*
\
L /





zdar, sit,venski proletarci! Odslej sem vaš gost
lina:
celo leto, /50 pol leta. celo leto, $i pol leta.
toriptlon Rates: hates and Canada, $1.50 75c half a year. Foreign $a a year, $1 half a yekr.
- LIST ZA 1NTERJ&E DELAVSKEGA LJUD51VA.
t
"Delavci vseh dežela, združite se!1
t. (No. 12)
Chicago, UL, J. decembra 1907.
CR IS DEVOTED "ERESTS OP THE
^XLASS._,
* ■ .......
«0 II. »Vol. II)
starci! Z nami naprej!
v vet jo in t«|>Ao obliko — prepojen z svežim in sa sv«rta delavnica prava, stop* dane« 4' Prohrtarec " tednik.
in »epoanano je bilo to proletamko dete ob svojem dvema letoma. Toda dete je bilo xdoravo in žilavo, 'sdrtv in žilav njegov roditelj — slovenski proletariat Živek) je in raStlo h zavednostjo slovenskih proletareev, dospelo dan« do svoje mladeniske moči. jpki proletarijat v Ameriki se mora ms sna veseliti ve-korak«, kteri je storjen h isdavanjem teden-.jletarca'* /
i-Jci ni razredno zaveden, bo temu odkimal, «*«4, saj se leto rodi kak nov tednik, torej ni to nič novega, la ti listi, kterih imamo ua nesrečo p*»l preveč, so ipekulativnih želja Tazniih poaameniHi in »Irtizenih r, kteri »o vse kaj drusega kakor resnični prijatelji de-fjih časnikarstvo je pravi ameriški business; potom tega ogateti, zato pa delajo iu pišejo Imdiai direktno ali v prid kapitalizma. torej prvega iji največjega na-jfolavKtva Imeli smo sicer in imamo že liste. ki se deJave?; toda to so delali in delajo razrednozavedni El ktere najmejo lastniki časnikov, da tem lažje lovijo deft svoj lim.
krivici, da se je delavce duševno hranilo z razno j>okrito '•jAnioRe! š*-le 44 Proletaree".
Ust ni ustanovljen na špekulaciji; ne išče nobenega busi-gmotnih koristi na račun svojih odjemalcev in
Od blizo in daleč
vlade in zahtsva, da' se vlada apremeni. Kralj Kari in njegova band* se boji za prestol, zato pa delajo na vse načine, da bi zadušili pojav revolucije, Iz Pari. /«a |x»ročajo, da je portugalska vlada naprosila Anglijo vojaške pomoči za najhujši slujaj.
— V Herolinu, glamem m »tu
ic" je zrasel med delavci samimi, njihova lastnina $*k bo vedno zastopal in branil le pravice delavcev samih in, kar je nasprotnega in izkorisčujočega. nfTjl' Hi ifr'V'Vi j'"10' in TTr'^iii^,** vsakega, kdor ravljen slediti.
si, kteri hočemo, »la ne zaostaja nase delavsko slovensko v Ameriki za drogonarqdnoetnimi tovariši v imenu pro-v imredni borbi za padec izkoriščanja in tiranatva po — mi smo pridobili prvo bitko: ustanovili *ino svoj ostale delavce proietarskv tednik. Borili »mo se s potež-prišli do tedtirka. Zapreke so nam /Stavili nasi
* ju iTff&var itf mwmm umu *
z največjimi zaprekami sedanja finančna in gospodarska
teh 7»nrek se pa niso vstrašili sodrugi okrog "Prole-Nsprej! naj prkle kar že hoee — je bil naš klic in prek«-začasne ovire. Plod našega dela je zdaj v vaših rokah, to še ni \*e.
