Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE PREUREJEN DEKOR ODDELEK — NAŠ NOVI USPEH — 142 delavcev dela v boljših pogojih dela. Investicija je stala tovarno okrog 40 milijonov starih dinarjev. Dela je uspešno in zadovoljivo opravilo celjsko podjetje KLIMA. — Pred kratkim je s skromno slovesnostjo 142 delavcev in delavk v dekor oddelku dočakalo skupaj s vso tovarno veliko pridobitev. V proizvodni trak so se vključile nove sodobne brizgalne kabine in naprave za odsesava-nje in čiščenje zraka, ki bodo omogočale hitrejše, kvalitetnejše in bolj zdravo delo v dekor oddelku. Naprave je ob navzočnosti vodilnih delavcev v tovarni in predstavnikov podjetja »Klima«, ki je dela izvajalo, vključila v proizvodni trak predsednica DS oddelka. Franc Belak, oddelkovodja, pa je prisotne nagovoril z besedami: »Po večletnem pričakovanju novih delovnih naprav pri brizgalnih kabinah nam je to željo le uspelo izvesti. Te naprave so plod vsestranskega sodelovanja vseh služb v tovarni ter delavcev in strokovnjakov »KLIME«. Nove naprave omogočajo bolj zdravo delo brizgalk ob brizgalnih kabinah. Stare naprave s preslabim odsesavanjem namreč niso preprečevale dostop prašnih in silikatnih delcev v dihalne organe. S tem pa se je pojavljala stalna nevarnost sili- koznih obolenj. Nove naprave pa ne bodo omogočale samo zdravo delo, ampak bodo omogočile večjo produktivnost in boljšo kvaliteto dekoriranih izdelkov. Z njimi pa se bodo spremenili tudi ostali tehnološki in organizacijski postopki dekori-ranja z brizganjem.« Franček Belak zadovoljen... V besedah, ki jih je izrekel Franc Belak, lahko vsak začuti pridobitev delavcev v tem oddelku in tovarne v celoti. Da je bila rekonstrukcija potrebna in (Nadaljevanje na 2. strani) KRAJŠI DELOVNI TEDEN - BOLJ ODGOVORNA NALOGA ZA BOLJŠI KOLEKTIV Upravni odbor je pred tedni sklepal o prestavitvi letošnjih prostih sobot. S prestavljanjem prostih sobot smo na ta način že lani dosegli nekajkrat skupaj več prostih dni, v katerih je bilo brez izpada proizvodnje mogoče opraviti najnujnejša remontna dela. Od 1. maja letos bomo imeli predvidoma prosto še drugo soboto v mesecu in mnogi člani kolektiva se že sprašujejo, ali bo to res prosta sobota ali pa bo tudi ta dan dodatek k dnevom remonta. Brez dvoma, da bodo o tem odločili kmalu samoupravni organi na predlog strokovnih služb, naš namen danes pa je, prikazati nujne pogoje, ki jih moramo ustvariti za krajši delovni teden, nujne posledice, ki bodo sledile in ekonomsko nujnost, ki se bo odražala v režimu proizvodnje pri nas. Suhoparni predpis določa, da mora kolektiv, ki preide na krajši delovni teden za vsako prosto soboto doseči v preostalih delovnih dneh nekaj manj kot 5 odstotkov višjo proizvodnost, da ne bodo proste sobote prizadele standarda ljudi. V zadnjih dveh letih pa se je že pokazalo, da predpis ni enakopraven za vse delovne organizacije, nasprotno, pokazalo se je, da je bolj prizadel tiste, ki so svoje delo bolje organizirale in dosegale višjo produktivnost. Zakaj tako? Delovne organizacije z znatnimi notranjimi rezervami so določen višji odstotek lahko dosegle, saj je bilo potrebno le malo poostriti nadzor nad proizvodnjo in organizacijo dela, delovne organizacije pa, kjer so delavci naredili skoraj toliko kot bi največ lahko, pa so prisiljene za dosego tega odstotka višje proizvodnosti investirati v osnovna sredstva, ki naj bi višjo proizvodnost zagotovila. Zakon je hkrati s tem že dopustil tudi neodvisno odločati j e v posameznih delovnih organizacijah, rezultat tega danes pa je, da ima vsaka delovna organizacija drugačno obliko (vse proste sobote in 10-urni delavnik ob sredah, tri proste sobote, sedemurni delavnik itd.) in sploh drugačen delovni čas. Pri tem so seveda najbolj prizadete družine, kjer so člani zaposleni v raznih podjetjih, saj komuna tudi pri najboljši volji ne bo mogla upoštevati vseh teh oblik pri ureditvi vprašanj prehrane, prometnih zvez in seveda otroškega varstva. Kot smo že omenili, je torej v slabšem položaju tista delovna organizacija, ki si ni šele po zakonu o krajšem delovnem tednu, prizadevala zvišati storilnosti. Tudi sklepa delavskega sveta minuli petek ni ta samoupravni organ sprejel na osnovi pokazateljev, saj teh niti ni mogoče prikazati, da bomo uspeli zvišati proizvodnost za nadaljnjih 5 odstotkov, ampak brez dvoma predvsem zato, ker smo v Celju med zadnjimi, ki še delamo tri sobote v mesecu. Zato smo danes vsi člani kolektiva, ki se kot člani družine sicer veselimo več prostih dni, kljub temu postavljeni pred odgovorno skupno nalogo, da dosežemo produktivnost, ki bo zagotavljala vsaj osebni dohodek, da ne bomo imeli prostega dne na rovaš našega standarda. Če pri tem upoštevamo, da v letu dni delamo 292 delovnih dni, da vsak tak dan dosežemo 0,33 odstotka letne proizvodnje ( povprečno) in da je to dnevno povprečno približno 3 milijone S-din sredstev za sklade in 17 milijonov za osebne dohodke, potem je jasno, da bo to potrebno nadomestiti, kajti poglavitno je, da redni stroški vzdrževanja ostanejo enaki tudi tiste dni, ko ne delamo. Ob tem bo delo seveda potrebno podrediti zahtevam, da bodo naše naprave kljub krajšemu delovnemu tednu polno izkoriščene. če danes poudarjamo, da je izrazito ozko grlo v proizvodnji npr. naša lužilnica, potem je jasno, da bo potrebno najprej tu pomisliti na enak režim dela, kot ga že ima topilnica — torej delo v štirih izmenah. Takoj za tem pa se bo verjetno prav zaradi lu-žilnice morala za tak režim dela odločiti tudi emajlirnica, zato bo oblika krajšega delovnega tedna pač morala bili prilagojena pogojem za nemoteno (nadaljevanje na 2. strani) Naš novi dekor oddelek j KRAJŠI DELOVA I TEDEN ) >» \ ) » <> V I i Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnjo v posameznih obratih. Če smo v tem članku že omenili, da je pred nami zahtevna naloga, dvigniti proizvodnjo za pet odstotkov za še prosto soboto v mesecu, pa naj na drugi strani povemo, da investicij, ki bi to lahko zagotovile, tudi ne bo v tolikšni meri. Vemo pa, da marsikdaj proizvodnost še vedno zavisi od dobre volje, od prizadevnosti, in danes lahko zapišemo, da bo zavest vsakega posameznega člana kolektiva najboljše zagotovilo, da ne bomo manj zaslužili. Na vsakem delovnem mestu, v vsakem kotičku in sobi tovarne bo nujno s sodelovali jem doseči, da bo v delo vložil vsak največ kar more, tako da bomo s takšnim delom izločili vse, ki so danes še na tuj račun vedrili. Razumljivo je, da bosta poleg tega morali reči svo-jo besedo tudi tehnologija in organizacija proizvodnje. Dvig produktivnosti je torej nujen pogoj, da ne bodo naši osebni dohodki »padli«. Po eno prosto soboto v mesecu je upravni odbor s svojim sklepom prestavil in tako umetno ustvaril skupek prostih dni nekajkrat v letu, ki so nujni za remont, čeprav smo se s tem sklepom izneverili prvotnemu namenu skrajšati posamezen delovni teden, pa je bil sklep nujen v sedanjem položaju, ko terja remont večdnevno delo. Če bi namreč ostajali doma ob prostih sobotah, bi dvodnevni weekend ne zadoščal za remont; tega bi bilo nujno opraviti drugič in spet bi izpadla proizvodnja. Tako je za sedaj edina rešitev, da po eno prosto soboto prestavimo, in uredimo tako, da bo s tem dovolj dni za občasne remonte, morda pa lahko le upamo, da bo vsaj druga prosta sobota od časa do časa ostala navadna sobota k nedelji. Eva Orač »Naprave, plod vsestranskega sodelovanja...« (Foto LT) srečanji. Kot sem že omenil, so nujna, so pokazale tudi meritve celjskega zavoda za medicino dela. V ozračju so se namreč v preveliki meri koncentrirale snovi, ki so neugodno in škodljivo vplivale na dihalne organe delavk. Naprave, ki so veljale tovarno 40 milijonov starih dinarjev, so delavci KLIME, ki ima na tem področju bogate izkušnje, začeli montirati konec preteklega leta. »Delo monterjev »KLIME«, ki so bili pri svojem delu zelo vestni in hitri, ni oviralo procesa proizvodnje v dekor oddelku,« je v svojih otvoritvenih besedah dejal Franc Belak. Delavci pa niso samo izpolnili plana, ampak so ga v tem času celo presegli za 20 odstotkov. Res je, da so delali v treh izmenah, ker je primanjkovalo brizgalnih kabin. Vendar je njihov uspeh presenetljiv. Ponosni smo lahko, da imamo v kolektivu tako disciplinirane in delovne ljudi, ki so skupaj z oddelkovodjo Francem Belakom dosegli tisto, kar bi bilo za marsikaterega nemogoče. Tem delavcem in njihovemu vodji želimo vsi še več takih skromnih slovesnosti in še mnogo podobnih delovnih zmag. E 310 na sejmih e tujini Znano je, da ima naše podjetje kot izvoznik svojih proizvodov že solidno tradicijo in da izvažamo na vse. kontinente. Pri širjenju izvoznih možnosti pa se moramo spoprijemati v konkurenčnem boju s priznanimi svetovnimi firmami. Da bi še nadalje širili svoj prodajni prostor, se vsako leto vključujemo v širšo propagandno aktivnost tudi v inozemstvu. Predvsem pa so za naše. podjetje zanimivi mednarodni sejmi v Evropi, izvozniki pa analizirajo tudi druge možnosti. Sejmi predstavljajo uspešno obliko kontaktiranja z inozemskimi kupci. Tako bomo tudi letošnje leto sodelovali na mnogih sejmih ali v sodelovanju z JUGOSLAVTAPUBUC, ali pa tudi samostojno. Predvidevamo, da bomo sodelovali na naslednjih sejmih: — Lyon — splošni sejem — Utrecht — splošni sejem — Köln — spomladinski in jesenski sejem — Kuwait — za široko potrošnjo — Bruxelles — splošni sejem — Leipzig — sejem tehnike in blaga za široko potrošnjo — Moskva — splošni sejem — Göteborg — splošni sejem — Dunaj — splošni sejem — Basel — kovinska industrija, gospodinjski aparati — Kopenhagen — splošni sejem — ček PREUREJEN DEKOR ODDELEK NAŠ NOVI USPEH Ob traku dekorirane posode ... Zadovoljna z delovnimi pogoji — Irma Zagozda — predsednica DS Zaključni račun za leto 1967 Na zadnji seji upravnega odbora so člani UO zelo stvarno in obširno razpravljali o predloženem zaključnem računu za leto 1967. Razprava in analiza zaključnega računa sta odkrila marsikaj, kar nam bo koristilo v gospodarjenju v letu 1968. Čeprav smo po podatkih in analizi zaključnega računa dokaj uspešno poslovali v letu 1967, pa je v teh podatkih zaznati razne pokazatelje, ki jih moramo v letu 1968 upoštevati, če hočemo doseči dober finančni rezultat. Lahko rečemo, da smo plan za leto 1967 v glavnem dosegli, glede doseženega celotnega dohodka pa nam podatki pokažejo, da je bil v primerjavi z letom 1966 višji za 19,5 odstotka, v isti primerjavi pa so se povečali tudi osebni dohodki z ozirom na realizacijo za 10,4 odstotke, izplačanih pa je bilo dejansko nekaj več osebnih dohodkov kot smo planirali. Kakor prejšnja leta, ugotavljamo tudi v tem zaključnem računu, da so naša delovna sredstva močno zastarela, da naš poslovni proces še vedno boluje za to kronično boleznijo, ki jo ne moremo ozdraviti z občasnimi injekcijami. Koeficient izkoriščanja naših delovnih sredstev narašča iz leta v leto, kar pomeni, da narašča proizvodnja hitreje kot nabavna vrednost osnovnih sredstev. Zaradi tega pa naraščajo tudi stroški za investicijsko vzdrževanje. Koeficienti obračanja obratnih sredstev v letu 1967 nam sicer kažejo določen uspeh, ki pa je bil povezan z neštetimi težavami. Na take težave moramo biti pripravljeni tudi v letošnjem letu in jih kolikor je v naši moči, pravočasno preprečiti. Naša obratna sredstva nam morajo dati več kot smo vanje vložili, če hočemo uspešno gospodariti, da pa bodo to dosegli se morajo čimvečkrat obrniti. Izdelati bo treba stvarne akcijske programe, po katerih bodo naše zaloge materiala take, da bodo za naše uspešno poslovanje še vzdržne. Isto velja seveda za druge zaloge kot so nedokončana proizvodnja in polizdelki ter zaloga gotovih izdelkov. Kar zadeva terjatve do kupcev nam pokazatelji povedo, da so v primerjavi z leto 1966 znatno narasle, to pa je potrebno med drugim pripisati nekaterim restrik-cijskim ukrepom v zvezi s kreditiranjem, ki so prizadeli tudi mnoge naše kupce, tako da nam niso mogli pravočasno plačevati dobavljenega blaga. Terjatve do kupcev so nam v letu 1967 močno vezale obratna sredstva, saj so dosegle 28 odstotkov vseh obratnih sredstev. Čeprav smo prejeli od nekaterih naših bank nekaj kreditov, ki jih postopoma vračamo in plačujemo od njih obresti in bomo morali v prihodnje še iskati kratkoročne kredite, so v razpravi na seji upravnega odbora posebej poudarjali, da moramo kredite najemati zelo, zelo smotrno. Kredite lahko najamemo le v res nujnih primerih in za take investicije, za katere smo prepričani, da se nam bodo dobro obrestovale. Sicer pa je treba vedeti, da so krediti draga stvar, zato moramo ustvariti čim več lastnih sredstev in jih vlagati v investi- cijski sklad za regeneracijo strojnega parka. Ta vlaganja pa morajo biti dobro preračunana in donosna. Edino na ta način bo lahko zagotovljeno delo in primerna eksistenca vsem članom kolektiva. Znano je, da je naša tovarna dobila velik ugled doma in po svetu zaradi dobre kvalitete izdelkov. Organi upravljanja so vedno pozorno spremljali razvoj naših izdelkov z ozirom na njihovo kvaliteto. Na upravnem odboru je bilo po vsestranski in objektivni razpravi ugotovljeno, da služba tehnične kontrole ni napravila v letu 1967 bistvenega premika pri svoji organizaciji dela. Tako poteka uvajanje avtokontrole, ki je za kvaliteto izdelkov zelo pomembna, vse prepočasi, podatki, ki jih pripravi statistična kontrola, pa niso analizirani tako, da bi morali biti, zato se rezultati statistične kontrole ne uporabljajo za preventivne ukrepe, ki bi lahko povedli do še boljše kvalitete naših izdelkov in seveda tudi do boljšega finančnega rezultata. V novi dobi našega gospodarstva prihajamo prepočasi do spoznanja, da so minila leta distribucije naših izdelkov in da prihaja čas, ko se čedalje bolj uveljavlja nepisan zakon ponudbe in povpraševanja. V sedanjem času ne smemo zadremati na klasičnem monopolizmu. Prisluhniti moramo zahtevam tržišča in proizvajati kvalitetne, lepo oblikovane in poceni izdelke. Te izdelke pa moramo tudi prodati. Uspešno poslovanje podjetja je v povezavi z ostalimi elementi poslovnega procesa odvisno od dobro organizirane prodajne službe. Tej službi pa smo posvečali doslej le premalo skrbi. Sedanja organizacijska struktura naše prodajne službe iie zadovoljuje novih pogojev trgovanja. Njena organizacijska struktura je klasična in neprožna. Treba jo je izvleči iz spon etatičnega konservatizma, kar nam ne bo težko, saj imamo dovolj kadra na razpolago. Reorganizacije te službe pa ne smemo odložiti na »jutri«, temveč jo moramo opraviti danes, da bo kos vedno bolj zahtevnejšim nalogam. Ne smemo pozabiti, da se naš poslovni proces zaključi s prodajo naših izdelkov ter se spet začne z na- kupom delovnih predmetov, tam kjer se je končal — torej s trgovskimi posli. V letu 1967 smo dosegli doslej največji izvoz naših izdelkov. Izvozili smo 37,6 odstotkov vse prodane emajlirane posode. V bodoče bo potrebno razmisliti tudi o izvažanju drugih izdelkov in ne samo emajlirano posodo. Čeprav analiza bilance ne nakazuje nekega bistvenega porasta stroškov, se je na upravnem odboru razvila zelo plodna razprava po tem vprašanju, v tej razpravi zaznavamo konkretne dokaze, da v letu 1967 nismo bili preveč varčni. Pojmovno se še vse premalo zavedamo, kaj pomeni za naše poslovanje strošek, ki bi se mu lahko na tak ali drugačen način izognili. Naše poslovanje zahteva, da proizvajamo čim več in čim bolj kvalitetne izdelke s čim manjšimi stroški, če hočemo doseči čim ugodnejši finančni rezultat. Upravni odbor je glede stroškov postavil zahtevo, naj se naredi akcijski program varčevanja, ki naj bi omejil vsakršno razsipništvo v našem poslovanju. Med raznimi konkretnimi primeri je bil naveden tudi primer delitve zaščitnih čevljev v nekem oddelku. Delavcem tistega oddelka so bili dodeljeni novi zaščitni čevlji, vendar so pri kontroli ugotovili, da teh zaščitnih čevljev ni nihče uporabljal. Zaščitna sredstva so potrebna, in ko dotrajajo jih je treba obnoviti, vendar se jih mora tudi dejansko uporabljati. Povprečje delovne sile se je povečalo v primerjavi z letom 1966 za 4 odstotke, pri čemer pa je treba upoštevati število delavcev, ki so bili vključeni v delo iz bivšega inštituta EMO. Iz bilančnih podatkov vidimo, da je naša tovarna, čeprav bo imela kmalu 80 let, pravzaprav »v najlepših letih«, saj je povprečna starost delavcev 33,8 let, delavk pa 33,5 let. Povprečna delovna doba za moške dosega 14 let, za ženske pa 13 let. Ti podatki kažejo, da je naša delovna sila precej ustaljena in da večina članov kolektiva čuti pripadnost kolektivu. Tako kot v letu 1966 je bilo tudi v letu 1967 za 6 odstotkov delovnih dni bolezenskih izostankov. Porasli so opravičeni izostanki od dela, ki jih je bilo v letu 1966 1150, v letu 1967 pa 1596 dni, neopravičenih izostankov pa je bilo v letu 1966 650, v letu 1967 pa 372 dni, kar je posledica disciplinskih ukrepov. S spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju so bila naravna zdravilišča izločena iz osnovnega zdravstvenega varstva, zaradi česar so bila odobrena sredstva za rekreacijo članov kolektiva. V razna zdravilišča in na Češko je bilo poslanih 118 članov kolektiva. Na letovanje je bilo poslanih tudi 140 otrok naših delavcev. V letu 1967 je bilo dodeljenih članom kolektiva 58 stanovanj. Na dodelitev stanovanja čaka še 191 članov kolektiva. Na seji upravnega odbora je bila nakazana nujna potreba po organizaciji naše lastne servisne službe za oljne peči v zadovoljstvo kupcev. Z organizacijo te službe ne bi smeli čakati na »jutri«, kajti mi proizvajamo oljne peči že danes. Na upravnem odboru je bila tudi že drugič obširna razprava o prehodu na 42-urni delovni teden. Člani upravnega odbora so bili soglasni, da smo vprašanje prehoda na skrajšani delovni čas po izvrševanju pogojev po programu in načrtu nekoliko zanemarili in da je potrebno temu posvetiti več pozornosti v letu 1968. Upravni odbor je po končani razpravi sprejel zaključni račun za leto 1967 z nekaterimi dopolnitvami ter sestavil predlog smernic za gospodarjenje v letu 1968, ki ga bo posebej na zasedanju obravnaval delavski svet. EJ Na 10. rednem zasedanju je delavski svet po dokaj obširni razpravi potrdil zaključni račun za leto 1967 in delitev sredstev. Obenem z zaključnim računom je obravnaval tudi poročilo o izpolnjevanju pogojev za prehod na 42-urni delovni teden. Za prehod na 42-urni delovni teden je bil izdelan načrt in program, ki predvideva postopen prehod na 42 urni delovni teden. Ta načrt in program je potrdila tudi občinska skupščina v Celju. Člani delavskega sveta so pred zasedanjem prejeli izvleček iz načrta in poročilo, kako potekajo priprave za prehod na 42-urni delovni teden. V poročilu pa so nakazani vsi pogoji, ki so jih ali ki jih morajo še izpolniti posamezne delovne in poslovne e-note za postopni prehod na skrajšan delovni čas. V razpravi je bilo zaznati več predlogov za prehod na skrajšan delovni čas vendar se je delavski svet končno odločil, da se preide na dve prosti soboti od 1. maja dalje, dotlej pa naj strokovne službe pripravijo dodatno analizo z ozirom na prehod in to posredujejo delavskemu svetu v presojo in dokončno odločitev. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiim Končan je občni zbor slovenskih sindikatov Z 10. rednega — 1. maja dve prosti soboti — Volili bomo 25. marca Na tem zasedanju je bil sprejet tudi že predložen osnutek kadrovske politike, ki bi sicer moral biti sprejet na 9. rednem zasedanju delavskega sveta, Vendar je bilo to vprašanje zaradi preobširnosti dnevnega reda odloženo na sedanje zasedanje. Kadrovska politika je dokončno sprejeta, treba pa jo bo tudi izvajati. Sprejet je bil tudi predlog u-pravncga odbora za spremembo pravilnika o organizaciji in poslovanju podjetja. Po tej spremembi je podjetje razdeljeno samoupravno na obrate v proizvodnji in upravno administrativno in tehnično poslovno enoto. Po tej spremembi navedenega pravilnika upravlja upravno administrativno in tehnično poslovno enoto svet upravno administrativne in tehnične poslovne enote. Tako odpadejo dosedanji sveti poslovnih enot in to: svet tehnične poslovne enote, svet EE pripravljalne službe, svet EE vzdrževalne službe, svet skupine poslovnih enot upravno administrativnih služb, svet poslovne enote prodaje in zunanje trgovine in svet poslovne enote službe tehnične kontrole. Vse te e-note bodo pri naslednjih volit- zasedanja DS vali izvolile v svet upravno administrativne in tehnične poslovne enote le določeno število članov. Delavski svet je na tem zasedanju sprejel tudi sklep o razpisu volitev v organe upravljanja. Volitve bodo 25. aprila 1968. V komisijo za izvedbo volitev so bili imenovani: Dr. Zupančič Franc, Jejčič Emil, Vizjak Slavko, Krušič Bogomir in Košec Anton. V posebno komisijo za izvedbo volitev v obratu TOBI, Bistrica pri Limbušu pa so bili imenovani: Rojec Anton, Robnik Milan in Borovnik Karel V posebno komisijo za izvedbo volitev v obratu VI. v Kru-ševcu pa je delavski svet imenoval: Vojkovič And jelka, Kovačevič Borisava in Milenkovič Milosava. V komisijo za sestavo volilnih imenikov je delavski svet imenoval: Veber Ivana, Zottl Milico in Čižmek Leo. V svojem sklepu je delavski svet določil 17 volilnih enot, kjer bomo volili v organe upravljanja. V komisijo za razpis delovne- ga mesta glavnega direktorja je delavski svet imenoval naslednje tovariše: Veninšek Staneta, Čendak Ivana in Verbič Staneta. ej E V Ljubljani je bil 6. in 7. | februarja 1968 občni zbor E slovenskih sindikatov, ki | se ga je udeležilo 285 de-E legatov iz vse Slovenije. Med številnimi gosti iz = drugih republik sta bila tu-E di generalni sekretar Cen-| tratnega sveta zveze sindi-E katov Jugoslavije ing. Vajo | Skendžič in sekretar J K = CK ZKS Franc Popit. | Uvodni referat o ak- E tualnih nalogah sindikatov | pri uresničevanju drulhe-E ne reforme je imel pred-= sednik republiškega sindi-= kalnega sveta Ivo Janžeko-| vic. V svojem referatu je | ocenil sedanjo družbeno-| ekonomsko in politično si-E tuacijo v kateri živi in de-jjj litje ter uveljavlja svoja = samoupravna hotenja de-= lavski razred Slovenije. Na E temelju te ocene se mora-E jo izoblikovati enotna sta-| lišča in pogoji za večjo ak-E cijsko enotnost v boju za = uresničitev nekaterih po-= membnih družbeno-eko-| nomskih in političnih vpra-5 sanj, ki jih je navrgla re-| forma. Ko je govoril o iz-| vajanju gospodarske re-§ forme, je poudaril, da E učinkovitost gospodarjenja § oziroma dinamiko gospo-i darske rasti ni mogoče | ocenjevati le z naturalnimi | dosežki kot npr. fizični ob-E seg proizvodnje, marveč E čedalje bolj kvalitativnimi E merili, med katerimi so E najpomembnejša finančno-| ekonomski učinek gospo-| darstva, spreminjanje nje-| gove strukture, povečeva-E nje udeležbe v mednarodni E delitvi dela, v stopnji med-§ sebojnega povezovanja itd. E Iz tega sledi, da bo dina-| mika gospodarske rasti v | prihodnje odvisna pred- S vsem od delovnih organi-E z.acij samih. = Po referatu in poročilih | se je razvila živahna raz-| prava o situaciji v bazični | industriji, črni metalurgiji, E družbeni dejavnosti itd. S Poseben poudarek v raz-= pravah je imelo satno- i upravljanje in njegov na-| daljnji razvoj, ter integra-| cija posameznih gospodar-| skih vej v Sloveniji. Jasno 1 se je pokazalo, da novi po-= goji gospodarjenja pospe-| šujejo integracijske proce-= se in da njihovi nosilci po- stajajo vse bolj delovni kolektivi, ki v racionalnejši organizaciji gospodarstva in v njegovem medsebojnem povezovanju vidijo svojo dolgoročno perspektivo in sicer tako glede proizvodnje in prodaje, kakor tudi glede novih smotrnejših investicijskih naložb in v povezovanju z razvitejšimi podjetji iz tujine. Prav tu pa so zelo plodna tla za politično delovanje sindikatov. Izoblikovala so se jasna stališča sindikatov pri razvijanju in utrjevanju samoupravnega sistema. Sindikati odločno zavračajo tendence nekaterih, ki trdijo, da je potrebno samoupravljanje postaviti na stranski tir, češ, da tako narekuje gospodarska reforma in zaostreni gospodarski pogoji. Skratka, da se je potrebno otresti »samoupravnega mita«. Nasprotno. Nenehno je potrebno iskati najbolj racionalne in funkcionalne oblike samoupravljanja, ker sedanja — ponekod preveč toga — samoupravna praksa gotovo ni združljiva z dobrim gospodarjenjem. Na tem področju si morajo sindikati zastaviti svoje delo, ter pri tem upoštevati, da se s splošni-mi parolami samouprava ne da razvijati. Pri tem se morajo spreminjati in izpolnjevati tudi splošni samoupravni akti. V nadaljevanju je občni zbor sprejel tudi programsko osnovo Zveze sindikatov Slovenije. To programsko osnovo je občni zbor sprejel na podlagi razprav sindikalnih svetov in odborov. Ta dokument je predvsem osnova za enotnost akcije pri uveljavljanju in razvijanju samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov. Izvoljen je bil nov 10-članski svet ZSS ter 23-člansko predsedstvo sveta ZSS. Na prvi seji sveta takoj po končanem občnem zboru je izvolil za predsednika sveta tovariša Toneta Kropuška, za podpredsednika ing. Toneta Tribušona, ter za sekretarja Jožeta Marolta. ) PLAN ZA JANUAR SO PRESEGLI SKRBI JIH PA, KAKO DALJNJIH MESECIH BO Z DOSEGANJEM PLANA V NA- Svet obrata toplotnih naprav je na zadnji seji ugotovil, da je bil plan v njihovem obratu v mesecu januarju dosežen in celo presežen. Seznanili so se še s planom za mesec labruar in ga potrdili, s pripombo, da je plan zelo visok in da ga bo težko doseči, vendar bodo storili vse, da bi ga dosegli. V razpravi so povedali, da so po kotih tovarne stari radiatorji, ki bi jih lahko uporabili pa jih ne. Kar pa zadeva pregled reklamiranih radiatorjev, pa so sklenili, da se na vsako prispelo reklamacijo opozori pristojno strokovno službo, da pregleda radiatorje, ki so bili reklamirani. Sklenili so tudi, da postavijo posebno strokovno komisijo v tem obratu, ki bo take radiatorje pregledala. V razpravi so člani delavskega sveta razpravljali o avto-kontroli, ki bi jo bilo treba nujno uvesti v delavnici radiatorjev. Ta kontrola bi bila po njihovem mnenju mnogo bolj učinkovita, sedanji način kontrole kvalitete radiatorjev pa bi odpadel. Z uvedbo avtokontrole, bi vsak delavec sam odgovarjal za napake pri izdelku, ki ga je napravil. Na seji so člani sveta menili, da bi morali biti kontrolorji kvalitete izdelkov taki delavci, ki dobro poznajo proces proizvodnje. V četrtek 15. februarja pa je bila sklicana seja sveta de- lovne enote delavnice kotlov v tem obratu. Na dnevnem redu te seje je bil plan proizvodnje za leto 1968 za to delovno enoto, obravnavali pa so še organizacijo dela in prodajo izdelkov. Na seji so se člani sveta te delovne enote podrobno seznanili s perspektivo njihovega dela in planskimi nalogami. V zvezi s tem so sprejeli tudi ustrezne sklepe. ej iiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiNiniiiHiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiij J IZ OBRATA VI. _I Probleme poslovanja naše tovarne naj rešuje kolektiv - vprašanje enega člana kolektiva v Ernševcn pa obravnava tisk in družbeno-politični organi v Kraševcu Izpolnjevanje obveznosti obrata v Krušecu smo v tovarni večkrat obravnavali. Pri tem so bili za slabo doseganje plana, slabo kvaliteto in drugo brez dvoma objektivni vzroki, vemo pa, da smo se ob razpravah o delu obrata večkrat srečevali z vprašanjem notranjih odnosov. Pri tem pa z besedo notranji odnosi nikakor ne mislimo odnosa do dela vseh članov kolektiva, ampak predvsem sodelovanja ali še bolje vprašanje nesodelovanja dveh vodilnih delavcev v k Tu ševskem obratu — Božina Miličeviča in Vlada Krofliča. Zadnji dogodki — povsem poslovnega značaja — torej slabša kvaliteta izdelkov, motnje V proizvodnji in s tem višji stroški obrata, ki ni dal, kar bi moral, pa so izbili sodu dno. Centralni samoupravni organi so uporabili svojo pravico in suspendirali najprej vodjo obrata, nato pa še vodjo proizvodnje v obratu VI. Upravni odbor je o tem sklepal po nekajkratnih obiskih naših vodilnih delavcev v Kruševcu, saj so ti v zadnjih mesecih kar zapored odhajali v obrat VI, da bi težave obrata in vprašanje notranjih odnosov rešili na samem mestu. Vsakokrat so se ob obisku npr. v. d. glavnega direktorja sestali na sestanku tudi vsi delavci in že na teh sestankih je prihajalo do vsakovrstnih obtožb, namigovanj in podobnega. V uredništvu nismo poklicani niti pristojni, da ocenjujemo krivdo obeh vodilnih delavcev v obratu. D tem bodo odločali samoupravni organi. Naša naloga pa je, da člane kolektiva poskušamo seznaniti z dogodki, ki so obema suspenzoma sledili in zadevi dali sedaj neverjetno širok obseg, pri tem pa kot kaže, vsi, ki komentirajo le suspenz Božina Miličeviča pozabljajo na osnovno nalogo obrata VI. — proizvodnjo, ki bo edina lahko zagotovila osebne dohodke delavcev v tem obratu, ki so pri sporu odgovornih dveh večidel stali ob strani in ki se tudi sedaj prav dobro zavedajo, da vprašanje enega člana, pa čeprav odgovornega, ne more biti tako važno, da bi smelo ogroziti obstoj 53 članskega kolektiva našega obrata v Kruševcu. Kajti delavci za spor niso krivi, voljni so delati in pričakujejo vsakega 17. tudi zaslužen denar. Po prvem suspenzu — Božina Miličeviča, so se za zadevo naj- prej zavzeli dužbeno politični delavci v Kruševcu, ki od vsega začetka obravnavajo zadevo kot vprašanje nekega direktorja delovnega kolektiva v Kruševcu, ne pa kot interno zadevo tovarne EMO. Pri tem pa so vsi naši obra to vodje vodilni člani kolektiva, niso pa direktorji obratov, še manj pa kot taki samo politični delavci, kot je to zase poudarjal Božin Miličevič. Že samo zaradi te netočnosti, je povsem nerazumljivo in seveda neupravičeno reagiranje srbskega tiska — ki je naši interni disciplinski zadevi dal takšno publiciteto. Seveda zato ne moremo kriviti osrednjih redakcij, saj se zavedamo, da so v Borbi in Politiki pisali o zadevi krušev-ski dopisniki, ki so stvar spoznali po eni plati, tako kot jo želi prikazati Božin Miličevič in jo zagovarjajo družbeno politični delavci v Kruševcu. Obrata in delavcev namreč ni obiskal nihče med njimi. Članki v Borbi in Politiki od 6. 2. in 9. 2. t 1. pa so poleg tega polni drugih netočnosti, omenjajo celo »stavke« in se opirajo na ogorčenje delavcev. Prav ti pa so pri vsem tem ostali najbolj ob strani, kot prej so tudi tokrat želeli — vsaj večina med njimi — ostati ob strani in opraviti svoje delo. O tem nas je še posebej prepričal Mitja Černe, ki je bil pred dnevi kot v. d. vodje obrata odšel v Kruševac in je z delom in odnosom ljudi nadvse zadovoljen. Eva Orač Naj ne ve levica, kaj dela desnica V obratu emajlirnice kopalnih kadi v Kruševcu so vsi delavci člani delavskega sveta tega obrata. Sej tega obrata delavskega sveta pa so se tako v lanskem letu, kakor tudi v letošnjem letu večkrat udeležili poleg glavnega direktorja tudi predstavniki o-stalih organov upravljanja. Na vseh takih sejah so obravnavali naloge in probleme tega obrata. Iz razprave na sejah delavskega sveta je razvidno, da je bilo mnogo govorjeno o izboljšanju organizacije dela, o kvalitetni izdelavi kopalnih kadi, o sklepanju in odpovedovanju delovnih razmerij, o redu in disciplini in drugo. Mnogo so razpravljali tudi o obračunu o-sebnih dohodkov. Skratka: razprava na sejah tega organa u-pravljanja je zajela vse probleme poslovanja tega obrata. Problemov pa ni bilo malo. Določen red in disciplino je delavski svet tega obrata skušal doseči, napake odpravljati po najboljši poti in je v zvezi s tem postavil v lanskem letu tudi komisijo, ki naj bi nadzorovala izvrševanje ukrepov za red in disciplino ter smotrnejšo organizacijo dela. Toda delavski svet ni dobil zaželene opore pri vodstvu obrata niti pri tedanjem vodstvu samega podjetja. Namesto da bi tako iniciativo delavskega sveta sprejeli kot pozitivno družbeno iniciativo, so začeli polemiko ali ima delavski svet pravico, da postavi tako komisijo ali je nima. Jasno je, da tako stališče vodstvenih organov ni bilo v skladu s težnjami večine članov tega kolektiva. Poznejši dogodki so pokazali, da je imel delavski svet tega obrata zelo tehtne razloge, da je sprejel tak sklep in naj nam bo v prihodnje ta primer v pouk, da je treba pri- • zadevanjem organov upravljanja malo bolj prisluhniti ter odpraviti formalizem o »kompetencah«, ki se zlasti v takih primerih kaj rad pojavlja. Epilog vseh dogodkov v zadnjem času (odstranitev Miličevič Božina in Kroflič Vlada iz delovne organizacije dokler sta v disciplinskem postopku), pa je bil na zadnji seji delavskega sveta tega obrata, katere se je spet udeležil glavni direktor in še nekateri sodelavci. Na tej seji, ki je trajala precej časa, je dal glavni direktor v razpravi največji poudarek organizaciji dela in kvaliteti izdelkov. Raz- prava članov delavskega sveta pa je več ali manj potekala o postopku vodilnih v tem obratu. Brez ozira na to, kaj je kdo na tej seji povedal ali ni povedal, pa to ne spremeni dejstva, da mora biti strokovno vodstvo v tem obratu sposobno organizirati delo ter izvrševati vse sklepe organov upravljanja in te seznanjati s problematiko poslovanja, pri čemer morajo biti medsebojni odnosi usklajeni z interesi obrata in celotnega podjetja in se v nobenem primeru ne sme dogajati to, da ne ve levica kar dela desnica. ej Med kolektivoma v matični tovarni in v obratu VI. ni spora — Vsi se zavedajo skupne naloge: narediti čim več in čim bolje in za vsakogar, ki se bo tega zavedal, bo mesto med nami Probleme poslovanja naše tvornice neka rešava kolektiv-a pitanje jednog člana kolektiva u Kruševcu obraduje srpska štampa i društveno politički organi u Kruševcu Povodom suspenza Bo-Žina Miličeviča i Vlade Krofliča urednički odbor odlučio je da razmatranja o položaju u pogonu VI u Kraševcu donese ovog pata iznimno i na srpsko-hrvatskom jeziku. Inače čemo u našem Emajlircu objavljivati na srpsko-hr-vatskom jeziku jedino članke, koje če dostavljati članovi kolektiva pogona IV i možda ponekad važ-nije informacije. O ispunjavanju obaveza pogona u Kruševcu smo u predu-zeču više puta diskutirali. Kod svega toga bili su za slabu realizacij u plana, loš kvalitet i druge probleme krivi i objektivni momenti, a znamo i to da smo se kod diskusija o radu ovog pogona više puta sreli i sa pitanjem unutrašnjih odnosa. Kad govorimo o unutraš-njim odnosinta nikako ne mislimo na odnos do rada svih članova kolektiva nego konkretno na pitanje saradnje, ili bolje, nesaradnje izmedju dva rukovodeča radnika u kruše-vačkom pogonu Božina Miličeviča i Vlada