nazarjah in Kokarjah ter cerkev sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju.3 Le za slednjo pa 1 Kemperl, Romanja, str. 13–42 s tam citirano literaturo. 2 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 230–235. 3 Volčič, Življenje, str. 135–143; Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II. 2., str. 68–73, 118, 180–183, 246–257 (ki kot romarski omenja tudi cerkvi v Okonini in Radegun- di); Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 28–52, 68–82, 103–115; Hoppe, Des Österreichers Wallfahrtsorte, str. 347– 350, 813, 814, 863; Žakelj, Zdrava Marija, str. 837–839, 890, 898–900; Hajnšek, Marijine božje poti, str. 141–150, 203– 209; Petrič, Slovenske božje poti, str. 199, 200, 273–276, 321, 322, 353, 354; Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 83–140. Vse omenjene cerkve je G. Gugitz vključil v topografijo romarskih cerkva v Avstriji, kratke notice 689 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka je bilo ugotovljeno, kako obiskana je bila v 18. sto- letju.4 Ker so se ohranile matrikule vseh predjožefin- skih župnij in vikariatov Zgornje Savinjske doli- ne (Gornji Grad, Mozirje, Solčava, Rečica, Ljubno in Luče),5 prav tako pa vizitacijski zapisniki iz let 1771 in 1772,6 je mogoče za to območje celovito re- konstruirati pogostost romarskih procesij, njiho- ve cilje in cerkve z romarskim statusom. V prispevku je najprej predstavljen koledar romarskih procesij za vse predjožefinske župnije in vikariate Zgornje Savinjske doline, kot izhaja iz arhivskih podatkov (matrikule in vizitacije). V nadaljevanju so sistematično obravnavane romarske cerkve tega območja, razvrščene po abecednem redu. Pri vsaki cerkvi so navedeni naslednji podatki: ime kraja, patrocinij, status in pripadnost župniji pred jožefinskimi reformami, prva omemba cerkve ter kratek opis arhitekture in opreme iz 17. in 18. stoletja. Če je znano, je na- vedena letnica ali obdobje pridobitve romarske- ga statusa, temu pa sledijo predstavitev kultnega objekta, načini propagiranja cerkve ter podatki o delujočih bratovščinah, donatorjih, romarskih shodih in procesijah. ROMARSKE PROCESIJE ŽUPNIJ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V Zgornji Savinjski dolini so romarske proce- sije organizirali že zelo zgodaj v posameznem le- tu. Prvo romanje je organizirala mozirska župnija, in sicer 17. januarja, na praznik sv. Antona puščav- nika k cerkvi sv. Antona puščavnika na Skorno nad Šoštanjem.7 Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, je bil večji romarski shod v cerkvi na Rosuljah pri Ljubnem, kjer so lahko verniki dobili odpustke. Prišli sta procesiji iz župnij Solčava in Luče, pa tudi posamezni verniki iz župnij Rečica in Gornji Grad.8 21. marca, na praznik sv. Benedikta, so šli iz pa dodal tudi o cerkvah v Solčavi, Okonini, Lenartu pri Gornjem Gradu ter na Rosuljah (Gugitz, Österreichs Gna­ denstätten, str. 187, 213, 215, 229, 239, 262–264, 268). 4 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 83–140. 5 Matrikule so ohranjene v Nadškofijskem arhivu Ljublja- na, razen za vikariat Luče, ki ni več v razvidu, a je njeno besedilo objavil Stegenšek (Stegenšek, Dekanija Gornje­ grajska, str. 219). Gornjegrajska matrikula je nastala leta 1732, ljubenska po 1722, solčavska pa po 1744. Za župnijo Mozirje sta ohranjeni dve matrikuli, in sicer sta obe nas- tali po letu 1762, v župniji Rečica pa je bila ena matrikula napisana leta 1659, druga pa 1693. Tudi vse druge citirane matrikule hranijo v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. 6 NŠAL, ŠAL, VIZ 6, 7. 7 Matrikula Mozirje: »Januarius 17. in Festo S: Antonii Abatis fit Excursus ad Filialem Ecclesiam S. Antonii in Skorna«. 8 Matrikula Solčava: »19. sancti Josephi confessoris festum de praecepto, p. in Lauffen«; Matrikula Rečica: »19. hu- Gornjega Gradu v procesiji k cerkvi sv. Mihaela nad Mozirjem.9 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, so romali iz Luč v Solčavo.10 Na veli- konočni ponedeljek so šli verniki celotne gornje- grajske župnije v procesiji k cerkvi sv. Jošta nad Vranskim, kjer so lahko člani bratovščine sv. Jošta prejeli odpustke.11 Lučani so šli naslednji dan v procesiji na Rosulje,12 solčavska župnija pa je pe- ljala procesijo v Marijino cerkev v Dobrlo vas.13 Verniki iz Mozirja so šli na belo nedeljo v proce- siji k Marijini cerkvi na Kokarje.14 Drugo nedeljo po veliki noči so šli Gornjegrajčani po stari nava- di s procesijo na Kališe k cerkvi sv. Ahaca. Proce- sija je izvirala iz časov protestantizma in kuge.15 Četrto nedeljo po veliki noči je župnija Rečica organizirala procesijo k cerkvi sv. Jošta nad Vran- skim,16 Lučani pa so se ta dan odpravljali najdlje, saj so odhajali k Gospe Sveti na Koroško.17 To ne- deljo je bil tudi velik romarski shod pri cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju.18 Verniki župnije Rečica so se naslednjo nedeljo zopet odpravili na pot, tokrat v procesiji na Rosulje.19 Na Rosulje je gornjegrajska župnija s procesijo prišla na pra- znik sv. Filipa in Jakoba, 1. maja.20 Na praznik sv. Florijana, 4. maja, pa so iz Mozirja in Rečice poro- mali k sv. Florijanu nad Šoštanjem.21 Na praznik ius Festum S. Josephi Indulgentiae in Rossulach in La- uffensi Parochiae«; Matrikula Gornji Grad: »19. Josephi Nutritii Jesu, et Sponsi MBV festum de praecepto con- fessio in neustift et solemnas cum Indulgentiis in Lauf- fen«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 220. 9 Matrikula Gornji Grad: »21. Benedicti Abb: festum De- votionis … item conducitus processio ad S. Michaelem supra Prasberg«. 10 Matrikula Solčava: »25. Annuntiatio B:V: M: festum de p. offertorium solet venire p. ex Leitsch«; Stegenšek, Deka­ nija Gornjegrajska, str. 220. 11 Matrikula Gornji Grad: »Feria 2da Paschatis ex tota Paro- chiae cum Vexillis Processio ad S. Jodocum ibi peracito cum Indulgentiis confraternitatis«. 12 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 221; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 13 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 14 Matrikula Mozirje: »Dominica in Albis peractio domi, insuper et processio ad Bma. Virginum Mariam in Ko- karje Riezensis Parochiae«. 15 Matrikula Gornji Grad: »Dom. Misericordiae seu 2.da post Pascha solet conduci ad antiquo processio ad S. Achatium in Kalisch Parochiae Neulensis in Carniola solutio … Ob grassante haeresi, et intima peste.« 16 Matrikula Rečica: »Dominica quarta post Pascha pro- cessio ad S: Jodocum parochiae Oberburgensi.« 17 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 221. 18 Matrikula Gornji Grad: »Dom. Cantate … NB. Excursus maior ad S. Xaverium a R.D. Schilling concursus«. 19 Matrikula Rečica: »Dominica quinta post Pascha est pro- cessio ad B.M. Virginum na Rosule in Lauffen«. 20 Matrikula Gornji Grad: »1.a Phillipi et Jacobi. Festum de praecepto Processio conducta ad S. Elisabetha in Lauf- fen, ita, ut 1.ma Missa sit ad S. Barbaram, item alia Pro- cessio alias ad. S. Josephum in Lauffen«. 21 Matrikula Mozirje: »4. in festo S. Floriani Processio ad S: 690 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka sv. Urbana, 25. maja, so šli iz Ljubnega v procesi- ji k cerkvi sv. Andreja na Bele Vode,22 istega dne pa se je rečiška procesija odpravila na Dobrovlje nad Braslovčami.23 Na praznik sv. Primoža in Feli- cijana, 9. junija, je bil velik in starodaven romar- ski shod na Sv. Primožu nad Kamnikom. Tja so se v procesiji odpravili tudi verniki iz Luč.24 Na praznik sv. Antona Padovanskega, 13. junija, so v procesijah odšli iz Solčave in Luč v Nazarje, kjer so lahko prejeli tudi odpustke.25 Na praznik sv. Vi- da, 15. junija, so iz Rečice v procesiji odšli k cerkvi sv. Radegunde nad Mozirjem,26 iz Gornjega Gra- du pa k Marijini cerkvi v Zgornjem Tuhinju.27 Na praznik sv. Ahaca, 22. junija, so v Gornjem Gradu vsaki dve leti organizirali dvodnevno romanje na Šmarno goro. Od doma so se odpravili dan prej, ko so imeli večernice v cerkvi sv. Lucije na Skaruč- ni, naslednji dan pa so se udeležili liturgije na Šmarni gori, kjer je bil ta dan največji romarski shod.28 Istega dne so šli iz Luč na Kališe.29 26. juni- ja, na praznik mučencev sv. Janeza in Pavla, so šli iz Luč in Solčave k cerkvi sv. Lenarta nad Gornjim Gradom.30 Na drugo nedeljo po prazniku sv. Jane- za Krstnika, 24. junija, so šli iz Mozirja v procesiji na Skorno.31 Solčavska župnija je šla 1. julija v pro- Florianum Schonsteinensis Parochiae, alia vero peractio ad B.Ma Virginum in Rosenpach ad Altare S: Floriani«; Matrikula Rečica: »4. mai festum S. Floriani Martiris processio ad. Florianum in Schonstein«. 22 Matrikula Ljubno: »Majus 25. S. Urbani Papae et M. et D. processio ad S. Andreae v Bele Vode Parochiae Prasperg. NB. Hoc non est obligatore, nisi quando petunt, et quan- do Jieri potest.« Če pa tega dne niso šli, so šli na praznik sv. Urha, 4. julija (Matrikula Ljubno: »4. Festum Udalri- ci. Ep: ex d. excursus ad S: Primum, missa celebratur ad aram S. Udalrici p. ad S. Andream v Bele vode, si ea non fuit in festo S. Urbani«). 23 Matrikula Rečica: »25. Maii est festum S. Urbani pro- cessio ad. S. Urbanum parochiae Froslauen sis vulgo na Dobroule«. 24 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222. Za romarski shod na Sv. Primožu glej Kemperl, Romanja, str. 266–268. 25 Matrikula Solčava: »13. S: Antony de Padua festum devo- tionis, solet condini p. ad B:V:M in Nazareth …«; Stegen- šek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222. 26 Matrikula Rečica: »15. est festum sanctorum Viti, Mode- sti et Crescentiae Mart. Processio ad S: Radigundem in prasper«. 27 Matrikula Gornji Grad: »Viti et Sociorum MM festum devot. Processio ad B.V. in Tuheun conducta et missa ad S. Michaelis in Rottmonsdorff«. 28 Matrikula Gornji Grad: »22. Achatii et alternis annis Pro- cessio conducta ad B.V.M. in Kallenberg. Pridie sacrum ad S. Luciam uskaruzhnach«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6; za ro- marske shode na Šmarni gori glej Kemperl, Romanja, str. 273–278. 29 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222. 30 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 31 Matrikula Mozirje: »Domenica 2.da post festum S. Jo- annis Baptista Processio ad filialem Ecclesiam S. Antonii in Skorna Parochiae Schonsteinensis«. cesiji k Marijini cerkvi v Trnju v župniji Železna Kapla.32 Na praznik sv. Urha, 4. julija, sta se žup- niji Rečica in Gornji Grad v procesijah odpravili k Marijini cerkvi na Čreto nad Vranskim.33 V nede- ljo po tem prazniku je šla gornjegrajska župnija v procesiji k Marijini cerkvi na Kokarje.34 To ne- deljo so na Skornem obhajali spomin na posve- titev cerkve, zato so verniki iz Mozirja tja odšli v procesiji.35 Na praznik sv. Mohorja in Fortunata, 12. julija, so šli iz Luč v procesiji v Radmirje.36 Ne- deljo po tem prazniku so šli Mozirjani v proce- siji v Kokarje.37 Na praznik sv. Aleša, 17. julija, je gornjegrajska župnija vsaki dve leti organizirala procesijo k cerkvi sv. Valentina na Limbarsko go- ro.38 Na praznik sv. Marije Magdalene, 22. julija, so mozirski meščani organizirali prošnjo proce- sijo k cerkvi sv. Florijana nad Šoštanjem za od- vrnitev poplav.39 Verniki iz Ljubnega so 25. julija, na praznik sv. Jakoba apostola, vodili zaobljubno procesijo v Okonino,40 verniki iz župnije Gornji Grad pa k Marijini cerkvi v Solčavo. Tam so ostali še naslednji dan, ko je bil pri tej cerkvi največji romarski shod.41 Tedaj, na praznik sv. Ane, so k tej cerkvi prišle procesije iz Pliberka, Šmihela pri Pliberku, Dobrle vasi, Obirskega, Jezerskega, vča- sih tudi iz Ljubnega in Luč.42 32 NŠAL,ŠAL, VIZ 6. 33 Matrikula Rečica: »4. Julii festu S. Udalrici processio ad B.M. Virge in Zrieth Parochiae Franzensis (solvitur)«; Matrikula Gornji Grad: »4. S. Udalrici … solet est condu- ci processio ad B.V. in Zrieth«. 34 Matrikula Gornji Grad: »Dominica post festum huius Patrocinium mane loco sacri Matutini Missa ad S. Maria Magdalena in oppido, quis ibi dedicatio vero ex tota Pa- rochiae processio ad B.V. in Kokarje itam ut prima missa sit ad S. Martinum«. 35 Matrikula Mozirje: »Dominica proxima post festum S. Udalrici dedicatio ad S. Antonium in Skorna Parochiae Schonst. et illuc Processio«. 36 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 37 Matrikula Mozirje: »Dominica 1.ma post festum Ss: Her- magorae et Fortunati dedicatio ad Bmam Virginum Ma- riam in Kokarje Parochiae Riezensis, ac illiud Processio.« 38 Matrikula Gornji Grad: »17. Alexi … et alternis annis Processio ad S. Valentinum Moraizensis P.«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6; za cerkev in romarske shode pri njej gl. Kemperl, Romanja, str. 199–201. 39 Matrikula Mozirje: »22. in festo S: Mariae Magdalenae Processio oppidana ad S: Florianum Parochiae Schonste- inensis pro avertendis inundiis, reliqua peractio domi.« 40 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 41 Matrikula Gornji Grad: »25. Jacobi Apost: festum prae- cepto Processio ad B.M.V. in Sulzpach condicta, et quia 20 Personae ob duritiam itineris, aut inundationem aquarum eo non excurrunt fit Processio ad S. Jacobum Riezensis P.«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 42 Matrikula Solčava: »26. Sita Matris Anna veniunt pro- cesionaliter ex Pleiburg, ex Sancto Michaele in vale Ju- nonis, ex Eberndorf, Seelandt, ex Ebriach, Oberburg, ex Laufen, et aliquando ex Laitsch, hoc die sunt Indulgenti- ae plenariae«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222. 