[J pričakujnw> <«1 vas. proletarci, da tudi vi nekaj »storite. ^pričakujemo podpore <*1 kapitalistov in je ne maramo, kakor ne pričakujemo in ne maramo <*1 onih ljudi, kterim je ne [far&a politika zastrupila srce in možgane. Mi hočemo za Melavce, zavedne prost omisleče rojake, kt« rim razredni boj lizem nista puhla fraza. Mi lionitm vas Vsak naj nekaj stori in našemu tedniku ne )m» zagotovljen samo ol>stanek tndi sijajen naprodek.
lina na "Prnletarea" se je zvišala za »n dolar; eeloletna la je zidaj dolar in |>ol. Upamo in skoro smo uverjeni. da Ipobeneqiu proletarcu žal /a to svotio. ako jo takoj pošle lino <4Proletarea". O tem se ho vsakdo sam najbolje pre-In to j? vse kar pričakujemo od vas. Naročite se na list. ~;ge svojim znancem in tovarišem dela in priporočajte jim pa več bo naročnikov tem holj ho rasla razredna zavednost in socialistična stranka med našimi delavci. I«tar<'i, mi vas kličejno na drlo!
eje, da se vzdramimo in nekaj storimo, 'urez da hi nam k liktirati ljudje, ki ne pozna i<» naših te/en j niti našega gorja HMks v roki pf>j<lerno v hoj in ta hoj mora doprinesti našo ^Milijoni in milijoni proletan'ev \stnjaio in d^gajo svnju pest — za os\ ohoil itev iz t »«>»"• i nt iwWdetn • su/.nosti, k t r«» MaaJožili na vrat vladai^-i sloji.
žimo se jim t»:di mi v sladki zaveti, da prej ali -'delavskega 1 jiulst \ a zdruhiia -^i-t «-m izkoriščanja m krvo-
—	Steva Adams, znani rudar na aapailu, kteri je obdolžim umora sorudarja Kred Tylera/je bil 26. nov. spuščen iz zapora proti varščini v znesku $20iXK). MinoliN«nčije, se nahaja okrog «0,000 mesec se je proti Adamsu v lUth-	bre»z posla. .
drutnu, Idaho, vršila obravnava,, ~ Avstrijski cessr Iran Josip toda porotniki se niso zjedinili pri P°|n'loWnje z novim letom, ko glasovanju. <>s:nn porotnikov je nastopi .60 leto svojeg^, vlsdanja. bilo ve« Čas za oprostitev, štiri pa vwt* avstrijske voj||fcf|effune in za ot>sodbo. Vfsled tega je razpustil sodnik jwroto in ako hqPe \Jržavno tožiteljstvo nadaljevati s persekue i jo. mora začeti z novo ohra vnavo.
—	Obravnava proti soudr. George A. Pettiboineju, tovarišu Movera in oproščenega Ilaywoo-da, se jp končno pričela 26. novembra. Kakor kaže, bode ta obravnava končana veliko pr.*j. kakor pa ».na proti Haywoodu. Ze prve tri dni st* j«> državi posrečilo napolniti sedem porotniških sesle-žev /agovorništvo zhstopa d«>-bm znaai Clarence Darrow. Iz Boise.""Kjer se vrši obravnava, ročajo, da se je izreklo državno tožiteljstvo. <la Pettibone ne bo Sel tako lahko prost, kakor je šel lla> Bomo videli.
—	Gospodarska kriza Je~povzr<v čila velikansko delavsko gibanje. Na tisoče delavcev raznih
naroiVnosti beži iz Amerike in pa-robrodne družbe v New Torku in drugod iuiajo posla čez glavo ' ^ilsssw
nn Rnskem." dejal je mlad Rus. bivši ruski lajtnant. minoli torek
na Nfyrtftwestern kolotivorti v ' »>».•<»
državljane, kterirTto ta odtegnili vojašik sluilii. Vsi t£ beguni se
smejo frniti l»ro» skrbi v Avstri-
• „
—	I'red vojnim sodiflein v Vladi vostoku se vrši obračava pisdi stooseminpetd -netim pomorskim vojščakom, kteri so *4tUiprli dne 29. oktobra t. 1. — TOOdesi so zadnji teden obesili trfcajst teroristov in revolucijouajAv.
