IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART
Tiskano 4000 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/7 oproščeno plačevanja ■ temeljnega prometnega davka od proizvodov.
BOBU BOB
Je že res, da smo znova na velikem prepihu, zaradi katerega nas lahko krepko zaboli glava. Ocenjujemo namreč uspešnost dveletnega delovanja delegatskega sistema, delegatskega odločanja in sporazumevanja.
Krivico bi storili, če bi kar vsepoprek kritizirali, ne da bi ob tem tudi argumentirano ločili zrnje od plevela.
Marsikaj je narobe, je slabo. marsikaj pa se je kljub težavam obrnilo na bolje.
Dosegli smo nekaj novih delovnih uspehov, ki so nam lahko v ponos.
Biti delegat danes ni več zanimivo in tudi ne privlačno. Kritika za slabo delo je namreč na moč neusmiljena, nejevolja ljudi pa vse večja. Delegati so razpeti med željami in resničnostmi, med bazo in organi, v katerih sodelujejo. Marsikje tega ni in tudi zato je vse preveč papirnatega odločanja in suhoparnega dvigovanja rok za gole odloke, ne pa za življenjska vprašanja ljudi, menijo tudi nekateri Lenarčani.
Bo držalo, vsaj so zdaj, materiali za delegatske skupščine pa so bojda še vedno neprebavljivi, preobsežni in nerazumljivi. Delegati gredo mimo njih, ostajajo neinformirani. Nein-formiran delegat pa tudi težko presoja in odloča, mar ne?
In še tole posebej je - vprašljiva sklepčnost že v temeljni delegaciji, izgubi se veliko delovnih ur, časa in denarja. Ljudje ne sprejemajo etiketiranih gradiv in laskavih obljub — želijo dejanja.
M. TOŠ
novice
LETO 5 ŠT. 1 MAREC 1988
LENART
Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kur-bus, Jože Dreu, Leopold Hameršak, Marija Jančič, Bojan Tomažič in Marjan Hanl
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
ALI 0 RESOLUCIJAH NEKOLIKO DRUGAČE
OD ŠTEVILKE DO ŠTEVILKE ...
Resolucije o družbeno-gospo-darskem razvoju občine so vselej deležne precejšnje pozornosti. Morda tudi zaradi tega, ker od golih odstotkov predvidene rasti tega in onega preveč pričakujemo. Kako ne, saj so ta predvidevanja včasih resnično obetavna. Večkrat pa lahko slišimo na račun številk in izračunov marsikatero pikro — niso namreč realne. Ali pa pride vmes tudi kaj nepredvidenega, nepričakovanega, vendar za ljudi še kako pomembnega. Lenarška razvojna prizadevanja so jasna — zato tudi reso-lucijsko začrtanih ciljev ne želimo prepisovati in ponavljati. Škoda bi bilo časa, papirja in črnila. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker je o dokumentu bilo veliko razprav, delegatskih in drugačnih.
Poglejmo na primer področje sprejemanje planskih dokumentov sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart. Problematika je precej specifična, je ugotovil občinski Izvršni svet, saj v skladu z veljavno zakonodajo te dokumente pregleduje posebna medresorska
komisija. Kljub številnim intervencijam za čimprejšnji pregled dolgoročnega plana občine Lenart, tega še ni bilo. In ker znamo biti bolj papeški od papeža, se že ob tem porajajo težnje po dodatnih spremembah, predvsem pod vplivom znanih ekonomskih razmer. Najbolj je problematično področje prostorskih delov družbenega plana. Te akte smo v preteklosti kar venomer spreminjali in dopolnjevali. Kot da ne bi imeli pametnejšega dela. Drobna cvetka, ki je zrasla v nekaterih razpravah, je lep dokaz naše nemoči dobrega usklajevanja in dogovarjanja. Nekateri bi namreč želeli iz lenarških logov in dolin narediti krajinske parke in podobne reči. Že prav, da imamo to pred očmi, pa vendarle glejmo na dejstva trezneje.
Tam, kjer že danes raste najboljše žito, naj raste tudi jutri in pojutrišnjem. No, da ne bi preveč zašli v prostorsko urejanje, pustimo to strokovnjakom, želeli ali ne. Resolucija predvideva napredek prav na vseh področjih. Še zlasti je pomembno, v kolikšni
meri bodo zaživela prizadevanja za hitrejši razvoj kmetijstva in industrije, dveh najvitalnejših nosilcev razvoja in napredka. Kmetijstvo pestijo tudi cenovni nesmisli, viden je že padec kmetijske proizvodnje, zlasti živinorejske. Po svoje se nam maščuje tudi neustrezen odnos družbe do kmetijstva v prvih povojnih letih.
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, smo govorili. Zakaj je potem ostalo kar precej neobdelanega sveta? Čez noč se vsega ne da rešiti. — moralo pa bi se že včeraj. Prestrukturiranje gospodarstva tudi ni muha enodnevnica — je proces, ki neusmiljeno terja veliko dela in predvsem spremembe miselnosti. Z nekvalificirano delovno silo ne bomo obvladovali zahtevnejše tehnologije. Znanju pa tako ali drugače dajemo izjemno velik povdarek v številnih sklepih in resolucijah — le da je vsakdanjik nekoliko drugačnejši. Zakaj sicer tolikšno število mladih, ki se po končani osnovni šoli takoj zaposlijo v združenem delu?
M. T.
V DO CENTROVOD. V TOZD ORODJE IN V TOZD PROIZVODNJA BOJLERJEV
NOVE NALOŽBE PRINAŠAJO KAKOVOST
Med letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci je tudi direktor lenar-škega Klemosa Avgust Seničar. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Domačih novic z željo, da bi tudi v prihodnje smelo stal na čelu Klemosa in njegovih velikih razvojnih prizadevanj.
Svetleče Uniorjevo ime na pročelju upravne zgradbe TOZD-a Orodje Lenart je garancija za kakovost. Ko bi le uresničili predvidene načrte, ki so jih začasno zavrli ukrepi zvezne vlade.
Unior — zvezni ukrepi so odložili skorajšnji začetek
V podrobnem elaboratu za proizvodnjo plastike so v TOZD Orodje predvideli velik tehnološki skok na tem področju. Veljal naj bi okrog
Nedorečenost mnogih ukrepov, v glavnem tistih, ki jih uveljavlja Zvezni izvršni svet, vnaša v poslovno politiko večine organizacij združenega dela negotovost. Smeli koraki v nove naložbe so tako redkost, ki ji treba nameniti posebno pozornost. V Centrovodu so zasnovali širitev na način, ki je za lenarške razmere nov; v TOZD Orodje zreškega Uniorja so prav omenjeni ukrepi tisti, ki še vnašajo negotovost, vendar je nov tehnološki skok z novim proizvodnim programom precej obetaven; obnovljena, pravzaprav nova tehnološka linija v TOZD Proizvodnja boj-lerjev pa bo ob mnogo višji kakovosti izdelkov prinesla še druge prednosti.