691 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Romarska podobica milostne podobe v cerkvi v Gospe Sveti (hrani: Narodni muzej Slovenije). Romarska podobica milostne podobe v cerkvi na Šmarni gori (hrani: Semeniška knjižnica; vir: Kemperl, Romanja, str. 279). Romarska podobica milostne podobe v cerkvi Marije v trnju v Železni Kapli z molitvijo (hrani: Narodni muzej Slovenije). 692 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Na praznik Porcijunkule, 2. avgusta, so šli iz Luč in Solčave v procesiji v Nazarje, ko so lahko prejeli tudi odpustke.43 Zaradi odpustkov so tja prišli še verniki župnije Mozirje.44 V nedeljo po 5. avgustu, prazniku Marije Snežne oziroma pred velikim šmarnom, so šli solčavski verniki neobve- zno v procesiji k sv. Lenartu nad Remšenikom.45 Več romarskih procesij z obravnavanega območja je krenilo na pot okrog praznika sv. Lovrenca, 10. avgusta. Iz župnij Gornji Grad, Mozirje in Ljub- no so šli na Uršljo goro nad Slovenj Gradcem.46 43 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 44 Matrikula Mozirje: »Augustus, 2. in Festo Portiuncula In- dulgentiae Plenariae in nazareth.« 45 Matrikula Solčava: »Dominica ante festum B. V. assun- ta p. ad S. Leonardoum p. caellensis solvunt Jamnek, et Klemenschek quibus est ad libitum …«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 46 Matrikula Ljubno: »10. Festum S. Lurentii M. de p., p. vel in Laith vel ad S. Michaelem supra Prasperg, vel autem ad. S. Ursulam supra Slavo-graecium, prout petunt Pa- rochiani, simullus petit, fit peractio domi«; Matrikula Mozirjani so odšli na pot že prejšnji dan in so se večernic udeležili v cerkvi v Šmihelu nad Mozir- jem. Naslednji dan so tja prišli s procesijo iz reči- ške župnije, kakšno leto pa tudi iz Ljubnega, če niso šli na Uršljo goro.47 V nedeljo po prazniku sv. Lovrenca so imeli Gornjegrajčani vsaki dve leti zaobljubno procesijo na Kum.48 Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je v Solčavo prišla procesija iz Luč.49 Na praznik sv. Tilna, 1. septembra, so šli v procesiji iz gornjegrajske žup- nije ali na Limbarsko goro nad Moravčami ali v Repnje v vodiški župniji.50 Na predvečer prazni- Mozirje: »23. in vigilia S: Bartholomai Apostoli unum Sa- crum ad S. Michaelem, deinde Processio ad S. Ursulam processio ad montem sancta Ursula Altenmarktensis Parochiae«; Matrikula Gornji Grad: »10. laurentii M. f. de praecepto Processio conduct. vel ad S. Ursulam supra Slavo-Gracium, vel ad S. Laurentium in Leitsch«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 47 Matrikula Rečica: »10 august festum S: Laurentium M. Processio ad sanctum Michaelem supra Prasperg«. 48 Matrikula Gornji Grad: »Dominica prima post festum S: Bartolomai processio in Kum Parochiae Scharfenbur- gensi NB fit alternis annis«; NŠAL, VIZ 6. 49 Matrikula Solčava: »15. Assumptio B.V.M. festum prae- cepto veniunt processionaliter ex Gabiton, et Leitsch …«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223. 50 Matrikula Gornji Grad: »September 1. et Processio ad S. Romarska podobica milostne podobe in cerkve sv. Valentina na Limbarski gori iz druge polovice 18. stoletja (hrani: Semeniška knjižnica, vir: Kemperl, Romanja, str. 202). Romarska podobica milostne podobe v cerkvi na Uršlji gori (hrani: Narodni muzej Slovenije). 693 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka ka Marijinega rojstva, 7. septembra, je v Solčavo prišla procesija iz Luč.51 Na praznik Marijinega rojstva je bil velik romarski shod v Novi Štifti. Tja so prišle procesije iz župnij Ljubno, Mozir- je, Solčava in Rečica, nekatere od njih že prejšnji dan.52 V nedeljo po tem prazniku sta odšli pro- cesiji iz župnij Rečica in Gornji Grad v Nazar- je,53 procesija iz Luč pa je tja prišla na praznik sv. Mateja, 21. septembra.54 Na praznik sv. Frančiška Asiškega, 4. oktobra, so lahko verniki prejeli od- pustke v Nazarjah, zato so tja v procesiji prišli iz župnije Rečica.55 To je bila tudi zadnja procesija v letu v Zgornji Savinjski dolini. ROMARSKE CERKVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE BELE VODE, p. c. sV. AnDrEjA, ž. GOrnji GrAD Cerkev je v arhivskih virih prvič omenjena leta 1482 kot gornjegrajska podružnica.56 Leta 1631 so stavbo zaradi dotrajanosti opustili in zaprli. Leta 1658 so jo pozidali na novo in naslednjega leta jo je posvetil ljubljanski nadškof Oton Friderik Buch- heim. Ob tem je določil, da lahko verniki prejme- jo odpustke na dan sv. Andreja, na četrti dan pred cvetno nedeljo, na dan sv. Urbana in na dan sv. Urha. Stavbo so ponovno pozidali leta 1775, pri tem pa ohranili le nekaj zidov in zvonik, ki so ga prav tako predelali. Cerkev so po prezidavah po- novno blagoslovili leta 1793.57 Načrt za cerkev, ki pripada tipu cerkva s centralizirajočimi ladjami, je pripisan Lovrencu Pragerju, gradnja pa lokal- Valentinum M.P. NB alternis annis uno anno fit processio ad. S: Aegidium urepne vodiske fare«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 51 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223. 52 Matrikula Ljubno: »Nativitatis B.V. Mariae de p., p. ad novum aedificium«; Matrikula Solčava: »8. Nativitas B.V.M. processio in Neystifft olim solvebatur 36. modo tantum 30x«; Matrikula Mozirje: »september 7. in vigilia Nativitatis B.ma Virginis Mariae fit processio ad B.ma Virginem Mariam in Neustifft«; Matrikula Rečica: »8. septembris esta Nativitatis B: M: Virge processio ad no- vum aedificium in Oberburg.«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 53 Matrikula Rečica: »Domenica 1 post festum Nat. B.V. processio ad B. V. in nazareth«; Matrikula Gornji Grad: »Dom. Proxima post Nativitatem B.M.V. Processio ex de- votione in Nazareth gratis officium proprium huius diei ob viennam ab obsidione«. 54 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223. 55 Matrikula Rečica: »Domenica 1 post festum Nat. B.V. pro- cessio ad B. V. in Nazareth«. 56 Po ustanovitvi mozirskega vikariata je pripadla njemu, šele leta 1786 je bila tu ustanovljena kuracija, leta 1833 pa so jo izločili iz nje in priključili škalski dekaniji (Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, V., str. 508–510; Poles et al., Sakralna dediščina, str. 496). 57 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, V., str. 506–509; Poles et al., Sakralna dediščina, str. 497, 498. nemu stavbeniku.58 Od baročne opreme je ohra- njenih le nekaj kipov, saj so leta 1835 izdelali novo oltarno opremo.59 Že ob času gradnje leta 1658 so k cerkvi v pro- cesijah prihajali verniki iz župnij Črna na Koro- škem, Slovenj Gradec in Šoštanj.60 Pozneje so ver- niki vikariata Ljubno k cerkvi v neobvezni proce- siji prihajali ali 25. maja, na praznik sv. Urbana, ali 4. julija, na praznik sv. Urha.61 KOKArjE, pODružničnA cErKEV DEVicE MArijE, župnijA rEčicA Srednjeveška kapela na tem mestu je prvič omenjena leta 1426. Poleg nje je do konca 18. sto- letja stala še kapela sv. Ane, obe pa sta bili obzida- ni. Marca 1453 je bila v tej dolini tako huda zima, da so ljudje in živina umirali od mraza. Zato je gornjegrajski opat Gašper Pinter (1453–1461) vse duhovnike okraja povabil, naj z verniki v proce- sijah pridejo 12. marca (na praznik sv. Gregorja) k tej kapelici. Še isti dan je mraz popustil, zato so verniki po zaobljubi sezidali večjo cerkev.62 Cerkev je bila pozneje temeljito prezidana in predelana, nazadnje leta 1852. Tudi oltarna opre- ma je vsa iz 19. stoletja. Marijin kip v niši velikega oltarja je oblečen, zato je težko ugotoviti, kdaj je nastal.63 V krajih Zgornje Savinjske doline je bilo na za- četku 20. stoletja še ohranjenih več različic ljudske pesmi, ki govori o vojaku, ki ga je kokarska Marija rešila turške ječe. Razširjena je bila tudi v Tuhinj- ski dolini, na Vranskem, v Dramljah pri Celju in na Prevaljah.64 Opat Pinter je tudi v naslednjih letih organiziral prošnje procesije, in sicer na kva- trni petek v postnem času.65 Zatem so procesije postale stalnica. Na ostenju slavoloka visi slika iz leta 1599, ki kaže eno izmed takih procesij. Spodaj je obsežen nemški napis, ki govori o uslišani pro- cesiji opata Pinterja. Verjetno gre za kopijo starej- 58 Kemperl, Korpus, str. 68, 69. 59 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, V., str. 510. 60 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, V., str. 508. 61 Matrikula Ljubno: »Majus 25. S. Urbani Papae et M. ex D. processio ad S. Andreae v Bele Vode Parochiae Prasperg. NB. Hoc non est obligatore, nisi quando petunt, et qu- ando Jieri potest«; Matrikula Ljubno: »4. Festum Udalri- ci. Ep: ex d. excursus ad S: Primum, missa celebrtur ad aram S. Udalrici p. ad S. Andream v Bele vode, si ea non fuit in festo S. Urbani«. 62 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 180–183; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 66–68; Žakelj, Zdrava Marija, str. 837. 63 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 180–183; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 66–68. 64 Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, str. 802, 803; Kumer, Le­ pa si, str. 246–252. 65 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 181–182; Žakelj, Zdrava Marija, str. 837. 694 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka še podobe, narejeno za Tomaža Hrena.66 Nekdaj je v cerkvi visela še votivna slika z upodobitvijo kle- čečega vojaka pred cerkvijo. Ker je bila obnovljena že leta 1845, je verjetno nastala vsaj v 18. stoletju.67 Tako so verniki iz vikariata Ljubno in župnije Mozirje v procesiji prišli prvo nedeljo po veliki noči, Mozirjani še v nedeljo po prazniku sv. Mo- horja in Fortunata, ko so obhajali spomin na cer- kveno posvetitev,68 verniki iz župnije Gornji Grad pa v nedeljo po prazniku sv. Urha.69 Mozirjanom so se na nedeljo po prazniku sv. Mohorja in For- tunata pridružili še verniki iz vikariata Motnik in župnije Vransko.70 Verniki iz Tuhinjske doline so se tu ustavljali, ko so v procesiji vsake dve leti poromali na Uršljo goro. Na pot so se odpravili 8. avgusta in se ustavili pri tej cerkvi, nato pa odšli v Mozirje, od koder so se zvečer odpravili na Šmi- hel nad Mozirjem, kjer je bil romarski shod. Tam so prenočili, zjutraj pa so se odpravili proti Uršlji gori.71 Iz župnije Braslovče so v Kokarje poromali na petek pred Marijinim vnebovzetjem.72 Votivno oziroma zaobljubno procesijo pa so sem vodili tudi iz župnije Sv. Jurij pri Taboru, a podatek o dnevu se ni ohranil.73 66 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 181–182; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 68. Napis je tran- skribiran v Rozman, Slikarstvo, str. 133, 134. 67 Kumer, Lepa si, str. 253. 68 Matrikula Ljubno: »Dominica in Albis p. in Kokarie«; Matrikula Mozirje: »Dominica in Albis peractio domi, insuper et processio ad Bma. Virginum Mariam in Ko- karje Riezensis Parochiae«; Matrikula Mozirje: »Domi- nica 1.ma post festum Ss: Hermagorae et Fortunati dedi- catio ad Bmam Virginum Mariam in Kokarje Parochiae Riezensis, ac illiud Processio.« 69 Matrikula Gornji Grad: »Dominica post festum huius Patrocinium mane loco sacri Matutini Missa ad S. Maria Magdalena in oppido, quis ibi dedicatio vero ex tota Pa- rochiae processio ad B.V. in Kokarje itam ut prima missa sit ad S. Martinum«. 70 Matrikula Motnik: »Dominica 1ma post festum S. Marga- rethae. NB: hoc festum semper incidit in festum SS: Her- magorae, et Fortunati, itur cum processione ad B.M.V. in Kokerie in Parochiam Rizense«; Matrikula Motnik: »In Julio, Dominica post festum S. Margarethae sive post fe- stum SS: Hermagorae et Fortunati, processio ad B:V:M: in Kokarie Parochiae Riezensis«; Matrikula Vransko: »Dominica prima post festum S. Margarethae. NB: hoc festum semper incidit in festum SS: Hermagorae, et For- tunati, itur cum processione ad B.V.M. in Kokerie in Pa- rochiam Riezense«; Matrikula Vransko: »Dom; proxima post festum SS. M.M. Herm. et Fort. processio ad B.V.M. in Kokarje ex offertorio solvitur.« 71 Matrikula Zgornji Tuhinj: »Abit hinc 8. Avg. hac die ce- lebrat Sacerdos circa hora 10. ad B.V. in Kokarie prandet hui sunctibus in prapperg seu Mosir. Ad vesperu intro- ducit populu processionaliter ad S: Michelem, ducit exhortare se cultu S. Angelorum, orat litaniae B.V.M. habet ibi caena sequi mane celebrat ist hic«; Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 93. 72 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 73 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. LEnArT pri GOrnjEM GrADu, pODružničnA cErKEV sV. LEnArTA, župnijA GOrnji GrAD Cerkev stoji na pobočju Velikega Rogatca. Pos- tavljena je bila vsaj na začetku 15. stoletja, saj je v arhivskih virih prvič omenjena leta 1426, na ste- nah pa so ohranjeni fragmenti poslikave iz prve polovice 15. stoletja. Stavba je bila s pomočjo sta- rih zidov ponovno postavljena po letu 1895, ko jo je močno poškodoval plaz. Tudi notranja oprema je iz časa gradnje nove cerkve, torej s konca 19. stoletja.74 Cerkev je opasana z verigo, kot je bila navada v alpskih predelih pri cerkvah s tem patrocinijem.75 V prezbiteriju visi nekaj verig in okovov, ki so jih verjetno v zahvalo prinesli osvobojeni jetniki, saj je sv. Lenart tudi zavetnik ujetnikov in ubežnikov; prav tako so se mu priporočali za zdravje živine.76 Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 omenja tudi laično bratovščino.77 V procesiji so k cerkvi priha- jali verniki župnije Luče, in sicer na praznik sv. Janeza in Pavla,78 vremenskih zavetnikov, ki jima je bil vsaj od leta 1631 posvečen stranski oltar.79 NAZARJE, sAmostANskA cERkEv mAtERE BOžjE (MArijE nAzArET), župnijA rEčicA Mogočna cerkev s samostanom stoji na hribč- ku nad sotočjem Savinje in Drete. Do nje so nek- daj vodile le stopnice, ki se pričnejo ob kapelici ob reki Dreti. 