—	Delavske orgaflBacije na AnglaAkem so zaključA, da bo<lo demonstrirale proti ni^nškemu cesarju. ko ta obišče fngle&kega kralja Kduarda. Dca>»>"straeija je uaperj««na radi obmlbe nanl sodr. Liebkncchtom, . |[tTega je straiiopetna nemška vla<la preti par meseei [>oslala v fetletni zapor radi namišljene "ipleisdaje".
Vabilo na naroCbo tednika.
stopa za Ijndsk schools) v Ohieagu zadnji petek, da %e vse ostale knjige vei ja izključiti iz vseh
~ wimm
ne "tilei
tnp
» *m
/iS"
(puhlic naznanil biblija in značajih šol
da
Phie-agi. ko je čakal vlaka
(odrine na zapad. Lajtnant —• I piše se K uro v — je	v zad-
nji rusko jaj>onski vojn? in pozneje doma v earstvn. t<><ln vojaška služba se mu je tako pristu-dila. da j«' ušel čez .mejo in pri-bežal v Ameriko. Spremlja ga več tovarišev, kteri si bili tudi vojaki "Pri ruski armadi nam ni bih) mogoče obstati" - dejal je | Kurov "zato smo dezertirall. !-Iji/ m moji tovariši smo vsi dobri .jahači, zato [»»jdemo na zapad. k u-r lahko postanemo eow-boyi
Krva\i izgre<li vrše med šrra j kit jo«" itn i N^ln/beneemi I i e 11111 kar in detekti\ i ter železniške družbe V Louisville. L't! liny so policaji streljali i ž i eo ljudi, ki so v znak sim
s sirajkar obk li!i p-mim 11, ;i-o I tero i.- \o/il neiinijsk1 tno-torman Kroglje so ranile pet .ts.'li jed. m štra ikar .je ranjen
sme več'služiti kot naučna knjiga v šoli To akeijo so započ^le Čla-
Cenjene sodkMige, s^miJUfiKitke in ostade delwvoe »v Aaiveriiki irfjifflh uo vjifcimo na narofllw> "IVolwtoar-ki je danes rSMel kot tedni^. "lVoletUm1" iprinta&a že v sva-jttn nsklovu ves svoj program. Hori4 He <bo aniUMtraŠK^no in dosledno za "k(«ritrti in prava <lelavsikege titanu — seveda v jsivi vneti slo-v«i»»<kili dela.vc^v v Ameriki. I)a bo Iš* dobro za bazen z <l<siMf"imi Hi tujimi vestmi, i»o<itičniimi in «igitlato»rienmii članki ter ratzno-\rstnim lepowlovnim berilotn, 'to vami že prvča donašuija 4t»^i!lca Zliisti bo prinašal "Prolstarec" (<hiHmej* poročila p^kI naslovom "DelaVH'i in <lelo" in natančnv ,pojave kz straukinega gilwmjta. —
IV«}iričani smo, da 4IVoh^tarec' kot taik mora UNtrraalti vsakeaira n!ovenskemu <lelavou — naj dru-g«-mu itak ni naumnijen.
Naročnin« n<a 44 Prelet area" je $1.50 a&a c«'lo leto, 75 c. /^a pol leta. Poišilja nuij se po |H>rtal ali tx]«-«-« money order hn sie«r na naslov : "Proletarec", 587 S. Onutor ave^GhicagOt 111-
Ured'. in tiprav. KAPITALISTIČNI UMORI
Gotrpo<larska k risa, ktero so
prt<d dobrim inescetto zakrivili a-ineriiki fiflsnčni nseletarji, je zadala vdM&iski udarec ameriškemu dslsWtvu.' Vtjpd denarnih
zwlreg je bilo prineno na stotine tovarn in shopdt zapreti vra-♦a in na tisočo delavsev je prišlo
isčasno (jfc kruh. Pravimo: začasno. kajti zadnje dni se spet nekaj obrača na holfe); krizo smo
preKtal;, pravijo.