štiri mjlijarde in pol, vendar so ukrepi zvezne vlade izvajanje načrtov predložili vsaj do konca marca. Zato lahko predstavimo le načrt, ki ima prav tako velike možnosti:
Iz novega materiala (polietilen teristalat) PET, ki bi zamenjal dosedanji PVC, naj bi izdelovali tri osnovne skupine izdelkov iz plastike, in sicer steklenice, ki bi zaradi kakovostnejšega in primernejšega materiala zamenjale dosedanje plastenke na domačem in tudi na tujem trgu, plastične ročaje za orodje in embalažo ter najzahtevnejšo skupino — tehnično plastiko, ki bi zaradi svojega programa — visokokakovostnih plastičnih elementov, na primer za izdelavo raznih zobnikov, zahtevala ob najsodobnejši tehnologijo tudi največ znanja. Nova tehnologija z novim materialom sledi novim strokovnim in tudi ekološkim zahtevam. Ta-koimenovani PET omogoča ponovno uporabo surovine, proizvodnja je bistveno cenejša, potrebno je manj energije, kakovost in primernost izdelkov pa sta bistveno višji. Zaenkrat govorimo torej le o načrtu, ki pa ga lahko pričnejo izvajati takoj, ko bo na zvezni ravni jasneje.
Dva zamišljena direktorja — iz Centrovoda in Podravine Durdevac — dva resna obraza. Le o čem razmišljata — morda o zares obetavni prihodnosti?
• Nova lužilnica v Proizvodnji bojlerjev bo odpravila dosedanje ozko grlo in dvignila kakovost
Za obnovitev Luzilnice, ki je v 10 letih povsem dotrajal in je pomenila ozko grlo v proizvodnji, so v lenarski TOZD TVT namenili 400 milijonov dinarjev. Oprema po pogodbi z Inženiringom iz Kranja že prihaja, tako da bodo staro lužilnico v času kolektivnega dopusta v avgustu zamenjali z novo. Njena zmogljivost bo 30 do 40 odstotkov večja od sedanje, kakovost bo bistveno večja, prav tako pa bodo lahko ukinili nično izmeno. Z uvedbo nove luzilne linije pa bodo tudi v TOZD Proizvodnje bojlerjev odgovorili na ekološke zahteve. Odpadle vode, ki zdaj ne ustrezajo predpisom in se iztekajo v potok Velko, bodo bistveno čistejše.
Trije koraki v prihodnost torej, ki bodo v treh organizacijah združenega dela še bolj trdno zasidrali spoznanje, ki se mu ponekod še izigibajo: samo tehnološko izboljšana, cenejša, vendar kakovostnejša proizvodnja je jamstvo za uspeh.
EDVARD PUKŠlC
ŠIRITEV PREK OBČINSKIH IN REPUBLIŠKIH MEJ
V Centrovodu so za to obdobje načrtovali novo tehnologijo za novo proizvodnjo. Izdelan investicijski projekt je predvideval širitev proizvodnega programa — suho malto — ob obstoječem objektu pri Lenartu, vendar so z nakupom celovite tehnološke enote v hrvaškem Durdevcu na eni strani ugodili vsem prostorskim pomislekom, zlasti ekološkim, na drugi strani pa so si odprli novo razvojno pot velikih možnosti. V Durdevcu tako deluje od začetka letošnjega leta Centro-vodova poslovna enota Proizvodnja gradbenih materialov. Vredna je okrog 15 novih milijard, zgrajena je bila leta 1983, vendar brez pravih programov ni mogla zadihati s polnimi pljuči. Centrovod je prevzel celotno tehnologijo z objekti in zemljiščem vred ter z 41 delavci in z obveznostjo odplačila kreditov v višini 160 milijonov. Takšna je bližnja preteklost. Sedanjost pa je zelo obetavna: Durdevac takorekoč leži na pesku, ki predstavlja okrog 70% potrebnih surovin. Nova poslovna enota ima lastno separacijo peska, tako da bo nov proizvodni program zajel celovit surovinsko proizvodni krog: sušilnico peska, proizvodnjo gradbenih materialov, skladiščenje, železokrivnico in be-tonarno. Skratka, gre za velik korak Centrovoda, ki ga bomo natančneje predstavili v eni prihodnjih številk Domačih novic s posebno reportažo iz Durdevca.
Odpadle vode iz TVT Boris Kidrič pri Lenartu ne bodo več onesnaževale okolja. Posnemanje vredna poteza v prizadevanjih za čisto in zdravo okolje.
POVEDALE STE NAM . . .
OB 8. MARCU, DNEVU ŽENA
Položaj ženske je danes bistveno drugačen kot je bil n. pr. pred nekaj desetletji. Drugačen v pozitivni smeri, saj je ženska danes mnogo bolj enakopravna z moškimi. Ta položaj v družini in družbi pa si mora seveda priboriti. Upoštevana je toliko, kot je njen interes, da se vključi v družbena dogajanja. Dolgo je to področje veljalo za privilegij moških, vendar je pravica in dolžnost tudi nas žensk, da se vključujemo v krajevno samoupravo in delo društev. Z umirjenostjo in preudarnostjo smo sposobne mnoge zadeve izpeljati celo bolj uspešno kot moški, ki so včasih v odločitvah hitri in za-letavi.
Družba danes posveča mnogo več pozornosti praznovanju samega 8. marca. V naši občini že vrsto let organiziramo na ta dan (Svet za družbeno aktivnost žensk pri Občinski konferenci SZDL Lenart) ogled gledaliških predstav v Mariboru ter vsaki dve leti obiske žena v pobratenih občinah Brus in Knič. Ta srečanja so nepozabna in bi jih bilo potrebno obdržati.
Ob tej priliki bi se zahvalila vsem ženskam aktiva kmečkih žena naše krajevne skupnosti za kvalitetno pripravljene kulinarične razstave v lanskem letu ob krajevnem prazniku, vinskem sejmu v Mariboru ter na otvoritvi hladilniškega centra pri Lenartu. S takimi dejanji samo potrjujemo pomen in vlogo ženske v naši družbi.
Ob koncu bi izrekla iskrene čestitke ob prazniku 8. marcu vsem delavkam na kmetiji, za strojem ali v družbenih službah — z željo, da ta praznik postane še bolj simbol naših prizadevanj in zahtev po stabilni in demokratični družbi.
Terezija Petrič Gradišče — Gočova
Vsak praznik ima zame svoj pomen.
Moji mami, šopek rožic ti poklanjam, so zame najlepše in najtoplejše pesmi, ki jih zapo-jejo ali recitirajo naši otroci ob 8. marcu — Dnevu žena.
V vseh delovnih sredinah se trudijo, da bi čim lepše proslavili naš praznik. Meni ni toliko do tega praznovanja, ki se odvija na ta dan. Več mi pomeni, da se kot ženska uveljavljam skozi celo leto. Kot delavka, mati, gospodinja in žena nosim veliko breme. Odgovornost, ki jo s tem prevzemam, me vedno bolj uklešča in stiska v obroč današnjega časa. Zahteve so vedno večje. Več in dobro delati, se nenehno izpopolnjevati, učiti, se prilagoditi na nove, zahtevne čase, to mi kot ženi jemlje vse več prostega časa.
Občutek imam, da se vse preveč zavedam obveznosti kot pravic. O popolni enakopravnosti z moškimi niti ne razmišljam. Po moje je treba spremeniti mišljenje vseh. Tudi družba kot celota nalaga ženski večje breme in odgovornost kot moškim.
Če bi se vsi odgovorni, ki nam kreirajo naš današnji čas, tako zelo zavzeli, kot se mati zavzema in skrbi za svojega otroka, sem prepričana, da ne bi zabredli v take težave, kot smo. Še bolj pa me skrbi naša prihodnost, ki se kaže v zelo mračni luči.