Krofliča. Poslednji dogadjaji, sasvim poslovnog karaktera — znači slabiji kvalitet, zastoji u proizvodnji i sa time visoki tro-škovi pogona koji ni j e dao potrebnih rezultata izbili su bure-tu dno. Centralni organi samoupravljanja upotrebili su svoje pravo i suspendirali najpre vodju pogona, a kasnije i vodju proizvodnje u ponogu VI. Upravni odbor je taj zaključak doneo posle mnogih poseta naših rukovodioca u Kruševac. Naime, poslednjih meseci više puta odlazili su u pogon VI da bi poteškoče i pitanja unutrašnjih odnosa rešavali na licu mesta. Uvek su se prilikom poseta na primer v. d. glavnog direktora sastali svi radnici pogona i več na tim sastanci-ma padale su razne optužbe, nagoveštavanja i slično. Uredništvo nije pozvano ni kompetentno da ocenjuje kri-vicu obadva rukovodioca u pogonu. To če odlučiti organi samoupravljanja. Naš je zadatak da pokušavamo članove kolektiva upoznati sa dogadjajima koji su sledili suspenzima i dali ovom slučaju neverovatno velik obim. Kod ovog primera kao što vidimo svi komentira-ju jedino suspenz Božina Miličeviča, a zaboravljaju na osnovni zadatak ponoga VI, proizvodnji! ko ja jedino može zagarantirati normalne plato radnika koji su kod spora izmedju odgovorna radnika u večini stajali na strani dobro znajuči da pitanje jednog, pa čak odgovornog radnika ne može biti toliko važno da bi smelo ugrožavati opstanak ko- lektiva za 53 radnika u pogonu Kruševac. Radnici ne noše odgovornost za spor, žele raditi i opravdano očekuju svakog 17. u mesecu i zasluženu platu. Posle prvog suspenza Božina Miličeviča za stvar su se najpre zauzeli društveno politički radnici u Kruševcu koji več od početka ovo pitanje tretiraju kao pitanje nekog direktora radnog kolektiva u Kruševcu, a ne kao internu stvar tvornice EMO. Potrebno je napomenuti da su svi vode pogona ruko-vodeči kadar u kolektivu, ali to nisu direktori pogona i još manje kao takvi jedino poli- Neka nežna U pogonu emajlirnice kupa-čih kada u Kruševcu su svi radnici članovi radničkog sa-veta tog pogona. Na sednicatna ovog pogonskog radničkog sa-veta pa su u prošloj i u ovoj godini više puta učestvovali pored glavnog direktora i predstavniki ostalih organa samoupravljanja. Na svim ovakvim sednicama raspravljali su o zadacima i problemima tog pogona. Iz diskusije na sednicama radničkog saveta vidi se da su mnogo govorili o poboljšanju organizacije rada, o kvalitetnoj izra-di kupačih kada, o sklapanju i otkazivanj ima radnih odnosa, 0 redu, disciplini i drugom. Mnogo su raspravljali i o obračunu ličnih primanja. Ukrat-ko: rasprava na sednicama tog organa upravljanja obuhvatala je sve probleme poslovanja tog pogona. Ali problema nije bilo baš malo! Odredjeni red 1 disciplina je radnički savet tog pogona pokušavao postiči, a greške otklanjati na najbolji način i u prošloj je godini postavio komisiju ko je imala zadatak da kontrolira izvrša-vanje mera pa postizanje reda i discipline i bolju organizaei-ju rada. Ali radnički savet nije dobio potrebne pomoči u ruko-vodstvu pogona, a ni u tadaš-njem rukovodstvu samog pre-duzeča. Umesto da bi takvu iniciativu radničkog saveta pri-hvaliti kao pozitivnu društve-nu iniciativu, počeli su polemi-ku dali radnički savet ima pravu da formira takvu komisiju ili ne. Jasno je da takav stav rukovodečih organa nije bio u skladu sa težnjama večine članova tog kolektiva. Kasniji dogadjaji pokazali su da su bili tički radnici kao što je za sebe govorio Božin Miličevič. Več i zbog netačnog tretmana sasvim je neshvatljivo i neoprav-dano reagovanje srpske štam-pe ko j a je našem internom di-sciplinskom pitanju dala takav publicitet. Razume se, da zbog toga ne možemo optuži-vati centrale redakcija jer znamo da su Borbi i Politici pisali o tom slučaju kruševački dopisnici koji su slučaj poznavali jednostrano kao što ga želi prikazati Božin Miličevič i kojeg podržavaju društveno politički radnici u Kruševcu. Pogon VI i radnika do sada ni- razlozi pogonskog saveta za-ista opravdani kad je doneo takav zaključak i potrebno bi bilo da bi u buduče više postavali trud organa samoupravljanja i otklonili formalizam o »kompentencijama« koji se naročita u takvim slučajevima cesto ponavlja. Epilog svih dogajanja u poslednje vreme, otklonjenje Miličevič Božina i Kroflič Vlada iz preduzeča, dok se nalaze u disciplinskom postupku, pa je bio na poslednoj sednici radničkog saveta pogona na kome je učestvovao glavni direktor i još neki saradnici Na toj sednici, trajala je prilično dugo, glavni direktor je u diskusiji ko nije posetio. Ulanci u Borbi i Politici od 6. 2. i 9. 2. ove godine pa su pored toga puni ostalih netačnih podataka, govore čak o »preki-dima rada« i oslanjaju se na ogorčenje radnika. Ali su baš radnici ostali u ovom slučaju na strani, kao prije i sada su želeli — svakako večina medju njima ostati na strani i obav-ljati svoj posao. U to nas je posebno ubedico i Mitja Čeme ko je pre nekoliko dana kao v. d. vodja pogona otišao u Kruševac i veoma je zadovo-ljan sa radom i odnosom u pogonu. Eva Orač dao največi akcent pitanju organizacije rada i kvaliteta proizvoda. Diskusija članova radničkog saveta pa se manje više vodila oko postupka protiv rukovodioca u tom pogonu. Bez obzira na to ko je šta na sednici govorio, to ne menja situacije i zna se da mora biti stručno rukovodstvo u pogonu sposobno organizovati rad i iz-vršavati sve zaključke organa upravljanja i upoznavati ih s a problematikom poslovanja, a medjusobni odnosi moraju biti uskladjeni sa interesima pogona i preduzeča i ne sme se do-gadjati da nežna leva ruka šta radi desna. leva ruka šta radi desna INTEGRACIJA KOT EKONOMSKA ZAKONITOST Pojavne oblike integracijskih procesov Pri integracijskih procesih na gospodarskem področju je osnovni cilj doseganje boljših ekonomskih rezultatov. Ta cilj pa je možno in se tudi da realizirati skozi najrazličnejše oblike poslovnega povezovanja med posameznimi gospodarskimi subjekti Pri tem pa moramo razlikovati oblike poslovnega povezovanja med gospodarskimi subjekti od stopnje intenzivnosti medsebojne povezanosti gospodarskih subjektov, Boljše ekonomske rezultate je možno dosegati na najrazličnejše načine. V odvisnosti od tega, s katerimi sredstvi želimo doseči ali izboljšati ekonomski rezultat, pa je tudi oblika sodelovanja. Če želita dve podjetji racionalizirati svoje poslovanje in ga še povečati, lahko ustanovita skupno razvojno službo ali skupno službo za analizo tržišča, ali skupno servisno službo itd. Za takšne oblike sodelovanja pa še ni nujno, da se združita obe podjetji v eno, ali da imata skupni žiro račun. Pri zgornji obliki sodelovanja bi lahko rekli, da gre za integracijo kadrovskih kapacitet — znanja. Posebno obliko sodelovanja predstavljajo linančno-kreditni odnosi. To obliko najbolj srečujemo med denarnimi zavodi, med denarnimi zavodi in podjetji, ter med samimi podjetji. Pri tem gre za medsebojna kratkoročna ali dolgoročna kreditiranja investicij v obratna ali osnovna sredstva. V zadnjem času se v naši ekonomski teoriji upravičeno insistirá na vključevanje posameznikov v kreditno-finančne odnose na bazi participacije na dohodku v skladu s prispevkom posameznika v finančno-kreditni sklad, ki ima funkcijo razvoja in pospešenega stopnjevanja poslovnih rezultatov. Takšen sistem bi zagotovil trdnejšo zainteresiranost posameznika za gospodarjenje s sredstvi podjetja, v katerih on potem bolj določeno sodeluje. Takrat bi tudi zanimanje za sklad sredstev za razvoj bilo bolj razumevajoče kot je sicer danes, ko se za razvoj zavzemajo le tisti, ki ga jasno pojmujejo kot ekonomsko nujo. S tem bi princip decentralizacije dobil svojo pravo vsebino in smisel. Dosežena bi bila poleg formalne decentralizacije še materialna decentralizacija, ki bi sama po sebi zagotavljala nujno potrebno koncentracijo sredstev, potrebnih za razvoj. Koncentracija sredstev pa je aksiom racionalne ekonomije v pogojih zelo razvitih proizvajalnih sil in zagotovitve nji- hovega nadaljnjega intezivnega razvoja. V tem primiru bi zagotovili integracijo interesa posameznika ' in interesa delovne skupnosti na ekonomski osnovi. Razen tega pa bi bila dosežena vskladitev funkcije upravljanja s sredstvi s funkcijo izvrševanja oz. praktičnega ustvarjanja sredstev. Funkcija vodenja pa bi postala dejansko operativno sredstvo za realizacijo takšne integracije. Sam ekonomski sistem na Za-padu je pripeljal do tega, da se je z nenehnim poglabljanjem po-družbljanja proizvodnje moralo odstopiti od privatnega sistema delitve. Tako ekonomske zakonitosti same vodijo v to, da ne samo proizvodnja ampak tudi delitev postaja družbena. Z udeležbo posameznika v skladih za razvoj in poznejšo udeležbo na relativno višjem dohodku iz rezultatov tega razvoja nikakor ne kršimo niti se odaljujemo od načela delitve po delu, kakor to eni mislijo. Naravnost s tem se to načelo poglablja. Namreč ni razloga, niti logike, da če posamezniki nalagajo svoje prihranke v denarne zavode in zato dobijo obresti, zakaj potem ne bi nalagali v sklade za razvoj delovne skupnosti v kateri delajo, s čem zagotavljajo materialno sigurnost delovne skupnosti v kateri delajo in sigurnost dela, zaposlitve ter pozneje višjo udeležbo na dohodku v obliki višjih osebnih dohodkov. Tisti, ki izdvaja iz svojih dohodkov del sredstev za bodoče osebne dohodke, ki morajo biti večji, ne dobijo te večje osebne dohodke na bazi ne dela ampak ravno na bazi dela, ki se jim v obliki osebnega dohodka prizna in od katerega odvajajo dodatna sredstva za sklad razvoja. Večji osebni dohodek je samo priznanje za že vloženo delo, ki je tudi že časovno prej plačano. Vprašanje je samo pravilne delitve po delu v bazi. Tisti, ki stojijo nasproti te teorije zagovarjajo v glavnem svoje stališče s tem, da tisti, ki imajo sredstva za prihranke, bi jih imeli vedno več, s čemer bi nastala razlika v materialnem položaju posameznikov. Odgovor na to stališče pa bi bil naslednji: razlike med materialnim položajem posameznikov so zakonito nujne, ker tudi prispevki posameznikov k skupnemu družbenemu skladu niso in ne bodo nikoli mogli biti enaki, če ne zaradi drugega, potem za paradi fizioloških in psiholoških razlik v sposobnostih in razlik v razvitosti potreb. In drugič: s tem, da posamezniki vključujejo svoje pri- hranke v ekonomske tokove in jih ne držijo zamrznjene v »nogavici«, pospešujejo razvoj proizvajalnih sil, ki ustvarjajo širšo materialno bazo in povečujejo družbeno bogastvo, ki je potem lažje dostopno vsem članom družbene skupnosti, torej tudi tistim, ki imajo malo ali sploh nimajo sredstev za vlaganje v sklad za razvoj. Tudi v komunizmu, ko bi se delilo po potrebah, in ko bi lahko vsi člani družbene skupnosti jemali po potrebah, ne bi vzeli enakih količin zaradi prej omenjenih razlik. Zato ne moremo govoriti o absolutni enakosti količin dobrin po članih družbene skupnosti, ampak o večji materialni bazi in popolnejši zadovoljitvi potreb. To vključevanje sredstev posameznikov v sredstva za razvoj lahko ima tudi obliko posojila .. . Na koncu koncev gre dejansko za pravilno razumevanje Marxove teorije: enake pravice neenakosti. Enaka je pravica članov družbene skupnosti do dela in do delitve rezultatov v skladu s prispevki vsakega posameznega člana družbene skupnosti k družbenemu skladu. Ti prispevki pa, kakor smo videli, ne bodo nikoli enaki. Naj mi bo dovoljeno, da parafraziram besede bivšega predsednika ministrskega sveta SSSR Nikite Sergejeviča Hruščova, ki je ob neki priliki dejal: Komunizem ni v tem, če ima pet bratov ene hlače in jih razkosajo na pet enakih delov, komunizem je v tem, da vseh pet bratov ima toliko hlač, kolikor jih vsak od njih posebej potrebuje. To pomeni, da socializem, še bolj pa komunizem predpostavljata široko materialno bazo družbe. Na tem problemu sem se nekoliko detajlneje zadržal, ker menim, da je materialna decentralizacija do posameznega člana delovne skupnosti in ekonomska integracija interesov posameznika, delovne skupnosti in družbe v širšem pomenu na ekonomski osnovi zakonit pojav in pogoj bodočega intezivnega razvoja proizvajalnih sil in jačanja materialne baze družbe v celoti. Za posebno obliko integracijskih procesov bi lahko ocenili proizvodno-tehnično sodelovanje med podjetji, ki ga navadno v praksi imenujemo kooperacija. To sodelovanje temelji na specializaciji dela in proizvodnje. V praksi pa so v uporabi najrazličnejše oblike kooperacijskih odnosov od preprostega naročanja kooperacijskih uslug na osnovi načrtov proizvoda oziroma polproizvoda do dajanja na razpolago kompletnega inžineringa vključno s tehnično pomočjo. Pri tem je težko zajeti vse oblike kooperacijskih odnosov. Vendar moramo ugotoviti, da je razvitost teh odnosov v tesni zvezi z razvitostjo proizvajalnih sil gospodarskih subjektov oz. razvitost kooperacijskih odnosov izraža razvitost proizvajalnih sil. Višjo obliko integriranosti predstavlj a j o združena-integrira-na podjetja. Najpogosteje je za združitev dveh ali več podjetij podana osnova v tehnično-tehno-loški komplementarnosti — sorodnosti proizvodnje, proizvodnih programov ali kapacitet. Pri združenem oz. integriranem podjetju gre v bistvu za eno gospo-darsko-pravno celoto, subjekt ali osebo, s skupnim žiro računom, z enotnim generalnim upravnim in vodstvenim organom (general-ni direktor, upravni ' odbor, cen-tralni delavski svet). Takšno združeno podjetje, čeprav v mnogočem podobno klasičnemu tipu podjetja, le predstavlja neko novo višjo organizirano gospodarsko asociacijo združenih proizvajalcev in združenega dela s proizvajalnimi sredstvi. Naslednjo višjo stopnjo integriranosti predstavlja združeno podjetje, v katerem imajo enote integrirane istočasno višjo stopnjo decentraliziranosti: svoje žiro račune, svoje samoupravne in vodstvene organe in nekatere službe (nabava in prodaja), ter proizvodne programe, ki so komplementarni. Navadno imajo takšna podjetja nekatere skupne strokovne službe: reklama, analiza tržišča, razvoj itd. V tem primeru imajo taka podjetja tudi skupne sklade za financiranje skupnih nalog. Se bolj razvito obliko integracije pa predstavljajo poslovna združenja podjetij, katerih člani imajo popolno vodstveno in samoupravno avtonomijo, vendar v okvirju medsebojnih dogovorov, doseženih na samoupravni osnovi. Načrte poslovnega sodelovanja na nivoju poslovnega združenja izdeluje stalno koordinacijsko telo — aparat poslovnega združenja, ki ga financirajo člani združenja s provizijo. Poslovno združenje zajema navadno več podjetij ali vsa podjetja iste stroke. Ta podjetja, združena v poslovno združenje, se dogovarjajo o delitvi tržišča, o cenah, o skupnem nastopanju na zunanjih tržiščih, o politiki do konkurence iz uvoza, o delitvi programa in povečanja kapacitet, o reklami itd. Tako se naravno in ekonomsko-zakonito ustvarja neka višja gospodarska asociacija. Poslovna združenja so istočasno najvišje in najbolj razvite gospo- (nadaljevanje na 8. strani) 8 Smci¡fiheo 1. Standardi za emajlirano posodo OSVOJENI INTERNI STANDARDI art. 104 Ponva za pečenje ES 8.01.04 art. 105 Pekač ES 8.01.05 art. 109 Ponva plitka ES 8.01.09 art. 110 Ponva plitka ES 8.01.10 art. 128 Tepsija ES 8.01.28 art. 135 Kmečka skleda ES 8.01.35 art. 143 Krožnik plitki ES 8.01.43 art. 144 Krožnik globoki ES 8.01.44 art. 152 Skleda za pečenko ES 8.01.52 •A art. 158 Skleda za zelenjavo ES 8.01.58 i art. 170 Delavski lonec nizki ES 8.01.70 i art. 179 Nosilni locenj ES 8.01.79 ( art. 180 Menažna garnitura ES 8.01.80 f art. 183 Pokrov za menažno garnituro ES 8.01.83 art. 185 Menažna skodelica ES 8.01.85 ( . art. 196 Pomivalnik ES 8.01.96 2. STANDARDI ZA SUROVO POSODO ¡ Ponva za pečenje ES 7.12.02 <» Ponva plitka ES 7.12.03 F . Tepsija ES 7.12.05 Skleda za zelenjavo ES 7.12.07 1' Pekač ES 7.12.26 I1 . Pokrov z ročajem ES 7.13.08 r A Pokrov ES 7.13.09 r . Pokrov ES 7.13.49 r . i Krožnik plitki ES 7.15.02 r A Krožnik globoki ES 7.15.03 r A Kmečka skleda ES 7.15.27 1' A Skleda za pečenko ES 7.15.31 r Menažna skodelica ES 7.15.33 \ Pomivalnik ES 7.15.34 3. STADARDI ZA ELEMENTE POSODE Ročaj ES 7.41.58 \ . j Ročaj ES 7.44.51 r A Locen z držajem ES 7.47.02 J Držaj ES 7.51.01 t Leseni držaj ES 7.56.01 r A Uho ES 7.61.02 v -I Os ES 7.62.20 r A Nastavek za pokrov ES 7.65.02 r i) Stranica ES 7.66.28 v A Obod ES 7.67.02 V A Obroč za pokrov ES 7.67.04 v Novo v standartoteki i' ) * \ Kopalna kad iz jeklene pločevine B. S 1390 Trda brusilna plošča TGL 8480 Kopalna kad z izlivno in pretočno armaturo DIN 3270 i1 . k Pritrditev nog na kopalne kadi iz sive litine DIN 4485 F 1» -k Polkrožni izlivni pralnik z nizko zadnjo steno DIN 4491 Polkrožni izlivni pralnik z visoko zadnjo steno DIN 4492 Štirioglati izlivni pralnik DIN 4493 F A Kombinirani pralnik DIN 4494 r . k Vrč za mleko iz Al. DIN 6016 r . k Emajlirana vedrica DIN 6250 r A Kanta za olje itd. DIN 6425 Transportna kanta DIN 6427 V A Kanta za smeti DIN 6628 r A Kanta za smeti DIN 6629 f Valjasta posoda z obroči DIN 6635 ¡1 Transportna mlečna kapta iz jeklene pločevine DIN 11501 Vedrica za mleko DIN 11509 > Irigator — emajliran DIN 13209 > Emajlirana nočna posoda DIN 13210 Emajlirana sečna steklenica DIN 13211 Koritce za gnoj DIN 13212 Emajlirani pljuvalnik DIN 13213 Emajlirana kad za terapijo rok DIN 13214 Emajlirana kad za terapijo nog DIN 13215 Emajlirani sterilizator DIN 13216 Emajlirane skodelice za instrumente DIN 13217 Emajlirana bolniška vedrica DIN 13218 Emajlirani izplakovalnik DIN 19542 Točkovno, bradavičasto in kolutno varjenje DIN 44753 Določevanje svinca izluženega iz nadglazurnih barv, glazur in dekorjev DIN 51031 Določevanje odpornosti emajla proti citronski kislini DIN 51151 Določevanje odpornosti kuhinjske posode na spremembo temperature DIN 51158 Preizkušnja emajla — priprava vzorca DIN 51164 Določanje odpornosti emajla na vročo vodo in vodno paro ' DIN 51165 Barve, laki itd. — Terminologija na petih jezikih JUS H. CO. 002 Papir, karton in lepenka JUS H. N5. 