Po zanesljivih poJ)ečilih statist iko-v v New YorWi bilo odpuščenih v zadnjih ^etih tednih nič manj kot 307,000 delavcev po raznih državah naSsJtepublike.
Sledeče številke pOftnzujejo bolj na drobno, koliko delavcev je bilo vrženih iz dela iffeznih strokah ameriške industaje: ŽdetO in jeklo	150.000
električne industr. i 20.000 preparaeijske dru^e 10,000 tekstilne tvornice »J 15,000 bakreni rudniki v	27,000
železnice	a 45,000
obročno delo v N. Y<Jrku 5,000 gozdarji	\ 15.000
prodajalne in dr. . ' 5.000 razne industriji*	15,000
V	Ilibbingu, Minn., *q suspen-dali delo v odprti jami Utica Mine. Delo v podzemeljskih rovih ni prizadeto. ^ * ^
V	ChippdwiTtalls, Wis., je ilo na štrajk 400 železniških delavcev pri Wisconsin Central Delavcem je plača znižana od $1.40 in $1.50
na $1.20 in $1.12.
V Nvsuir premogokopu, TnPT irilje aaipttdno <*d Fayette City, Pa., »e je v noči od zaduje ne<le»lje ii« pottvdeljeik jiripeti-la «tnašna fksploizij«; plm# F/k«^vlos»ja ki je stri An > Mlfti skoliiisi
Skupaj
307.000
lezniea .namerava isto.
Ky
\ inn pat ..i-
iVno. da se ta zavest ne more ni yfežal križem roke.
v delu je naša rešitev. dsnu torej! Rrio, na delo. na delo 1
koli
iiiieiti. če hi prole-
tprtshivljwi republiki je Šli postava ««n»a na st>bi pv; ležeče je le na lju-te postave izvršujejo. N<v •aikon znajo zasukati tako, šlkodi človHku. med tem da obrniti sla'b zakon v do-jit ali one	Dokaz: V
k-icagi je nsdlMvno naznanil pek Keiser p<diea.ru j>rovt<»r.
Ne\vyorški bankirji imajo mtd {•et<l 'sot m lijonov dolarj«»v manj oenarja ma roka'h, kak<»r pa govore zvez.ini mkoni. Pa kaj se bri-uajo bankinji za zakone? Oe kak " poor <levil " siairno malo zadene ob zvezin z^rkon, imajo ga takoj na natezalnici; bankirji in ost<ali kaf]>itJtlisti smejo pa prezirati zakone kolikor se jim zljiibi, — a vtisi prepovedana iurra z«; vladia se za mje ne zmeni. Kdo je ^olioaj je arvttiral igralce j govoril o .-anarhistih ?
Hbem tudi Keiseni, kajti po-i	-
Wm ae mu jf. d»>v je tnnli ta 1 \ 44s\'ob<H|,ni" Am-criki je ^H^ijhni. Pri polirijskem so-i i»olj bati. kakor pa \ p utokratis-tfcl so iai>m<trli y>roti varščini | k) Kusiji Tam je samo je*len eftr, raizen Kei^era. kteri ni | tukaj innamio pa na stotine osrjev, itdolbiti bonnfca. Trinajst uz i kteri so jm» svojih tiranskih meto-ta »sprt na*k«r je vršila o ah malo ali nič bolji.
pri k'tens'j so bili pa i	-
0®teščeni. Ako torej bili vsi i Moč kronanrh Vn nekronanih li, ali ni bil Keis« r po ne<l<o- ^ ladarje-v »»lustoji v gorostasmi ig-
noratni jw>dl«*žnih narodov.
»a.jst ur v >*ri T
gospo* tamk a pan iik a i n
Baloni in aimerwke banke "raj-
Js nov korak do socializma. I žajo z^laj isto pot: navzgor.