Samo s praznovanjem 8. marca ženske ne bomo stopile korak naprej, ampak se bomo morale temeljito spoprijeti z nalogami, ki so pred nami, kajti le tako bomo bliže našim zahtevam po enakopravnosti.
Marija Galun Cerkvenjak
Pravzaprav o dnevu žena nisem nikoli posebej razmišljala.
Preprosto sem ga doživljala kot dan, ko smo svojim materam, babicam prinašali cvetje in čestitke. Ta dan smo se tudi posebej potrudili, da smo bili pridni in ubogljivi, pospravljali smo, čistili, šli v trgovino.
Danes razmišljamo o tem drugače, bolj po materinsko.
Navsezadnje bi bil lahko košček tega, kar nam je ob tem dnevu podarjenega, razdeljeno na vse dni v letu, vsak dan bi lahko z drobnimi pozornostmi razveseljevali matere, žene. Tako pa ostaja skozi vse leto stara resnica, žena in mati je steber družine, na njej sloni vse breme materinstva in vzgoje otrok, razdaja se v službi in ob kupu drugih aktivnosti. Zato bi bilo prav, ko bi bile upoštevane in spoštovane zaradi svoje vloge, ki jo odgiramo v družini in družbi, ko bi nas kdaj tudi pohvalili in izrazili priznanje. Tako pa postaja naše delo samo po sebi razumljivo in umevno, nihče se niti ne vpraša, kako to zmoremo. Kako zmore vse to delavka, ki se 8 ur sklanja nad strojem, kako kmetica, ki jo čakata živina in polje, kako delavka na odgovornem delovnem mestu? Koliko lahko dajemo našim otrokom? Ali še sploh najdemo dovolj časa za njihovo vzgojo, ljubezen in tolažbo? In navsezadnje prav malo časa nam ostaja za nas same za lastno razvedilo in sprostitev, za izbraževanje in kulturno udejstvovanje. Prehiteva nas hiter življenjski tok, v katerem se včasih skorajda že izgubljamo.
Darinka Čobec Voličina
Prisrčen dan je to — lučke v otroških očeh, veselje, pričakovanje nečesa lepega, novega.
ZA LEPŠI VIDEZ IN KORIST VSEH NAS
V zadovoljstvo nas vseh bomo to pomlad začeli spreminjati podobo centra Lenarta, saj bomo na lokaciji nekdanjih skladiščnih prostorov za sadje začeli graditi poslovno stanovanjsko zgradbo, ki se bo po svoii arhitekturi, tako zago-tovljajo strokovnjaki, vključevala v okolje trga Lenarta. Ker kroži dosti različnih govoric o primernosti loka-cije; vas želimo seznaniti, da bodo kletni prostori namenjeni poslovnim prostorom — trgovini PIK iz Lenarta in trgovini s čevlji.
Pritličje, dve etaži ter man-sarda bodo nemenjeni stanovanjem. Vhod v poslovne prostore bo s Kraigherjeve ceste, v stanovanja pa ž Ni-kove ulice.
S smotrno izkoriščenostjo dragega komunalno urejenega mestnega prostora bomo pridobili okrog 206 m1 poslovnih prostorov in 1655 m! stanovanjske površine, oziroma 31 stanovanj od garsonjer do tro-sobnih stanovanj. Izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov financirajo delovne organizacije in skupnosti ter sklad solidarnosti.
Da bi čim manj motili prometne tokove na Nikovi ulici in življenje ob njej, si prizadevamo ustrezno urediti parkirne prostore na lokaciji sedanje vage. Tudi na druge krajevne centre nismo pozabili, čeprav v tem letu ne nameravamo izvajati novogradenj, temveč bomo vlagali sredstva v vzdrževanje in obnovo že obstoječih stanovanj in stanovanjskih zgradb.
Našo učinkovitost najbolj ovirajo sprejeti interventni zakoni glede zbiranja sredstev za novogradnjo (Zakon o celotnem prihodku in dohodku), saj v tekočem letu v občini ne zberemo toliko sredstev, da bi lahko začeli z novogradnjo vsaj 20 stanovanjske gradbe. Pojavlja pa se tudi problem zagotavljanja komunalno urejenega prostora.
Poleg družbene gradnje je v občini močno prisotna individualna gradnja. Individualni graditelji imajo možnost, aa se pri razreševanju svojih stanovanjskih problemov vključujejo v stanovanjsko zadrugo Maribor.
Majda Bezjak
VSEGA JE ENKRAT KONEC
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije objavlja RAZPIS
za sprejem učencev v kadetsko šolo za miličnike Na razpis se lahko prijavijo mladinci, državljani SFRJ, ki
—	so uspešno končali osnovno šolo,
—	niso starejši od 17 let,
—	so telesno in duševno zdravi,
—	s pravnomočno sodno odločbo nimajo vzgojnega ukrepa,
—	niso v kazenskem postopku,
—	obvladajo slovenski jezik.
—	so po programu osnovnih šol pozitivno ocenjeni iz tujega jezika,
—	imajo pisno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Učenci živijo v času šolanja v šolskem internatu, kjer jim je zagotovljena brezplačna oskrba. Učenci imajo tudi pravico do denarnega zneska ^a osebne potrebe.
Kadetu, ki uspešno konča kadetsko šolo za miličnike in najmanj tri leta opravlja dela in naloge miličnika, je priznan odslužen vojaški rok. MLADINEC, ČE SE ZANIMAŠ ZA ZANIMIVO IN DINAMIČNO DELO MILIČNIKA, SE PRIJAVI DO 31. MARCA NA POSTAJI MILICE LENART, KJER DOBIŠ VSE POTREBNE INFORMACIJE. POJASNILA PA DAJE TUDI OSNOVNA ŠOLA, KI JO OBISKUJEŠ.
KO KMETU PREKIPI...
STRESI - ŽAL PREPOZNI!
Ali zakaj je Milko Čuček kmet z diplomo zapustil kmetijo in spet odšel v službo?
Takšna je pač življenjska usoda. Tudi kmečki starši si običajno ob rojstvu slehernega potomca želijo, da bi otrokom šlo bolje kot njim. Delajo in trudijo se, da bi otrokom zagotovili pogoje za šolanje in jim pomagali do poklica, da ne bodo tako trdo delali, kot pač danes (in nekoč) delajo sami . . .
Misel na začetku ni naključna, kajti življenje jih piše iz minute v minuto in sleherni stavek je nova resnica našega prebijanja skozi življenjsko usodo. Najbrž nikoli ne bomo zagotovo vedeli, če nam je ta resnično zapisana že ob rojstvu, toda starejši in izkušeni trdijo, daje tako.
Milko Čuček se je v mladih letih odločil za zemljo. Kar 5 otrok je bilo v njihovi družini in prav Milko je želel delati na zemlji. Toda kmet mora danes imeti tudi znanje in Milko je odšel v šole . . . doštudiral in postal kmet! Prav ste prebrali. Kajti po smrti očeta je pred štirimi leti nekdo moral prevzeti zaščiteno kmetijo. Milkova izobrazba — diploma kmetijskega inženirja je naravnost klicala po praktični preizkušnji. Dileme ni bilo in Milko je korajžno poprijel za delo. Doma je bilo devet krav mlekaric, najnujnejša mehanizacija pa je obetala, da bo delo resnično lažje, kot je bilo v mladosti njegovega očeta. Prav na začetku dela na kmetiji pa se v življenju junaka naše zgodbe začenja tudi nova usoda. Ta pa je hotela, da ni bilo pravih uspehov. Pa ne po krivdi novega mladega gospodarja, tudi narava ni nič kriva za to, pač pa po zaslugi naše neurejene gospodarske in še zlasti kmetijske politike. Kmet z diplomo v žepu je pridno delal, od jutra do poznih večernih ur, molzel, oddajal mleko, redil teleta in krave, prideloval poljščine in vendar na koncu leta ostajal brez zaslužka.