74 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 35, 36; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 155, 156; Höfler, Srednjeveške freske, str. 124. 75 Gugitz, Österreichs Gnadenstätten, str. 239. 76 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 236. 77 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 35. 78 NŠAL, ŠAL, VIZ 6; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 232. 79 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 35. Cerkev v Nazarjah (https://kraji.eu/slovenija/ nazarje_franciskanski_samostan/slo). 695 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Leta 1624 je na hribu, ki se je prej imenoval Gradišče, nad svojim dvorcem Vrbovec ljubljan- ski škof Tomaž Hren posvetil temeljni kamen za loretsko kapelo, kopijo nazareške hišice.80 Iz Lo- reta si je priskrbel načrt in mere za kapelo v želji, da bi bila čim bolj podobna izvirniku, ki naj bi ga angeli prinesli čez morje v Loreto. To je storil v zahvalo, ker naj bi ga Mati Božja v mladosti rešila hude bolezni. Kapela, ki jo je pozidal ljubljanski stavbar Francesco Donino, je bila dokončana in opremljena do leta 1627, Hren pa jo je naslednje leto posvetil. Pri opremi je finančno pomagal tudi cesar Ferdinand II. Za novo ustanovo je Hren pri papežu Urbanu VIII. pridobil popolni odpustek. Ljubljanski kipar Jurij Scarnos je leta 1625 izde- lal Marijin kip, ki je bil natančen posnetek loret- skega, ob tem pa upošteval navodila jezuitskega profesorja Vincentusa Amigona. To je bil prvi posnetek loretske kapele na naših tleh in tudi v evropskem okviru sodi med njene zgodnje kopi- je. Kapela je vzornica ter vzpodbuda za poznejše, ki so jih v 17. stoletju postavili na Slovenskem.81 Hrenov naslednik, škof Rinaldo Scarlichi, je leta 1631 hrib s cerkvico podaril frančiškanom bosan- ske province in jim dovolil zidavo samostana, ki je bila končana leta 1639. Zgodnjebaročno cerkev so dozidali do leta 1661, ko jo je z dvema oltarjema posvetil škof Oton Friderik grof Buchheim. Ta je 80 Volčič, Življenje, str. 137. 81 Lavrič, Vloga, str. 147, 148. tudi plačal izdelavo obeh oltarjev.82 Cerkev z mo- gočno dvostolpno fasado je kar dvakrat upodobil Vischer v Topografiji štajerske dežele leta 1681. Stavba pripada tipu dvoranske cerkve z no- tranjimi stenskimi slopi, ki ustvarjajo kapele.83 Namesto apside oziroma prezbiterija stoji loret- ska kapela, pred njo pa veliki oltar. Milostni kip je stal v niši vzhodne stene, pod njim pa je bila menza. Prostor so osvetljevali dragoceni viseči svečniki; enega izmed njih je leta 1629 podaril ljubljanski magistrat. Kapela je bila pozneje moč- no spremenjena, a ohranjen je še Hrenov grb z napisom nad severnim zunanjim vhodom.84 Fa- sado, ki se trikotniško zaključuje, obstopa par masivnih zvonikov. Prvotna oltarna oprema se ni ohranila. Že leta 1747 so namreč ugotavljali, da je dotrajana, zato so se odločili naročiti novo. Med letoma 1750 in 1753 je šest novih stranskih oltarjev (razen dveh kamnitih menz) v štukolustru izdelal štukater Jožef Göbhardt, slike zanje pa je nasli- kal ljubljanski slikar Valentin Metzinger (razen na Florijanovem oltarju, kjer je slika delo Janeza Potočnika). Za prva dva, posvečena sv. Jožefu in Vnebovzeti (pozneje sv. Petra Regalada), so denar 82 Volčič, Življenje, str. 137; Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 246–257; Stegenšek, Dekanija Gornjegraj­ ska, str. 68–83; Lavrič, Vloga, str. 126, 135, 142–148, 152, 176, 220. Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Rečica, lokalija je bila ustanovljena leta 1789, župnija pa 1891 (Kovačič, Zgodovina, str. 346). 83 Kemperl, Arhitekturna tipologija, str. 68, 69. 84 Lavrič, Vloga, str. 146, 148. Cerkev v Nazarjah z gradom Vrbovec (Georg Matthaeus Vischer, Topographia Ducatus Styriae 1681). 696 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka prispevali okoliški bogati kmetje. Za izdelavo ol- tarja sv. Frančiška Asiškega, ki je pendant oltarju sv. Antona Padovanskega, je finančna sredstva priskrbel general Viljem grof Miglio, ki je plačal tudi izdelavo oltarja sv. Barbare. Njegov pendant pa je posvečen sv. Florijanu.85 Milostni kip je bil torej Marijin kip, natančen posnetek Loretskega. Leta 1921, ko je kapelo pri- zadel požar, naj bi ga prenesli v vaško kapelico, nato se je sled za njim izgubila,86 upodobljen pa je na številnih romarskih podobicah. Posebnega češčenja je bila deležna tudi podoba sv. Antona Padovanskega,87 a prvotna ni ohranjena, saj je se- danja slika šele iz leta 1751.88 Škof Jožef Rabatta je leta 1673 v poročilu ce- sarju zapisal, da se pri cerkvi v trumah zbirajo 85 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 68–83. 86 Lavrič, Vloga, str. 147. 87 Gugitz, Österreichs Gnadenstätten, str. 213. 88 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 68–83. verniki iz Štajerske, Kranjske in Koroške.89 Naza- reški Mariji so se posebej priporočali v času kuge leta 1680. Tako so meščani Pliberka po zaobljubi v Nazarje prišli s procesijo in kuga je prenehala. Spomin na te dogodke kaže zaobljubna podoba iz leta 1715, ki visi pod pevskim korom. Poleg nje je nekdaj visela še votivna slika mariborskih mešča- nov iz leta 1681, ki se nanaša na kugo istega leta.90 Zaradi številnih romarjev, ki so prihajali v Na- zarje, so kmalu začeli tiskati romarske podobice. Na najstarejši je upodobljen Marijin kip, oblečen v plašč z dvema dragocenima kovanima pasovo- ma, ki ga obstopata angela svečenosca. Ta bak- rorez je verjetno nastal po letu 1661, saj na njem že vidimo sedanjo cerkev. Druga dva bakroreza za podobice sta nastala po letu 1747, saj so že vi- dne stopnice, postavljene tega leta, zgoraj pa oba kažeta milostno podobo, tako kot prvi bakrorez.91 Vsaj od leta 1706 je pri cerkvi delovala Škapulir- ska bratovščina.92 V 18. stoletju so bili v Nazarjah največji shodi na praznik sv. Antona Padovanskega, 13. junija, ki mu je bil posvečen stranski oltar, na praznik Porcijunkule, 2. avgusta, ter na nedeljo po pra- zniku Marijinega rojstva, 8. septembra. 13. junija so v procesiji prišli solčavski in lučki župljani ter lahko prejeli odpustke. Pridružili so se jim tudi nekateri župljani mozirske župnije.93 2. avgusta so obhajali spomin cerkvene posvetitve; prišle so procesije iz župnij Luče, Solčava, Vransko in Motnik, verniki pa so prejeli odpustke.94 Gotovo so ta dan prišli tudi verniki iz Mozirja, Trbovelj in Sv. Jurija ob Taboru, saj je v matrikulah teh župnij zabeleženo, da lahko na ta dan prejmejo odpustke.95 V nedeljo po prazniku Marijinega rojstva so prišle procesije iz župnij Rečica, Gornji Grad, Mozirje in Motnik. V gornjegrajski matri- kuli je ob tem omenjeno, da so pobožnosti izvajali 89 Lavrič, Vloga, str. 148. 90 Ker je po zaobljubi kuga prenehala, so meščani dali postaviti kužno znamenje in kapelo sv. Barbare na Kal- variji (Volčič, Življenje, str. 138; Stegenšek, Dekanija Gor­ njegrajska, str. 79, 80; Menaše, Marija, str. 140). 91 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 72–82. 92 Ambrožič, Pregled, str. 32. 93 Matrikula Solčava: »13. S: Antony de Padua festum devo- tionis, solet condini p. ad B:V:M in Nazareth …«; Matri- kula Mozirje: »13. in festo S: Antonii de Padua devotio in Nazareth«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222. 94 NŠAL, ŠAL, VIZ 6; Matrikula Vransko: »September, Dominica 1.ma post Nativitatem B.V. processio in Naza- reth«; Matrikula Motnik: »In Septembri, Dominica pri- ma post Nativitatem B.V. processio in Nazareth.« 95 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223; NŠAL, ŠAL, VIZ 6; Matrikula Mozirje: »2. in festo Portiuncula Indul- gentiae plenariae in Nazareth«; Matrikula Trbovlje: »2. portiuncula dedicatio missa domi, Indulg. in Nazareth«; Matrikula Sv. Jurij ob Taboru: »Augustus, 2. Portiuncula, Indulgentiae plenariae Nazarethi.« Romarska podobica milostne podobe Loretske Marije, češčene v cerkvi v Nazarjah (hrani: Narodni muzej Slovenije). 697 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka v spomin na osvoboditev Dunaja iz osmanskega obleganja.96 Vsakih šest let okrog praznika Mari- je Snežne, 5. avgusta, se je tu ustavljala procesija župljanov Moravč, ko so romali na Uršljo goro.97 Mozirska matrikula omenja, da so šli k maši v Nazarje tudi na dan sv. Mateja, 21. septembra, župljani Luč pa so prišli v procesiji.98 Morda ta praznik odgovarja tretji septembrski nedelji, ko je bila leta 1662 cerkev posvečena.99 Odpustke so lahko verniki prejeli tudi 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, zato so v Nazarje s pro- cesijo odšli verniki župnije Rečica.100 Po mnenju Janeza Volčiča je to romarsko cerkev zasenčilo češčenje sv. Frančiška Ksaverja, ki se je začelo v bližnjem Radmirju leta 1715.101 nOVA ŠTiFTA/TirOsEK, pODružničnA cErKEV DEVicE MArijE–zVEzDE, župnijA GOrnji GrAD Na mestu, kjer stoji cerkev, naj bi se leta 1557 prikazovali plameni, zato so tja začeli romati 96 Matrikula Rečica: »Domenica 1 post festum Nat. B.V. processio ad B. V. in nazareth«; Matrikula Gornji Grad: »Dom. Proxima post Nativitatem B.M.V. Processio ex de- votione in Nazareth gratis officium proprium huius diei ob viennam ab obsidione«; Matrikula Mozirje: »Domini- ca infra 8.va Virginis Mariae Sacrum matutinum domi, deinde vero Processio in Nazareth«; Matrikula Motnik, 1704: »Dominica 1.ma post Nativitatem B.V. processio in Nazareth«. 97 Matrikula Moravče: »Augustus 5. B. V. M. ad nives, hac die impedita ibatur summo mane procesionaliter cum vexillis et eleemosina ad B. V. M. novi aedificij par. Oberburg. Capellanus paratus pro sermone, cuius erat concionari heri vesperi in ecclesiae, accipiebat de elee- mosina pro se 48 xr. car. mon., unde discedebat abhinc pridie seu heri, id est 4ta augustus summo mane, ita ut ad M. V. B. persolvet sacrum, et hodie a meridie mature populus introduci posset. Item omni 6to anno circa hoc tempus et festum ibatur ad S. Ursulam in Stÿria, alio 6to anno vero ad montem Lusaria ad B. V. M. cum eleem. et domesticae ecc. parvis vexillis, quae portare teneba- tur omnes aeditui filiales pro distributione temporis et loci. Hac occasione ibatur ad Novum Aedificium, ad S. Franc. Xav. et Nazarethum, sed tantum ad libitum. Cur- sor habebat de eleem. 15 libres, ad quam quilibet fun- dus contribuebat 4 xr. mon. Nota hic, quod omni tertio anno iretur ad unum ex his locis, ita ut ordo veniret post 6 annos ad unum locum. Eundo ad montem L., prima die celebrabat in Humez sine introductione, et vadebat illa die usque Lauffen, ubi vesperi ducebatur processio, altero die curabat ab alio celebrari, cui solvebatur intro- ductione populi, dein vadebat in Tarsis, introducebatur processio, dein vadebant ad vesperum ad montem, ibi proc. et exhortatio, summo mane sacrum, et exhortatio.« 98 Matrikula Mozirje: »21. in festo S: Mathaei Apostoli et Evangelistae peractio domi, unum sacrum vero in Naza- reth«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223. 99 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 16. 100 Matrikula Rečica: »Domenica 1 post festum Nat. B.V. pro- cessio ad B. V. in Nazareth« 101 Volčič, Življenje, str. 38. ljudje in se priporočati Mariji za pomoč v raznih tegobah. Ljubljanski škof Peter Seebach ljudem sprva ni hotel dovoliti zidanja cerkve, dokler naj ne bi sam na istem mestu čudežno ozdravel. Za- čele so mu namreč otekati noge, in dokler ni po- romal na tisti kraj, ni mogel niti hoditi. Bolezen ga je tako prisilila, da je ljudem dovolil zidati cer- kev, leta 1580 pa se je obrnil še na papeža, da bi vernikom, ki obiskujejo ta kraj, podelil popolne odpustke. V pismu ni pozabil omeniti čudežev, ki naj bi se zgodili na tem mestu, in tega, da se pri cerkvi ob praznikih zbere tudi do 30.000 ljudi iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Hrvaške ter Dal- macije.102 Tako so okrog leta 1560 sezidali cerkev v poznogotskem slogu. Avguštin Stegenšek je po starejših upodobitvah stavbe rekonstruiral tloris cerkve,103 ki je zaradi položaja zvonika spominjala na skupino gorenjskih župnijskih cerkva (Kranj, Radovljica, Škofja Loka), le da je imela raven ka- setiran strop. Na zunanjščini je bila poslikana s 15 prizori rožnega venca, v 17. stoletju pa je imela kar enajst oltarjev.104 Gre za značilno štiftarsko cerkev, kakršnim so protestanti ostro nasprotovali. Kljub temu je čudeže in cerkev omenil Trubar, ki je moral priznati, da je cerkev kmalu postala zelo priljubljena – že avgusta 1561 se je pri njej zbralo na tisoče slovenskih kmetov in kmetic, prinašajoč bogate darove.105 Po požaru leta 1850 so se odločili za novogradnjo. Nova cerkev, zgrajena po načrtih Johanna Schöbla, je bila posvečena leta 1854.106 Prikazanje Marije zvezde in ognjev ter čudežno ozdravitev škofa Seebacha je na oboku ladje le- ta 1889 upodobil Tomaž Fantoni.107 Od prvotne cerkve se je ohranila le kapela Božjega groba, ki jo je leta 1655 dal postaviti škof Buchheim. Danes stoji na hribčku za cerkvijo, prvotno je verjetno stala znotraj cerkve, prestavili pa so jo šele po po- žaru leta 1850.108 Zelo številno obiskano romarsko cerkev sta za utrjevanje vere in pobožnosti dobro izkoristila škofa Tomaž Hren in Oton Friderik Buchheim. Hren je med letoma 1600 in 1613 sem redno ho- 102 Pismo škofa Seebacha papežu Piju IV. leta 1561 je prvi ob- javil in komentiral Ignac Orožen (Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II. 2., str. 68–73). Za začetek in razvoj romanj in romarske cerkve glej še: Volčič, Življenje, str. 139–142; Hoppe, Des Österreichers Wallfahrtsorte, str. 813, 814; Hajnšek, Marijine božje poti, str. 141–149; Žakelj, Zdra­ va Marija, str. 898–901; Žužek, Marija zvezda; Kemperl, Božje poti Kamničanov, str. 73–75. Leta 1774 je bila pri cerkvi ustanovljena duhovnija, župnija pa 1891. 