Kako je risati zemljevid Solske občine. |a navedenim učilorn pride na vrsto risanje šolske občine. Predno se prične s tem delora, potrebno je šolsko občino popolnoraa poznati, kar ni važno samo za risanje, arapak sploh za vsacega, ki se bavi z ljudsko šolskim poukora. Malokorau bode rnogoče zeraeljsko površje in njegove oblike spoznati popolnoma iz špecijalnih vojaških zemljevidov. Zaradi tega vzemi v prvo v roke n. pr. Reitzner, Situationszeichnen, ki stane samo nekaj krajcarjev, ali pa ,,Schllissel zur Darstellung militarischer Aufnahmen", kar ima tudi naša okrajna učiteljska knjižnica. Še bolje pa bode, ako se prečita tudi ,,Reitzners Terrainlehre". Tudi novejša izdaja Kozenovega atlanta ima prav dobro razpravo o čitanji zemljevidov. V teh navodih se nahaja vse, eesar treba za razumljenje zemeljskega površja. Ko si se temu priučil, kar pač ne stane mnogo časa in truda, prepotuj še špecijalno karto v roki, ali še bolje s karto 1 :25.000, katere posamezni listi se naroče v c. kr. vojaškern geografičnera zavodu po 3 gld. 10 kr. vso občino, ako pa je jako hribovita, vsaj precejšen del. To potovanje je toliko zabavno in zanimivo, da ti ne bode prav nič žal za cas, kateri si v to svrho porabil. S tem dobiš veliko veselja do narave in naučil se bodeš razumevati posebne oblike gorovja. Na zernljevidu 1:25.000 je v gorskem terenu prav mnogo krivih črt, ki so na nekaterih krajih prav blizu jedna zraven druge, a na druzih zopet bolj narazen. Te črte značijo višine plasti (Hohenschichten) od 20 do 20 m. Ako se te črte prepavzirajo in preneso na trd debel papir, ter posamezne te plasti izrežejo, dobi se iz tega slika dotičnega gorskega terena. Na ta naoin se izdeljujejo pridvižni zemljevidi wReliefkarten". O tem praktično več morda pri prihodnjem društvenem zborovanji. Horaec je varn vsacemu znan. Na zemljevidu 1:25.000 viditi ga je, kakor kak madež. Nevešč v umevanji tega zemljevida, ne bode našel tu nič zanimivega, oblike tega priprostega hribca ne bode dobil iz raznih šraf. In vendar kako naravno se vidi dvignen ves teren iznad vasi Nožce in Homec, kar bode lakoj jasno iz sledečega. Iz krivih črt 2, 3, 4, 5, 8, ki se nahajajo v podobi 3, ki znači Homec v meri 1:5000 izrezal sem iz trdega papirja 5 plasti, in sicer plast 2, 6'6 w/», plasti 3, 6, po 3'3 mm debeli in zadnjo plast 6, ki je za 14 m višja nego plast 8 in 4, 4*6 nnn debelo. Za višino sem nararec vzel večjo mero, nego za širjavo in daljavo in sicer 1:3000, da se značaj hriba bolje spozna, kar pa seveda ni prav naravno, ker je pobočni kot (Boschungswinkel) prevelik. Zaradi tega pride na vsak m višine 0*33 mm. Te izrezane plasti ena na drugo položene, pritrjene na podlago zarisano črto 1 in potem s kitom zaravnane, predstavljajo nam Horaec v manjši meri, kakor je resnično v naravi, abstrahujoč nekoliko preveliko višino. Tudi prerez Homca nam kaže od jedne strani obliko terena. Potegnimo v sliki pod. 3 jedno črto na katero stran koli hočemo n. pr. črto p r. K tej črti potegnemo vstričnico p, r, na katerej napravimo navpicnic s, n. Na teh naznacirao višine plasti po 6*6, oziroraa 3*3 mm in potegnemo vstričnice k, p, r. — Ako projicirarao vstrično k s, n, točke 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 itd. in projekcije teh toček, t. j. 2' 3' 4' 5' 6' V 8' i. dr. zjedinimo, dobimo prerez Homca od severa proti jugu v nameru črte p r, ali natančno konturo tega hribca, ako ga pogledamo od zapadne strani. — Prerez u v kaže Homec od vzhoda proti zahodu ali njegovo konturo z južne strani. Kdor se tedaj na zemljevidu dobro izpozna, temu se takoj na prvi pogled pokaže značaj doticnega gorovja. Po večji ali manji oddaljenosti številu plastinih črt in kakovosti šraf ve natančno, je li fiksirano gorovje nizko ali visoko, več ali raanj nagnjeno. Ko si tedaj prepotoval vsaj večji del šolske občine, določi velikost kopije po vojaškem zemljevidu 1:25.000, kakor tudi mere, bržkone 1:5000, prični na prej omenjeni način kopirati, omejivši popred prostor na izvirniku in kopiji. Z risancem potera najprvo naznači meje davčnih občin z — ... — ... in za tem meje šolske občine z — . . ., kar se na izgotovljenem načrtu pozneje pobarva temno rudeče ali rujavo. Val. Burnik. (Konec prih.) k<<!/t_/_^^Vt-O