100 — Fluting ža izdelavo valovitega kartona Papir, karton in lepenka JUS H. N5. 101 — Krait papir za izdelavo valovitega kartona Bilteni: St. 12 DIN — MITTEILUNGEN: Norme in konstruiranje; Uvedba norm v praksi; itd. Št. 1 — 1968 STANDARDIZACIJA Preizkuševanje papirja in kartona JUS H. N8. 214 — Določanje odpornosti proti trganju in raztezek pri trganju Jamsko jekleno odkopno oporje JUS M. J9. 101 — Jeklene frikcijske stojke Jamsko jekleno odkopno oporje JUS M. J9. 111 — Jekleni stropniki Novo v knjižnici — »DIN TASCHENBUCH. Teil 4. A. WERKSTOFFNORMEN STAHL UND EISEN«, Berlin 1967. — »DIN TASCHENBUCH, Teil 6. A. WERKZEUGNORMEN. MASCHINENWERKZEUGE AUS SCHNELLARBEITSSTAHL«, Berlin 1967. — »DIN TASCHENBUCH. Teil 8. SCHWEISSTECHNI-SCHE NORMEN«, Berlin 1965. — »DIN TASCHENBUCH. Teil 10. SCHRAUBEN, MUTTERN UND ZUBEHÖR FÜR METRISCHE GEWINDE«, Berlin 1967. — »DIN TASCHENBUCH. Teil 19. iMATERIALPRÜFNOR-MEN FÜR METALLISCHE WERKSTOFFE«, Berlin 1966. — Freudenthal H.: »WAR-SCHEUßLICHKEIT UND STATISTIK«, München 1963. — Rasche A.: »LEHRBUCH FÜR > INSTALLATEURE UND TECHNIKER DES GASFACHES«, Berlin b. 1. — Dehn K.: »PRODUKTIVITÄTSSTEIGERUNG DURCH NORMUNG UND TECHNISCHE ORGANISATION«, Mat inz (1965). — Matko M.: »PREGLED PODROČJA PRODUKTIVNOSTI TEHNIKE IN SLOVARČEK TEHNIKE VODENJA«, Ljubljana 1967. — Cerič Z.: »ZBIRKA PROPI-SA O PREDUZEČIMA«, Zagreb 1967. — Bedenič M.: »DUŠEVNA HIGIJENA U SVAKIDAŠNJEM ŽIVOTU«, Zagreb 1964. — Paj. I. — I. Bencion: »RAS-PODELA DOHOTKA I LIČNIH DOHODAKA«, Zagreb 1967. — »ZBIRKA PROPISA. SREDSTVA I DOHODAK PRI-VREDNIH ORGANIZACIJA, USTANOVA I ORGANA UPRAVE«, Zagreb 1967. — ENCIKLOPEDIJA LEKSI-KOGRAFSKOG ZAVODA. Knj. 2. D-Helio. Zagreb 1967. — Gorupič D. — J. Brekič: »DIREKTOR U SAMOUPRAVNIM ODNOSIMA«, Zagreb 1967. Integracija-ekonomska zakonitost (nadaljevanje s prejšnje strani) darske asociacije delovnih skupnosti in proizvajalcev na nivoju nacionalnega gospodarstva in na bazi komplementarnosti karakterja tehnologije, proizvodnih programov in proizvodnje. Ekonomska nuja pod težo delovanja ekonomskih zakonitosti pa vodi k ustvarjanju še višjih gospodarskih asociacij na mednarodnem nivoju. Tako imamo pojave in procese ustanavljanja raznih mednarodnih gospodarskih skupnosti EGS, SEV, EFTA itd. Navadno je osnova za ustanavljanje takšnih integracijskih enot politična komplementarnost in komplementarnost prednosti ter tržni aspekt. Nikakor ne trdim, da sem s tem izčrpal vse oblike integracije. Te oblike so vsakokrat odvisne od specifičnih pogojev, ki so v praksi zelo različni. Vendar smatram, da sem v glavnem zajel vse važnejše oblike integracijskih pojavov in procesov. PRAVILNIK RACIONALIZACIJI Tekst pripravila strokovna služba — Tiskano kot roko* pis — Tehnična ureditev — uredništvo Emajlirca Delavski svet T3MO — emajlirnica, metalna industrija in orodjarna Celje, je v skladu s 30. členom statuta podjetja sprejel in potrdil na 5. rednem zasedanju dne 8. septembra 1967 naslednji pravilnik o racionalizaciji SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Namen tega pravilnika je, da se uredi v skladu z veljavnimi predpisi (Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah) postopek glede prijavljanja, ocenjevanja, nagrajevanja in izvajanja predlogov racionalizacij v EMO, emaj-lirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje. Nagrajevanje ima namen, da se pritegne k sodelovanju čim širši krog članov kolektiva ter da se da materialno priznanje bolj prizadevnim članom kolektiva za njihove koristne predloge za proizvodnjo in poslovanje podjetja. 2. člen Racionalizacija zajemajo izume, tehnične izboljšave, koristne predloge in nove izdelke, ki omogočajo: — izboljšavo obstoječih naprav, tehničnih postopkov in proizvodnih procesov; — uvedbo novih izdelkov, ki izboljšujejo rentabilnost podjetja, dvigajo kvaliteto in omogočajo nove boljše tehnološke postopke; — dvig storilnosti; — boljšo organizacijo dela, odstranjevanje ozkih grl; — znižanje lastne cene, prihranke na materialu in času; — olajšanje dela, preprečevanje nezgod, izboljšanje delovnih pogojev; — izboljšanje poslovanja podjetja na splošno. 3. člen Izum je doslej neobstoječa tehnična novost v tehničnih napravah ali postopkih. Je vsaka nova rešitev nekega tehničnega problema, ki še ni bila objavljena v domači ali tuji literaturi v taki obliki, da bi jo mogli strokovnjaki uporabljati. Izum mora biti takšne narave, da se da uporabiti v industriji ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Tehnična izboljšava je tehnična rešitev določenega tehničnega problema, dosežena z racionalnejšo uporabo tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodov m boljša varnost dela. Koristni predlogi so iniciativni predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev ali izvajanje katerekoli funkcije v poslovanju podjetja in se v smislu določil Zakona o pa ten lih in tehničnih izboljšavah (člen 96) ter tega pravilnika ne štejejo za izum ali tehnične izboljšave. Nov izdelek v smislu 2. člena tega pravilnika je vsak izdelek, ki se od obstoječih bistveno razlikuje po funkcionalnosti in izdelek, ki je po funkcionalnosti sicer enak ali podoben standardnim izdelkom, je pa zaradi bistvenih oblikovnih oblik oziroma razlik modelno zaščiten. IZUMI 4. člen Izumitelj izuma, ki ni bil ustvarjen v podjetju ali se ne more smatrati, da bi bil ustvarjen v podjetju, uživa vse pravice glede zaščite in izkoriščanja svojega izuma ter te pravice lahko prenese po sporazumu na podjetje proti določeni odškodnini. Podjetje s takim izumiteljem sklene glede izuma, ki ga namerava uporabljati v svoji industrijski dejavnosti pogodbo, s katero se dogovori ločen obseg izumi- teljskih pravic, katere odstopa izumitelj glede določenega izuma v izkoriščanje podjetju (licenčna pogodba) ter odškodnina za odstopanje izumiteljske pravice v skladu z veljavnimi predpisi o tehničnih izboljšavah in patentih. 5. člen Izumitelj, ki je ustvaril izum v podjetju, je dolžan o izumu in njegovih bistvenih tehničnih prednostih brez odloga obvestiti podjetje: Izum je ustvarjen v podjetju: 1. če je prišlo do njega v času, ko je bil izumitelj v delovnem razmerju s podjetjem v neposredni zvezi z njegovim delom v podjetju; 2. če je prišlo do njega v 6 mesecih po preteku delovnega razmerja med izumiteljem in podjetjem v neposredni zvezi s prejšnjim delom izumitelja pri podjetju; 3. če je prišlo do njega po nalogu podjetja z njegovimi sredstvi, ne glede na to, kje in kdaj je bil izum ustvarjen. V sporih o tem,, ali je bil izum ustvarjen v podjetju, odloča pristojno sodišče. 6. člen Prijavo o izumu odda izumitelj referatu za racionalizacije, kateri izroči prijavo komisiji za racionalizacije. Na tako prijavo mora dati podjetje prijavitelju potrdilo, da je obvestil podjetje o svojem izumu. Prijava mora obsegati točen opis izuma z vsemi tehničnimi podatki in skicami odnosno narisi ter drugo potrebno obrazložitvijo izuma, kot tehnične pridobitve, kot tudi obrazložitev koristnosti izuma in event. predlog glede odškodnine. Komisija za racionalizacije pregleda predloženi izum in celotno gradivo o tem izumu ter zahteva o izumu in njegovi koristnosti za podjetje mišljenje sektorja priprave proizvodnje odnosno druge ustrezne službe v podjetju, na katerem področju bi se prijavljeni izum lahko ko- ristno uporabil. Na podlagi dobljenega mišljenja sklepa komisija za racionalizacije, ali naj se predloženi izum kot koristen osvoji ali pa odkloni. V skladu s sklepom, kakor ga sprejme komisija o predloženem izumu, da ustrezni predlog s svojo obrazložitvijo preko upravnega odbora delavskemu svetu podjetja v končno odločitev. Komisija za racionalizacije mora v tem predlogu navesti tudi pogoje za sklenitev pogodbe o prevzemu izuma ter zlasti dati predlog glede višine odškodnine, ki naj bi se po posebni pogodbi, ki se sklene z izumiteljem, njemu izplačala. Če delavski svet odobri predlog komisije za racionalizacije o prevzemu izuma ter se strinja izumitelj z odločbo delavskega sveta, se sklene med podjetjem in izumiteljem na tej osnovi pogodba glede izkoriščanja izuma. V primeru, da se izumitelj ne strinja z odškodnino, ki jo je določil delavski svet, lahko zahteva odmero odškodnine po pristojnem rednem sodišču. 7. člen Podjetje je dolžno plačati izumitelju za uporabljeni izum pra- vično odškodnino, razen če se je izumitelj taki pravici odpovedal. Odškodnina za izkoriščanje izuma se določa med podjetjem in izumiteljem sporazumno. Odškodnina se mora določiti v enem mesecu od dneva, ko je izumitelj zahteval, da se mu prizna odškodnina. Pri določitvi odškodnine za izum po sporazumu ali odmeri odškodnine za izum po sodišču je upoštevati naslednje: — tehnični in gospodarski pomen izuma j — koristi, ki jih doseže podjetje z uporabo izuma; — vrednost sredstev, ki jih organizacija (podjetje) vloži pri ustvarjanju izuma; — delež izumitelja pri izumu; — okoliščine, ali je bilo delo na izumu redno delo izumitelja v podjetju ter druge za odmero odškodnine pomembne okoliščine. Izumitelj pridobi pravico zahtevati odmero odškodnine po preteku enega meseca, če v tem času ni bila določena in priznana odškodnina, ki jo je zahteval. 8 8. člen Podjetje mora v treh mesecih od dneva, ko prejme obvestilo o izumu izjaviti, ali namerava uporabiti predloženi izum ter svojo pravico do pridobitve patenta. Če je podjetje pred potekom tega trimesečnega roka pričelo uporabljati izum, se smatra ta dejanska uporaba kot potrditev in obvestilo, da se je podjetje odločilo uporabljati izum odnosno uporabiti svojo pravico do pridobitve patenta. Pravico zahtevati odškodnino pridobi izumitelj od dneva, ko ga je podjetje obvestilo o tem, ali pa bo uporabilo izum in uveljavilo svojo pravico do pridobitve patenta oz. od trenutka dejanske uporabe izuma v podjetju. Medsebojne pravice in obveznosti urejata izumitelj in podjetje s pogodbo. Za izum, ustvarjen v podjetju, ima pravico prvenstveno pridobiti patent podjetje. Če podjetje izuma noče uporabiti, ima pravi- co pridobiti patent izumitelj. Izumitelj pridobi pravico prijaviti patent za izum, ko ga je podjetje obvestilo, da ne bo uporabilo svoje pravice do pridobitve patenta, ali če je potekel tromeseč-ni rok od prijave, pa se podjetje v tem času ni izjavilo o uporabi svoje pravice do pridobitve patenta. Prav tako pridobi izumitelj pravico prijaviti patent, če podjetje v treh mesecih od dneva, ko je izjavilo, da bo uporabilo pravico do patenta, pa ni vložilo prijave za pridobitev patenta. Podjetje in izumitelj morata varovati izum v tajnosti do vložitve prijave za pridobitev patenta. 9. člen Izum, ki ga je patentiralo podjetje ali zahtevalo patent zanj, smejo izkoriščati tudi druga podjetja in to le v primerih in pod pogoji, kakor določajo toveljav-ni zakoniti predpisi. Kadar koristi drugo podjetje izum, se med podjetji sklene pogodba. Če se podjetja ne morejo sporazumeti glede odškodnine za izkoriščanje izuma po prejšnjem odstavku, odloči o tem arbitražni svet na zahtevo podjetja, ki namerava izum izkoriščati. V tem primeru odloča arbitraž- ni svet tudi o delu odškodnine ki pripada izumitelju za izkoriščanje patenta drugega podjetja. Arbitražni svet imenuje zvezni izvršni svet v skladu z določili Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. 10. člen Če komisija za racionalizacije ugotovi, da je predloženi predlog izum, ki je bil ustvarjen v podjetju uporabljiv za podjetje, uvede postopek za dosego zaščite izuma do patenta. V nasprotnem primeru ima predlagatelj pravico, da mimo podjetja prijavi izum v svrho zaščite in dosego patenta v smislu Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. TEHNIČNE IZBOLJŠAVE 11. člen Tehnične izboljšave lahko predlaga vsak član delovne skupnosti podjetja ne glede na položaj, ki ga ima v podjetju ali na katerem delovnem mestu dela. 12. člen Predlagatelj vloži predlog za tehnično izboljšavo pismeno. Predlog mora vsebovati: a) kadar predlog obravnava tehnične izboljšave: — opis dosedanjega stanja predmeta, ki ga predlog obravnava, navedbo pomanjkljivosti sedanjega stanja; — opis novega postopka z navedbo prednosti in pričakovanih prihrankov; — predložene načrte, skice, izračune itd. b) kadar predlog obravnava uvedbo novega proizvoda: — opis in karakteristiko novega proizvoda; — opis proizvodnega in tehnološkega postopka; — predračun proizvodnih stroškov; — prikaz potreb na tržišču ali v okviru podjetja. 13. člen Predlagatelj naslovi svoj pismeni predlog na komisijo za ra- cionalizacije. Predlog mora biti podpisan od predlagatelja. Te predloge zbira referat za racionalizacije preko odpreme pošte, kjer registrira čas vložitve. Predlagatelj praviloma predloži svoj predlog preko svojega nadrejenega. Član delovne skupnosti podjetja, ki nima možnosti sestaviti pismeni predlog, lahko svoj predlog ustmeno obrazloži svojemu nadrejenemu ali referentu za racionalizacije. Le-ti so dolžni vsak predlog oziroma zamisel posredovati komisiji za racionalizacije, v kolikor menijo, da je predlog umesten, tehnično logičen in izvedljiv. Negativna ocena predloga nadrejenega ne jemlje predlagatelju pravice, da odda predlog direktno komisiji za racionalizacije v skladu z določili prejšnjega odstavka. Vodstveni kader je dolžan vsako najskromnejšo zamisel podpreti, jo po možnosti dokumentirati in posredovati komisiji. 14. člen Organ za reševanje predlogov tehničnih izboljšav je komisija za racionalizacije, ki jo izvoli delavski svet podjetja. Komisija ima predsednika in člane, kate- rih število predlaga in ižvoli delavski svet. Tajnik komisije je referent za racionalizacije. Predsednik komisije skrbi za to, da se predlogi prouče in rešujejo tekoče, vestno in nepristransko. 15. člen Komisija zaseda po potrebi ter jo sklicuje predsednik. Referent za racionalizacijo pripravi gradivo za sejo komisije, zbere pri predlagatelju še morebitna dokazana pojasnila ali dokumentacijo in predloži poročilo o izvršenih preizkusih. Vsak predlog se mora reševati na seji komisije ter ne more biti zavrnjen brez sklepa komisije. Pri reševanju predlogov imajo 'sodelovati tudi predlagatelji, nimajo pa pravice odločati o koristnosti predlogov, višini prihranka in drugih vprašanjih. Vodje sektorjev in samostojnih služb so strokovni svetovalci komisije. 16. člen Vse predloge tehničnih izboljšav mora komisija praviloma rešiti v naslednjih rokih: 1. predlogi tehničnih izboljšav, ki ne zahtevajo tehničnih predpriprav za ugotovitev koristi, se morajo rešiti v dobi enega meseca; 2. predlogi, ki zahtevajo manjše priprave — orodje,^predelave, organizacijske ukrepe, laboratorijske preiskave, se morajo rešiti v dobi dveh mesecev; 3. predlogi, ki zahtevajo večje priprave in širšo dokumentacijo, morajo biti rešeni v šestih mesecih. Če bi to ne bilo izvedljivo, je treba o vzrokih zamude obvestiti predlagatelja in upravni odbor. Predlogi, ki so jih dali predlagatelji, da si zavarujejo pravico prvenstva, niso jih pa izdelali po določilih člena 12 in 13 tega pravilnika v 1 letu od vložene prijave, se po tem roku smatrajo za nevložene. 17. člen Pri reševanju predlogov je komisija lahko pred dokončno od-merodajnih obratnih vodstev ali oddelkov. Le-ta so dolžna objektivno podati svoje mišljenje. Komisija lahko pred odkončno odločitvijo izda predlog, da se izvršijo predhodno preizkusi v smislu predlogov, v kolikor ti preizkusi še niso bili izvršeni pred obrazložitvijo predloga komisiji. 18. člen Vsak predlog o tehnični izboljšavi se smatra, da je osvojen, ko ga priprava proizvodnje ali druga odgovarjajoča služba, na katerem področju se bo izboljšava uporabljala kot takega registrira ter uvede nov tehnični postopek ali spremeni star postopek. Šele na podlagi takšne registracije tehnične izboljšave kot osvojenega načina dela ali tehnično izboljšane naprave od strani odgovorne službe odnosno sektorja, komisija za racionalizacije lahko da svoj ustrezni predlog za dokončno rešitev predloga o tehnični izboljšavi in o odškodnini za priznano in uporabljeno tehnično izboljšavo. 19. člen Komisija za racionalizacije rešuje predloge tehničnih izboljšav po opisanem postopku na sejah. O vsakem predlogu tehnične izboljšave komisija na podlagi mišljenj, napravljenih poizkusov ter zbranega gradiva odloči, ali naj se tehnična izboljšava osvoji ali zavrne. Odškodnino za osvojene predloge določajo: N-din a) komisija za racionalizacije do zneska 3.000,— b) upravni odbor od zneska 3000—10.000.— c) delavski svet podjetja nad 10.000,— Predlog delavskemu svetu izdela komisija za racionalizacije. Odškodnino za osvojene predloge izboljšav, ki omogočajo spremembo obstoječih cenikov in kalkulacij, izračunajo odgovorne službe. 