Milko Čuček je bil celo eden zelo aktivnih članov samoupravnih organov kmetijske zadruge pri Lenartu, katere kooperant je bil vsa štiri leta. Po štirih letih pa mu je prekipelo. Odločil seje in sklep tudi uresničil. Razprodal je živino, ustavil stroje in motiko obesil na zaprašen kavelj . . . Kmetovanja je bilo konec, zemljo pa so vzeli v najem bližnji sosedje, kmetje.
Zdaj ko to prebirate, je mož, ki je še včeraj v gumijastih škornjih hodil med kravami v hlevu, sedel za krmilom traktorja ali se jezil nad kmetijskimi težavami na seji zadružnega sveta, v novi službi. Še vedno je sicer ša kako povezan s kmetijstvom, toda dela v pisarni Zavarovalne skupnosti Triglav v Mariboru.
Delovno področje, ki so mu ga zaupali, je kmetijsko zavarovanje. O preteklosti Milko le še razmišlja . . .
Moja beležka je bila že polna podatkov, glava spet polna misli o naši čudni kmetijski politiki. Saj res! Kako neki se lahko zgodi, da delaš od jutra do večera, si dober kooperant, prideluješ in oddajaš tržne presežke, vsak dan namolzeš kar precej mleka in ... in kljub vsemu ti na koncu leta ne ostane skorajda nič.
Kruta resnica našega kmetijstva.
Ob slovesu v lepi stavbi, sodobno opremljeni in osvetljeni Milkovi pisarni, pa sem si dejal: »Škoda, da zavarovalnica ne more zavarovati kmeta pred temi težavami!«
Namesto zavarovalnice bo morala hitro in pametno pomagati družba, država .. . tisti, ki so doslej nestrokovno, nespametno in še zdaleč ne po zdravi kmečki logiki (da izkušenj in spoznanj v razvitem svetu sploh ne omenjamo!) zapostavljali kmeta in delavca v kmetijstvu !
J. KURBUS
Težko bi danes postregli z vsemi podatki, kar se je po dobrih dveh letih mačehovskega ponašanja do proizvodnje mleka zgodilo pri nas.
V naših lepih Slovenskih goricah smo po letu 1970 veliko naredili za povečanje proizvodnje mleka. Z gradnjo novih hlevov in preureditvijo starih, s premira-njem plemenskih telic in ustrezno cenovno politiko so kmetovalci smelo širili to vrsto proizvodnje, ki je zagotavljala redno mesečni dohodek za vsakodnevne potrebe na kmetijah. Vsa leta smo načrtno urejali zbiralnice mleka in jih opremljali s hladilno tehniko. Vse to se je odrazilo v tržnih viških mleka. Leta 1972 je bilo odkupljenih 2.500.000 litrov, leta 1985 9.324.671 litrov. V tem obdobju so bila tudi krajša neugodna obdobja glede cen, vendar so se pravočasno odpravila. Na povečanje količin mleka so zlasti vplivale usmerjene kmetije v to proizvodnjo z izboljšanjem črede in kvalitetnejšo krmo, zlasti silažo. Istočasno smo dobili tudi kvalitetna teleta za nadaljnje pitanje v urejenih pita-liščih. Že koncem leta 1985 so se pričele razmere slabšati pri tej proizvodnji in so dosegle svoj višek koncem lanskega leta. Vsa opozorila kmetov in delavcev za-
drug pri nas in drugod niso zalegla. Uresničil seje izrek: »Vsega je enkrat konec«. Že dve leti ni bilo zadostne obnove krav, zadnje mesece lani pa so močno skrčili število krav. Odkup mleka je zelo padel.
Širšo družbeno skupnost in »odgovorne« je to streslo, žal veliko prepozno. Take zadeve bi morali prepustiti republikam, ne pa jih urejati na zvezni ravni. Vse kaže, da smo preživeli eno od najhujših obdobij za proizvodnjo mleka, zato moramo smelo naprej.
Nadaljevali bomo z urejanjem zbiralnic mleka, v programu SIS za pospeševanje proizvodnje hrane je predvideno premiranje brejih telic. Potrebujemo še ustrezno finančno podporo za urejanje hlevov in nakup krav.
Upamo, da smo le spoznali, da brez krave ni mleka, ne teleta pa tudi govedine ne bo. Na našem območju moramo koristiti vse naravne danosti, temu smo tudi v celoti podredili naš polje-deljski kolobar. Osnova je v pridelovanju kvalitetne krme, tržni višek je le pšenica, sladkorna pesa, buče in nekaj vrtnin.
Naše planske obveze po zadružnih enotah so prikazane v tabeli.
Hameršak Leopold, ing. agr.
Vsega je enkrat konec — zaradi togosti, človeške neumnosti in neži-vljenskosti bodo kmalu še takšni prizori redkost.
Tudi krave začudeno po svoje razmišljajo o naši zares čudni kmetijski politiki.
4 - DOMAČE NOVICE LENART
Veterinar Francko Breznik pri delu.
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Učenci petih razredov naše šole smo v času pouka preživeli šest dni na Pohorju. Imeli smo zimsko šolo v naravi. Veliko smo smučali, hodili na pohode in se seveda tudi učili, saj je bilo to v času, ko so drugi učenci sedeli v šolskih klopeh.
Na Pohorju smo bili že peti dan. Bilo je lepo sončno jutro. Vsi smo bili že nestrpni, saj smo imeli ta dan tekmovanje v slalomu. Hitro smo vzeli smuči in se odpravili na smučišče, kjer je bila že postavljena proga za slalom. Nekateri so srečno izpeljali, drugi so tu in tam padli in tako je šlo skozi, dokler nisem bila na vrsti jaz. Imela sem strašansko tremo. In potem to-varišičin nestrpni glas: »Zdaj!« Od treme sta se mi zapletli smučki in padla sem. Tega sem se najbolj bala. Pobrala sem se in smučala naprej, ampak ko sem zaslišala, kako me sošolci spodbujajo, sem padla še enkrat. Bilo mi je že vsega zadosti. Vstala sem in končno pripeljala na cilj. Padca sta bila samo zaradi tiste nepotrebne treme.