< 'hikaški bank 'r ('e^.intrhaus in zdravnik dr liepogle. oba iz "boljših krogov", sta bila areti rana in |v«d \ aršeino po ^lofMl pridržana za \ eb'i»oi oto ' grand ju-r\ \ Zato/ila ju je ti.'ka Miss Massev. bivša stenografinja pri ('»^ssinghansu. <la sta na tijej iz-vhšila kriminalno operacijo.
Število i/se|jenee\. kteri O.l potovali minoli teden iz Združenih držav v Evropo, se računa od ."O.Oon do 7") < kk>
Aleksander Toman. lastnik (0>i in nnslnik "Jugoslovanskega Gospodarja", je bil 20. m m. obsojen pred ehika\J<im sodnikom Ob llandom na -t-V^O denarne kazni; ker Toman ni imel s čim plačati. moral je takoj v tukajšnji Bridewell ali prisilno delavnico, kjer ho moral - ako bo kaz>n popolna ostati čez tri leta. Tožil in v ječo ga je s-pravil Fr. TJ ram. znarri prodajalec zemljišč v Missouri. kterepa je Toman v svojem listu dolz.il slrparstva.' kar pa ni mogel dokazati pri sodniji. Mož. kteri je zapil svoj^ premoženje in pamet, je menda zdaj v javnosti doigral.
— Na Portugalskem grozi revolucija. Delavsko ljudstvo se je naveličalo pritiskajoče kraljeve
društva" (Chicago Woman's Edu-1
eutional Fnion) in jo tudi »rečno izvojevale.
Jednaka hvalcvmlns o<ire<lba se je izvršila tudi v Gary, Ind Ondotni mavor. Tl»os. E. Knotts. i je z.apoN .^lal vreči iz šol ime i "Krista" iti vsako knjigo ter po-1 dobo religiozne v^'bsic.
"V vsern svojem življenju se nimam za kaj zahvaliti, dani sem doživel š^tintrideset "Za-, hvalnih ilni" C .'»mu bi potem ži-1 V "p" Te besede j«» zapisal na košček papirja .To«. Meislein v | Appletonu. Wis. zadnji četrtek pon in si / revolverjem — končal živ- 1 i «_r • * 111 i j I jenje
\o\ega "clearing house" denarja še roparji ne marajo. V no-<-i med minolnn petkom in soboto so ra/-tr iil roparji blagajno v poslupjn železniške postaje v Gold t* e |d 11 \-v. in odnesli veliko s\ ot«t denarja. Poleg pravega denarja se je nahajala v blagajni tudi velika množina novih 'serip'
Na New York Central progah nameravajo v desetih dneh od-
>ti wuy	in
lov in fiikrog pet<lesct"ali sestdwrl T* zmanjšati drlavni čas.
premogarjev, ki so bili na n<^n«n »Jlvsnia, TI. & O. in Reading že-
delu. je živ Bi — pokopani'h. Ti»o-ce ton premoga je zasulo rov predano s«' je mogel kdo delavcev reišili, Pc«Lrti ro>v zelaj odke^Mgo ? vw-'ini silami, tw*ia malo je u»pa-i.-ja, da bi dobili premo garje »•' žive.
Prizori na površju ob ustju jame
V Hoosier kaintsdomih. Bedford, Ind., se je naznanilo okoli* sto tujezemskim delavcem minoli četrtek, da dobe znižauo- plačo za 12 in pol centa ua uro. 14 Ako je skrajšana plača, pa naj bodo skrajšane še lopate," zaklicali so enoglasno razarjeni delavci in korakali naravnost v šap, kjer »o odrezali ročaje na lopatah za dva palea in pol. ,4Bo»*i so nam »krajšali plačo" — dejali so delavci — "mi jim smo pa skrajšali lopate, tako da bomo manj dela-H."
Država Kansas je preplavljena s brezposelnimi delavci, kteri iščejo dela.
položaj v Chicago
V Rochester, Pa., »o zadnji teden zaprli do malega pet fabrik.
2750 delavcev je ob delo.