20. člen O sprejemu tehnične službe se izda odločba. Pismena odločba se izda na podlagi sklepa komisije za racionalizacijo odn. sklepa upravnega odbora ali delavskega sveta, kadar sta ta dva organa odločala o tehnični izboljšavi oziroma odškodnini. Pismeno odločbo podpiše glavni direktor ter se ta dostavi predlagatelju tehnične izboljšave. Vprašanje tehnične izboljšave in izplačevanje odškodnine se ureja poleg odločbe s pogodbo le v naslednjih primerih: — če predlagatelj posebej zahteva, da se mora napraviti pismena pogodba; — če zahteva predlagatelj večjo odškodnino ali drugačne pogoje kot so predvideni v tem pravilniku. V primerih zavrnitve predloga tehnične izboljšave prejme predlagatelj pismeno obrazložitev komisije za racionalizacije. 21. člen Če se predlagatelj z odločbo o priznanju tehnične izboljšave, odnosno z obrazložitvijo o zavrnitvi predloga tehnične izboljšave ali o višini priznane odškodnine ne strinja, lahko zahteva v roku 8 dni po prejemu pismene Odločbe odnosno pismene obraz- ložitve, o zavrnitvi, da naj o njegovi pravici odnosno zahtevku odloči DS. Če se predlagatelj z rešitvijo DS glede svojega zahtevka in pravic ne strinja, ali če mu v 3 mesecih po tem, ko je vložil svoj zahtevek ni bila izdana odločba o rešitvi zahtevka se lahko obrne na arbitražni svet, da ta odloči o njegovi zahtevi. Arbitražni svet ima 3 člane, od katerih po enega imenujeta predlagatelj in podjetje, predsednika arbitražnega sveta pa Okrožno gospodarsko sodišče v Celju (člen 89 Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah). 22. člen Odškodnina za tehnične izboljšave se prizna šele takrat, kadar se predlogi, ki so bili osvojeni kot koristni, prično uporabljati ter se uporabljajo skozi določeno dobo v podjetju. Odškodnina pripada avtorjem — predlagateljem tehničnih izboljšav po merilih, ki jih določa ta pravilnik. Odločba o tehnični izboljšavi in priznanju odškodnine mora biti predlagatelju izdana najkasneje v treh mesecih, po pričetku uporabe tehnične izboljšave. 23. člen Osnove za dodelitev odškodnine za predlagane in osvojene predloge za tehnične izboljšave predstavlja predvideni in ugotovljeni prihranek. Osnova za izračun predvidenih in doseženih prihrankov so veljavni normativi v tekočem letu oz. normativi, ki slede osvojenemu predlogu. Ugotovi se razlika med novim in starim postopkom (prihranek delovnega časa, materiala, režijskih stroškov itd.) ter se veže na planirane količine enoletne proizvodnje in obračuna na podlagi LC. Osnova za izračun prihrankov in predlogov, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda, je razlika rentabilnosti novega artikla na-pram povprečni rentabilnosti grupe oz. artikla, ki mu pripada, a obračuna se ob koncu leta po številu dejansko proizvedenih proizvodov. 24. člen Predlogi, ki obravnavajo takšne primere, v katerih ni mogoče prikazati določenega prihranka, se nagrajujejo z enkratno odškodnino. 25. člen Za osvojene predloge tehničnih izboljšav, katerih vrednost je mogoče računsko dokazovati, so avtorji upravičeni do izplačila odškodnine za razdobje treh let od pričetka izkoriščanja. Odškodnina za vsako leto izkoriščanja se ugotovi tako, da se najprej ugotovi prihranek, to je denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo tehnična izboljšava prinaša podjetju. Od te vrednosti se odšteje denarna vrednost amortizacije stopnje tistih sredstev, ki jih podjetje vloži v dognanje in uvedbo tehnične izboljšave. Na temelju tako izračunane čiste gospodarske koristi oz. prihranka se izračuna odškodnina. Dobljeni znesek se nato pomnoži še s korekturnim faktorjem. Primer: a) vložena sredstva: N-din 10.000.— za dobo 10 let; b) amortizacijska stopnja: 10.000 N-din -----jQ---- = 1.000 c) vrednost gospodarske koristi za leto: 7.000 (LC) d) čista gospodarska korist: C — b = 7.000 — 1.000 = 6.000 LC e) odškodnina: za 5.000— 10 % - 500 za 1.000— 7,5 % — 75 Skupaj: 575 korekturni faktor I izplačilo 575 X (KF = 1) = =575.— (neto) 26. člen Višina nagrade (odškodnine) se določi, na osnovi naslednje tabele: ■2,0 3 I 2* £ Si do 5.000 10 od 5.000 do 25.000 7,5 od 25.000 do 100.000 5 od 100.000 do 500.000 3 od 500.000 do 1,000.000 2,5 od 1,000.000 do — 1,5 Celotna odškodnina — nagra- da se izračuna tako, da se celotna gospodarska korist razporedi v intervale po tej tabeli in sicer od najnižjega do najvišjega, ki ga izkazuje obračun. Nato se za vsak popolni interval izračuna ustrezna premija in ti zneski seštejejo. Tej vsoti se prišteje še znesek delu čiste gospodarske koristi, ki je zajeta v najvišjem intervalu. Cista gospodarska korist se izračunava z upoštevanjem LC, nagrada pa se izplačuje v neto znesku. 27. člen Višine nagrade se za izplačilo Iz prej navedene tabele popravi s korekturnim faktorjem FK. Korekturni faktor za izračun višine nagrade za izplačilo dobi- mo z upoštevanjem pripadajočih faktorjev A+B+C+D na način, ki ga prikazuje formula: A+B+C+D KF----------4------- Vrednost posameznih faktorjev + ABCD + dobimo z upoštevanjem naslednjih podatkov: 1. Faktor A Kvalifikacija predlagatelja glede na delovno mesto in položaj: — nekvalificiran in polkva- ljficiran delavec 1,8 — kvalificiran delavec na delov, mestu z nižjo šolsko izobrazbo 1,5 — visokokvalificiran dela- vec in delovno mesto s popolno srednješolsko izobrazbo 1,2 — vodje oddelkov in delov- na mesta z visokošolsko izobrazbo 0,9 — vodilna delovna mesta od obratovodij navzgor 0,6 2. Faktor B Stroka, ki jo obravnava predlog z ozirom na zaposlitev predlagatelja: — ožja 1 — širša 1,2 3. Faktor C Dejavnost, ki jo obravnava predlog z ozirom na dejavnost podjetja: — osnovna dejavnost 1,8 — pomožna dejavnost 1,2 4. Faktor D Inicijativnost: — po lastni iniciativi 1 — po okvirnih navodilih 0,7 Najnižja odškodnina, ki se odmeri predlagatelju za tehnične izboljšave ne more biti nižja od N-din 50— neto po zadnjem obračunu. 28. člen Če je z osvojitvijo kateregakoli predloga dosežen prihranek na materialu, se poveča znesek odškodnine, ki je določen po gornjih merilih prednjega člena za 15 %, pri prihranku deviznih sredstev za material ali naprave pa za 25 % napram normalni odškodnini. V primerih, ko je možnost izkoriščanja določenega materiala odvisna le od organizacijskih ukrepov, predlagatelji niso upravičeni na odškodnino, v koliko se tozadevni predlogi nanašajo na delokrog, za katerega so z opisom delovnega mesta zadolženi. Odškodnina se izplačuje predlagateljem za vsako leto koriščenja racionalizacije posebej. Podjetje mora pripraviti obračun čiste gospodarske koristi v roku 1 meseca in izplačati odškodnino v roku 2 mesecev po zaključnem računu podjetja za preteklo leto. 30. člen Odškodnino izračunamo na podlagi obračuna proizvodnje je možno izplačati ali kot akontacijo in obračun ali pa samo z obračunom letne proizvodnje. Višino akontacije določi komisija za racionalizacije. 31. člen Za primere tehničnih izboljšav, pri katerih je izračun prihranka zaradi objektivnih razlogov nemogoč, prejmejo predlagatelji enkratno odškodnino. Kot objektivne razloge za ne-izvedljivost stvarnega obračuna vrednosti posameznega predloga je smatrati predvsem pomanjkanje normativov materiala in časa za obstoječi način dela ali druge dokumentacije, ki bi sicer lahko služila za izdelavo stvarnega izračuna. 32. člen Višino odškodnine za enkratno izplačilo .tehničnih izboljšav, navedenih v 31. členu tega pravilnika, predlaga komisija za racionalizacije po predhodnem posvetovanju s službami, ki so na pred-dlogu najbolj zainteresirane oz. zadolžene za izvajanje del, ki jih predlog obsega. 33. člen Predlog o tehničnih izboljšavah, ki se nanaša na z razpisom nakazane proizvodne probleme, ima pri reševanju prednost pred ostalimi. Nakazane tehnične izboljšave so tiste izboljšave, ki so strani predlagatelja sicer samoiniciativno predložene, vendar se nanašajo na proizvodne procese oz. probleme, ki jih podjetje navaja v določenih časovnih presledkih, v okrožnicah ali glasilu »Emajli-rec«. Za osvojene predloge nakazanih tehničnih izboljšav prejmejo predlagatelji odškodnino po postopku, kot ga predpisuje ta pravilnik, višina odškodnine se pa poveča za 50 %. Zvišana odškodnina za predlog o nakazanih tehničnih izboljšavah se priznava, ako je predlog vložen v času, ko je obravnavan proizvodni problem še priznan kot nakazan, oz. dokler razpis ža reševanje dotičnega problema ni preklican. Priznanje pravice do odškodnine za tehnično izboljšavo lahko zahteva avtor — predlagatelj izboljšave od podjetja še v enem letu po tem, ko se je tehnična izboljšava v podjetju začela uporabljati. 35. člen Predlogi tehničnih izboljšav, katerih vrednost se ne dokazuje na podlagi pred osvojitvijo predloga obstoječih kalkulacij in točnih kalkulacij po osvojitvi predloga, zaradi česar prihaja pri vrednotenju do nejasnosti predvsem zaradi razlik v planiranih in stvarnih stroških in dohodkih, se glede odškodnine obravnavajo po določilih členov 24. in 31. tega pravilnika. Za kakršnekoli predloge izboljšav, ki zaradi objektivnih razlogov (material, remonti) omogočajo le občasne prihranke brez sprememb cenikov, prejmejo predlagatelji odškodnino po členu ¡8. tega pravilnika. 36. člen Ce se osvoji nov predlog tehnične izboljšave glede kakšnega predmeta ali postopka, za katerega je v teku že uporaba drugega prej osvojenega predloga tehnične izboljšave, za katerega se izplačuje odškodnina, se prva tehnična izboljšava preneha uporabljati, vendar se odškodnina za njo izplačuje do konca roka določenega za plačevanje odškodnine po odločbi za to tehnično izboljšavo. Novi predlagatelj tehnične izboljšave, ki se osvoji in uporablja namesto prejšnje, pa prejme odškodnino le glede na razliko, v kolikor je njegova tehnična izboljšava boljša in koristnejša od prejšnje za podjetje. 37. člen Predloge tehničnih izboljšav kakršnegakoli značaja lahko podjetju dostavljajo tudi zunanji predlagatelji. Takšne predloge komisija za racionalizacijo ob- ravnava na isti način, kot predloge predlagatelja članov delovne skupnosti podjetja, pismeno pogodbo s predlagateljem pa sklene vodstvo podjetja po odločitvi upravnega odbora. V teh primerih se korekturni faktor po členu 27. tega pravilnika ne upošteva. Kot predlagatelj lahko nastopajo tudi društva in družbene organizacije v podjetju ter se odškodnina za osvojene predloge prizna in izplača društvu oz. družbeni organizaciji. 38. člen Tehnične izboljšave, ki vplivajo na spremembo cenika izdelka, se odškodnina izplačuje iz skupnega sklada osebnih dohodkov podjetja, odškodnine za tehnične izboljšave, katere pa ne vplivajo na cenik izdelkov, plačujejo tiste ekonomske enote, ki takšne tehnične izboljšave koristijo, iz svojega skupnega sklada osebnih dohodkov ekonomske enote. 39. člen Morebitne spore glede izvajanja predlogov tehničnih izboljšav, ki so že bili osvojeni, pa jih posamezne enote, katere naj bi jih koristile ne upoštevajo, rešuje na predlog vodstva podjetja upravni odbor. Predlogi izboljšave, ki se nanašajo na tehnološke postopke ali nove izdelke, kateri še niso dokončno osvojeni, se ne morejo obravnavati po tem pravilniku. KORISTNI PREDLOGI 40. člen Koristni predlogi definirani v členu 3. tega pravilnika so lahko: a) tehničnega značaja b) netehničnega značaja c) idejni predlogi Koristni predlogi tehničnega značaja so predlogi tehničnih izboljšav, ki izven konkretnih delovnih nalog sicer spadajo v delokrog predlagateljev po členu 51. tega pravilnika. Koristni predlogi netehničnega značaja so predlogi, ki izboljšujejo organizacijo na področju ad- ministracije, knjigovodstva, dokumentacije, stitistike, planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in Storitev. Idejni predlogi so predlogi tehničnih izboljšav in ostali koristni predlogi, ki razen zamisli ne navajajo podatkov iz člena 12. tega pravilnika. Idejni predlogi se lahko nanašajo tako na tehnične izboljšave kot tudi na koristne predloge. 41. člen Predloge zbira komisija za racionalizacije ter na podlagi strokovnih mnenj in poročil strokovnih služb ter vodstev enot v podjetju odloča o koristnosti poedi-nih predlogov. 42. člen Za osvojene koristne predloge, ki kakorkoli vplivajo na znižanje proizvodnih stroškov ali izboljšanje delovnih pogojev, prejmejo predlagatelji odškodnino za ugotovljene prihranke za dve leti. Odškodnina se izračuna po istem postopku in merilih kot za tehnične izboljšave s tem, da se pri izračunu upošteva člen 43. tega pravilnika. Razlika odškodnine, ki ostane po izplačilu odškodnine predla- gatelju, pripada službi, ki predlog realizira. Za osvojene koristne predloge netehničnega značaja in koristne predloge katerih vrednost je dosežena predvsem s komercialnim posegom, prejmejo predlagatelji enkratno odškodnino v znesku, ki ga določi delavski svet podjetja po predlogu komisije za racionalizacije. Enkratno odškodnino prejmejo predlagatelji tudi za osvojene koristne predloge, ki pomenijo 'samo prenos znanih tehničnih izkušenj in drugih domačih ali tujih podjetij ali strokovne literature. Za idejne predloge tehničnih izboljšav, ki jih uspe v proizvodnji praktično osvojiti, prejmejo predlagatelji odškodnino kot za ostale predloge tehničnih izboljšav z upoštevanjem stopnje kvalifikacije zahtevane za delovno mesto predlagatelja tako, da prejmejo: 1. nekvalificirani in pol-kvalificirani predlaga- telji 100 % 2. kvalificirani in nižji strokovni predlagatelji 90 % 3. visokokvalificirani in srednji strokovni predlagatelji 75 % 4. višji in visokostrokov- ni predlagatelji 50 % odškodnine. Razlika odškodnine, ki ostane po izplačilu predlagatelju, pripada službi, ki predlog realizira. 44. člen Za postopek pri priznavanju odnosno zavračanju koristnih predlogov se uporabijo določila tega pravilnika, ki se nanašajo na izdajanje odločb odnosno zavrnitev predlogov tehničnih izboljšav. NOVI IZDELKI 45. člen Predloge novih izdelkov obravnava komisija za racionalizacije. Predlogi morajo smiselno vsebovati in odgovarjati zahtevam člena 3. in 12. tega pravilnika. Komisija za racionalizacije dokončno rešuje predloge novih izdelkov na osnovi osvojitve ali zavrnitve istih s strani službe programiranja in strokovnega kolegija podjetja. 46. člen Predlogi novih izdelkov, ki ne odgovarjajo pogojem navedenim v členu 2. in 3. tega pravilnika, so pa zaradi komercialnih ukrepov za podjetje rentabilnejši od drugih, se obravnavajo kot koristni predlogi. 47. člen Predlagateljem osvojenih novih izdelkov pripada odškodnina po istih merilih kot za tehnične izboljšave. 48. člen Glede sprejemanja odn. zavrnitve predlogov, priznavanja odškodnine ter uporabe pravnih sredstev od strani predlagateljev, ki menijo, da so prizadeti njihovi interesi, se uporabljajo določila tega pravilnika, ki veljajo za tehnične izboljšave. POSEBNE DOLOČBE 49. člen Vsak novi v osnovi smiseln predlog, kakršnekoli tehnične izboljšave v proizvodnji, kakor tudi koristen predlog, ki po tem predlog oz. pravilniku ni tehnična izboljšava, se nagradita ne glede na to ali bo predlog realiziran ali ne odnosno uporabljen v proizvodnji ali poslovanju podjetja. Za predlog tehnične izboljšave se v tem primeru prizna enkratna nagrada 50 N-din. Za koristni predlog se prizna nagrada 30 N-din. Enkratne zgoraj navedene nagrade se pri osvojenih predlogih od obračuna odštejejo. O nagradah odloči komisija za racionalizacije. Smiselne osnove vseh predlogov ugotavlja komisija za racionalizacije skupno z vodjem obrata ali službe, ki lahko tak predlog koristi. 50. člen V primerih, ko je za izvedbo predloga tehnične izboljšave potrebna višina stroškov v znesku preko 10.000 N-din odloča o izvedbi predloga upravni odbor podjetja po predlogu glavnega direktorja. 51. člen Odškodnina se ne priznava na osnovi tega pravilnika za predloge tehničnih izboljšav/ koristnih predlogov in novih izdelkov v kolikor so bili izvedeni po konkretnih delovnih nalogah in sicer: — za predloge za zboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in storitev: —- za predloge strokovnih sodelavcev v podjetju, če se ti predlogi nanašajo na njihovo delo v okviru rednih službenih nalog: — za predloge, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih, domačih ali tujih organizacijskih enot oziroma podjetij ali iz strokovne literature. 52. člen Katerokoli osvojeno in uporabljeno racionalizacijo ni mogoče zavreči ali prenehati uporabljati v podjetju, ne da bi o tem odločila odgovorna služba, katera pa mora za ukinitev neke racionalizacije podati izčrpno poročilo o vzroku prenehanju oz. ukinitve upravnemu odboru. Za svojevoljno uporabljanje ali neizvajanje osvojene racionalizacije odgovarja delovodja preko nadrejenega vodstva v proizvodnji oz. sektorju ter službi kot kršitev delovnih dolžnosti. Vodstva sektorjev ali strokovnih služb so dolžna disciplinsko obravnavati vsako zlorabljanje, neizvajanje ali zavlačevanje uvedbe racionalizacije. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati določila pravilnika o nagrajevanju predlogov za tehnične izpopolnitve, katerega je sprejela skupščina Tovarne emajlirane posode, Celje, dne 22. 3. 