Pa kaj so padci, smola, smeh . . . proti čistemu veselju in vsemu lepemu, česar smo se naužili v zimski naravi tega nepozabnega tedna!	Andreja Vitrih
5.a O.Š. LENART
KAKO RAVNAMO Z NOVOROJENIM TELETOM
Prebavne motnje pri novorojenih teletih povzročajo številni kvarni dejavniki in se kažejo v dveh osnovnih oblikah: kap motnje zaradi neustrezne kakovosti in količine prebavnih sokov in kot zastrupljanje mladega organizma s strupi, ki pridejo v prebavila s pokvarjeno hrano ali pa nastanejo tamkaj šele med prebavo zaradi določenih bakterij; (npr. oblizavanje predmetov, pitje nečistega in nezdravega mleziva oz. mleka). Da pa do takšnih motenj ne bi prišlo, in da bi tele po porodu ostalo zdravo, je potrebno vedeti nekaj osnovnih stvari o ravnanju z novorojenim teletom:
Novorojeno tele se hrani izključno z mlezivom in nato z mlekom. Mlezivo vsebuje vse, kar mlad organizem potrebuje za svojo zaščito v prvih dneh življenja. Kakovost mleziva pa je v veliki meri odvisna od prehrane breje živali. Novorojenemu teletu je potrebno omogočiti čim hitrejšo prilagajanje na novo okolje. Pri tem pa mu pomaga tako žival — mati in tudi človek. Mati ga intenzivno oblizuje in posredno uravnava krvni obtok. Samo oblizovanje teleta pa kravi pripomore k hitrejši odstranitvi posteljice. Pri vzreji novorejenega teleta je važno zgodnje sesanje, oziroma napajanje telet. Tele naj sesa že 1 uro po rojstvu, kajti rodi se brez protiteles, je torej brez sleherne zaščite. Prva protitelesa oz. obrambne sposobnosti pa dobi prav z mlezivom.
Če teletu ni omogočeno zgodnje sesanje prične oblizavati predmete v bližini, žreti nastilj in podobno. Na ta način pa se že okužuje s številnimi nevarnimi mikrobi. Vzroke za prebavne in druge motnje pri novorojenih teletih pa lahko iščemo tudi v neustrezni prehrani brejih živali, kar ima za posledico slabotna teleta, ki se le s težavo prilagajajo na novo okolje.
V prvih šestih urah mora tele popiti vsaj 2 litra mleka. V roku 1,5 ure po porodu mora tele izločiti prvo blato in vodo. Popkovnica mora biti tretji dan po porodu debela kot svinčnik, črnikasta in suha. Novorojena teleta napajamo 3—4 krat na dan. Pri napajanju moramo paziti, da je mleko dovolj toplo (do 35° C). Cuclji in vedra morajo biti absolutno čisti. Paziti pa moramo tudi na samo higieno. Pri porodu (čiste roke porodničarja, čiste porodne vrvi), razkuževanje prostora kjer krava teli in prostora kamor bomo namestili novorojena teleta. Paziti moramo tudi, da v prostoru ne bo prepiha.
Iz navedenega je razvidno, da je vzreja sesnih telet v veliki meri odvisna od človeka, saj je novorojeno tele kakor dojenček. Tudi najmanjše napake utegnejo imeti resne posledice. O prebavnih motnjah zaradi napačne prehrane in napačnega odstavljanja telet pa v prihodnji številki.
dipl. vet. Franci Maguša
SREČANJA ŽENA
PRI LENARTU
Žene pri Lenartu so si želele popestriti zimske večere in se dogovorile, da se bodo zbrale vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 18. do 20. ure. Srečanja organizira sekcija za družbeno aktivnost žensk pri KK SZDL Lenart. Prostore jim je odstopilo Društvo upokojencev Lenart na Partizanski c. 7. Ti večeri so zanimivi, saj žene ob ročnem delu poklepetajo, se nauče novih vzorcev, vsakič pa je tudi organizirano krajše predavanje. Srečanja ob četrtkih so dobro obiskana in dve uri skoraj prehitro potečeta.
Ob 8. marcu bodo pripravile v klubu občanov tudi razstavo ročnih del. Vabijo vse žene in dekleta krajevne skupnosti Lenart, da sodelujejo s svojimi izdelki. Prav tako jih vabijo na srečanja ob četrtkih, ki bodo vse do koledarske pomladi, nadaljevala pa se bodo ponovno v jeseni.
SETVENI PLAN ZA LETO 1987/88
	HA	Pog. oddana kol. pšenice 2800 kg/ha	slad. pesa HA	Pridelek 38 t/ha	Krmne okopav. 35 t/ha	stmiš. posev.	krmne košev, in TDM	koruza za zrnje	silažna koruza skupaj		rdeča pesa	buče	ječmen	travniki
BENEDIKT	66	185 t	8	304	13	35	25	135	54	189	1,5	5	3	145
CERKVENJAK	35	98 t	4	152	13	17	20	99	38	137	1,5	5	3	105
GRADIŠČE	44	123 t	4	152	13	20	25	99	38	137	1,5	5	2	105
JUROVSKI DOL	64	179 t	15	570	13	35	30	146	60	206	1,5	5	2	145
LENART	68	190 t	6	228	12	30	30	147	60	145	1,5	5	3	145
VOLIČINA	46	130 t	3	114	12	12	20	128	51	179	1,5	5	2	105
TRATE-VELKA	39	109 t	2	76	9	15	10	96	36	132	1,5	5	2	80
ZG. SČAVNICA	78	218 t	8	304	15	36	30	150	63	213	1,5	5	3	170
SKUPAJ:	440	1232 t	50	1900	100	200	190	1000	400	1400	12	40	20	1000
DOMAČE NOVICE LENART - 5
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
V tem sporazumu opredeljujemo, da je zagotavljanje zdravstvenih storitev in socialne varnosti, kar zadeva zdravstveno varstvo, odvisno od možnosti, ki jih ustvarjamo z dohodkom in njegovo delitvijo, z dogovorjeno solidarnostjo ter z našimi osebnimi prispevki za zdravstveno varstvo, prav tako pa tudi od naše skrbi in odgovornosti za svoje zdravje in od smotrnega uveljavljanja zdravstvenih storitev.
S podrobnejšimi opredelitvami so določene individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Med obveznosti sodi uresničevanje individualnih, skupinskih in množičnih ukrepov, da bi čim dalje ostali zdravi. Če kljub temu zbolimo, si skladno s potrebami po vrnitvi zdravja, ali ohranitvi življenja ter v mejah določil sporazuma zagotavljamo zdravstvene storitve.
Čeprav bo vsako gospodinjstvo verjetno prejelo obširnejšo informacijo v obliki brošure, menim, da je krajši komentar k doplačilu uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev potreben že danes.
S kakšnim namenom je uvedeno doplačilo?
Da bi zagotovili odgovornješi odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do svojega zdravja, njegove krepitve in prepričevanja obolevnosti ter spodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegli čimvečje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljavljali cenejše oblike ter zavoljo boljše obveščenosti uporabnikov o oblikovanju in višini cene zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali k sredstvom, ki jih plačuje občinska zdravstvena skupnost, tudi del svojih sredstev k ceni zdravstvene storitve.
Zneski participacije za zdravstvene storitve, za posmrtnine in doplačila za nestandardne storitve, se valorizirajo trikrat na leto, in sicer 1. marca, 1. julija in 1. novembra. Spisek doplačil je bil objavljen v dnevnem časopisju, na vpogled je v čakalnicah ambulant, oziroma ob sprejemu v ambulanti.
Vsi uporabniki niso dolžni prispevati participacije — doplačila. Oproščeni so: novorojenčki, predšolski in šolski otroci, pod določenimi pogoji borci NOB, brezposelne osebe, uporabniki, ki zavoljo gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinska zdravstvena skupnosti in pacienti, ki bolehajo za nekaterimi določenimi obolenji.
Priporočamo, da si uporabniki preskrbite tako dokumentacijo, s katere bomo izvajalci (zdravstveno osebje) lahko razbrali, ali ste dolžni prispevati participacijo ali ne, sicer pa zahtevajte pojasnila pri zdravstvenem osebju. Ze omenjena doplačila veljajo za storitve, ki so dogovorjena kot standad. (Tu je mišljen postopek in poraba materiala).