Delavski Heights:
Hamilton Piano Co. ja odpustila 300 mož; 200 jih ie odpusti v pAr dneh.
Morgan Prog Co. je odpostila 1100 mog.' "—
V Ilicks locomotive tvornicah je odpuščenih 250 delavcev.
National Brick Co. naznanja, da tekom tega tedna odpusti vse svoje derlavne moči.
V Pittsbnrgu, Pa., in okolici so prizadete vse fabrike in šapi. kjer na stotine žen in otrok I Standard Sanitarv Co., Dawes &
•< ireipetorni in jofcotm pričakuje za. M.lih so i »n i gov in tov, so nepopisni.
h'lLski ear Miklavž, je dal izdelati najdragocenejši stenski zemljevid. kar jih je do zdaj še videl s\ et. Zemljevid predstavlja Francijo in sestavljen iz, samih dra-l'iIi kamnov, zlata in srebra: ceni s«- na 6.25<UMNI frankov. Tako se glasi fx>roči|o. Živio car' Za ne-potr-bne lišparije ima on milijone a '/.a ljudstvo rusko ima pa knnt ». sabljo in m inec. ee ve pri-to/i. da strada in nagnje In potem še nekdo reče. da Ifnsija ni zrela za revolucij«. Z vi. ruska
revolneija ! Živi
i »I atnt i
Mvler Works in New Brighton o«lpuNČa.TO delavce dnevno in« znižali so plačo dvigalnim delavcem od W na $2.75. American Bridge Co. odpušča delavec dnevno.
The National Tube Co. v Bridgeport. ()., je odpustila vse svoje inozemske delavce — štiri sto po številu -— kteri ne govore angleškega jezika. Nekteri teh delavcev so protestirali proti pla. čevanju dnevnic z novim "clear-ing house" denarjem in mnogo jih pustilo delo. Vsled tega j? kotnpani.ja sklenila. <la odpusti \se "foreigners" in drži v bodoče le domačine.
V Wilmingtonu, W. Va., je odložilo delo 250 premogarjev, ker jim družba neče plačati v goto. vem denarju.
V Greenville. Pa., so do kraja zaprli Carnegiejeve železne tvornice." 500 mož je brez dela.
Kavno tako so zaprli tudi Shelby Steel Plant in odpustili 400 delavcev.
V Clintonu, rud., in okolici počivajo vsi premogov i rovi. Zaprla jih'je družba vsled tega. ker so premogarji odklonili plače v "clearing house" denarju.
i a n ko\e
ter
in
pa roparji kosce razme-
odbrar. raztrga tali po tleh
Ve. r:i j se je otvoril v Wash tonu iHV k< oi greš. Kakor poro
IZ URADA JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Sodrugom na znanje.
Brez malega vsi bakreni rudniki v Melrsiki so deloma zaprti da-b>ma prikrajšani na delu.
rudarjev je brez dela.
Na
Mesto San Francisco je polno brezptselnih delavcev in delavk. Rojakom se torej odsvetuje, da bi šli tam iskat sreče.
. . Le na delnice z njim! Jaz sem pripravljen \saki čas olajšat tiskov, družbo za nekaj delnic..." piše sodrug Ivan Solar v Seattle, Wash.
: I
• a diH-vno '-asepisje. b nlc ray. i rahljal kongres riajprvo o sedsvn »"•ni in go»{hKlJarsk
Z di
fi
kri/i.