1963. Racionalizacije, ki so priznane in se že uporabljajo ob času uveljavitve tega pravilnika, se obravnavajo v naprej po tem pravilniku s tem, da se odškodnina za čas koriščenja tehničnih izpopolnitev izplačuje na podlagi izdane odločbe za racionalizacije. Za racionalizacije, ki pa so še v postopku obravnave po komisiji za racionalizacije, se pa že uporabljajo določila tega pravilnika. 54. člen V ostalem se za ocenjevanje racionalizacij in pravic predlagateljev ter zaščite njihovih interesov uporabljajo veljavni predpisi s področja avtorskega prava in zaščite industrijske svojine, pred- vsem za Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. 55. člen Ta pravilnik velja od 8. septembra 1967 dalje. S sprejetjem tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagrajevanju za tehnične izpopolnitve, ki ga je sprejel delavski svet dne 22. marca 1962. Predsednik DS Jože Podlinšek 1. r. ZVEDELI SMO ... - ZVEDELI SMO ... - ZVEDELI SMO ... - ZVEDELI SMO... - ZVEDELI Zakaj peči z ogrevanjem na radialne cevi za vodne cisterne? (Why radiant-tube furnaces for water tanks?), G. Landis, »Proč. Pore. Enamel. Inst.«, 26 (1961), 120-122. Ko so pričeli izdelovati emajlirane cisterne za vodo, so opažali pomembne napake zaradi bakrenih glavic, ribjih lusk, lasnic in zmanjšane odpornosti na udar. Omenjene napake so se pokazale vedno, kadar je dosegla stopnja vlage v peči 0,98 g na 100 g zraka. Ob uporabi peči z ogrevanjem na radialne cevi so odpravili bakrene glavice in ribje luske. KONTROLA RIBJIH LUSK PRI RAZOGLJICENIH EMAJLIRSKIH PLOČEVINAH (Enamel fishscale control on decarburized enameling sheets) R. L. Myers, »Proceed. Pore. Enamel. Instit.«, 26 (1964) 167-171, 2 sliki. Opis metode za proizvajanje razogljičenih emajlnih pločevin, ki ne nagibajo k tvorbi ribjih lusk. Tvorba ribjih lusk se prepreči, če ima vroče valjana pločevina vsebnost ogljika od 0,025 odstotka, če znaša navoj na temperatura pločevinastega traku najmanj 704° C in če obsega hladno valjanje najmanj 50%. Kadar se vroče valjana pločevina vroče navija na navijalno napravo, se tvorijo na kovinski površini veliki delci železovega karbida. Pri hladnem obdelovanju se omenjeni partikli zdrobijo in s tem poškoduje matrico. V teh poškodbah se lahko pri ohlajevanju emajliranega izdelka prične zbirati vodik v atomskem stanju in spajati v molekularni vodik. Na ta način veže železo na sebe vodik. SEJMI IN V marcu: — 2. do 17. marca, PARIS, Mednarodna razstava gospodinjske opreme (Salon International des Arts Ménagers); — 3. do 7. marca, FRANKFURT, Mednarodni sejem v Frankfurtu (Internationale Frankfurter Messe); — 3. do 12. marca, LEIPZIG, Mednarodni spomladanski sejem v Leipzigu (Internationale Leipziger Frühjahrsmesse); — 15. do 24. marca, MÜNCEH, Mednarodni sejem rokodelstva (Internationale Handwerkermesse), sejem je poleg ostalega interesanten tudi za pribor za izlete, za kempira-nje, za gospodinjske aparate, kuhinjski in hišni pribor ter umetniško oziroma okrasno rokodelstvo; — 17. do 19. marca, WIESBADEN, Mednarodni sejem športne opreme (Internationale Sportartikelmesse) ; — 29. marca do 1. aprila, LYON, Mednarodni sejem železnine (Salon International de la Quincaillerie). Izkušnje z direktnim emajliranjem krovnih emajlov (Experience with cover coat direct-on), J. A. Schief ferle. »Proceed. Porc. Enamel. Inst.«, 26 (1964), 82-86, 6 slik. Diskusija o problemih, ki nastajajo v procesu direktnega emajliranja po naslednjem razporedu: jekla, čistilna sredstva, kovinske površine in emajli. Zahteva se naslednje: 1. jekla z enotnejšo brzino odnašanja kovine; 2. postopek za ugotavljanje učinkovitosti čistilnih sredstev; 3. postopek za ugotovitev časovne točke, v kateri je kovinska površina čista in brez škodljivih soli; 4. možnost meritve in omejitev reoloških lastnosti šlikerja; 5. frite in mlinski dodatki z manjšo nagnjenostjo k tvorbi jamic. Če je mogoče izpolniti vse te zahteve, kar je tehnično izvedljivo, se zmanjšajo mnoge omejitve pri direktnem emajliranju. RAZSTAVE V aprilu: — 3. do 7. aprila, STUTTGART, Mednarodni sejem za ogrevanje z oljem in plinom (Internationale Fachmesse 'Olleue-rung und Gasfeuerung); — 18. do 20. aprila, BLED, Simpozij o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu; — 19. aprila do 26. maja, LJUB-LjANA, Bienale industrijskega oblikovanja; — 19. do 28. aprila, AMSTERDAM, Mednarodni sejem gospodinjske opreme (Internationale Huishoudbeurs ■— Idée 68); — 20. do 28. aprila, BEOGRAD, Mednarodni sejem motorjev in motornih vozil; — 22. do 27. aprila LONDON, Mednarodna razstava za ogrevanje, ‘zračenje in klimatizacijo (»5. HEVAC« — Heating, Ventilating and Air Conditioning Association); — 27. aprila do 5. maja, HANNOVER, Sejem v Hannovru, (Hannover-Messe) ; V maju: — (okoli 15. maja, datum še ni določen), MILANO, Mednarodna razstava oblikovanja in arhitekture (TRIENALE) ; — 17. do 27. maja, BUDIMPEŠTA, Mednarodni sejem — 18. do 22. maja, DUSSELDORF, 2. evropska razstava: »Moderna prodajalna in izložba« s kongresom (»EUROSHOP 68« — 2. Europäische Messe »Moderne Laden und Schaufenster« mit Kongress) — 21. maja do 4. junija, MOSKVA, Mednarodni sejem komunalne in gospodinjske o-preme (»INTERBYTMASH 1968«) Strokovni slovar Založba »Verlagsbuchhandlung Brunke Garrels«, Hamburg — Wandsbek — Postfach 13384, nudi štirijezični emajlir-ski slovar (nemško-angleško francosko-italijanski): »EMAIL — FACHWÖRTERBUCH«. Slovar je sestavil Josef Brandt. Sodelovali so: dr. Aldo de Luca, dr. Karl ‘ Heinz Arnold, dr. E. Giussani, ing. Fansto Moneta, Charles Gantzer in Technical Service Departement Borax Consolidated Ltd., London. Založnik »Farbenfabriken Bayer AG, Leverkusen. Obseg 161 strani, cena DM 10,80. Povečano povpraševanje po italijanski znamki kvalitete Italijanska emajlirska industrija je prodala do konca 1966. leta 1,5 milijona kosov emajliranih. izdelkov z italijansko, etiketo kakovosti, kar je za 300 % več, kakor v predhodnem letu. Podobno kakor zahodnonem-ški znak »e-echtes email«, ki so ga do sedaj namestili že na 9 milijonov izdelkov, ¡se pojavlja italijanski znak kvalitete na emajliranih izdelkih v vse večjem obsegu na sejmih in razstavah. V ZDA emajlirajo tudi hladilnike Eden naj večjih proizvajalcev hladilnikov ijn zmrzovalnikov na svetu, firma ,Sears Roebuck and Co., je v velikopotezno zasnovanem programu reklamq in prodaje podala prednosti emajliranega hladilnika, posebno notranjih sten. Propagandi ni material razširjajo iz svojih 800 prodajnih mest in 1.200 uradov za razdeljevanje katalogov. Eden pomembnejših ameriških proizvajalcev pa propagira emajlirane stroje za pomivanje posode na ta način, da deli prospekte prodajalcem svoje zelo razširjene prodajna mreže, ti pa ¡jih zopet posredujejo potrošnikom. V prospektu zelo učinkovito poudarjajo prednosti in razloge za emajlirane površine pomivalnih strojev. Napetosti in njihovi odnosi do fizikalnih lastnosti titanovega emajla (Stress as related to physical properties of titania cover coats) D. C. Bowman. »Proceed. Pore. Enamel. Inst.«, 26 (1964), 237—242 , 5 slik. Tlačne pritiske v titanovih emajlih različne taljivosti so raziskovali z enostavnimi obratovalnimi postopki. Rezultate so postavili v odnos vrednosti tekočega poskusa in kubičnega koeficienta razteznosti. Tlačne pritiske pri sobni temperaturi so merili z obročno in upogibno metodo. S skrajšanjem poteka, oziroma s padajočim koeficientom razteznosti so naraščale vrednosti tlačnih pritiskov. Povišani tlačni pritiski kovnih emajlov s titanovimi motnili niso zmanjševali vrednosti upogibnih in torzijskih preizkusov, brez ozira če je šlo za običajno nanašane emajle ali za direktno metodo na nizkoogljično jeklo, luženo s ferrisulfatom. Kot vsako leto so se tudi letos naši godbeniki zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru z namenom, da pregledajo delo preteklega leta in se pogovorijo o tem, kaj je bilo dobrega in kaj bi bilo v bodoče treba izboljšati. Iz poročila odbora vidimo, da je imela godba v preteklem letu 62 nastopov in to je v primerjavi z ostalimi godbami res rekordno število. Toda naši godbeniki s tem še niso popolnoma zadovoljni, radi bi si pridobili še širši krog poslušalcev, seveda se pa pri tem zavedajo, da bodo morali razširiti območje svojega delovanja, za kar pa je nujno potrebno izdelati obširnejši program in mu posvetiti precej več vaj, kar pa pomeni žrtvovati zopet nekaj prostega časa. Vsi so si bili edini, da je za nadaljnji dvig kvalitete in razvoja godbe to nujno potrebno in če bodo s takšno zavestjo, kot so to obljubili na občnem zboru, k temu tudi pristopili, smo lahko prepričani, da uspeh ne bo izostal. Pri vprašanju kako nadzorovati kvaliteto godbe so ugotovili, da je najboljša kontrola, če se igranje posname na magnetofonski trak in lahko na ta način sam sebe ocenjuješ in ugotavljaš svoje napake. Ali si lahko zamislite kaj boljšega kot lastno kritiko? Težava je le v tem, da trenutno nabava magnetofona še ni možna in si ga bo do takrat, da bodo zanj zagotovljena sredstva, še potrebno izposojati. Med drugim se pojavljajo tudi problemi, ki godbenike prav čudijo. Izgleda, da nekateri vodilni v obratih še sedaj ne vedo za sklep UO, ki dovoljuje vsem godbenikom obiskovati vaje dvakrat tedensko. Ta sklep že velja precej let, še zmeraj se pa kdo najde, ki zanj noče vedeti, niti o njem slišati. Postavlja se vprašanje, če bo res zaradi teh posameznikov treba prositi UO, da sklep obnovi in ga še enkrat pošlje vsem vodilnim. Upamo pa, da to ne bo potrebno. Godbeniki so razpravljali še, o najrazličnejših problemih. Za predsednika godbe je bil ponovno izvoljen tov. Zagožen Martin in upam, da mu lahko želim v imenu vseh bralcev mnogo sreče in uspehov pri opravljanju nalog predsednika tovarniške godbe. E. 1. (Foto LT) Valentin David poroča... Člani foto-kino kluba LT na zboru Letni občni zbor tovarniške godbe Zagožen Martin, predsednik tovarniške godbe Foto - kino klub LT - EMO uspešno zaključil leto ’67 Obdobje januar—februar je vedno čas, v katerem postanejo društva in društvene organizacije posebno aktivne, to pa zato, ker je treba v tem času polagati račun dela za preteklo leto. Iščejo podatke, zbirajo številke in točno preštevajo denar in popisujejo sredstva. Tako je tudi Foto-kino klub napravil pregled dela za leto 1967, popisal stanje osnovnih sredstev in sklical svoje člane na zbor 5. februarja letos. Ker traja mandatna doba odbora dve leti, na zboru ni bilo volitev, člani so se pomenili le o bodočem delu. Vodja kluba je pripravil obsežno poročilo in našteval sklepe, ki so bili, in tiste, ki niso bili izvršeni, ter govoril o delu, ki so ga opravili. Iz poročila vidimo, da je Foto-kino klub priredil kar 4 tečaje in sicer: 2 foto, 1 kino in 1 pionirski tečaj, skupaj je tečaje obiskalo 53 tečajnikov. Kot vsako leto je klub nadaljeval svojo tradicijo z udeležbo na rastavah umetniške fotografije. V letu 1967 se je udeležil 9 razstav in to šestih doma in treh v inozemstvu, kinoamalerji pa dveh festivalov amaterskega filma. Posebej se je klub izkazal pri organiziranju 12. mednarodne razstave v Celju, ki je zelo uspela. Prvo sporočilo obrata VII. Člani kolektiva obrata VII. v Bistrici so poslali prvo sporočilo Emajlircu. Izdelke iz svojega proizvodnega programa, ki imajo lepotno napako (sekunda, terca) bodo po ugodnih pogojih prodali članom našega kolektiva. Med temi izdelki naj posebej opozorimo na kuhalnike z dvema ploščama, štedilnike in drugo. O pogojih in ugodnostih bomo poročali v prihodnji številki Emajlirca, danes pa naj se za pobudo iz obrata VII. lepo zahvalimo, saj ne dvomimo, da bo med nami mnogo interesentov za izdelke obrata VII, še posebej, če bodo cene ugodnejše kot v redni prodaji in kot kaže obeta obrat VII. celo prodajo na kratkoročni kredit. Klub je opravil registracijo uspehov amaterjev za vsa leta nazaj, posebej še zato, ker v tem letu praznujemo 20-letnico obstoja društva LT. Ugotovili smo, da se je klub doslej udeležil 103 razstav tu- in v inozemstvu, člani so dobili 2 zlati medalji, 3 srebrne, 7 bronastih in 15 diplom. Omeniti velja še, da je Ivo Er-hatič prvi vodja foto kluba dosegel naziv amaterja I. klase s 203 točkami, ki jih je zbral s slikami na razstavah umetniške fotografije in z dvema bronastima medaljama. In sedaj še kakšen je plan foto-kino kluba za prihodnje leto? Predvsem priprava tečajev za člane in sicer 2 foto tečaja, 1 tečaj color fotografije, en kino tečaj in pionirski foto tečaj. Ker manjka amaterjem predvsem osnovno znanje, bo klub organiziral kar troje predovanj, ki se bodo končala do junija. Poleg tega bo odbor kluba organiziral vsaj 4 debatne večere s predvajanjem diapozitivov in kritiko slik, ki jih bodo amaterji pripravili za prikaz. S tem bo klub prostore temnice še bolj zasedel in zagotovil širše sodelovanje. Če upoštevamo, da ima skoraj tretina članov kolektiva fotoaparate in snemalne kamere in vsi ti želijo dobiti več znanja v slikanju, bodo tečaji še bolje obiskani in zanimivi. Odbor kluba si je zadal tudi nalogo, da ponovno pritegne vse tiste člane, ki so že nekoč razstavljali. Tako upamo, da bo delo v letu 1968 še bolj pestro in plodno. In še to vsem tistim, ki niso prišli k nam in v naš krog — »KDOR FOTOGRAFIRA, IMA VEČ OD ŽIVLJENJA!« D. V. TIHOŽITJE j V obratu odpreskov in avtokoles imajo dobro organizi- 4 rano delo, zato so kot običajno, čeprav so imeli težave do- 4 segli plan proizvodnje v mesecu januarju. Nekako težje bo 4 šlo v februarju zaradi močne zaostritve kriterijev kvalitete 4 izdelkov od strani naročnika kooperanta. Slaba so tudi nekatera obdelovalna orodja, ki se jim čestokrat pokvarijo ker so stara in dotrajana in zato stalno v popravilu. To močno ovira izvrševanje njihovih planskih obveznosti. Gle- (' de mesečnih planov pravijo, da bo šlo v mesecu februarju l1 zaradi nekaterih nevšečnosti le s težavo naprej, da pa se bodo kot predvidevajo v marcu in dalje pogoji za izvrševanje plana izboljšali. Morda bodo morali zaradi nekaterih težav delavci skupine pri avtokolesih celo na krajši kolektivni dopust, vendar je še upanje, da do tega, če bo le mogoče ne bo prišlo. \ Glede prehoda na skrajšani delovni čas je vodstvo obra- ( ta mnenja, da bi lahko takoj prešli na dve prosti soboti v mesecu, proizvodnja in seveda tudi osebni dohodki pa bi \ ostali na isti višini. To bi se dalo urediti deloma z še boljšo 4 delovno disciplino in boljšim koriščenjem zmogljivosti ža- i rilne peči. Njihova plinska peč rabi več plina in ta bi moral 4 biti vedno zagotovljen. Potrebne so jim tudi boljše obliko- 4 valne klopi in kopirni stroji. 4 Nujno bi rabili tudi električno žarilno peč,^ ki je bila več 4 mesecev na prostem in se je zaradi tega močno pokvarila. f To žarilno peč so rabljeno pripeljali lansko leto in jo precej f kasneje postavili pod streho. Njihovemu obratu pa bi ta f peč zelo prav prišla, če bi jo popravili in postavili v obrat, f da bi ne bila več mrtva stvar, ki propada in ne služi niko- f mur. To peč so jim že večkrat obljubili. Rečeno je bilo, da f jo bodo kmalu popravili, toda ostalo je samo pri obljubah, f je dejal vodja obrata. J Član našega uredništva se je v tej zadevi zanimal še 4 dalje in ugotovil, da je res kar pravijo v obratu odpreskov 4 in avtokoles. Ta peč je zdaj, na koncu orodjarne in izgleda, 4 da jo je močno prizadela korozija, ko je stala na prostem. 4 Inž. Pompe nam je povedal, da so jo postavili pod streho na 4 njegovo intervencijo, tovariš Vrabič pa je dejal, da so jo 4 pripeljali v podjetje v novembru mesecu leta 1967. Popravili 4 in montirali, da jo bodo takrat, ko bo gotov nov transfor- 4 mator, to pa bo predvidoma v mesecu marcu. No upajmo, 4 da bo to res, sicer bo ta električna peč, za katero je bilo 4 prej toliko zanimanja, predstavljala še nadalje klavrno tiho- 4 žitje malomarnosti na hodniku. i -----------------19 DOGODKI V SLIKI V obratu kemičnih izdelkov zadovoljni s krajšim delovnim tednom Naš variant 1600 — »star« komaj 2 meseca ... je bil sklep o individualni vožnji tovarniških vozil res najboljša rešitev? ......................................mini...1................................................................. Slavko Vizjak: Izobraževanje pri nas ko pridobljeno in izpopolnjeno znanje lahko v polni lme-ri izkoristi za'eno, to je določeno področje dela, oziroma za en poklic. Tako pa takšno obstoječe stanje povzroča močno notranjo fluktuacijo s tem v zvezi pa tudi določene kadrovske probleme. Zaradi vsega navedenega, bi bilo potrebno sprejeti določeno načelo, da se takšne in podobne kvalifikacije omogočijo, oziroma dovolijo, samo nai podlagi potreb preusmeritve proizvodnje (ali pa v primeru invalidnosti ali zdravstvenih razlogov pri posameznih delavcih. Člane kolektiva je potrebnq usmerjati v to, da je tak način izobraževanja 'in izpopolnjevanja edino pravilen, napre-i den in za podjetje kot celoto sprejemljiv in koristen. Nika- kor pa ni sprejemljiva dosedanja praksa, da ■ se je delavce stimuliralo s tezo, da vse ./Stroške itak plača podjetje. Vse te vidike je potrebno upoštevati tudi pri samem razvrščanju kadrov, 'kjer bi se moralo malo več upoštevati geslo, pravega človeka na pravo mesto. V podjetju EMO so za takšnoi kadrovsko politiko podani vsi za to ustrezni ¡pogoji. Pri vsem tem pa smo v podjetju nujno dolžni, da vsakemu zaposlenemu omogočimo, da svoje sposobnosti in znanja na delovnem mestu čimbolj poglablja fin izpopolnjuje. Če hočemo, da bo izobraževanje bolj uspešno, organizirano in smotrnejše, je potrebno določiti jasno politiko izobraževanja, sprejeti in določiti načela, ki so za plodno delo na tem področju nujno potrebna. C. Načela in zaključki za kvalitetnejše in uspešnejše izobraževanje. 