Šteje se, da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku, kot je dogovorjeno v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval:
—	ponovitev prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbran zdravnik,
—	pregled pri specialistu brez napotnice zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti (splošni zdravnik, zdravnik v dispanzerju),
—	pregled ali zdravljenje v zdravstveni organizaciji, ki ni najbližja njegovem prebivališču oziroma kraju zaposlitve,
—	prevoz z reševalnim vozilom, za katerega zdravnik ugotovi, da ni bil potreben,
—	zobozdravstvene storitve, ortopedski in očesni pripomočki, izdelani iz nestandardnega, oziroma dražjega materiala itd.
—	Kadar gre za naštete primere, mora uporabnik nameniti nekaj več kot je določena »osnovna participacija — doplačilo«.
Omenjeni sporazum je zmanjšal pravice v zobozdravstvenem varstvu — predvsem na področju izdelovanja mostičkov in protez. Tako zdravstvena skupnost ne pokriva vseh stroškov v primeru, če v vidnem področju — spredaj — manjka en zob, če ob strani manjkata samo dva zoba itd.
Zdravstveni delavci pričakujemo, da bo ob doslednem upoštevanju določil sporazuma prišlo do manjših nesporazumov in povečane administracije, za katero seveda nismo navdušeni. Toda, če živimo v času, ki od nas vseh zahteva več strpnosti in razumevanja, se bomo skupaj z vami pač morali prilagoditi novim razmeram. Želimo si seveda, da nam zdravje zaradi tega ne bo začelo pešati bolj, kot bi bilo potrebno.
DR. DUŠAN MARKOLI
35 LET PROSTOVOUNEGA KRVODAJALSTVA NA SLOVENSKEM
V občinski organizaciji Rdečega križa Lenart smo na svoj delež krvodajalcev lahko ponosni, saj je v letu 1986 znašal 7,6 % krvodajalcev, (1304) na število prebivalcev, kar je neprimerno več, kot je v SR Sloveniji, kjer je ta procent 5,5.
K tako razvitem krvodajalstvu pa so veliko pripomogli številni aktivisti Rdečega križa, ki nenehno sodelujejo pri spodbujanju
v Benediktu:	11. v Jurovskem dolu: 15.
v Cerkvenjaku:	28.
v Zg. Ščavnici:	21.
v Gradišču:	23.
v Voličini	26.
v Lenartu:	3.
Poleg akcije prostovoljnega krvodajalstva, ki praznuje že 35. obletnico, pa je Rdeči križ Slovenije pričel izvajati tudi novo akcijo za darovanje organov človeškega telesa v zdravstvene name-
občanov za dajanje krvi, ter zdravstvo, ki se je razvijalo hitreje tudi zaradi zadostnih količin krvi, tega dragocenega zdravila.
Ob jubilejnem letu si v naši organizaciji želimo, da se tej naši humani akciji pridruži čimveč novih krvodajalcev.
Tudi v letu 1988 bo Rdeči križ organiziral v vsaki KS po dve akciji in sicer:
marca in 15. septembra, aprila in 6. oktobra aprila in 27. oktobra aprila in 4. novembra junija in 25. novembra, maja in 8. decembra, junija in 24. novembra,
ne. Ob tej priložnosti vas želimo seznaniti tudi s to dejavnostjo, zato vas seznanjamo s pismom Rdečega križa Slovenije:
MARIJA RUČIGAJ
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Končan je prvi del lenar-ške občinske lige v malem nogometu, kjer v treh ligah sodeluje 31 ekip. Tudi v letošnji sezoni se je pokazalo,
ŠPORT
da so najbolje pripravljene ekipe iz Voličine, saj so v prvi ligi osvojili prva tri mesta. O prvem mestu v spomladanskem delu pa bosta najverjetneje odločali ekipi delavnice Lorber in Partizana iz Voličine, saj tretje uvrščena ekipa Selce zaostaja za pet točk. Ker izpadejo iz prve lige tri ekipe, so tako v najtežjem položaju lenarške ekipe in ekipa Rogoznica. Iz druge lige bo vstop v prvo ligo izredno zanimiv, saj ima možnost napredovanja kar pet ekip (naprej se uvrstita dve ekipi). Največ možnosti imata
vsekakor vodeči ekipi iz Zg. Ščavnice in Korene. V tretji ligi pa imajo največ možnosti igralci iz Trnovske vasi, Liverpola iz Voličine in Mladosti iz Cerkvenjaka. Prav tako so zanimivi boji v pokalnih tekmah. V konkurenci je ostalo še osem ekip. Spomladi se bodo odigrali četrtfinalni dvoboji in sicer med ekipami:
Liverpol (Voličina) — Partizan (Voličina
Lenart — Štrumpfovi (Cerkvenjak)
Selce — Delavnica Lorber (Voličina)
Lekers (Gradišče) — Benedikt
Vse četrtfinalne tekme bodo 9. aprila. Prvo imenovani so domačini.
Obiščite tekme in navijajte za svoja moštva.
Vse tekme so brez vstopnine.
BRANKO TUŠ
■h ^H^MK- v/Vsesa« hMHH^ j
Leta 1986 so bili pri nas 1304 krovdajalci. Le tako naprej.
KORISTNA AKCIJA
IZ PROGRAMA REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO PREVENTIVNI PREGLEDI BOLEZNI SRCA IN OŽILJA KOT PRVI V SLOVENIJI TUDI V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZG. ŠČAVNICA
V mesecu decembru 1987 smo zdravstveni delavci TOZD ZV Lenart pričeli v sodelovanju z Republiškim zavodom za zdravstveno varstvo SR Slovenije v Ljubljani v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica s preventivnimi zdravstvenimi pregledi in odkrivanjem tistih dejavnikov tveganja, ki pospešujejo bolezni srca in ožilja.
Zdravstveni pregledi krajanov v Zg. Ščavnici so del republiškega projekta »Plan prevenci-je kardiovaskularnih bolezni v SR Sloveniji. TOZD ZV Lenart je ena izmed treh slovenskih zdravstvenih organizacij, ki sodelujejo z Institutom za socialno medicino Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo v reziskovalni nalogi pod naslovom — Proučevanje dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.
Slovenija doslej še ni imela tovrstne populacijske študije, ki bi proučevala zdravje populacije, še posebej ne bolezni srca in ožilja ter dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek bolezni srca in ožilja. Ti dejavniki so: kajenje, nepravilna prehrana, prekomerna telesna teža, prekomerno uživanje alkohola in pomirjeval, zvišan krvni pritisk, zvišane maščobe in sladkor krvi ter psihofizične obremenitve.
Preventivne zdravstvene preglede v Zg. Ščavnici opravljamo izven rednega delovnega časa, popoldan od 14. ure v prostorih ambulante Zg. Ščani-ca in ob sobotah dopoldan na osnovni šoli v Zg. Ščavnici. Preglede financira Republiški zavod za zdravstveno varstvo in so za vse krajane brezplačni.
Cilj akcije je pregledati vse krajane starejše od 20 let. Starejše in nepokretne občane bomo zato obiskali na domu. Ker gre za akcijo celotne populacije v tej krajevni skupnosti, pričakujemo na zdravniških pregledih tudi vse zaposlene občane, ki imajo stalno bivališče v krajevni skupnosti Zg. Ščavnica, ne glede na to, če so že opravili Tedne zdravniške preglede v svojih delovnih organizacijah.