(tana.snjo prvo tedensko šte-ilko preneha hiti " I 'roleta rec " ast .1 ugoslov Soe. Zvez1 temveč Angb-šiki paniik Port M iria. postane last Jugoslovanske delav-kteri je pred par dnevi priplnl iz\ke tiskovne družbe. Ostane pa •vto^enegn tno-rja. prwi:i.ša v«-sti o i Socialistična Zveza solastnik li-krva\ :'h l"\i h \ N 'adi'vostoku. lie , sta. kajti ima večje število delnic. \ o|nieijonciM'i iti Voj i-št vo si stojita s kterim si upa obdržati moč čez i.iwproti in pop ve v »le i trdijo, da ! fist v slučaju. č» bi prišle delnice je bilo v ljirtih sjpoj>a lih ubinMi in i v roke naših nasprotnikov. " Pro-r-injeiiih o^ob. \'oj :ške oblast i j h»t a rec " ostane kakor je T > i 1 do-igrajo nlogo pravili barbarov. N številne archaei«' >je vaše dnev
Calumet & Ileela Copper Co. v Calumet u. Mich., je znižala, ru-
• I ar jem plačo za 12rJ .
iiui. kterim ta'kej sle^l'i i«! wfn*l||v> \ j .'i j velikim s't e v i lom o»b M>jenecv, ktere so n.strelili ciarje. \i n«ib ji zrndnj • dmevc. je bilm tn-<li jedrna s."<lemnajsletna <leklica I>ne 12. d«<eom1>ra — earj- v ro.i stni dan nameravajo revoluri jona-rni v Vladivowtoku prirediti \fvje deamMistra-cije. Tega dne je t<«rej spHt pričakovati krvavih bo. jev.
SodVngi. agitirajte- zia 4'Pro|e-t.wa"! Pifiite po po^botaiišiko k n j i -žico.
sle.j. tudi še vnaprej glasilo Ju-goslov. Soe Zveze. Sodrugi naj smrtne torej v vseh stvareh, ki se ti-e > i o naše organizacije, obračajo le na " 1'rob tarča" in se na.j nikakor ne dajo v tem oziru slepiti od driiZ( ga takoimenovanega "socialističnega" lista.
Sodrugi. oklepajte se našega lista! Delu.it> vedno na to, da bo "Proletarec" dobro napredoval. in iz tednika kmalo postal tudi dnevnik.' \a.še geslo hodi: Vse za napredek, bratstvo in svobodo !
Frank Podlipec. preds. John Petrič, tajnik
Dvatisočpetsto premogarjev je za-štrajkalo v Des Moines. Ta., ker jih premogarske družbe nočejo plačati v gotovem denarju.
Ernest Ilraradibv. 251etni delavec v tv-omici za železniške vagone v St. Louisu. je minoli torek ustrelil svojega bossa Wm. Sehrp-maka. ko mu jf ta naznanil, da je odpuščen ml dela.
Iz krogov železniških r ignatov se oficijelno poroča, da bo(,.» Pennsylvania Railroad Co ustavila s 1. dec. vse svoje delo. S tem bo prizadetih nič manj kot 30.000 delavcev.
Tz Pittsburga. Pa., poročajo 29. nov., da iz med ondotnih 95 železnih plavz.ev posluje Š3 samo 40. Na tisoče delavcev je ob delo.
Trades & Laibor Union je na svojem včera h tuj »mi rborovanju' v Springfieldii. O., opozorila ondotni adnavstveni svet .na nečirveno stanje, v ktenmi sc nallajajo nua-cedonski želejiišiki delavci, upo-sleni na I»ig Four progi. Le-4i Ma. reilonei nitannjejo v majnih lesc^-t.ih batrafealh in sicer jih stanuje in epi po 25 nw»ž v eni haraiki. Vsaka baraka inmi po .jedrnega kuharja in ta kulh« za vs.<4i petindvajset ali še več <lelavcff\- v enem sannem kotim, krog kterega vsi posedejo ]vri jedi in zajeuua.fb kirr z — rokami če manjka <žlie a-li vi-lie. Hnv-na je slatina, slavno kutlmna in groa-nc n«"snatžina. Siploh vlada v teih t«,raikiaih tska lownagn in smrwd. da mora vsailnnsi tu^snu c*>i»ko-\akni vsdignvti želodec.
Tako poroča ta 44unij«" zdravstvenemu svetu. Ne zlborovanju So nekteri ,predlagali. <ki se S)f>elira rw vodstvv> Big HVsir w*lewiiee. da odslovi te "nesnsine" delavce »n j h na« V invest, i s bn izposHnimi domačini.