103 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 107, 108. 104 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 108. 105 Menaše, Marija, str. 206. 106 Kemperl, Načrti Johanna Schöbla, str. 369–375. 107 Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo, str. 62, 63, 114. 108 Lavrič, Umetnostna dejavnost, str. 64. 698 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka dil ob največjih romarskih shodih, ki so bili 5. in 15. avgusta ter 8. septembra. Ob tem je pridigal, z romarji noč prečul v molitvi in petju, podnevi pa je maševal ter birmoval, pogosto tudi do 1000 ljudi.109 V tistem času je bil 5. avgusta največji ro- marski shod vernikov iz Kranjske, 15. avgusta pa so prihajali romarji iz okolice Maribora, Koro- ške, Kranjske, Hrvaške, okolice Mure ter celo iz Primorja. Shodov se je udeležilo tudi do 13.000 ljudi.110 Škof Tomaž Hren je za cerkev večkrat naročil liturgično posodje.111 Poleg tega je začel sestavljati pesmarico z Marijinimi pesmimi, pri- rejeno za uporabo prav v tej cerkvi, a do izdaje ni nikoli prišlo.112 Staro pesem o nastanku te romar- ske cerkve pa je zapisal Matevž Ravnikar že pred letom 1838.113 109 Lavrič, Vloga, str. 27, 97; Benedik, Iz protokolov, str. 22–24. Leta 1620, ko se škof Hren ni mogel udeležiti pobožnosti na praznik Marijinega rojstva, je v pismu prosil župnika v Škalah, naj ga nadomešča, vernikom pa pove, da bo prišel na praznik sv. Mihaela in vse nadomestil (Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II. 2., str. 74). 110 Benedik, Iz protokolov, str. 22–24; Lavrič, Vloga, str. 121. 111 Lavrič, Vloga, str. 58. 112 Hajnšek, Marijine božje poti, str. 148. 113 Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, str. 233, 234. Prvotno kapelo, prizore iz začetkov romanj in milostno podobo Marije zvezde (sedeča Ma- rija kraljica z Jezuščkom na levem kolenu je pri- kazana v osmerokraki zvezdi) kaže Klauberjeva romarska podobica, natisnjena okrog sredine 18. stoletja. Na njej vidimo tudi množico vernikov, ki prosijo za pomoč, ter votivne darove, obešene na zunanjo steno kapele. V 18. stoletju so bile natis- njene tudi druge podobice, ki kažejo sedečo Ma- rijo kraljico z Jezuščkom v osmerokraki zvezdi.114 Glede na ohranjene podobice se zdi, da so verniki sprva častili podobo sedeče Marije z Je- zusom, obdane z zvezdo, ki sicer danes v cerkvi ni prisotna. Ohranjen pa je Marijin kip, ki bi po mnenju Emilijana Cevca, glede na slogovne značilnosti, lahko nastal že sredi 16. stoletja.115 Čeprav ni neposrednih dokazov, da gre za prvot- ni milostni kip, njegova starost vsaj kaže na to možnost. Menaše ga uvršča v tip Marije kot Apo- kaliptične žene, saj Marija stoji na polmesecu, kar bi v tistem času, ko je bil protestantizem na vrhuncu, lahko pomenilo protestante.116 Vizitator je leta 1652 v tedaj novem glavnem oltarju poleg stranskih kipov videl dve z upodobitvama Mari- je Vnebovzete in Marije, ki tepta zmaja. Najvišje mesto na oltarju je zasedal star kamnit kip s prej- šnjega oltarja. Vizitator sicer ni navedel, koga ali kaj je predstavljal, omenil pa je, da sta bila poleg njega angela. V naslednji vizitaciji iz leta 1668 je 114 Zbirka podobic v Gornjem Gradu. 115 Cevc, Kiparstvo, str. 67. 116 Menaše, Marija, str. 38, 96. Romarska podobica Marije zvezde v Novi Štifti, ki kaže tudi prizore začetka nastanka cerkve in romanj (hrani: Semeniška knjižnica; vir: Kemperl, Božje poti Kamničanov, str. 78). Cerkev Device Marije v Novi Štifti (https://bs.wikipedia.org/wiki/ Nova_%C5%A0tifta_%28Gornji_Grad%29) 699 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka na oltarju omenjena skupina Rožnovenske Mate- re Božje s sv. Dominikom in Sv. Katarino Siensko. Ob tem ni jasno, ali gre za isti oltar ali morda za novega. Oltarju je bila pridružena tudi rožnoven- ska bratovščina.117 Iz cerkve morda izvira oltar, ki je posvečen sv. Florijanu in stoji v kapeli cerkve sv. Florijana (prej sv. Primoža in Felicijana), ki je pos- tavljena na vzpetini nad Gornjim Gradom. Oltar, ki je bil po naročilu ljubljanskega škofa Jožefa grofa Rabatte (grb na oltarju) izdelan okrog leta 1670, je bil namreč prvotno gotovo posvečen Ro- žnovenski Materi Božji. Okrog osrednje niše so namreč nameščeni reliefni medaljoni petnajstih skrivnosti rožnega venca, v stranskih nišah pa sta kipa sv. Dominika in sv. Katarine Sienske. Kip sv. Florijana v osrednji niši je nastal šele ok. 1770.118 Ignaz Orožen je zapisal, da so romarji obiskova- li tudi vodni izvir, ki je tekel v bližini cerkve ob pešpoti na Črnivec. Nad njim je stala kapelica, ki jo je Hren posvetil leta 1617.119 Verniki iz Kranjske so v Novo Štifto prihaja- li že pred največjimi romarskimi shodi. Tako so se verniki iz celotne Tuhinjske doline v procesiji odpravili že prvo nedeljo po veliki noči. Na pot so šli ob petih zjutraj. V Novi Štifti je imel vikar mašo in še isti dan so se vrnili domov.120 Verniki kamniške župnije so v procesiji prišli na četrto nedeljo po veliki noči,121 verniki iz obsežne žup- nije Šentvid pri Ljubljani drugo nedeljo po bin- košti, in sicer vsako tretje leto, saj so vmes hodili na Ljubno na Gorenjskem in k Sv. Primožu nad Kamnikom,122 verniki cerkljanske župnije pa tre- tjo nedeljo po binkošti.123 Na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, ozi- roma že dan prej, so prišle procesije iz župnij Braslovče,124 Prebold,125 Vransko,126 Sv. Jurij ob 117 Menaše, Marija, str. 101; Lavrič, Ljubljanska škofija, str. 70. 118 Vrišer, Baročno kiparstvo, str. 15, 179; Kemperl, Podružnič- na cerkev sv. Florijana, str. 38. 119 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 76; Hoppe, Des Österreichers Wallfahrtsorte, str. 814. 120 Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 89, 90. 121 Matrikula Kamnik: »April 2do, Quando hoc festum cadit in Dom. 4tam post pascha qua solet nostra Processio ire ad Mariam in Neüstifft; Dom. 4ta post Pascha instituitor Processio totius nostrae Steinensis Parochiae ad B.V. in Neüstifft. Pridie vadunt Neüllensis cum vexillis ad S. Franciscum Xaverium per Viam autem habent privatam Missam ad B.V. in Neüstifft hora 11 …« 122 NŠAL, ŠAL, VIZ 6, 29; Drobci iz zgodovine župnije, str. 39. 123 Matrikula Cerklje: »Domenica tertia post Pentecostem Processio ad novas aedes B.M.V. in Styria«. 124 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 125 Matrikula Prebold: »Augustus 5. F. B.V.M. ad Nives, pro- cessio ad novum aedifitium sub Oberburg«. 126 Matrikula Vransko: »Augustus 5. huius festum B.V. ad Ni- ves, et S. Osbaldi festum devot: processio in Neustifft«. Marija Apokaliptična žena, Nova Štifta (Umetnost na Slovenskem: Od prazgodovine do danes (ur. Irena Trenc­Frelih), Ljubljana 1998, str. 142). 700 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Taboru,127 Motnik,128 Dolsko,129 Krašnja,130 Komen- da,131 Cerklje,132 Mengeš,133 Moravče134 in Vodice.135 Komendska in moravška župnija sta prihajali vsako leto, iz Cerkelj so prišli vsako tretje leto, saj so vmes hodili v Velesovo in na Blejski otok, iz Vodic so izmenično hodili na Blejski otok, iz Mengša vsako tretje leto, saj so vmes hodili v Crn- grob in na Šmarno goro. Iz Moravč pa so vsako leto procesijo podaljšali še do Uršlje gore. Pri- hajale so tudi nočne procesije iz župnij Dob pri Domžalah,136 Preddvor, ko so se vračali iz Rad- 127 Matrikula Sv. Jurij ob Taboru: »Augustus 5. Dedicatio B.V.M. ad Nives item Oswaldi Regis et M. utrumqus fes- tum devotionis, processio ad B.V.M. novi aedificii, soluti- onem contribuunt parochiani«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6, 7. 128 Matrikula Motnik: »In Augusto, 5. hujus Festum B.V.M. ad Nives et S: Osvaldi Devotionis processio in Naistifft«. 129 Matrikula Dolsko: »Augustus, 5. S. Osbaldi seu B:M:V: ad Nives, itur pridie processionaliter ad novum aedificium in Styriam«. 130 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Leta 1772 so spremenili datum te pro- cesije in so od tedaj hodili na dan sv. Lovrenca (NŠAL, ŠAL, VIZ 7). 131 Matrikula Komenda: »5. Festum M.V.M. ad Nives, … illa die itur cum processione ad novos aedes«. 132 Matrikula Cerklje: »5. 8. festum devotionis B. M. V. ad nives pridie itur cum vexillis ad ecclesiam B. V. M. in Mi- chelstätten, ad Lacum (1739), vel ad novum aedificium in Stÿria (1740).« 133 Matrikula Mengeš: »Augustus 5. dedicatio B. V. M. ad nives itur pridie 1mo ad B. V. M. in Neustifft, 2do in Ehren- grueben, et 3tio anno ad B. V. M. in Gross Kallenberg.« 134 Matrikula Moravče: »Augustus 5. B. V. M. ad nives, hac die impedita ibatur summo mane procesionaliter cum vexillis et eleemosina ad B. V. M. novi aedificij par. Ober- burg. Capellanus paratus pro sermone, cuius erat conci- onari heri vesperi in ecclesiae, accipiebat de eleemosina pro se 48 xr. car. mon., unde discedebat abhinc pridie seu heri, id est 4ta augustus summo mane, ita ut ad M. V. B. persolvet sacrum, et hodie a meridie mature populus introduci posset. Item omni 6to anno circa hoc tempus et festum ibatur ad S. Ursulam in Stÿria, alio 6to anno vero ad montem Lusaria ad B. V. M. cum eleem(osina) et domesticae ecc(lesiae) parvis vexillis, quae portare tene- batur omnes aeditui filiales pro distributione temporis et loci. Hac occasione ibatur ad Novum Aedificium, ad S. Franc. Xav. et Nazarethum, sed tantum ad libitum. Cur- sor habebat de eleem. 15 libres, ad quam quilibet fun- dus contribuebat 4 xr. mon. Nota hic, quod omni tertio anno iretur ad unum ex his locis, ita ut ordo veniret post 6 annos ad unum locum. Eundo ad montem L., prima die celebrabat in Humez sine introductione, et vadebat illa die usque Lauffen, ubi vesperi ducebatur processio, altero die curabat ab alio celebrari, cui solvebatur intro- ductione populi, dein vadebat in Tarsis, introducebatur processio, dein vadebant ad vesperum ad montem, ibi proc. et exhortatio, summo mane sacrum, et exhortatio«. 135 Matrikula Vodice: »5ta augustus dedicatio sancta Maria ad nives, processiones ad B. M. V. in Stÿria et altero anno ad B. M. V. in Lacu omittatur, sed fiat quotannis hoc die ad B. M. V. sub Schenkenthurn, ibique tota peractio ...«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Vodiški verniki so morali do leta 1772 procesijo opustiti in so jo vodili le do bližnje cerkve v Šinkovem turnu. 136 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. mirja,137 in Vače,138 a ni zabeleženo, na kateri dan so potekale. Preddvorska procesija je bila vsaki dve leti, na poti so se ustavili še pri Sv. Primožu nad Kamnikom. Drug velik shod je bil na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta. Tedaj so priš- le procesije iz Svibnega, Dobovca in Zagorja ob Savi. Verniki so bili na poti kar tri dni, saj so se prvi dan, 13. avgusta, ustavili na Čemšeniku, zve- čer so prišli v Radmirje, kjer so imeli večernice, 14. in 15. pa so preživeli v Novi Štifti.139 Verniki iz Zagorja so se ob tem Mariji priporočali zlasti za odvrnitev požarov, pozebe in žitne rje.140 Župniji Stara Loka in Selca sta vsakih sedem let v Novo Štifto organizirali procesiji okrog praznika sv. Jerneja, 24. avgusta. Procesija iz Selc, ki je bila na poti pet dni, je v četrtek zjutraj prišla v Huje pri Kranju, zvečer na Sv. Primož nad Kamnikom, v petek zvečer so imeli mašo v Novi Štifti, v soboto so se vračali in imeli zvečer mašo na Šmarni gori, v nedeljo zjutraj pa v Crngrobu.141 Župljani Stare Loke so se prvi dan ustavili v župnijskih cerkvah v Komendi in Kamniku, zvečer pa prišli do Nove Štifte. Naslednji dan so imeli mašo v Radmirju v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ob povratku pa so se ustavili na Sv. Primožu, kjer so imeli večernice.142 Župnije Ljubno, Mozirje, Solčava, Luče, Rečica, Trbovlje, Črna na Koroškem, Šentanel, Stari trg 137 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 138 Volčjak, Vizitacijski zapisniki, str. 178. 139 Matrikula Svibno: »Augustus 13tia itur processionaliter in Neÿstifft in Stÿriam, missa tantum in Zhsemshenik sine introductione. Vesperi processio ad S. Xaverium non matriculata. ... 14ta Satturni cooperator Oberburgum ad residentiam, ut ibi introducatur populus /:ubi ei pe- cunia ab aedituo extruditur:/ missam habeat per d.num alumnum, si ille celebraverit ... Cooperatori dantur de processione in Neÿstifft 2 fl., ad eos in toto cum missa ad S: Xaverium complicata 2 fl. 58 x., aedituo de toto 41 fl., aeditus localis, ubi processio inducitur 7 fl., si non uti in Zhsemshenik. Sagorje fl. 3 x. reliquarum missarum complicatio per viam est libera. 15ta festum de praecep- to assumptionis M. Virginis in Neÿstifft, prima missa cooperatori Scharffenburgensis, altera divina peractio domi.«; Matrikula Dobovec: »In Augusto, 15. Assumpt. B.M.V. processio loco neustift ad B.M.V.«; Dolinar, Ro- manja, str. 34, 35. 140 Orožen, Zgodovina Zagorja ob Savi, str. 262. 141 Matrikula Selca: »Augustus 24. NB: Omni septennio pro- cessio ad neoerectam domum B. M. V. Oberburgi, idem Knovi Stiffti, fieri solet. Anno 1737 exiit processio ad praefatam domum B. M. V. Die jovis mane ad ecclesi- am S. Josephi na Hudim prope Crainburgum, vesperi ad S. Primum Stain. Die veneris vesperi in neoerecta domo. Die sabbatho vesperi Kallenberg, die pentecostes mane in Ehrengruben«. 142 Matrikula Stara Loka: »Circa festum s. Bartholomaei est omni septennio processio votiva ad Beatam in Neustifft in Stÿria ... alterum Dnus. Cooperatur ad S. Xaverium Oberburgi, hora circiter 8.va Abhinc itur ad S. Primum supra Camnicium, seu Lythopolim, ubi vesperi dicta a d(omi)no cooperatore ...«; Štukl, Knjiga hiš, str. 109. 