1. Določitev načel izobraževanja in usposabljanja. Iz prejšnjih ugotovitev sledi, da je za uspešno delo na področju izobraževanja potrebno: osvojiti določena načela. Ta načela naj bi služila kot določene smernice službi za izobraževanje in samoupravnim organom podjetja. S tem bi bila omogočena tudi jasnejša in perspektivnejša politika izobraževanja, ki gre v korak z razvojem in perspektivami podjetja kot celote. Načela, ki bi ga realizacija zagotavlja uspeh omogočila takšno delo, katere-na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov”, pa so: — usposabljanje za delovno mesto mora biti obveza podjetja. Pri takšnem usposabljanju morajo sodelovati vsi nadrejeni, kar njihov delokrog dela tudi zajema. — Vodilni in strokovna delavci so se dolžni nenehno izpopolnjevati tako, da čim kva-litetneje in strokovneje opravljajo svoje zaupano jim delo. To izpopolnjevanje se -nanaša kot na strokovno, tako tudi v družbeno-ekonomskem in političnem smislu. — Strokovna kvalifikacija in položaj v službi se naj vežeta tudi na sposobnost upravljanja in soodločanja pri samoupravljanju. — Izobraževanje in usposabljanje bodočih kadrov mora biti odraz zahtev nadaljnjega razvoja in proizvodnega programa podjetja. Osnova za to mora biti perspektivni plan razvoja podjetja. — Štipendira naj se talentirane dijake in študente, pri tem upoštevati otroke članov kolektiva, štipendiranje naj bo odraz perspektivnih potreb podjetja po določenih vrstah, oziroma profilih kadrov. €jwui{)tihe& Po dveh letih so se mladi v lobiju ponovno sestali Pred kratkim so se mladi v obratu VII Bistrica zbrali na redni letni mladinski konferenci. V obratu Tobi dela 65 mladincev, od katerih je 30 včlanjenih v ZMS. Na konferenci, ki je bila prva po dveh letih, so si zastavili obsežen načrt dela. Doslej jih je pri delu ovirala negotova prihodnost podjetja. Čeprav akcij ni nihče načrtoval, so uspeli kljub minimalnim materialnim sredstvom, saj so od 1963. leta dobili za svoje delo samo 100.000 S-din. Uspešno so kljub težavam sodelovali z mladinskim aktivom Bistrice in mladinskim klubom. Udejstvovali so se v športnem, kulturnem in javnem življenju. Razen tega pa so aktivno sodelovali v samoupravljanju obrata in pri izobraževanju mladih samoupravljalcev. Mladi v obratu VII si obetajo lepo perspektivo pri nadaljevanju svojega dela. V letošnjem letu nameravajo še aktivneje sodelovati na kulturnem, športnem in ideološkem področju. Organizirati nameravajo razne prireditve s sodelovanjem bistriške mladine, mladinskega kluba in sindikata v obratu. Letne konference se je v Bistrici udeležil tudi predsednik TK ZMS EMO Branko Šlander, ki je dal za bralce »Emajlirca« posebno izjavo o konferenci. Dejal je: »Mislim, da so mladinci v tem obratu zelo resni in se zavedajo svojega dela. Moti me, da so se mladi na konferenci v diskusiji premalo oglašali. Če upoštevam program, ki so si ga zastavili in dosedanje težave obrata, pa menim, da bomo pri svojem delu uspeli. Mladi imajo ambicije in dovolj idealizma za uspešno delo. Jasno je, da moramo z njimi tesno sodelovati in se obveščati o problemih, s katerimi se srečujemo, kajti le tako bomo reševali probleme in prišli do skupnega cilja. Želim jim, da bi uspeli v delu in da bi uspešno sodelovali z aktivom v matični tovarni. Nimamo namena postavljati mladih v Tobiju na stranski tir in ne želimo, da bi se razdalja 64 km odražala pri našem skupnem delu.« -mb- Predkongresna ra/.prir naših mladincev Pred tednom dni se je v Beogradu končal osmi kongre Jugoslavije. Na kongresu je 862 delegatov razpravljalo o mladih pri uresničevanju gospodarske reforme, o samoupravljanju in o problemih, s katerimi se vsak dan srečujejo mladi Pred kongresom je bilo več predkongresnih sestankov ob činskih tovarniških in ostalih komitejev ZM. Ti sestanki bi se morali končati že do 15. januarja. Med tistimi, ki niso v do ločenem času pripravili predkongresni sestanek je bil tudi naš mladinski komite, saj ga -je pripravil šele 1. februarja. Na tej predkongresni razpravi, ki jo je organiziral tovarniški komite ZMS EMO, so mladi razpravljali o vlogi ZM v podjetjih, o organiziranosti ZM v delovnih organizacijah, o disciplini, o izobraževanju in drugih vprašanjih. Razprave so se ude-dežili tudi predstavniki mladih iz štorske Železarne, Libele, in Ingrada. O vseh teh vprašanjih so razpravljali Branko Šlander, predsednik TK ZMS EMO, Franček Ribič, Tone Bornšek in predsednik TK štorske Železarne. Vsi so poudarjali, da bi rali več razpravljati o vlogi mladine v gospodarski reformi da bi morali tudi ta sestanek temeljiteje pripraviti, V zadnjem tednu so nas obiskali mladinci iz Češke prihodnji številki — več o tem v Dijaki gimnazije na delu v podjetju Tudi letos, kot ie vrsto let nazaj, smo v podjetje sprejeli grupo 28 dijakov in dijakinj celjske gimnazije III. letnika, ki imajo v učnem programu 12-dnevno proizvodno delo. V ta namen odstopijo en teden od rednega pouka na šoli; en teden pa od zimskih počitnic. Namen tega je predvsem v tem, da bi se dijaki seznanili s proizvodnjo in občutili delo ter se vsaj delno naučili ceniti in spoštovati delo in delavca. Če je bilo vse to doseženo v obdobju teh 10—12 dni, kolikor so ti dijaki bili na delu v našem podjetju, je vprašanje, vendar smo lahko prepričani, da so se nekaj lahko vendarle naučili. V času od 15. do 21. 1. 1968 so bili dijaki in dijakinje razporejeni na različna dela in opravila predvsem v emajlirnici, dekorju in službi tehnične: .kontrole. Vsi so prejemali hladno malico, podjetje jim obračuna, tudi zaslužek za njihovo delo v višini I N-din na uro. Ta denar dijaki osebno ne prejmejo, temveč ga bo podjetje nakazalo gimnaziji, kjer ga bodo porazdelili procentualno na razrede III. letnika, katerim služi kot del stroškov za zaključni maturitetni izlet. Vsak drugi dan dela v podjetju jim je oddelek za izobraževanje organiziral predavanja, da bi se seznanili z delavskim samoupravljanjem, z zgodovino podjetja, z delitvijo dohodka med družbo in podjetjem; z delom sindikata, mladine itd. Posebnih pripomb na delo in discipliniranost dijakov in dijakinj ni bilo. Bili so pridni in po svoje prizadevni, tako da jih ob koncu lahko pohvalimo in jim zaželimo čim več uspeha pri njihovem nadaljnjem šolanju in vsakomur čim manj slabih ocen. Na koncu naj citiram nekaj stavkov iz dnevnika neke dijakinje: »Odšla bom, tovarna pa bo hodila naprej, naprej po svoji delovni poti. Kaj je njen cilj? Kvalitetni proizvodi, ki bodo lahko uspevali na domačem in tujem tržišču. Toda to ni vse, mnogo novih in novih proizvodov imajo v svojih načrtih in vem, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli. Srečno pot vam želim, vam delavcem v dekorju, vam v emajlirnici, vam v orodjarni, vam v topilnici in vam v vseh ostalih obratih in delavnicah. Srečno in mnogo delovnih .uspehov, mnogo novih in kvalitetnih prdiz-'vodov, Uot so. ti, ki jih delate sedaj. Sedaj tudi že zagotovo vem, da boste uspeli na svoji dolgi poti, ki vas še čaka, saj se ob tako marljivih rokah in vsestranskem delovanju ter ustvarjanju vseh članov kolektiva ne more roditi neuspeh.« Zahvaljujemo se za tako vzpodbudne misli in želje dijakinji, ker iz njih veje spoštovanje in vera v našega delovnega človeka, še posebej do našega kolektiva, česar danes že tako malo dajdemo pri naši mladini. — Slavi — EÀnûlftlhe<> Strokovnjak Ker so pojmi strokovnjak, strokovni kadri, diplomirani kadri itd. v zadnjem času v naši tovarni pogost vzrok različnih nesoglasij, diskusij in v nekaterih primerih celo vzrok ali povod za slabo vzdušje med sodelavci i’ kolektivu; posebno zato, ker so ti pojmi odločilnega pomena pri dodeljevanju določenega števila stanovanj, pri višini osebnega dohodka, odgovornosti pri disciplinskih prekrških ipd.; smatram, da je potrebno pojasniti ali vsaj poskusiti pojasniti, če že ne bistva teh pojmov pa vsaj slovnični pomen teh besed. Če pogledamo v slovenski pravopis, vidimo, da je beseda strokovnjak izpeljanka iz besde stroka. Stroke pa so lahko različne (npr. trgovska, gradbena, itd.). Vsaka oseba, ki se je osposobila za samostojno reševanje določenih nalog ali dela v eni izmed strok je poklicni ali strokovni delavec. Od vsakega strokovnega delavca se zahteva strokovno znanje, ki mu omogoča uspešno delo v določeni stroki. Kot dokaz, da je nekdo strokovno osposobljen za delo v določeni stroki, se pri nas uporablja spričevalo, potrdilo o končanih tečajih, diploma, različna priporočila in pa kombinacije navedenih dokaz.il strokovnega znanja. Vemo pa, da strokovnega znanja-ni mogoče objektivno oceniti samo na podlagi navedenih dokazil, ker daje vsaka strokovna šola (vključno univerza) samo osnovno potrebno znanje za uspešno delo v posamezni stroki in podlago za daljnje izpopolnjevanje in osvajanje znanja v tej stroki ali veji te stroke. Videli smo, da je torej beseda strokovnjak smo to besedo v naši tovarni preveč povezali izpeljanka iz besede stroka, bojim se pa, da ali celo izenačili s pojmom diplomirani strokovni delavec ter v posameznih primerih priznavali naziv strokovnjak samo na podlagi diplome, le prej sem omenil, da je vsak delavec, ki je osposobljen za uspešno opravljanje določenih del v svoji stroki, strokovni delavec, pa naj je po izobrazbi ta delavec tehnik, visoko kvalificirani delavec, ali pa inženir. Nikakor pa ni vsak strokovni delavec v svoji stroki tudi strokovnjak. Za lažje razumevanje poglejmo kako pravijo strokovnjaku drugod: Francozi — spécialiste, expert; Rusi — specialist, Nemci — Fachmann, Sachkenner; Angleži — expert. Tudi v našem pravopisu imamo še eno besedo za pojem strokovnjak: »izvedenec«. Naziv strokovnjak to- rej ni brezpogojno vezan na šolsko izobrazbo. Šolska izobrazba lahko strokovnemu delavcu le pripomore k temu, da pri delu v svoji stroki lažje in hitreje postane strokovnjak, nikakor pa ni šolska izobrazba edini pogoj. Naziv strokovnjak je izraz priznanja širšega kroga strokovnih sodelavcev ter potom njih kolektiva ali širše družbe za že uspešno opravljena dela in za znanje, ki 'ga je določeni strokovni delavec — strokovnjak pokazal v svoji stroki in se s tem dvignil nad povprečje svojih strokovnih sodelavcev. Seveda se tudi strokovnjaki razlikujejo med seboj. Če na primer v naši tovarni nekdo v določeni stroki prekaša po znanju in uspehu pri delu svoje strokovne sodelavce ter mu le-ti to odkrito priznavajo, je to strokovnjak tovarniškega merila ati slovesa. Če nekemu strokovnemu sodelavcu iz tovarne to isto priznavajo njegovi strokovni kolegi iz vse Slovenije, je to strokovnjak republiškega ali celo državnega merila ali slovesa. Lahko si mislimo, koliko truda in dela je potrebno, preden postane strokovni delavec strokovnjak evropskega, mednarodnega ali svetovnega slovesa ali merila. Merilo za strokovnjaka je torej znanje, ocenjeno na podlagi opravljenega dela. Da vsaj pri delu v naši tovarni ne istovetimo z diplomiranim strokovnim kadrom, lahko vidimo na primerih v proizvodnji. Če se pokvari komplicirano zgrajen električni avtomat; ne iščemo strokovnega delavca z diplomo, da bi ga popravil, ampak gremo takoj po strokovnjaka, (tovarniškega), ki bo to najprej in najbolj strokovno popravil. Ker je podobnih primerov tudi v ostalih strokah v naši tovarni dovolj in ker jih prav gotovo vsi poznamo, smatram, da ni potrebno nadaljnje naštevanje. Želel bi, da bi pojme strokovnjak (tovarniški, evropski, državni ipd.), strokovni delavec brez ali z diplomo in priporočili, pravilneje in bolj dosledno upoštevali tudi pri odgovornosti za izvršena in neizvršena dela kot tudi pri delitvi raznih ugodnosti. Edini kriterij naj bi bil, koliko je kdo ali koliko bo kdo vsaj v bližnji bodočnosti napravil koristi za ves kolektiv. Prav je, da nudimo resničnemu strokovnjaku, ki ga podjetje nujno potrebuje, vse ugodnosti, pa čeprav s tem celoten kolektiv Žrtvuje del sredstev, saj jih bo strokovnjak v tej ali oni obliki kolektivu nekajkratno povrnil. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da pojem strokovnjak ni vezan na diplomo in da smo zaenkrat še v socialistični družbi, kjer velja načelo: »VSAKEMU PO NJEGOVEM DELU«, ne pa »nekaterim, kar potrebujejo«. Srečko Pukl FILM FILM FILM KINO UNION: Od 21. do 25. 2. »IŠČEM ŽENO V AMERIKI«, francoski barvni film Od 26. do 29. 2. »BAJKA O CARJU SALTANU«, sovjetski barvni film Od 1. do 5. 3. »PUSTOLOVŠČINE V CARIGRADU«, francoski barvni film Od 6. do 10. 3. »DVOBOJ PRI DIABLU«, ameriški barvni film Od 11. do 12. 3. »MLADI TOR-LES«, zahod, nemški film Od 13. do 19. 3. »ZLOMLJENA KRILA«, angleški barvni film KINO METROPOL: Od 23. do 26. 2. »MORILCI«, ameriški barvni film Od 27. 2. do 3. 3. »RANČ SMRTI«, ameriški barvni film Od 4. do 6. 3. »SVET BREZ SONCA«, francoski barvni film Od 7. do 10. 3. »KDO VE?«, italij.-špansko-nemški barvni film Od 11. do 13. 3. »POROČENA »ŽENA«, francoski film 14. 3. 1968 »BALTAZAR«, francoski film Od 15. do 18. 3. »POSLEDNJI BOJ«, italij.-španski barvni film KINO DOM: Od 20. do 25. 2. »BILLY-KID«, ameriški film Od 26. do 27. 2. »STROGO KONTROLIRANI VLAKI«, češki film Od 28. 2. do 3. 3. »SAMO ENKRAT SE ŽIVI«, angleški barvni film Od 4. do 6. 3. »DEMARKACIJSKA ČRTA«, francoski film Od 7. do 8. 3. »POGREB V BERLINU«, ameriški film Od 9. do 11. 3. »NAPAD«, ameriški film -------------------21 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE- SOFOKLES: Kralj Oidipus V petek, 16. februarja je bila premiera Sofoklovega KRALJA OIDIPA, ki ga je pripravil režiser Dino Radojevič. Sceno je tudi tokrat zasnoval njegov stalni sodelavec Miše Račič, kostume pa Mija Jarčeva. V naslovni vlogi je nastopil Sandi Krosi, Ioka-sta je Nada Božičeva. Nastopa ves moški ansambel, pomnožen s statisti. Režiser Dino Radojevič je pristopil k delu, ki ga lahko štejemo za enega najvišjih dosežkov antičnega gledališča, problemsko, v konceptu si je zastavil predvsem troje vprašanj. Kakor nam je znano, so igrali stari Grki v maskah in gibali so se na visokih koturnih. Dino Radojevič se sprašuje, kako danes govoriti, kako se gibati in ali je pri zboru še potreben ples kakor v starih Atenah? Ker nam ni dano, da bi vedeli, kako so igrali pred poldrugim tisočletjem — vprašanje pa je tudi, ali bi nam ne zvenelo to tuje, ker nam je odmaknjeno sakralno čustvovanje — je edini izhod, da si poiščemo tekstu adekvatno, moderno, toda nikakor ne modernistično podobo »Kralja Oidipa.« Kralj Oidip je v sodobnem svetu izredno sodobno občutena prikazen. Njegova usoda, ujeta v brezizhodnost stihijskega dogajanja, nam je usodno blizu. Strmimo nad krutostjo boga, ki preganja v bistvu povsem nedolžnega Oidipa, skušamo razumeti, v kakšen svet je ob rojstvu postavljen človek in kakšna je njegova naloga na tem svetu. To so vprašanja, ki jih že v tretje tisočletje odpira ta Sofo-klova tragedija in prav zato nam to delo še danes zveni zelo sodobno. V repertoarju letošnje sezone predstavlja Sofoklov KRALJ OIDIPUS vsekakor enega od viškov sezone. Ta biser antične umetnosti bo uprizorjen v odličnem prevodu Antona Sovreta. Od 12. do 15. 3. »TRIJE POGUMNI«, jugosl.-italij.-nemški barvni film Vice Vukov v Celju Delavska univerza v Celju prireja v sredo, dne 28. februarja ob 17. in 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma koncert ansambla Dražena BOlCA. Vokalni solisti: Vice Vukov, Višnja Korber in Saša Pirc. Napovedovalec Tone FORNEZZI-TOF. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Dom. | mozirska | I nihalka ! : : I IZLETNIKOVA INVESTICIJA NUDI ŠIRŠE MOŽNOSTI | ZA NE PREDRAGO RAZVEDRILO CELJANOM | | | Z Avtoturistično podjetje Izletnik Celje se je pred meseci ♦ ♦ odločilo za veliko turistično investicijo v Savinjski dolini. % Z Prevzeli so izgradnjo nihalne žičnice na Mozirsko planino ♦ ♦ in hkrati izgradnjo rekreacijskega centra — hotela in samo- Z Z postrežne restavracije ob zgornji postaji žičnice. Objekt bo ♦ ♦ prvi takšen v Savinjski dolini, ki je zadnja leta zaostala za Z Z Gorenjsko in'Pohorjem kar precejšen košček poti pri pri- ♦ ♦ zadevanjih za izgradnjo turističnih in rekreacijskih objektov $ Z pri nas. S Mozirska planina pozimi... Nihalka na Mozirsko planino pa bo še posebej Celjanom odprla nov košček Savinjske doline, kamor doslej ni bilo mogoče v kratkem popoldnevu, še posebej je ta prizadevanja potrebno pohvaliti, saj vemo kako zastrupljeno je ozračje nad našim mestom. Na Mozirsko planino bomo lahko prišli v kratki.uri, ob poletnih popoldnevih, ura, dve v tem okolju pa bo za izletnike nov vir razvedrila. V celjskih delovnih kolektivih so se pobude Izletnika razveselili in v mnogih kolektivih že razmišljajo, da bi se Izletnikovi izgradnji pridružili z kakšnim manjšim počitniškim domom. Vendar na Mozirski planini izgradnja ne bo omejena, predvidoma bo tam možno postaviti le pet brunaric in v zadnjem hipu — kot kaže, se poskušamo interesentom za izgradnjo doma manjših kapacitet pridružiti pri nas, saj vemo, da naš dom v Crikvenici sprejme le majhen delček članov kolektiva, vsi ostali pa morajo izbirati kraj dopusta sami, Dom v neposredni bližini Celja, lahko dostopen, odprt skozi vse leto, pa bi brez dvoma precej zamašil to vrzel pri naših .prizadevanjih za letovanje članov našega kolektiva. -eo- OBIŠČIMO VOGEL Vogel — mnogim ni tako lahko dostopen, kot nam. V hotelu je namreč »nekoliko« dražje ... Slovenija, slikovita poleti, posebno pa v zimskem času, ko se sneženi vrhovi bleščijo v sončni svetlobi, vabi tako s svojo pri-rodno lepoto, z urejenostjo hotelskih hiš, žičnic, posebno pa zato, ker nam nudi ugodno smuko. Za zimsko sezono 1968 nam je gradbeno podjetje »INGRAD« ponudilo nekaj prostih ležišč v brunarici na Voglu, zato posredujemo članom kolektiva nekaj podatkov o tem. Na voljo nam je soba s tremi ležišči v času od 29. 