V prvi vrsti so preventivni zdravniški pregledi namenjeni krajanom, ki sicer nimajo priložnosti teh pregledov. S pregledom krvi, merjenjem krvnega pritiska, merjenjem višine in tehtanjem telesne teže, lahko odkrijemo zgodnje znake bolezni srca, poapnenja žil, sladkorne bolezni in drugih bolezni, ki se skrivajo v navidezno zdravem človeku. Dobljeni rezultati pregledov bodo koristili zdravstveni službi, Občinski in Republiški zdravstveni skupnosti za skupno planiranje razvoja zdravstvene službe tako v Sloveniji kakor v občini Lenart in njej podobnih kmetijskih občinah. V kolikor bo ta akcija uspešna, bomo čez dve leti takšno akcijo brezplačnih zdravstvenih pregledov lahko nadaljevali kar v dveh krajevnih skupnostih občine Lenart.
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je takšna akcija zelo pomembna. V svetu so bolezni ožilja in srca po pogostosti in vzrokih umrljivosti na prvem mestu.
Na pojav in razvoj bolezni vplivajo že našteti dejavniki. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije ima vsak peti prebivalec previsok krvni pritisk, vendar samo polovica ve zanj.
Želja občanov občine Lenart in zdravstvenih delavcev TOZD ZV Lenart ter avtorja sestavka osebno (člana projektnega sveta pri Republiškem zavodu za zdravstveno varstvo in odgovornemu za izpeljavo raziskovalne naloge v KS Zg. Ščavnica) je, da bi udeležba krajanov na zdravstvenih pregledih bila kar največja, po možnosti 100%. Le tako bomo čez dve leti imeli v občini Lenart možnost brezplačnih pregledov še v dveh krajevnih skupnostih. Na podlagi teh pregledov in nastavljenih zdravstvenih kartonov bomo lahko organizirali za srčne bolnike in tiste z zvišanim krvnim pritiskom dispanzerski način dela in vodenja pregledov v splošnih ambulantah naše občine. To pomeni, da bodo prihajali občani v ambulanto na kontrolo, po zdravila in nasvet tudi takrat, ko so še zdravi.
DR. BOJAN LOVŠE
I0BVESTIL0I
Občane obveščamo, da se vršijo okulistični pregledi za očala mesečno enkrat (druga sobota v mesecu). Prav tako izdelujem očala po receptu in brez njega. Dobavljam sepcialna stekla in mehke kontaktne leče.
»OPTIKA« Zdenka MILOŠIČ Cankarjeva 20 LENART
ZARADI POVRŠNOSTI - VELIKO POŽAROV
Človek, njegova malomarnost in s tem neodgovornost do samega sebe in drugih, je največkrat glavni krivec za nastanek takšnih ali drugačnih požarnih škod. Število požarov iz leta v leto narašča. To nam narekuje, da moramo krepko spremeniti svoj odnos. Še večji poudarek moramo dati os-veščanju ljudi na področju po-žarno-varnostne dejavnosti in s tem čuvanju naravnega okolja, torej prostora, kjer živimo in delamo.
Občinska gasilska zveza Lenart in požarno-varnostni referent pri skupščini občine Lenart pripravljata predlog za ustanovitev gasilskih enot v OZD. Predlog za ustanovitev gasilskih enot je za PIK Lenart, IMI Klemos in Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec.
V juniju letošnjega leta naj bi dokončno bile izdelane požarnovarnostne ocene po posameznih krajevnih skupnostih.
Svojo humanost, znanje in spretnost pa gasilska društva oziroma njihovi člani ne izkazujejo samo ob znaku sirene, temveč tudi na tekmovanjih. V lanskem letu so najprej potekala predkongresna tekmovanja, ki so bogatila udeležence z novimi spoznanji in izkušnjami. Cilj takšne organizacije tekmovanja ni le tekmovanje, ampak strokovno usposabljanje in pridobivanje fizično kondicijskih sposobnosti in spo-
znavanje gasilske opreme in orodja. Polena pri Lenartu je bila prizorišče občinskega gasilskega tekmovanja in izbirnega regijskega tekmovanja. Najboljši v predpisanih disciplinah so se udeležili republiškega kongresnega tekmovanja, ki je potekalo lanskega septembra v Ribnici na Dolenjskem za pionirje in veterane.
Iz občinske gasilske zveze Lenart so se ga udeležile pionirke B iz GD Zg. Ščavnica, pionirji A iz GD Jurovski Dol in veterani GD Lenart. V Kopru je oktobra lani potekalo republiško kongresno tekmovanje še za druge discipline. Sodelovali so CZ Jurovskega Dola, članice B GD Cerkvenjak, članice B GD Benedikt ter člani Livarne Lenart.
V	e večjo pozornost moramo posvetiti najmlajšim, ki so v osnovni šoli vključeni v društva Mladi gasilec. Tri izmed dveh osnovnih šol občine Lenart (Gradišče, Cerkvenjak in Lenart) so se udeležile srečanja, ki je bilo lani oktobra v Sežani.
To je bila le kratka predstavitev aktivnosti v naših gasilskih vrstah. Ob tej priliki pozivam še ostale člane, da dopisujejo v Domače novice in na tak način predstavijo naše humano poslanstvo.
V	službi ljudstva — na pomoč!
Marija Vogrin
ŽELIMO MLADINSKI SERVIS?
predstavlja , sna rešitev Veksperimentalnem jšristopu.
Začasna zaradi svoje uvrstitve med konkretno dejavnostjo in raziskovalnim delovanjem, ki je poskusno in bo trajalo 6 mesecev. Idejni in zato tudi odgovorni nosilec projekta je občinska konferenca ZSMS Lenart, ki želi Mladinski servis razviti v center, kjer se bodo zbirale potrebe združenega dela in ponudbe s strani učencev in študentov. Temu osnovnemu vodilu se pridružujejo še današnji zaostreni gospodarski pogoji, v katerih se slabša socialni status mladine, ki se šola, s tem pa se povečuje interes za »priložnostno« opravljanje del, predvsem v času poletnih in zimskih počitnic.
V dosedanji praksi so se potrebe po tem delu v veliki meri reševale prek honorarnih zaposlitev, mladi pa smo ostajali praznih rok. Menimo, da je tako v interesu nas, mladih, kot v interesu našega gospodarstva tesnejše medsebojno sodelovanje, ker se mladi in združeno delo zbližajo že v času študija. V idejni zasnovi delovanja Mladinskega servisa predvidevamo še širitev dejavnosti na druge oblike priložnostnih in občasnih del: varstvo otrok na domu, čiščenje stanovanj, pomoč pri učenju in tiste, ki bodo izvirale iz želja in potreb občanov.
Prav zaradi slednjega bo izšla anketa, v kateri pričakujemo od občanov, učencev, študentov in zaposlenih v zdru-zenem delu izraz potreb, želja in seveda novih idej, ki bodo gradile našo eksperimentalno mladinsko dejavnost.