701 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka pri Slovenj Gradcu in Razbor pri Slovenj Grad- cu so vodile sem procesije na praznik Marijine- ga rojstva, 8. septembra, oziroma mali šmaren.143 Župnija Mozirje je sem vodila zaobljubno proce- sijo še 1. julija, in sicer za odvrnitev toče in drugih nesreč.144 Verniki Tuhinjske doline so se od leta 1719 pri Novi Štifti ustavili še 12. julija, na god sv. Mohorja in Fortunata, zavetnika takratne goriške nadškofije in dežele Kranjske, zato so ga na Kranj- skem praznovali kot zapovedanega. Dan prej so šli v procesiji k sv. Frančišku Ksaverju v Radmirje, na poti pa so imeli mašo in litanije Matere Božje pri tej cerkvi. Naslednji dan so se udeležili maše v Gornjem Gradu, saj je bila tu cerkev posvečena tema svetnikoma. Ker je bila nočna, so morali to procesijo leta 1753 ukiniti.145 143 Matrikula Trbovlje: »September, 7. vigilia Nativitatis B.V.M. p. ad B.V.M. in Neÿstift«; Matrikula Ljubno: »Na- tivitatis B.V. Mariae de p., p. ad novum aedificium«; Ma- trikula Solčava: »8. Nativitas B.V.M. processio in Neystifft olim solvebatur 36. modo tantum 30x …«; Matrikula Mo- zirje: »September 7. in vigilia Nativitatis B. Virginis Ma- riae fit processio ad B.ma Virginem Mariam in Neusti- fft«; Matrikula Rečica: »8. septembris esta Nativitatis B: M: Virge processio ad novum aedificium in Oberburg«; Matrikula Črna na Koroškem: »september, 8. Nativitas B. Mariae Virginae processio in Neustifft, altera missa ad S. Jodocum«; Matrikula Razbor: »September 8.va: Nativita- tis B:M:V: festum de praecepto processio ad novas aedes in Oberburg pro qua secunda colligitur«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6, VIZ 7. Nekatere od teh procesij so prišle že dan prej in verniki so tam prenočili, zato so jih morali do leta 1772 opustiti. 144 Matrikula Mozirje: »Julius. Die 1.ma huju jejunium ex voto et Processio ad B. Virginem Mariam in Neustifft pro avertendo grandine, et aliis infortuniis«. 145 Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 92. OKOninA, pODružničnA cErKEV sV. jAKOBA ApOsTOLA, župnijA rEčicA146 Na osnovi srednjeveške predhodnice, prvič omenjene leta 1426, so sedanjo cerkev začeli graditi leta 1722, potem ko je rečiški kaplan Ju- rij Schnaller začel gojiti kult sv. Ignacija Loyol- skega. Najprej so stari cerkvi prizidali kapelo sv. Ignacija Loyolskega, leta 1723 so postavili še ka- pelo sv. Janeza Nepomuka, potem pa so se odlo- čili za prezidavo celotne cerkve. Tako so do leta 1730 prezidali prezbiterij, leta 1731 pa še zvonik ter podaljšali in obokali ladjo. Stavba je zelo sli- kovita. Je namreč kombinacija longitudinalnega in centralnega tipa, saj se ladja na zahodu izteka v trilist dveh stranskih kapel in prezbiterij, ki so kvadratnega tlorisa s porezanimi vogali in pokri- ti s kupolami, vrh katerih so svetlobnice s čebu- lastimi strehami. Centralni značaj bi bil še toliko bolj poudarjen, če bi bila uresničena načrtovana četrta, velika kupola nad ladjo. Trojico kupol do- polnjuje višji zvonik, pokrit s čebulasto-laternas- to streho.147 Glavni oltar z vibastimi stebri in akantovski- mi krili je nastal ok. leta 1730. Kvalitetnejša sta poznobaročna oltarja v kapelah iz leta 1722 ozi- roma 1723. Pripisana sta slovenjgraškemu kiparju Jožefu Stanerju.148 V niši desnega oltarja je slika Zamaknjenje sv. Ignacija Loyolskega, kvalitetno delo na Dunaju rojenega slikarja Johanna Lucasa 146 Do leta 1787 je spadala pod župnijo Rečica (Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 117), danes pa pod žup- nijo Radmirje. 147 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 117–120; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 52–55; Kemperl, Podružnična cerkev sv. Jakoba, str. 106–109. 148 Vrišer, Baročno kiparstvo, str. 87, 88, 233. Cerkev sv. Jakoba v Okonini (https://www.ljubno.si/ objava/77573). 702 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Krackerja iz leta 1744, v niši levega pa slika sv. Ja- neza Nepomuka neznanega slikarja.149 Kaplana Schnallerja je k češčenju sv. Ignaci- ja Loyolskega in sv. Janeza Nepomuka verjetno spodbudilo Stržinarjevo češčenje sv. Frančiška Ksaverja v bližnjem Radmirju. Ignacij Loyolski, ustanovitelj jezuitskega reda, in jezuit Frančišek Ksaver sta bila skupaj kanonizirana leta 1622, Ja- nez Nepomuk pa je bil tedaj nov svetnik, saj ga je papež za blaženega razglasil leta 1721, za svetni- ka pa 1729. Tega leta je Schnaller ustanovil tudi bratovščino, imenovano po vseh treh okoninskih svetnikih.150 A okoninska cerkev nikoli ni dosegla slave sosednje cerkve v Radmirju oziroma se kot ro- marska sploh ni uveljavila. K njej sta v 18. stoletju peljali procesiji le župniji Ljubno in Razbor pri Slovenj Gradcu. Prva je prišla na praznik sv. Ja- koba,151 druga pa na binkoštni ponedeljek, a njen glavni cilj je bila cerkev v Radmirju.152 rADEGunDA/V GOLTEH, pODružničnA cErKEV sV. rADEGunDE, župnijA MOzirjE Na mestu današnje cerkve oziroma v njeni bližini je stala srednjeveška cerkev sv. Vida, ki je bila po ljudskem izročilu povezana z gradom. Na začetku 17. stoletja so v njej postavili stranski oltar sv. Radegunde, ob katerem se je razvilo močno ljudsko češčenje.153 Najverjetneje so verniki častili relikvije sv. Ra- degunde, saj je leta 1655 mozirski vikar ljubljan- skega generalnega vikarja Filipa Terpina prosil za lepo šatuljo, kamor bi jih pospravil. Šatuljo s koščicami je I. Orožen leta 1877 še videl v niši cerkve, a poleg njih ni našel potrdila o avtentič- nosti.154 Postopoma je svetnica postala tako prilju- bljena, da so do leta 1690 cerkvi spremenili patro- cinij, saj se tega leta v virih prvič omenja sedanji patrocinij. Leta 1641 so verniki že lahko prejeli odpustke.155 Leta 1895 je potres stavbo tako poškodoval, da so jo podrli in do 1898 sezidali novo po načrtih Vincenca Greina iz Vojnika. Tudi vsa oprema je iz časa po postavitvi nove cerkve, torej s konca 19. stoletja.156 Stegenšek je leta 1905 v cerkvi še našel 149 Cevc, Dela, str. 26–29. 150 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 56, 57. 151 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 152 Matrikula Razbor pri Slovenj Gradcu: »Die Iuna Pen- tecostes sacrum media 8.va qua finita processio ad. S. Joannem Nepomucenum in Konina dein processio ad S. Xaverium.« 153 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 240, 241; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 100. 154 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 242. 155 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 100. 156 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 240–243; preprosto podobico s podobo sv. Radegunde, ki je bila natisnjena pred letom 1788.157 V 18. stoletju so k cerkvi v procesiji prihajali verniki župnije Reči- ca, in sicer 15. junija, na praznik sv. Vida.158 rADMirjE (sTrAžE), pODružničnA cErKEV sV. FrAnčiŠKA KsAVErjA, župnijA GOrnji GrAD Nekdaj po vsej Evropi sloveča romarska cer- kev stoji na hribčku nad cesto, ki vodi iz Gornje- ga Grada v Ljubno ob Savinji. S prezbiterijem je obrnjena proti zahodu, tako da je s ceste že od da- leč vidna glavna fasada z zvonikom. Na njenem mestu je stala preprosta podružnična cerkev sv. Barbare, ki so jo na svetničin god obiskovale pro- cesije iz bližnjih župnij. Orožen je domneval, da je bila zgrajena po sredini 15. stoletja v času kake kuge, saj je sv. Barbara zavetnica v poslednji uri.159 V času velike lakote in kuge leta 1715 pa so začeli v njej častiti sliko umirajočega sv. Frančiška Ksa- verja. Ta svetnik namreč goduje le en dan pred sv. Barbaro. Pobudnik kulta je bil gornjegrajski župnik in dekan Ahacij Stržinar (1676–1741), ki je po študiju na Dunaju najprej služboval kot ka- plan pri Sv. Petru v Ljubljani, kjer je vikar Janez Krstnik Škerpin po jezuitskem zgledu uspešno uveljavljal marijanske pobožnosti. Takoj ko je Stržinar nastopil službo v Gornjem Gradu (leta 1713), je začel pod vtisom Škerpinovega dela in pod vplivom jezuitskega čaščenja sv. Frančiška Ksaverja načrtovati novo romarsko središče.160 Leta 1713 oziroma 1715 je pri ljubljanskem slikarju Janezu Mihaelu Reinwaldtu naročil sliko tega je- zuitskega svetnika.161 Slikar se je zgledoval po zna- meniti sliki Smrt sv. Frančiška Ksaverja, ki jo je za svetnikov oltar v rimski jezuitski cerkvi Il Gesù leta 1679 naslikal Carlo Maratta. Sliko je Stržinar v cerkvi izpostavil 2. decembra 1715, leta 1717 pa so jo postavili v oltar v za to posebej sezidani kapeli, ki jo je poslikal Reinwaldt. Ker so se po izpostavi- tvi slike uslišanja kar vrstila, darovi pa so naraš- čali, so na mestu stare cerkve med letoma 1721 in 1725 sezidali novo cerkev, ki so jo leta 1728 posve- tili sv. Frančišku Ksaverju. Gre za kakovostno vi- sokobaročno stavbo, delo neznanega mojstra, ki je glede na slogovne značilnosti verjetno deloval Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 100–103; Kemperl, Podružnična cerkev sv. Radegunde, str. 148–150. 157 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 102. 158 Matrikula Rečica: »15. est festum sanctorum Viti, Mode- sti et Crescentiae Mart. Processio ad S: Radigundem in prasper«. 159 Orožen, Dekanija Gornjegrajska, str. 84. 160 Kemperl in Vidmar, Barok na Slovenskem, str. 153–158 in tam citirana literatura. 161 Za čas nastanka slike sicer velja leto 1715, a po ustnem za- gotovilu nekdanjega radmirskega župnika so ob zadnjih restavratorskih posegih na sliki odkrili letnico 1713. 703 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka na Kranjskem. Cerkev je dvopolna, za tempeljsko fasado z zvonikom sta na obeh straneh romarski lopi. Očitno je kot vzor za zasnovo služila romar- ska cerkev sv. Trojice nad Vrhniko. Tudi mnogi opremljevalci cerkve so prišli iz Ljubljane ozi- roma iz Kranjske. Kipar Francesco Rottman je sodeloval pri postavitvi mogočnega velikega ol- tarja, vendar je med letoma 1764 in 1766 izdelal le kamnit podstavek in menzo z marmornim kipom mrtvega svetnika. Denar za postavitev tega oltarja je v šestdesetih letih jezuit Silvester Herenderer zbiral na Dunaju, kjer je kupil načrt zanj, a so de- la zastala. Sedanji nastavek s klasicističnim okras- jem je šele leta 1801 izdelal kipar Janez Stimmer iz Kranja, pozlatil pa ga je Leopold Layer. Najbolj- ša in najdragocenejša kosa cerkvene opreme sta rokokojski tabernakelj in okvir za Reinwaldto- vo milostno sliko. Tabernakelj, obit s pozlačeno in posrebreno pločevino, je bil izdelan leta 1767 na Dunaju. Dve leti pozneje je nastal pozlačen srebrn okvir. Plemiški grb dokazuje, da so ga pla- čali grofje Leslie, ki so bili tedaj lastniki gospostva Gornji Ptuj. Morda je denar volil že Viljem grof Leslie, ljubljanski knezoškof med letoma 1718 in 1727, ki je tudi posvetil temeljni kamen za novo cerkev. V cerkvi stojita še oltarja Brezmadežne in sv. Ane, ki sta nastala kmalu po dograditvi cerkve, oltarja v kapelah, posvečena sv. Barbari in Angelu varuhu, pa sta bila izdelana šele okrog leta 1800, najverjetneje v Stimmerjevi delavnici. Angelov oltar je bil prvotno posvečen devetim angelskim korom. Te so namreč tedaj simbolično povezova- li z devetdnevno pobožnostjo v čast sv. Frančiška Ksaverja, ki jo je prav tako vpeljal Stržinar. Po ste- nah prezbiterija in ladje visijo velike slike iz časa okoli leta 1736, ki prikazujejo čudeže ob radmirski čudodelni sliki.162 Glavni predmet češčenja v cerkvi je bila torej slika Smrt sv. Frančiška Ksaverja. V odprti kolibi na pogrnjenem plašču leži svetnik z upadlim obra- zom. Skozi poškodovano streho nanj sije močan snop svetlobe. V ozadju se na morju ziblje jadr- nica, za njo je videti mesto na skalnem otoku, nad katerim besni nevihta. Slika je bila prvotno umeščena v oltarni nastavek, ki ga je sestavljal mogočen okvir iz akantovja. Držala sta ga kipa dveh temnopoltih domorodcev. Pod sliko je bila nameščena zastekljena skrinjica z relikvijami, poleg nje pa na svili odtisnjena podoba svetniko- ve desnice. Pod njo oziroma nad tabernakljem je 162 Kemperl in Vidmar, Barok na Slovenskem, str. 153–158 in tam citirana literatura. Cerkev sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju (Straže) (foto: Marjan Smerke). Janez Mihael Reinwaldt, Smrt sv. Frančiška Ksaverja v glavnem oltarju cerkve v Radmirju (foto: Marjan Smerke). 704 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka visela podoba Marijinega poprsja, ki je bila mor- da kopija t. i. Marije z nagnjeno glavo, kar lahko sklepamo po drži glave. V menzi je bil kip leže- čega svetnika. Košček svile s podobo roke se je dotaknil roke sv. Frančiška Ksaverja, shranjene v matični jezuitski cerkvi v Rimu.163 Pozneje, v letih 1737 in 1739, so cerkvi podarili še druge relikvije. Leta 1729 je Stržinar od papeža Benedikta XIII. za cerkev prejel tudi odpustke. Že istega leta je izdal slovensko pesmarico, v kateri so zbrane pesmi, ki so jih romarji morali peti za prejem odpustkov, naslednje leto pa je izdal slovensko knjižico o od- pustkih, ki so jih lahko verniki prejeli za molitve ob križevem potu.164 Ta španski jezuitski svetnik, ki je misijonaril v Indiji, Indoneziji in na Japonskem, je bil tak- rat za ljudi razmeroma nov, saj so ga kanonizirali šele leta 1622. Pri nas so ga začeli okrog sredine 17. stoletja prvi častiti ljubljanski jezuiti. Bil je priljubljen priprošnjik za srečno zadnjo uro in odvrnitev kužne nevarnosti. Slovenska pesem iz leta 1752 ga imenuje rešitelja grešnih duš, pomiri- telja viharjev, uničevalca škodljivih črvov in gose- nic ter ozdravitelja bolne živine. Ista pesem poje, da so začeli na svetnikovo besedo mutci govoriti, kruljavi hoditi, slepi gledati, gluhi poslušati ter ga prositi, naj blagoslovi duše in telesa, vinske gore in žitna polja ter naj jim pomaga v nebo.165 Slava radmirske cerkve je daleč presegala meje vojvodine Štajerske, saj je kmalu prerasla v najpomembnejše svetišče sv. Frančiška Ksaverja v celotni Habsburški monarhiji.166 K priljubljenosti romarske poti so poleg številnih podobic,167 ki so 163 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 35. 