1. do 24. 3. 1968. Do planinske koče na Rjavi skali pod Voglom vozi žičnica iz Bohinja, ki obratuje vsak dan. V dnevih od ponedeljka do petka je prevozna cena za odrasle 6 N-din (na obe strani), otroci do 7 let imajo vožnje zastonj. Ob sobotah in nedeljah je žičnica dražja za 2 N-din. Cena dnevnega penziona za odrasle je 28 N-din, za otroke do 7 let pa 14 N-din. V neposredni bližini koče je objekt, kjer je kuhinja, ki pripravlja jedila za goste. Turistično društvo Bohinj je tudi letos poskrbelo za družabno življenje zimskih obiskovalcev. Posamezne skupine razveseljujejo goste z domačimi, predvsem gorenjskimi narodnimi plesi. Lahko rečemo, vsaka hotelska hiša skrbi po svoje. V bližini weekend hišice je hotel Belevue in pa brunarica, kjer vam hitro in solidno postrežejo s pijačo in jedačo. Za ljubitelje smučanja naj povemo še to, da je zanje odlično preskrbljeno, saj so bližnja idealna smučišča med sabo povezana z vlečnicami in sedežnicami. V Mladinskem domu in hotelu Belevue si lahko sposodite smuči, čevlje in ostalo smučarsko opremo. Naj bo dovolj. Upamo, da smo ustregli vašim željam po informacijah in upamo, da vam bo všeč, mi pa vam želimo prijetno smuko. -tm- LETOVANJE MLADIH PRIJAVE ZA DOPUST NA ČEŠKEM IN V BIOGRADU NA MORJU Za dopust na Češkem je prostih le še nekaj mest, ki pa bodo verjetno kaj kmalu zasedena, saj je zanimanje za ta dopust precejšnje. Prijavijo se lahko člani kolektiva, ki do 1. julija 1968 ne bodo presegli starosti 25 let, ter niso v kazenskem postopku. Znesek 504 din je treba vplačati do 1. junija letos v gotovini; plačati je možno na obroke. Prijave pa sprejemajo: Kotnik Fric v str. ključavničarstvu, tel. 407, Šlander Branko v prodajnem oddelku, tel. 210, soba 19 — sindakalna podružnica, tel. 219, Žnidar Jože v razvojnem oddelku, tel. 245. Kot je že omenjeno, je prostih le še nekaj mest, zato naj tisti, ki bi radi dopust preživeli na Češkem, prijave čimprej oddajo. Za dopust v Biogradu na morju lahko oddate prijave na istih mestih; znesek 210 din pa je treba vplačati prav tako do 1. junija letos. JGicttoifrkes vedi Od 1. 1. do 15. 2. 1968 so izstopili: ULAGA Anton — invalidsko upokojen, Ing. VILč Danijel — sporazumno, KOVAČ Ivan — upokojen, VOGA Stanislav — upokojen, ŠOLINC Jože — sporazumno, PRESKAR Martin — REŠEVALO NAGRADNE KRIŽANKE Komisija, >ki jo je imenoval uredniški odbor, je v sestavi Mirko Breznik, Slavko Vizjak jn Eva Orač izmed prispelih rešitev . novoletne nagradne križanke izžrebala tele nagrajence: Po 10 N-din so sprejeli: Bajec Angelika, Dečkova 54/1., Gaber Franc. — orodjarna, Tovornik Metka — splošna služba, David Valentin — kontrola, Emeršič Zora — splošna služba, Vovk Maks (upok.) — Šmarjeta 5 b, Škofja vas, Erika Zupanc — priprava dela, Gostečnik Ivanka — izvoz, Gostečnik Ivo — razvojni oddelek, Kavka Jelka — EE 264/4. Po 20 N-dinarjev so prejeli Matko Anton — EMO, Kotnik Ciril — radiatorski oddelek, Stiplošek Anton — radi-atorski oddelek, Kovačič Frailc — priprava dela, Pertinač Stane — skladišče materiala, Kovačič Jožica — sekretariat, Kolar Slavko — radiatorski oddelek, Teržan Rudi — radiatorski oddelek, Kramer Ivo — Dobojska 27, Božiček Alojz (upok.) — Mariborska 53. Prvo nagrado 50 N-dinarjev je žreb naklonil Kropeč Francu — radiatorski oddelek. Izžrebanci bodo prejeli nagrade ob prihodnjem obračunu Emajlirca, zanje pa se naj zahvalijo srečni roki Minka Breznika. OGLASI Prodam športni voziček po ugodni ceni. Informacije v uredništvu. Prodam dvostanovanjsko hišo. Informacije: Delavska 25, Celje, KORENT SILVA. upokojen, VERK Jože — upokojen, ČATER Ignac — upokojen, PERME Slavko — sporazumno, ŠKRUBEJ Martin — upokojen, PREMšAK Anton — upokojen, ŠUBARAŠEV Milivoj — upokojen, ŠKROBAR Terezija — sporazumno, ŠUŠTARŠIČ Frančiška — sporazumno, KRUMPAK Lidija — disciplinski odpust, VAJSEN-BAH Marija — upokojena. POROČILI SO SE: MAJER Franc, PRELOŽNIK Štefanija — MUŽAR, MUŽAR Branko, KLENOVŠEK Marija, ZORKO Karl, KUNŽER Adolf, PLEVNIK Alojz, ŠOBAT špiro, KUGLER Alojzija — JAZBIN-ŠEK, KLEMENČIČ Marija — ČRNIČ, ČRNIČ Anton, ŠALEJ Silva — LESKOVŠEK, GABER Herman, ROZMAN Angela KRAJNC Anton, VRHOVŠEK Anton, KOCJANČIČ Marija — BRATINA, KOK Alojz, KOROŠEC Marjan, MRAZ Friderik, KOLAR Rado, JEREB Karolina •— KOLAR. Na novi življenjski poti Vam želimo vso srečo! Seznam nagrajencev M .. Priimek in ime: O) Rojstni datum: Sl. leta 31.12. 1967 H H »M H 1. BOŽIČ Franc 24. 1. 1940 11 8 2. CENE Marjan 12. 12. 1939 10 8 3. KMECL Karl 10. 7. 1930 20 8 4. KOROŠEC Franc 17. 3. 1938 13 8 5. KOŠTOMAJ Franc 1. 10.1911 40 8 6. LAMPE Franc 4. 9. 1933 20 8 7. LEBEN Danijel 17. 7. 1940 10 9 8. LUBEJ Franc 3. 10. 1933 20 8 9. METLIČAR Martin 31. 8. 1939 11 9 10. MIKOLA Stane 22. 1. 1938 12 8 11. MLAKAR Stane 24. 6. 1930 20 9 12. OŠTIR Jože 29. 11. 1937 10 STK 13. RAMŠAK Alojz 5. 6. 1911 40 5 14. ŠKOBERNE Alojz 4. 2. 1928 20 9 15. ŠKOFCA Leopold 24. 6. 1927 21 8 16. ŠTOR Jože 24. 11. 1919 30 10 17. VREČER Franc 17. 9. 1928 21 8 18. BAJC Vlado 9. 1. 1936 11 10 19. GOSTEČNIK Ivo 18. 11. 1941 10 10 20. KRAJNC Danijel 16. 6. 1939 11 10 21. KRAJNC Teodor 2. 11. 1936 11 9 22. PANTNER Anton 2. 1. 1931 20 9 Delavska univerza sporoča in vabi ČETRTEK 22. februarja ob 19.30 uri USTNI ČASOPIS ČP VEČER MARIBOR. Celjanom se bodo prvič predstavili odgovorni uredniki posameznih rubrik tega pri nas zelo branega časopisa. Presenečanja — nagradna žrebanja. Ne zamudite. ČETRTEK 29. februarja ob 17. in 19.30 predava v veliki dvorani Narodnega doma znani novinar DELA, dolgoletnik dopisnik istega časopisa v Londonu, Božidar Pahor o Kubi. Predavatelj je preživel nekaj mesecev v tej daljni nam nepoznani deželi in nam bo govoril o svojih vtisih — pokazal pa bo tudi nekaj diapozitivov. ČETRTEK 14. marca ob 17. in 19.30 uri predava v veliki dvorani Narodnega doma znani alpinist in član naše odprave v Pamirju Ante Mahkota o Pamirju. Barvni diapozitivi. Vstop brezplačen. ČETRTEK 21. marca ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma ČETRTKOVA TRIBUNA DELAVSKE UNIVERZE V CELJU — Varnost prometa. O problemih celjskih vozlišč bodo govorili strokovnjaki iz Ljubljane in Celja. Ne zamudite — tudi vi sle odgovorni za rešitev prometnih težav pred pošto, na Ljubljanski cesti in še kje. — Na vsa postavljena vprašanja vam bodo odgovorili strokovnjaki. — Vstop brezplačen. Po sklepu UO z dne 8. 12. 1967 je kadrovska služba pregledala dokumentacijo za člane kolektiva, ki so se izučili poklica v podjetju. Vsem tem učno razmerje šteje kot neprekinjena delovna doba v podjetju. Po čl. 66 pravilnika o delitvi UO so upravičeni na nagrade'za dolgoletno delo. V poštev pridejo samo tisti, ki so po izučitvi ostali neprekinjeno zaposleni v podjetju EMO in so imeli do 31. 12. 1967 10, 20, 30, 40 let. Prosimo člane kolektiva, da podajo morebitne pripombe do 29. 2. 1968 v kadrovski evidenci — soba št. 6. OPRAVIČILO Bralce prosimo, da nam oprostijo, ker tokrat nismo objavili »Hobotnice«. Saj vidite — zmanjkalo je prostora! Po dolgem času vas vse prav prisrčno pozdravljam. Moj dopust je minil. To je bil čisto prostovoljni dopust in ne kot so nekateri domnevali, da so mi skrajšali jezik, me spodkopali in ugibali še kakšen drug vzrok mojemu molku. Torej, sedaj imam spet nabrušeno »sabljo« in tudi nos se mi je lahko kam vtaknila. Takole pa sem po malem sli-sčistil tako, da ga bom spet šala, da vam je bilo nekaterim kar dolgčas po meni in se mi kar fajh zdi, da ljudje le še radi slišijo kake »ocvirke«, ki so sicer javna tajna. No, saj moramo tako veliko stvari poslušati, za katere vemo, da ni- so ravno take, kot nam jih razlagajo. Pa kaj... Mene bolj bo de v nos, to, da tako flikamo naše plače ali osebne dohodke, kot se reče. Koliko je sestankov in debat o tem, ali bomo dali procent gor ali dol, ali štiri dol, pa štukamo tukaj, pa štukamo tam ... H ja, saj menda še tisti tam, ki te stvari ri-htajo, sami ne vedo, kako bi bilo bolj prav, da bi bilo prav. Potem pa se še gredo, ali sploh imamo pravilnike, se po njih ravnamo, jih imamo, pa jih ne upoštevamo?! Smilijo se mi pa tiste tovarišice, ki računajo plače, ker morajo vedno nekaj popravljati, ko se iz dneva v dan drugi spomnijo, da bi bilo drugače bolje. Ko je pa dan colnge, pa morajo one poslušati, kako to, da delaš cel mesec, pa dobiš tako malo denarja. No, vem pa tudi za take, ki zelo malo delajo, pa dobijo kar lep kupček denarja. In ravno taki se tako radi cufajo za tistih nekaj procentov. Sicer pa, kaj se sploh vtikam v to, ko vem, da temu trdemu orehu nisem dorasla. To niso mačje solze, rihtati plače tolikim ljudem. Pa saj imamo cel regiment ekonomistov, pa naj d malo pljunejo v roke, mi de-delamo, če pa kaj preveč zineš, se komu zameriš in kar kmalu se lahko znajdeš na disciplinski. Ta ima. menda tudi kar veliko dela. Že v drugih cajten-gih se nekaj piše, v naših pa o delu našega tovarniškega sodišča nič ne piše. Pa bi morda bilo dobro, ker tako vemo, da se takele odločbe največkrat znajdejo v košu. Mejdun, saj niti ne vem, kaj naj vam za začetek še povem, ko se je nabralo toliko stvari, da se res vse na en mah ne da povedati. Za, začetek bo menda kar dovolj, pa drugič se spet oglasim. Če do drugič ne umrem, ali pa me ne suspendirajo, se vam oglasim. Vaša Spila 24 SmajfiiheC’ Uspešni lani -potrudimo se tudi letos V petek, 16. februarja je bila svečana razglasitev rezultatov delavskih športnih iger za leto 1967. Po neuspehu v letu 1966 je naša sindikalna športna ekipa spet povrnila sloves najboljše športne ekipe. Težko bi se odločili, da bi kateregakoli športnika posebej pohvalili, kajti vsi od vodstva naših ekip do samih tekmovalcev so zaslužni za pomemben uspeh, ki ni samo u-speh tekmovalcev, temveč je to uspeh vseh nas — celotnega kolektiva. Večina nas se še verjetno spominja športnih člankov v našem glasilu, ko smo vas tekoče obveščali o posameznih rezultatih po raznih disciplinah, toda smatramo da ni odveč, če vam ob priliki tako velikega u-speha osvežimo spomin ter vam citiramo osvojena mesta po posameznih disciplinah in sicer: mesto 1. Namizni tenis 4 2. Sah 4 3. Smučanje moški 2 4. Smučanje ženske 4 5. Nogomet 1 6. Streljanje 1 7. Plavanje starejši člani 3 8. Plavanje mlajši člani 2 9. Plavanje ženske 1 10. Rokomet 3 11. Odbojka 5 12. Mali nogomet 9 13. Kegljanje moški 5 Iz tabele je razvidno, da so se najbolje plasirale naslednje e-kipe: plavanje ženske, streljanje. nogomet, smučanje in rokomet. V tekočem letu bi bilo zaželj-no, da bi športno vodstvo pri sindikalni podružnici skušalo pritegniti še več žena in to predvsem v odbojki, streljanju in kegljanju. Prepričani smo, da bi lahko brez večjih težav s pomočjo mladinske organizacije pritegnili mnogo, mnogo več ženske mladine k tekmovanju, kajti zavedati se moramo, da je pred nami nova sezona, ki bo zahtevala še večjo pripravljenost e-kip, predvsem pa masovnosti, kajti kjer je masa ljudi je tudi uspeh zagotovljen. Zato priporočamo, da pričnete že sedaj pripravljati plan in sestavo ekip ter njih odgovornih vodij, da bomo ob razpisu tekmovanj že pripravljeni na tekmovanja, da se zopet ne bo ponovilo leto 1967, ko je vsa teža organizacijskega dela ležala na dveh, ali treh športnih delavcih. Zavedati se moramo, da organizacija tekmovanj zahteva mnogo dela v prostem času, če pa hočemo, da bomo obdržali trofejo v naših vitrinah tudi v letu 1968, je nujno, da se v dejavnost vključijo vsi tisti, ki so še stali ob strani. Zmagovalni prehodni pokal je pri nas, zdaj pa sklenimo, da ga ne DAMO VEČ iz naših rok. Sposobni smo to doseči, saj nam je preteklost to dokazala — zato v ponovni boj za osvojitev prvega mesta v borbah sindikalnih športnih iger za leto 1968! Krivico bi naredili vodstvu naše sindikalne podružnice, če se ji ne bi prav toplo zahvalili v imenu vseh sodelujočih športnikov za nesebično moralno in finančno pomoč, predvsem pa smo dolžni izreči posebno pohvalo predsedniku Frančku Božiču in tajniku Francu Mahne-tu. Končni vrstni red ekip: točke 1. EMO 155 2. ŽELEZARNA, STORE 138,5 3. LIBELA 122 4. KLIMA 113 5. INGRAD 91 6. KOVINOTEHNA 90 7. ZLATARNA 74,5 8. CINKARNA 74 9. IFA 67 10. PROSVETA itd. 66 EM Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Namizni tenis EMO CELJE - TVD PARTIZAN 5:3 Vabilu TVD Partizana iz Zreč na prijateljski namiznoteniški dvoboj smo se odzvali in sprejeli ponudbo in tako je bilo v nedeljo v Zrečah to tekmovanje. S težavo smo premagali zelo dobre, vendar še ne dovolj izkuše- Konrad Končan — veteran v namiznem tenisu ne igralce za takšne težke dvoboje. Igralci so sami mladi in perspektivni, ki jim še manjka izkušenost, to pa bodo lahko dobili samo v boju proti težjim nasprotnikom. Zelo lepo so nas sprejeli in izrazili željo za še nadaljnje sodelovanje, ne samo z nami, temveč tudi z drugimi sindikalnimi sekcijami. Kot vemo, so v Celju večidel le sindikalne namiznoteniške ekipe, ki tekmujejo v sindikalnem prvenstvu. Najuspešnejša v naši ekipi sta bila JAZBEC, ki je zmagal v vseh treh srečanjih ter KONČAN, ki je izgubil le eno srečanje z njihovim najboljšim igralcem in PERTINAČ, ki je izgubil dve srečanji. Kot sem že omenil, so to mladi, zelo nadarjeni igralci, ki precej trenirajo, mčdtem ko je pri nas prav obratno. Zahvaljujemo se sindikalni podružnici za odobrena finančna sredstva, saj nam je e tem omočila nastop v Zrečah* Stane Pertinač Upokojenci pozor FOTOGRAFIJE SREČANJA UPOKOJENCEV, KI JE BILO 28. DECEMBRA LANI, LAHKO NAROČITE V SOBI 16., V KADROVSKI EVIDENCI. PISMA Iskreno se zahvaljujem sindikatu tovarne EMO za denarno pomoč, ki mi jo je nudil v času boleznine. Zupanc Jože, radiatorski oddelek V uredništvo smo prejeli odgovor Lidije Krumpak na članek objavljen v prejšnji 2. številki Emajlirca. Uredniški odbor je odgovor prebral in sklenil, da prispevka v takšni žaljivi obliki ni mogoče smatrati kot popravek in ga zato ne objavljamo. O krivdi prizadete pa je sodila disciplinska komisija — o tem ne moremo in ne smemo soditi mi, zato tudi ne moremo v našem listu sprožiti vprašanja, če je bila odločitev pravilna. Tovariš Agrež! Pozanimali smo se, kako je sedaj končno rešena zadeva, o kateri nam pišete. Ker smo prejeli zadovoljiv odgovor in je — kot vemo — s sklepom delavskega sveta zadeva urejena, Vašega pisma ne objavljamo. Če pa želite, da pismo vseeno objavimo, bomo to storili prihodnjič. Prosimo, da nas obiščete v uredništvu. Uredniški odbor Halo, halo je tam ♦ uredništvo? Tukaj bralci Emajlirca; radi bi vedeli za Spilo ali v starem letu je ostala ali bo še kaj pisala, ker dolg čas nam je, pogrešamo bodice te. Sporočiti Spili, da že Novo leto je in naj spet oglasi se. Pa še vprašaj... Morda pa drugo delovno mesto je dobila špiljenje rajši pri miru bo pustila, vrzeli v Emajlircu drugim zapustila. dne 196... za DOBAVNICA Št. Š'- pl ¿y> Količina Merska enota Predmet Cena M? h X5 O » > / '(L'AsC'Jis t& M rt / /yL_ *3 u Q /_ « o rt ? *? N / PO - ¿ t- tr> S M » t PO co é . . B J (\L%Ot^Á(Jí^c iÍj ^ -v ZÉ^"'n k i dobrodošla V VSAKEM DOMU EMO - Želite dobiti dve nagradi - Kupite peč na olje EMO-b CELJE MINUT ZABAVE MLADINA EMO PRIREJA JAVNO KULTURNO-ZABAVNO PRIREDITEV Sodelujejo pevci zabavnih melodij: CVETKO KOTAR, SILVA BIZJAK, SONJA ŠROT in FANTJE IZ CELJA Nastopata humorista POLDEK in JANEZ Oddajo vodi ZVONKO PERLIČ MED PROGRAMOM BO ŽREBANJE KUPCEV PECI NA OLJE EMO-5 Program prireditve: 1. Bay, bay blus (izvaja F. Lampret z orkestrom) 2. Anski vrh (lastna, Fantje iz Celja) 3. Ribe (narodna — prirejena, Fantje iz Celja) 4. Malen svjet (izvaja C. Kotar) 5. Ma cor’e matto (Sanremo 67, S. Bizjak) 6. Nastopata humorista Poldek in Janez 7. I can give you (izvaja F. Lampret) 8. Nekaj norega (F. N. Sinatra, C. Kotar) 9. Lutka na vrvici (Š. Shaw, S. Bizjak) 10. Larina pesem (T. Kesovija, S. Šrot) 11. Quando Ricco (Sanremo 67, S. Bizjak) Odmor 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. Žrebanje kupcev peči na olje EMO-5 Humorista Poldek in Janez Stranci u noči (I. Robič, F. Lampret) Čez travnike (R. Bardorfer, Fantje iz Celja) Visoke so planine (R. Bardorfer, Fantje iz Celja) Lep je naš svet (ital. narodna, S. Šrot) Lonely (uspehi Amerike, C. Kotar) Humorista Poldek in Janez Zdaj zapojmo (R. Bardorfer, Fantje iz Celja) Karioka (F. Lampret z orkestrom) PRIREDITEV BO V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA V SOBOTO, 27. JANUARJA 1968 OB 19.30 Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union po 4 in 3 N-din IZŽREBANI BODO SEDEŽI PRODANIH VSTOPNIC! VABLJENI! »Celjski tisk« Celje