Predsedstvo OK ZSMS Lenart
KRAJEVNA SKUPNOST GRADIŠČE
VODOVOD, TELEFONI
1. Na osnovi srednjeročnega plana 1986-1989 krajevne skupnosti Gradišče smo za leto 1987 — 88 načrtovali izgradnjo primarnega vodovoda v predvideni dolžini 3,5 km za predračunsko vrednost 22 st. milijard ter sekundarnih linij v dolžini 3,5 km za predračunsko vrednost 24,2 st. milijard din. Krajani dela naselja v KS Cerkve-njak ter v naselju Osek morajo zagotoviti sredstva od primarne linije v višini 1/3 sredstev ter za gradnjo sekundarija. To
pomeni, da bo potrebno od bodočih uporabnikov vodovoda zbrati sredstva v predvideni višini 8 starih milijard. Vrednost projekta je 1,14 st. milijarde.
2. V krajevni skupnosti smo zaključili podpisovanje pogodb za nove telefonske priključke. Podpisanih imamo 200 pogodb. S prvim delom pogodb zbiramo 800.000,- din kot akontacijo za krajevno mrežo. V mesecu juniju pa bomo, v kolikor bo znana predračunska višina izgradnje, skle-
MIZAR MORA BITI UMETNIK
AD0LF FERK IZ ZGORNJE ŠČAVNICE GRE V POKOJ
— Ali bo res pri 60-letih odložil mizarsko orodje in iie bo več pognal lesnih strojev, s katerimi si je več kot 30 let služil kruh? To in še vrsta drugih vprašanj nam je rojila po glavi, ko smo ga obiskali. Sprejel nas je smehljaje s svojima zvestima spremljevalcema, mačkom in psom. »Res, čisto zares grem maja v pokoj,« nam je potrdil mizar Ferk, kot da bi uganil, kaj ga želimo vprašati. To, da mu še zdaleč ne bo dolgčas, smo kaj hitro ugotovili. Na velikem posestvu ga čaka dela čez glavo. Pokazal nam je nasad sliv, ki ga želi spremeniti v vinograd. Ljubiteljsko se namreč ukvarja s kletarjenjem. Več kot 30 let stara zidanica je dobro napolnjena že zdaj in ob močnem domačem narezku in še boljši kapljici se je najprej uraden pogovor sprevrgel v klepet starih znancev. Razgrnil nam je svojih 60 let, ki niso bila lahka. Življenje ga je udarilo, vendar tako, kot pozebla sadika na novo požene, se tudi Adolf usodi ne da kar tako.
Pri šestdesetih še dela posteljico za štirimesečnega sinka. Pri
tem se spominja svojega otroštva. Mizarstvu je bil zapisan že v zibki. V očetovi delavnici so še vidni kavlji, na katere je oče pritrdil njegovo zibko. Obliči in žage, pa žeblji so bili njegove igrače. Lesni prah in vonj po lepilu pa njegova spremljevalca. Izučil se je za mizarja in leta 1959 prevzel obrt v svoje roke. V delavnici so se pojavili novi stroji, z večjimi delovnimi organizacijami pa je sklenil kooperacijske posle. Delal je po celi Jugoslaviji. Njegova stavbna oprema je kar v dveh RTV hišah — Novem Sadu in v Ljubljani. Večina starejših blokov pri Lenartu in po Dravski dolini ima vgrajena njegova okna in vrata. Včasih je imel zaposlenih tudi po pet pomočnikov in tri vajence, danes je v delavnici sam. Sinova, ki sta že odrasla, sta zaslužek našla drugje, pa tudi tisti mladi, ki so se pri njem zaposlili in izučili, so zapustili mizarstvo. Tako kot številne druge obrti, tudi lesna obrt danes ne daje kdo ve kakšnega zaslužka. Les je drag, dajatve družbi velike, in tako bo eno najstarejših mizarstev v lenarški občini letos
pali končne pogodbe. Posebni odbor za izgradnjo PTT omrežja v KS bo te dni obiskal vse podpisnike pogodb, da si na osnovi določila v pogodbi priskrbijo po tri droge za omrežje, tako da bi v juniju v krajevni skupnosti bili v celoti pripravljeni za načrtovano izgradnjo omrežja.
3. Z aktivnostjo pri gradnji mrliške veže prihajamo do pri-četka gradbenih del. Te dni smo že nabavili nekaj gradbenega materiala, po 20. 2. 88 pa bomo v celotni krajevni skupnosti pristopili k akciji zbiranja lesa za ostrešje. Zato že po tej poti prosimo krajane, da pobiralcem lesa kolikor imajo seveda svoj gozd, vpišejo vsaj po eno smreko za špiravec ali
Adolf Ferk — »Maja pa grem po 30 letih mizarskega dela zares v pokoj«. Takrat bo imel še več časa za živali in še za kaj drugega.
za vselej zaprlo vrata. Adolfu Ferku se bo po tolikih letih skrbi in dela prilegel počitek. Mirno bo lahko sedel na klopci pod nenavadno libanonsko cipreso, ki sta jo pred dvajsetimi leti zasadila skupaj z očetom. Zabavala ga bosta njegova Pluto in Tacek in morda ju bo naučil še več vrago-lij, kot jih že znata. Morda se bo lotil popravila kakšnega starejšega kosa pohištva, takšnega, ki ga je mizar še naredil z ljubeznijo in kančkom umetniške žilice. Povpraševanje po takem pohištvu je znova veliko, kot da nam je v tem hitrem in brezdušnem življenju dovolj pustega in hladnega industrijskega pohištva. »Ja, včasih so bili mizarji tudi umetniki,« pravi Adolf Ferk, ko nas ob našem odhodu povabi, naj ga še kaj obiščemo.
B. ČFPE
tram. Po programu bi želeli, da bi v mesecu maju bila vežica pod streho, do krajevnega praznika pa že urejena notranjost.
4. Ker je v kraju precej zanimanja za napeljavo skupnih televizijskih anten in spremljanje satelitskih televizijskih programov, načrtujemo zadnji teden v mesecu februarju obisk vseh gospodinjstev na območju strnjenega dela naselja Gradišče in dela Zg. Senarske za podpis pogodbe za izgradnjo kabelske televizije. V teh dneh bomo prejeli tudi predračunsko vrednost teh del in ustrezni sistem za montažo do 100 uporabnikov.
Drago Lipič
PRIZNANJA KULTURNIKOM OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Na osrednji slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku v občini Lenart (bila je na Zg. Ščavnici) so prejeli priznanja občinske ZKO Roman Činčec iz Jurovskega dola Marjan Farazin iz TVT Ludvik Purgaj iz Cerkvenjaka
SLOVENSKO-
GORIŠKA
IKEBANA
Lenarško gostinstvo in turizem čakajo boljši časi. Nova kadrovska okrepitev prihaja iz Zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Novemu kadru samo ta napotek : Nikar ohranjati, poskrbeti bo treba za novo ___
»Boga molimo, da ne bi bilo snega,« je moledoval predsednik občinskega izvršnega sveta. Ne vem, kaj naj si mislim. Njegove prošnje so bile uspešne; potrebno bi ga bilo vspodbuditi še za kakšno molitev...
Dom družbenih organizacij pri Lenartu je posodobljen. Pri vhodu so novi napisi, na vratih so novi napisi, za vrati pa...
Videti je, da se bodo politiki dolgo držali, saj so napisi na vratih stabilni!
Hrastovško smetišče je bojda pravo gojišče podgan. Smetišč je v občini veliko. Naj ta gojišča ostanejo, samo živali, ki se na njih redijo, bi bilo treba zamenjati s koristnejšimi.
Centrovod je že postal medrepubliška delovna organizacija. Naj se bolj odprejo še drugi v občini, na primer do republik, kot so Ščavnica, Cerkve-njak, Lokavec ...
Lovro Koloman