164 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 95, 96. 165 Kemperl in Vidmar, Barok na Slovenskem, str. 153–156 in tam citirana literatura. 166 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 86. 167 V 18. stoletju so odtiskovali vsaj pet različnih podobic. jih prejeli romarji, gotovo pripomogle Stržinarje- ve tiskane publikacije z opisom milostne podobe, kraja in čudežnih uslišanj, ki so med letoma 1729 in 1758 izšle v Gradcu, Pragi, Trnavi, Benetkah, Linzu in na Dunaju v nemškem, italijanskem, francoskem in latinskem jeziku.168 Stržinar se je namreč po letu 1733 popolnoma posvetil razvoju romarskega središča, tako da je opustil službo v Gornjem Gradu. Leta 1735 je organiziral jezuit- ski misijon, zato se je v osmih dneh v Radmirju zvrstilo kar 25.000 romarjev.169 Leta 1741 je cerkev obiskalo približno 25.000 romarjev, največ pa jih je prišlo leta 1746, kar 70.000, saj je bil to leto maja spet misijon. Stržinar v knjižici omenja, da so v Radmirje posebej radi zahajali prebivalci Gradca. Leta 1739 naj bi jih na praznik sv. Mateja prišlo kar 36 kočij oziroma vozov. Največ romarjev je prišlo v Radmirje okrog binkošti.170 Poleg tega je okrog leta 1730 zaživela bratovščina sv. Frančiška Ksa- verja, v katero je bilo vpisanih veliko plemičev in knezov.171 V zakristiji še danes hranijo zbirko darov, zlas- ti mašnih ornatov in liturgičnega posodja, ki jih je cerkev prejela ob zaobljubah in donacijah pri- padnikov evropskih vladarskih in plemiških dru- žin. Med darovalci izstopajo ženske iz kroga hab- sburške cesarske hiše, zlasti cesarica Marija Tere- zija in poljska kraljica Marija Jožefa Avstrijska s hčerkama Marijo Amalijo Saško in Marijo Jožefo Saško. Raznolikost in bogastvo daril nakazujeta simbolno tekmovanje v naklonjenosti tej cerkvi. Marija Jožefa Saška, hči poljskega kralja Avgusta III. in mati francoskega kralja Ludvika XVI., je le- ta 1763 iz Pariza poslala garnituro mašnih plaščev 168 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 97–101. 169 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 96. 170 Friess in Gugitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 96, 97. 171 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 89. Upodobitev Frančiškovih čudežev na steni ladje radmirske cerkve (foto: Marjan Smerke). 705 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka in zlat kelih s pateno, ki ga je leta 1760 izdelal kra- ljevi zlatar Robert Joseph Auguste. Najzanimivej- ši med darovi pa je bil gotovo zlat kip dečka, ki ga je leta 1749 cerkvi poslala neapeljska kraljica Ma- rija Amalija Saška v zahvalo za ozdravitev njene- ga sinčka. Kip so morali skupaj z veliko drugimi dragocenostmi v času jožefinskih reform leta 1786 poslati komornemu uradu na Dunaju.172 Slava Reinwaldtove slike v Radmirju je mnoge plemiče in duhovnike spodbudila, da so si priskr- beli njene kopije, in sicer ne le po današnjih slo- venskih krajih (na primer Vače, Kočevje, Celje), ampak tudi v Dresdnu,173 na Dunaju, v Dunaj- skem Novem mestu, Lonču (Deutschlandsberg), Eggersdorfu pri Gradcu, Mittertrixnu, Špitalu ob Dravi (Spittal an der Drau), Pragi,174 Duchcovu na Češkem,175 Kłodzku v Šleziji ter na gradu Eg- genberg pri Gradcu. Na Slovenskem je najverje- tneje prav čaščenje v Radmirju spodbudilo grad- njo vrste kapel in cerkva v čast temu svetniku (na primer v Slovenski Bistrici, Laškem in Slovenskih Konjicah). Kopijo »Gornjegrajskega Ksaverja«, kakor so ga imenovali po Evropi, je imel celo nea- peljski, poznejši španski kralj Karel III. v kapeli poletne rezidence Portici pri Neaplju.176 Iz gornjegrajske matrikule izvemo, da je bil prvi velik romarski shod tu četrto nedeljo po veli- ki noči,177 ko sta prišli procesiji vernikov iz Nevelj pri Kamniku in Črne na Koroškem.178 Na praznik 172 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 89–99; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 39–52; Vrišer in Si- moniti, Radmirska cerkev. 173 To je leta 1730 za dvorno kapelo naročila poljska kralji- ca in saška kneginja Marija Jožefa Avstrijska (Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 35). 174 Kopijo slike, ki so jo leta 1733 naročili praški meščani in jo obesili v cerkvi Kristusa Odrešenika, je naslikal Rein- waldt sam (Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 35). 175 Kopijo slike je leta 1738 naročil grof Wallenstein (Stegen- šek, Dekanija Gornjegrajska, str. 35). 176 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 35; Friess in Gu- gitz, Die Franz Xaver-Wallfahrt, str. 104–109; Cevc, O Frančiškovih svetiščih, str. 131–183. 177 Matrikula Gornji Grad: »Dom. Cantate … NB. Excursus maior ad S. Xaverium a R.D. Schilling concursus«. 178 Matrikula Kamnik: »April 2do, Quando hoc festum cadit Pogled v zakladnico darov radmirske cerkve (foto: Marjan Smerke). Podobica milostne podobe v cerkvi v Radmirju (hrani: Narodni muzej Slovenije). 706 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka najdenja sv. Križa, 3. maja, je prišla procesija iz župnije Braslovče.179 Na binkoštni ponedeljek je prišla procesija iz župnije Razbor pri Slovenj Gradcu. Na poti so verniki tudi prenočili, zato so morali to procesijo do leta 1772 opustiti.180 Čeprav so se verniki Zgornje Savinjske doline na praznik sv. Mohorja in Fortunata, 12. julija, zbirali v Gor- njem Gradu, saj je tam cerkev posvečena tema svetnikoma, so verniki iz župnije Luče ta dan v procesiji odšli v Radmirje.181 Že dan prej pa so se v procesiji na pot odpravili verniki iz Tuhinjske doline. Najprej so se ustavili v Novi Štifti, kjer so imeli mašo in litanije Matere Božje. Zvečer so prišli v Radmirje in tam je njihov kaplan pridigal. Naslednji dan so se ob devetih udeležili maše v Gornjem Gradu. Če je praznik padel na soboto, maše v Novi Štifti ni bilo, tako da so šli naravnost v Gornji Grad in od tam naslednji dan v Radmir- je. To procesijo so prvič vodili leta 1719, po letu 1753 pa so jo morali ukiniti.182 T. i. nočno procesijo so sem organizirali tudi v župniji Krašnja, in sicer 4. in 5. avgusta, ko so obiskali tudi cerkev v Novi Štifti.183 Procesije vernikov iz Svibnega, Dobovca in Zagorja ob Savi so se v Radmirju ustavljale vsa- ko leto 13. avgusta. Na poti so bili verniki tri dni, saj so se prvi dan, 13. avgusta, ustavili na Čem- šeniku, zvečer so prišli v Radmirje, kjer so imeli večernice, 14. in 15. pa so preživeli v Novi Štifti.184 in Dom. 4tam ist pascha qua solet nostra Processio ire ad Mariam in Neüstifft; Dom. 4ta post Pascha institui- tor Processio totius nostrae Steinensis Parochiae ad B.V. in Neüstifft. Pridie vadunt Neüllensis cum vexillis ad S. Franciscum Xaverium per Viam autem habent privatam Missam ad B.V. in Neüstifft hora 11….«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Verniki iz Črne so ta dan obiskali še cerkev na Rosuljah. 179 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 180 Matrikula Razbor pri Slovenj Gradcu: »Die Iuna Pen- tecostes sacrum media 8.va qua finita processio ad. S. Joannem Nepomucenum in Konina dein processio ad S. Xaverium«; NŠAL, VIZ 6. 181 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222; NŠAL, VIZ 6. 182 Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 92. 183 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Leta 1772 so datum te procesije spre- menili, tako da so od tedaj hodili na dan sv. Lovrenca (NŠAL, ŠAL, VIZ 7). 184 Matrikula Svibno: »Augustus 13tia itur processionaliter in Neÿstifft in Stÿriam, missa tantum in Zhsemshenik sine introductione. Vesperi processio ad S. Xaverium non matriculata. ... 14ta Satturni cooperator Oberburgum ad residentiam, ut ibi introducatur populus /:ubi ei pe- cunia ab aedituo extruditur:/ missam habeat per d.num alumnum, si ille celebraverit ... Cooperatori dantur de processione in Neÿstifft 2 fl., ad eos in toto cum missa ad S: Xaverium complicata 2 fl. 58 x., aedituo de toto 41 fl., aeditus localis, ubi processio inducitur 7 fl., si non uti in Zhsemshenik. Sagorje fl. 3 x. reliquarum missarum complicatio per viam est libera. 15ta festum de praecep- to assumptionis M. Virginis in Neÿstifft, prima missa cooperatori Scharffenburgensis, altera divina peractio domi.«; Matrikula Dobovec: »In Augusto, 15. Assumpt. B.M.V. processio loco neustift ad B.M.V.«; Dolinar, Ro- Župljani Mozirja so se tu udeležili pobožnosti na dan sv. Frančiška Ksaverja, 3. decembra,185 še pred vzpostavitvijo Frančiškove pobožnosti pa so okrog tega dne sem prihajali verniki iz Črne na Koroškem.186 V Radmirje je vsako drugo leto prihajala s procesijo tudi župnija Preddvor. Spo- toma so se ustavili v Sv. Primožu nad Kamnikom, nazaj grede pa v Novi Štifti.187 Ta procesija je bila verjetno 23. junija, saj so imeli Preddvorčani tako navado še v začetku 20. stoletja.188 rOsuLjE nAD LjuBniM, pODružničnA cErKEV MATErE BOžjE, župnijA LjuBnO Poznosrednjeveška cerkev iz 16. stoletja je bi- la leta 1666 povečana in 1669 posvečena, kmalu nato pa je bila prizidana tudi kapela sv. Jožefa, ki se prvič omenja leta 1683. Sedanja kapela sv. Jo- žefa je bila postavljena kmalu po letu 1777. Leta 1834 so cerkev, razen kapele in zvonika, podrli in zgradili novo, ki je bila blagoslovljena 19. marca 1835.189 Kapela sv. Jožefa ima podolžni steni kon- kavno vbočeni, zadnja stena je elipsasto zaklju- čena, proti ladji pa kapela prehaja konkavno. V vogalih so pilastri z bazami in s kvalitetno roko- kojsko štukaturo okrašenimi kapiteli. Ti so pove- zani s profiliranim zidcem, nad katerim se dviga kupola z diagonalnima oprogama. Kupola je prav tako okrašena s kvalitetno rokokojsko štukaturo, katere avtor je eden izmed štukaterjev, ki so opre- mljali gornjegrajsko cerkev, Jožef Landes, Anton Stampfel ali Gal Schmidt.190 V kapeli je ohranjen tudi poznobaročni oltar, delo Ferdinanda Galla iz ok. 1780. V niši je kiparska skupina Jožefa, Mari- je in Boga očeta, v menzi je kip ležečega sv. Kon- stancija, katakombnega svetnika, čigar relikvije so v cerkev prenesli leta 1679.191 V cerkvi so bile češčene relikvije katakomb- nega svetnika in podoba sv. Jožefa, ki ni več oh- ranjena. Tu je bila ustanovljena prva bratovščina sv. Jožefa na ozemlju nekdanje ljubljanske škofije. Njena pravila je leta 1678 potrdil ljubljanski škof Jožef Rabatta. Vanjo so se lahko vpisali kleriki manja, str. 34, 35. Ta procesija je živela še v začetku 20. stoletja (Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 235). 185 Matrikula Mozirje: »December, 3. festum S. Francisci Xa- verii devotio in Stracha.« 186 Matrikula Črna na Koroškem: »December, 3. festum de- votionis S. Francisci Xaverii solet vocari sacerdos in Lie- shie, et sequenti die in auxilium ad S. Barbaram sed hac ad libitum sacerdotii.« 187 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 188 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 235. 189 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 156–158; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 20–25; Kemperl, Podružnična cerkev Matere Božje, str. 47–50. 190 Kemperl, Podružnična cerkev Matere Božje, str. 47–50. 191 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 158; Vri- šer, Baročno kiparstvo, str. 175, 213. 707 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka gornjegrajskega okoliša, ki so leta 1683 izdali ti- skani molitvenik.192 Glavni romarski shod je bil 19. marca, na praznik sv. Jožefa, ko so lahko verniki dobili od- pustke. Tedaj so prišle procesije vernikov iz žup- nij Solčava, Luče in Črna na Koroškem,193 gotovo pa je prišlo tudi veliko vernikov iz župnij Rečica in Gornji Grad, saj je v njihovih matrikulah za- beleženo, da so lahko prejeli odpustke.194 Proce- sija iz Luč je prišla še na velikonočni torek,195 iz Gornjega Gradu in Črne na Koroškem pa četrto velikonočno nedeljo.196 Peto velikonočno nedeljo so s procesijo prišli verniki iz župnije Rečica,197 Gornjegrajčani so s procesijo prišli na praznik sv. Filipa in Jakoba, 3. maja, vmes pa so imeli mašo še v Radmirju.198 192 NŠAL, ŠAL, VIZ 6; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 21; Lavrič, Ljubljanska škofija, str. 36. Molitvenik je do- stopen na: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DO- C-K2D7XCJY/2b2db33a-2e60-461e-a9a7-8e50e9502fc6/ PDF 193 Matrikula Solčava: »Martius, 19. sancti Josephi confesso- ris festum de praecepto, p. in Lauffen«; Stegenšek, Deka­ nija Gornjegrajska, str. 220; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 194 Matrikula Rečica: »Martius, 19. huius Festum S. Josephi Indulgentiae in Rossulach in Lauffensi Parochiae«; Ma- trikula Gornji Grad: »Martius, 19. Josephi Nutritii Jesu, et Sponsi MBV festum de praecepto confessio in Neustift et solemnas cum Indulgentiis in Lauffen.« 195 Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 221; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 196 Matrikula Črna na Koroškem: »Aprilis, Dom. 4.ta post Pascha una Missa domi, et processio ad S. Josephum in Lauffen«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Tedaj so obiskali še cerkev v Radmirju; Matrikula Gornji Grad: »Dominica 4.ta pro- cessio ad S: Constantium«. 197 Matrikula Rečica: »Dominica quinta post Pascha est pro- cessio ad B.M. Virge na Rosule in Lauffen.« 198 Matrikula Gornji Grad: »1.a Phillipi et Jacobi. Festum de praecepto Processio conducta ad S. Elisabetha in Lauf- fen, ita, ut 1.ma Missa sit ad S. Barbaram, item alia Pro- cessio alias ad. S. Josephum in Lauffen.« rOVT pOD MEninO, p. c. sV. jOŠTA, ž. GOrnji GrAD Cerkev, ki stoji pod Rovtom na Menini, je v ar- hivskih virih prvič omenjena leta 1426, in sicer kot gornjegrajska podružnica. Stavba ima v glavnem gotsko podobo. Z obokanim prezbiterijem je bila postavljena v zgodnjem 14. stoletju. Sedanji obok ladje je iz druge polovice 15. stoletja, zvonik pa je bil nadzidan v 16. stoletju. Leta 1720 so cerkvi prizidali kapelo.199 V prezbiteriju so ohranjeni fragmenti fresk iz različnih obdobij srednjega ve- ka, fragment poslikave ladje, ki so jo plačali grof- je Celjski, pa je iz prve polovice 15. stoletja.200 V cerkvi je ohranjenih nekaj kipov z oltarjev iz 17. stoletja, preprost Lucijin oltar v kapeli pa je iz leta 1720. Cerkev je romarski status gotovo imela že v srednjem veku; glede na lokacijo (visoko na sa- 199 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 125, 126; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 163–169; Komelj, Gotska arhitektura, str. 291. 200 Höfler, Srednjeveške freske, str. 199–202. V cerkvi hrani- jo posamezne kose gotskih oltarnih nastavkov s prizori sv. Erharda in sv. Otilije. Pripisani so štajerski vojvodski delavnici ter so nastali med letoma 1370 in 1380. Ti ko- si oziroma oltarji, ki so jim pripadali, najverjetneje niso nastali za to cerkev, ampak so jih sem prenesli iz gornje- grajske cerkve (Wlattnig, Maša sv. Erharda, str. 153–155). Cerkev Matere Božje s kapelo sv. Jožefa na Rosuljah pri Ljubnem (https://www.ljubno.si/objava/77563). Cerkev sv. Jošta v Rovtu pod Menino (https://jezusov. si/cerkev­sveti­jost­2/). 708 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka mem) smemo predvidevati, da je kraj veljal za svetega. Na velikonočni ponedeljek je imela pri cerkvi shod celotna gornjegrajska župnija, saj so lahko člani bratovščine prejeli odpustke.201 Četrto velikonočno nedeljo je k cerkvi prišla procesija iz župnije Rečica.202 Velik romarski shod je bil tu- di 15. maja, ko je leta 1606 škof Hren birmal 230 oseb.203 Procesiji vernikov iz župnije Motnik in iz celotne Tuhinjske doline sta se do cerkve povzpe- li na binkoštni torek. Kadar pa so Tuhinjčani odšli še naprej do obeh cerkva na Čreti, so to storili že na binkoštno nedeljo.204 sOLčAVA, župnijsKA cErKEV MArijE snEžnE Prvo cerkev na tem mestu so sezidali gornje- grajski benediktinci. Leta 1365 se omenja kaplani- ja, župnija pa je bila ustanovljena že pred jožefin- skimi reformami. Sedanja impozantna cerkev je poznogotska, koroškega tipa, postavili in z novi- mi oltarji opremili so jo med letoma 1461 in 1485. Zvonik, prizidan leta 1710, je bil v drugi polovici 19. stoletja povišan in preoblikovan. Leta 1631 je cerkev imela kar sedem oltarjev. V glavnem oltar- ju so bile relikvije, pridružena pa mu je bila Mari- jina bratovščina.205 Žal je starejšo opremo v veliki meri zamenjala neogotska.206 Orožen poroča, da so sredi 14. stoletja v cerkvi grofje Celjski ustanovili beneficij, 15. avgusta 1415 pa je Friderik Celjski ustanovil večno luč.207 Vizi- tator je leta 1661 celjske grofe omenil kot cerkvene ustanovnike, ki so imeli v času turških vpadov v zgornji zakristiji svojo zakladnico.208 Celjski be- neficij je po izumrtju celjskih grofov prešel na cesarja Friderika III. Na sklepnikih prezbiterija sedanje cerkve sta namreč avstrijski dvoglavi orel ter grb grofa Dietrichsteina.209 Za milostnega je veljal kamnit Marijin kip, t. i. Solčavska Marija, nastal med letoma 1260 in 1270, na katerem se prepletata romanski in zgodnjegot- 201 Matrikula Gornji Grad: »Feria 2da Paschatis ex tota Paro- chiae cum Vexillis Processio ad S. Jodocum ibi peracito cum Indulgentiis confraternitatis«. 202 Matrikula Rečica: »Dominica quarta post Pascha pro- cessio ad S: Jodocum parochiae Oberburgensi«. 203 Benedik, Iz protokolov, str. 22, 128–53. 204 Matrikula Motnik: »junius Feria 2.da Pent. Processio ad S: Jodocum«; Matrikula Zgornji Tuhinj: »Feria 2.da Pentecostes ad S: Jodocum in Parochiae Oberburgensi«; Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 91. 205 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 132. 206 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 129–137; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 1–7; Kemperl, Žup- nijska cerkev Marije Snežne, str. 126–130. 207 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 136, 137. 208 Lavrič, Ljubljanska škofija, str. 188. 209 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 136, 137; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 1; Komelj, Gotska arhitektura, str. 45, 249, 291. ski slog. Umeščen je v atiko neogotskega glavnega oltarja iz leta 1873. Po legendi naj bi kip med ora- njem na njivi razkrila vola. Kip pa je povezan še z drugo legendo, in sicer naj bi pri skali Igli – najož- jem delu poti med Lučami in Solčavo – Marija s svojo prisotnostjo predrla skalo, da je nastala pot. Nedaleč od tam, pri veliki bukvi, naj bi počivala. Na skali je še danes viden sedež, ki ga domačini povezujejo z njenim počitkom. Legenda morda namiguje, da so kip prinesli iz Gornjega Grada, sedež pa bi lahko označeval mesto, kjer so nosači počivali oziroma kip odložili med prenosom.210 Cerkev je imela romarski status morda že v ča- su celjskih grofov, gotovo pa pred letom 1485, ko je ob posvetitvi dveh oltarjev ljubljanski škof Si- gismund Lamberg zapisal, da je kip čudodelen.211 Pomembno vlogo pri romanjih oziroma pro- cesijah okrog cerkve je verjetno imel tudi roko- kojski prenosni baldahin z oblečenim kipom Ma- 210 Cevc, Mojster, str. 118; Schweigert, Solčavska Marija, str. 139, 140. 211 Cevc, Mojster, str. 119. Solčavska Marija, Solčava (Menaše, Marija, sl. 5). 709 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka rije z Jezusom, ki stoji v ladji.212 Prvi shod v letu je bil 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, ko so prišli verniki iz sosednje župnije Luče.213 Na praznik Obiskanja device Marije, 2. julija, so spet prišli iz župnije Luče.214 V nedeljo po tem prazniku so v Solčavi obhajali spomin posvetit- ve cerkve; v procesijah so prišli verniki iz župnij Črna na Koroškem in Železna Kapla.215 Verniki župnije Gornji Grad so se v Solčavo v procesiji odpravili 25. julija, na praznik sv. Jakoba aposto- la. Tam so ostali še naslednji dan, ko je bil pri tej cerkvi največji romarski shod.216 Tedaj, na praznik sv. Ane, so k cerkvi prišle še procesije iz Pliberka, Šmihela pri Pliberku, Dobrle vasi, Obirskega, Je- zerskega, Ljubnega in včasih iz Luč.217 Na praznik Marije snežne, 5. avgusta, so v Solčavi obhajali patrocinij, zato sta tja prišli procesiji iz Kotelj in Raven na Koroškem.218 Verniki župnije Luče so v procesiji prišli še dvakrat, in sicer 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, ter na predvečer praznika Marijinega rojstva, 7. septembra.219 ŠMiHEL nAD MOzirjEM, pODružničnA cErKEV sV. MiHAELA, župnijA MOzirjE Leta 1599 so mozirski župljani sklenili tu posta- viti cerkev, Tomaž Hren pa je 12. maja 1602 položil temeljni kamen.220 Prezbiterij so zgradili do leta 1604, a gradnja je napredovala počasi, tako da je bila cerkev gotova leta 1628. Ker je bil škof Hren 212 Kemperl, Župnijska cerkev Marije Snežne, str. 129. 213 Matrikula Solčava: »25. Annuntiatio B:V: M: festum de p. offertorium solet venire p. ex Leitsch«; Stegenšek, Deka­ nija Gornjegrajska, str. 220. 214 NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 215 Matrikula Solčava: »Domenica prima post festum visita- tionis B:M:V: dedicatio Ecclesiae Matriis Solent veniret Capellenses procesionaliter, et Schwarzenpachenses.«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. Iz Črne so prišli to nedeljo ali nedeljo pred praznikom sv. Marije Magdalene, 22. julija (Matri- kula Črna na Koroškem: »Julius, Dom. Ante festum S. Margarethae missa domi, et processio in Sulzbach«). 216 Matrikula Gornji Grad: »25. Jacobi Apost: festum prae- cepto Processio ad B.M.V. in Sa(u)lzpach condicta, et quia 20 Persone ob duritiem itineris, aut inundationem aquarum eo non excurrant fit Processio ad S. Jacobum Riezensis P.«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 217 Matrikula Solčava: »26. Sita Matris Anna veniunt pro- cesionaliter ex Pleiburg, ex Sancto Michaele in vale Ju- nonis, ex Eberndorf, Seelandt, ex Ebriach, Oberburg, ex Laufen, et aliquando ex Laitsch, hoc die sunt Indulgenti- ae plenariae«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 222; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 218 Matrikula Solčava: »5. in festo Siti Osbaldi est patroci- nium Ecclesiae motiuis veniunt processionaliter ex Ke- telach, et Guttenstain unus sacrum habet vesperi, alter sequenti die sermonem«. 219 Matrikula Solčava: »15. Assumptio B:V:M: festum prae- cepto veniunt processionaliter ex Gabiton, et Leitsch …«; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 223. 220 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 236–238; Lavrič, Vloga, str. 55, 188, 189. bolan in star, je cerkev šele 16. decembra 1631 posvetil njegov naslednik, škof Rinaldo Scarlichi. Ladja je bila obokana šele leta 1869, takrat pa so izdelali sedanjo fasado.221 Od prvotne arhitekture je ohranjen le postgotski zvezdastorebrasto obo- kani prezbiterij. Vsa oprema je iz 19. stoletja.222 Verniki župnije Gornji Grad so procesijo do te cerkve vodili 21. marca, na praznik sv. Bene- dikta.223 Glavni romarski shod pri cerkvi pa je bil okrog 10. avgusta, praznika sv. Lovrenca. Procesi- ja vernikov iz Tuhinjske doline se je tu vsaki dve leti ustavljala na poti na Uršljo goro. Verniki so od doma odšli že 8. avgusta: ustavili so se pri Ma- rijini cerkvi v Kokarjah, zvečer pa prišli na Šmi- hel. Tam so prenočili in se zjutraj odpravili proti Uršlji gori.224 Na sam praznik je prišla procesija vernikov iz Rečice, kakšno leto pa tudi iz Ljubne- ga.225 Procesija domače župnije se je tu ustavljala dan pred praznikom sv. Jerneja, 23. avgusta, kjer so imeli večernice, potem pa so odšli naprej proti Uršlji gori.226 SKLEP Nekdanje predjožefinske župnije Zgornje Sa- vinjske doline so v času baroka organizirale od štiri (Solčava) do 14 romarskih procesij (Gornji Grad) na leto. Te so večinoma peljali k cerkvam sosednjih župnij oziroma so se procesije teh župnij obiskovale med seboj. Na obravnavanem ozemlju je bilo namreč kar nekaj zelo pomemb- nih romarskih cerkva, ki so jih obiskovali tudi iz 221 Orožen, Das Bisthum und Diözese Lavant, II., str. 238–240; Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, str. 98–100; Lavrič, Vloga, str. 55, 188, 189, 409. Lokalija je bila ustanovljena leta 1788, župnija pa verjetno šele 1891. 222 Kemperl, Župnijska cerkev sv. nadangela Mihaela, str. 146–148. 223 Matrikula Gornji Grad: »21. Benedicti Abb: festum De- votionis … item conducitus processio ad S. Michaelem supra Prasberg.« 224 Matrikula Zgornji Tuhinj: »Abit hinc 8. Avg. hac die ce- lebrat Sacerdos circa horam 10. ad B.V. in Kokarie pran- det hui sunctibus in prasperg seu Mosir. Ad vesperas introducit populum processionaliter ad S: Michelem, ducit exhortare se cultu S. Angelorum, orat litaniae B.V.M. habet ibi caena sequi mane celebrat ist hic.«; Kemperl, Paglovčeva matrikula, str. 93. 225 Matrikula Ljubno: »10. Festum S. Laurentii M. de p., p. vel in Laith vel ad S. Michaelem supra Prasperg, vel au- tem ad. S. Ursulam supra Slavo-graecium, prout petunt Parochiani, simullus petit, fit peractio domi«; Matrikula Rečica: »10 august festum S: Laurentii M. Processio ad sanctum Michaelem supra Prasperg«. 226 Matrikula Mozirje: »23. in vigilia S: Bartholomai Aposto- li unum Sacrum ad S. Michaelem, deinde Processio ad S. Ursulam processio ad montem sancta Ursula Altenmar- kensis Parochiae«; Matrikula Gornji Grad: »10. Laurentii M. f. de praecepto Processio conduct. vel ad S. Ursulam supra Slavo-Gracium, vel ad S. Laurentium in Leitsch«; NŠAL, ŠAL, VIZ 6. 710 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka zelo oddaljenih župnij. Taki sta Marijini cerkvi v Novi Štifti in Nazarjah, ki ju je propagiral zlasti ljubljanski škof Tomaž Hren, pa tudi starodavna Marijina cerkev na Solčavi in Marijina cerkev na Kokarjah, katere romarski značaj izvira iz sredine 15. stoletja. Najširši sloves pa je dosegla cerkev sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju, ki se je kmalu po letu 1715 razvila v najbolj obiskano temu svetniku posvečeno cerkev v vsej Habsburški monarhiji. Druge romarske cerkve v teh župnijah so veči- noma obiskovale le procesije iz sosednjih župnij. To so cerkve sv. Lenarta nad Gornjim Gradom, v Rovtu, Radegundi, Okonini, Rosuljah in na Be- lih Vodah. Iz vseh obravnavanih župnij (razen iz župnije Rečica) so se verniki vsaj enkrat letno v procesiji odpravili tudi dlje, tj. na večdnevno oziroma nočno romanje, na primer iz Solčave v Dobrlo vas, iz Mozirja in Ljubnega pa na Uršljo goro. Verniki župnije Gornji Grad so imeli kar štiri take procesije, in sicer na Uršljo goro, Šmar- no goro (ko so se ustavili tudi na Skaručni), Lim- barsko goro ali v Repnje pri Vodicah ter na Kum. Najdlje pa so se vsako leto odpravljali verniki iz Luč, saj so na četrto velikonočno nedeljo hodili vse do Gospe Svete na današnjem avstrijskem Koroškem. Verniki so obiskovali tudi cerkve so- sednjih župnij, ki ne sodijo v obravnavano obmo- čje, in sicer so iz Gornjega Grada in Luč hodili na kranjsko stran Črnivca, na Kališe, Sv. Primoža in v Zgornji Tuhinj. Iz Rečice so šli proti vzhodu, in sicer na Dobrovlje nad Braslovčami, iz Rečice in Gornjega Grada na Čreto nad Vranskim, iz Mo- zirja in Rečice pa na Skorno ali k sv. Florijanu nad Šoštanjem. Ugotovili smo, da je na obravnavanem ozem- lju imelo romarski značaj kar dvanajst cerkva. Največ jih je bilo postavljenih oziroma je ro- marski status dobilo v 17. stoletju, torej v času katoliške obnove. To so cerkve na Belih Vodah, v Radegundi in Šmihelu, kjer so se ljudje začeli zbirati verjetno bolj spontano, cerkev v Rosuljah, kjer sta romanja verjetno spodbudili ustanovitev bratovščine sv. Jožefa in izpostavljena podoba te- ga svetnika, ter Marijina cerkev v Nazarjah, kjer je dal prvo kapelo postaviti škof Hren prav zato, da bi se razvilo češčenje. Le tri cerkve, Marijina v Solčavi, cerkev sv. Jošta v Rovtu ter sv. Lenarta pri Gornjem Gradu, so bile verjetno romarske že v visokem srednjem veku; v Solčavi so častili še ohranjen milostni Marijin kip iz 13. stoletja, pri drugih dveh cerkvah pa je morda kar kraj sam veljal za svetega, saj ne stojita v naselju, ampak na precej odročnem kraju. Marijina cerkev v Ko- karjah je postala romarska leta 1453, ko so k njej prvič vodili votivne procesije, zatem pa so prešle v navado. Cerkev v Novi Štifti je tipična štiftarska cerkev iz sredine 16. stoletja, ki jo je zelo uspeš- no populariziral Tomaž Hren. Le dve cerkvi sta postali romarski v 18. stoletju oziroma v prvi četr- tini tega stoletja: v Radmirju in Okonini. V obeh so načrtno izpostavili sliki popularnih svetnikov, s tem da je prva cerkev doživela bliskovit razvoj, druga pa ne. Od dvanajstih romarskih cerkva jih je bilo kar pet na območju gornjegrajske župnije, tri na ob- močju rečiške, dve na območju mozirske ter po ena na območju ljubenske in solčavske župnije. Ker za ostale štajerske župnije še nimamo na- tančnih topografskih študij, lahko podatke pri- merjamo le z gorenjskimi župnijami (brez dveh ljubljanskih), kjer je bila v župnijah po ena ali štiri romarske cerkve, odvisno od velikosti – gor- njegrajska župnija torej izstopa. Dve gornjegraj- ski cerkvi pa izstopata tudi po velikosti: prvotna cerkev v Novi Štifti je v dolžino merila kar prib- ližno 32 m, cerkev v Radmirju, ki je tudi najmar- kantnejša, pa 26 m. Nazarska cerkev je največja, saj skupaj z loretsko kapelo v dolžino meri kar 34 m. Marijina cerkev v Novi Štifti se lahko po obiskanosti primerja z najbolj obiskanimi Mari- jinimi cerkvami na Gorenjskem, kot so Šmarna gora, Blejski otok, Crngrob in Dobrova, ki so vse srednjeveškega izvora. Gotovo pa nobena cer- kev, pri kateri bi se romanja začela v 18. stoletju, ni doživela takega obiska kot cerkev v Radmirju. Pomen romarskih cerkva na tem območju bo si- cer mogoče ovrednotiti šele potem, ko bodo take študije izdelane tudi za druge župnije na sloven- skem Štajerskem. Morda bi se izkazalo, da je bilo na tem območju nadpovprečno veliko pomemb- nih romarskih cerkva, ki so bile tudi nadpovpreč- no velike, čemur je morda botrovalo dejstvo, da so vse župnije pripadale ljubljanski škofiji. Financiranje Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6- 0199 (Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. IZJAVA O DOSTOpU DO RAZISKOVALNIH pODATKOV Pri raziskavi za pripravo prispevka niso bili ustvarjeni ali analizirani nobeni novi raziskovalni podatki. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana Gornji Grad, Patronat, fasc. 12, Matrikula Sv. Jurij ob Taboru, 1744. Gornji Grad, Patronat, fasc. 18, Matrikula Ljubno, 18. stoletje. 711 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Gornji Grad, Patronat, fasc. 22, Matrikula Mozirje, 1762. Gornji Grad, Patronat, fasc. 23, Matrikula Solčava, 1744. Gornji Grad, Patronat, fasc. 25, Matrikula Motnik, 1704. Gornji Grad, Patronat, fasc. 28, Matrikula Rečica, 1693. Gornji Grad, Patronat, fasc. 35, Matrikula Razbor pri Slovenj Gradcu, 1726. Gornji Grad, Patronat, fasc. 47, Matrikula Trbovlje, 1744. Gornji Grad, Patronat, fasc. 48, Matrikula Vransko, 1744. Gornji Grad, Patronat, fasc. 5, Matrikula Gornji Grad, 1732. Gornji Grad, Patronat, fasc. 51, Matrikula Črna na Koroškem, 1694. Gornji Grad, Patronat, fasc. 74, Matrikula Prebold, 1748. ŠAL (Škofijski arhiv), Vizitacije (VIZ), 6, 7. ŽA (Župnijski arhiv) Cerklje, Razne knjige, šk. 3, Matrikula Cerklje, 1668. ŽA Dobovec, Razne knjige, šk. 1, Matrikula Dobo- vec, s.d. ŽA Dolsko, Razne knjige, šk. 1, Matrikula Dolsko, s.d. ŽA Kamnik, Razne knjige, šk. 4, Matrikula Kam- nik, 1749. ŽA Komenda, Razne knjige, šk. 1, Matrikula Ko- menda, 1734. ŽA Krašnja, Razne knjige, Matrikula, 1744. ŽA Mengeš, Razne knjige, šk. 2, Matrikula Mengeš, 1746. ŽA Moravče, Razne knjige, šk. 10, Matrikula, 1802. ŽA Selca, Razne knjige, šk. 4, Matrikula Selca, 1755. ŽA Stara Loka, Razne knjige, fasc. 7, Matrikula Sta- ra Loka, 1774. ŽA Svibno, Razne knjige, šk. 1, Matrikula Svibno, 1746. ŽA Šmartno v Tuhinju, Razne knjige, šk. 3, Matri- kula Zgornji Tuhinj, 1746. ŽA Vodice, Razne knjige, šk. 10, Matrikula Vodice, 1777. LITERATURA Ambrožič, Matjaž: Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem. Acta historiae artis Slo­ venica 19, 2014, št. 1, str. 17–52. Benedik, Metod: Iz protokolov ljubljanskih škofov. Protokol I., 128–53 za leta 1606–1611. Acta ecclesiastica Sloveniae 10, 1988, str. 7–160. Cevc, Anica: Dela Johanna Lucasa Krackerja v Slove- niji. Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 37, 2001, št. 1–2, str. 23–42. Cevc, Emilijan: Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom. Ljubljana: Slovenska matica, 1981. Cevc, Emilijan: Mojster Solčavske Marije. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. III, 1955, str. 105–146. Cevc, Emilijan: O Frančiškovih svetiščih in podobah na Slovenskem. Frančišek Ksaver, Ignacijev prijatelj (ur. Jože Kokalj). Ljubljana: Župnijski urad Dravlje, 1990, str. 131–183. Dolinar, France Martin: Romanja kot oblika verskega turizma. Razvoj turizma v Sloveniji. Zbornik referatov (ur. Franc Rozman, Žarko Lazarević). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996, str. 32–36. Drobci iz zgodovine župnije, Župnija Ljubljana Šentvid. 900 let (ur. Matej Zevnik, Lojze Uran, Andrej Mrak, Fanči Šarf, Tone Erman). Ljubljana: Župnijski urad Ljubljana-Šentvid, 1991, str. 34–40. Friess, Edmund in Gugitz, Gustav: Die Franz Xaver- -Wallfahrt zu Oberburg. Eine untersteirische Ba- rockkultstätte und die raümliche Reichweite ihres Einflusses. Österreichische Zeitschrift für Volkskunde, XII, 61, 1958, str. 83–140. Gugitz, Gustav: Österreichs Gnadenstätten in Kult und Brauch, 4. Wien: Hollinek, 1955. Hajnšek, Odilo: Marijine božje poti. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1971. Höfler, Janez: Srednjeveške freske v Sloveniji, 4. Vzhodna Slovenija. Ljubljana: Družina, 2004. Hoppe, Alfred: Des Österreichers Wallfahrtsorte. Wien: St. Norbertus-Verlag, 1913. Kemperl, Metoda in Vidmar, Luka: Barok na Sloven­ skem. Sakralni prostori. Ljubljana: Cankarjeva za- ložba, 2014. Kemperl, Metoda: Božje poti Kamničanov v času baro- ka. Kamniški zbornik, XIV, 1998, str. 71–86. Kemperl, Metoda: Korpus poznobaročne sakralne arhi­ tekture na slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Filozof- ska fakulteta, 2007. Kemperl, Metoda: Načrti Johanna Schöbla za gradnjo nove romarske cerkve v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Historia artis magistra. Amicorum discipulo­ rumque munuscula Johanni Höfler septuagenario dica­ ta (ur. Renata Novak Klemenčič, Samo Štefanac). Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, SUZD, 2012, str. 369–375. Kemperl, Metoda: Paglovčeva matrikula iz leta 1752. Paglovčev zbornik. Zbornik referatov s simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu (1679–1759) (ur. Marjeta Humar). Kamnik: Občina, 2001, str. 86–95. Kemperl, Metoda: Podružnična cerkev Matere Božje na Rosuljah nad Ljubnim. Leksikon cerkva na Slo­ venskem. Škofija Celje. Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 47–51. 712 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka Kemperl, Metoda: Podružnična cerkev sv. Florijana v Florjanu pri Gornjem Gradu. Leksikon cerkva na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva druž- ba, 2006, str. 36–38. Kemperl, Metoda: Podružnična cerkev sv. Jakoba Sta- rejšega v Okonini. Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Celje. Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vid- mar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 106–109. Kemperl, Metoda: Podružnična cerkev sv. Radegunde v Radegundi. Leksikon cerkva na Slovenskem: Ško­ fija Celje. Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 148–150. Kemperl, Metoda: Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano. Ljub- ljana: Mohorjeva družba, 2011. Kemperl, Metoda: Župnijska cerkev Marije Snežne v Solčavi. Leksikon cerkva na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 126–130. Kemperl, Metoda: Župnijska cerkev sv. nadangela Mi- haela. Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Celje. Dekanija Gornji Grad (ur. Luka Vidmar). Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2006, str. 146–148. Komelj, Ivan: Gotska arhitektura na Slovenskem. Razvoj stavbnih členov in cerkvenega prostora. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. Kovačič, Fran: Zgodovina lavantinske škofije (1228–1928). Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat, 1928. Kumer, Zmaga: Lepa si, roža Marija. Zbirka slovenskih ljudskih pesmi o Mariji. Celje 1988. Lavrič, Ana: Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja: Vizitacije kot vir za umetnostno zgodovino. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. DOI: https://doi. org/10.3986/9789612540203 Lavrič, Ana: Umetnostna dejavnost škofa Otona Fride- rika Buchheima v Ljubljanski škofiji. Acta historiae artis Slovenica, 9, 2004, 31–69. Lavrič, Ana: Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. Ljubljana: SAZU, 1988. Menaše, Lev: Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne. Celje: Mohorjeva družba, 1994. Orožen, Ignaz: Das Bisthum und Diözese Lavant, II. 2.: Das Dekanat Oberburg. Marburg; Selbstverlag 1877. Orožen, Ignaz: Das Bisthum und Diözese Lavant, V.: Das Dekanat Schallthal. Graz: Selbstverlag, 1884. Orožen, Janko: Zgodovina Zagorja ob Savi I. Zagorje ob Savi: Občinska konferenca SZDL, 1980. Petrič, Franci: Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina, 2008. Poles, Rok in Gmajner Korošec, Marjana in Lalek, Ni- ka: Sakralna dediščina Šaleške doline. Velenje: Pozoj, 1998. Rozman, Ksenija: Katalog: Slikarstvo. Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, I. Ljubljana: Narodna galeri- ja, 1969, str. 133–148. Schweigert, Horst: Solčavska Marija. Gotika v Sloveni­ ji (ur. Janez Höfler). Ljubljana: Narodna galerija, 1995, str. 139, 140. Stegenšek, Avguštin: Dekanija Gornjegrajska. Maribor: samozaložba, 1905 (Cerkveni spomeniki lavantin- ske škofije, 1). Štrekelj, Karel: Slovenske narodne pesmi, III. Ljubljana 1902–1907. Štukl, France: Knjiga hiš v Škofji Loki III. Stara Loka in njene hiše. Škofja Loka: Zgodovinski arhiv, 1996. Volčič, Janez: Življenje preblažene Device in Matere Mari­ je in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Celovec: Družba sv. Mohora, 1884–1891. Volčjak, Jure: Vizitacijski zapisniki kranjskih arhidiakona­ tov goriške nadškofije 1761–1771, 6. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2023. Vrišer, Sergej in Simoniti, Marjetica: Radmirska cerkev. Radmirska zakladnica. Maribor: Obzorja, 1979. Vrišer, Sergej: Baročno kiparstvo na slovenskem Štajer­ skem. Ljubljana: Slovenska matica, 1992. Wlattnig, Robert: Maša sv. Erharda. Gotika v Sloveni­ ji (ur. Janez Höfler). Ljubljana: Narodna galerija, 1995, str. 153–155. Žakelj, Filip: Zdrava Marija, milosti polna. V Adroguéju (Argentina): Marijina kongregacija slovenskih bo- goslovcev, 1960. Žigon, Andreja: Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem. Celje: Mohorjeva družba, 1982. Žužek, Anton: Marija zvezda v Novi Štifti. Nova Štifta: Župnijski urad, 1981. SUMMARY Pilgrimages and Pilgrimage Churches in the Upper Savinja Valley during the Baroque Period The article examines pilgrimages and pilgrimage pro- cessions that took place in pre-Josephinian parishes of the Upper Savinja Valley during the Baroque period. Drawing on registers and visitation records, the calendar of pil- grimage processions is presented, followed by a system- atic discussion of all pilgrimage churches in the region. It was found that all parishes organised between four and up to fourteen pilgrimage processions annually in the period concerned. These were usually held to pilgrimage church- es in neighbouring parishes, as there are many churches in the area that are important for pilgrims, e. g. in Nova Štifta, Nazarje, Solčava, Kokarje, and Radmirje. At least once a year, believers from almost all parishes set off in procession to more distant destinations in Upper Carnio- 713 | kronika 73 � 2025 3 metoda kemperl |  romanja in romarske cerkve v zgornji savinjski dolini v času baroka la and Carinthia, in particular to Šmarna gora, Limbarska gora, Uršlja gora and Maria Saal. In the area in question twelve churches served as places of pilgrimage sites. Most of them were built in the seventeenth century, during the time of the Catholic estoration, or received their status as pilgrimage churches. Three probably already served as places of pilgrimage in the High Middle Ages, one became a pilgrimage church in the 15th century, one in the 16th cen- tury, and two in the 18th century. The parish of Gornji Grad stands out due to the number of pilgrimage churches and their significance. Further research into the pilgrimage processions in Styria could perhaps even reveal an unusu- ally high number of important and above-average pilgrim- age churches in this area, possibly due to the fact that all the parishes belong to the Diocese of Ljubljana.