W p
PROLETAREC

44
PROLETAREC."
I.UT ti IMTEIKW HKLAVSKKCA
~r	LjriMitVA. 4
, IZHAJA VSAKI TOREK.
Liiklutk t m U<UJ<U<IJ:
Jii|oil««*iuk* Mavika IMwvh 4rmihm
v UUcifu, lU.
Narotuiua: /■* Amrtnn fi.Jk) «a w|o 1«U>, 1t» *» |m>I ki«. Z» K*ro|»i tt «• U»U», II $» |>ui Wta.
(tfU*i f JuMVi+rm Pri tprtmtmH Mtm/iiSu
t* poU* •*!<«« wiM«^ ImJi M AK/
PROLE'l ARI AN
PVUIIIttU KVKKY Tl'KHUAY, by
South Slavic >N urkmrn'i eublOhintf unpu) Chicago. III.
ivk mrrion hat*. l"i»li«i KUtfi and (»mula. II'jj a »»ar 7&h for Ualf \rar. Korwlgu tniuturir.
<M a JMI, »I lor lialf >«-ar. aovKHiiaiMu katk« ou »itrvcuical.
N ASLOV ( \ DDKK.s.s):
"PROLETAREC",
587 to. Center Ave., Chicago, III.
231
GOSPODARSKA KRIZA
Sredi gospodarske krize smo! Aanke, j>okajo, delodajalci odpuščajo delavce, ker ne dob6 na bankah potrebnega denarja, da bi plačali delavce.
Kdo je to zakrivil t Morda kakšna politična stranka! Ali so to krizo zakrivili demokrat je T Saj od leta 1892 sem vpijejo republikanci: 44Volite nas, ako hočet%, da se bode delalo s polnim parom!" Ali je to priporočilo repu-blikanov resnično T t Ne!
Ko so bili demokratje na krmilu smo imeli gospodarsko krizo. Danes imamo republikansko vlado, pa tudi gospodarsko krizo. Kaj iz tega sledi?
Iz tesra se učimo, da nobena kapitalistična Htranka — demokratična sli republikanska — ne more odvrniti gospodarskih kriz.
ken jih firoiizruča kapitalizem, ko« jega ponižni dekli sta ob? stranki — demokratična in republikanska.
Tega pa dandanes večina delavcev ne ve, ker drugače bi bilo nemogoče, da bi delavci volili kapi-tatalistično — demokratično ali republikansko. Delavci «0 toraj sami krivi vsaj neposredno, ako se vračajo periodično gospodarske krize, ker s svojimi glasovi ob času volitev sami zahtevajo, da se ohrani kapitalistični način proizvajanja, ki je oče gospodarskih kriz.
Seve, marsikateri delavec bode rekel: Socialisti pravite, da je kapitalizem — kapitalistični način proizvajanja prouzročitelj gospodarskih kriz. ne da bi svojo trditev podpirali z dokazi.
Današnja kriza se ne razteza le po Zdr. drž., ampak čuti se krizo že tudi v Evropi. Banke v Hamburgu so sledile prve za ameriškimi. Danes pokajo že v Portugalu in kdo ve, če jutri ali po jutraj-šneni že ne bodo pokale v Franciji. Nemčiji in Avstriji, ako gospodarska kriza ne preneha.
Krize se ne prikazejujo slučajno, ampak jih povzroča kapitalizem. Odkar je pričel kapitalistični način proizvajanja — sredi minolejfa stoletja — so se pričele gospodarske kri#e ponavljati periodično. Nekateri narodni ekonomi so trdili, da so gospodarske
DELAVCI!
kri*) bolezen — gospodarska bolezen v gospodarstvu narodov, ki •e vsakih deset let ponavlja, To je napačno! Gospodarske krize ne poznajo dob, določen^ dob. Resnica je le, da jd kapitalizem provzročitelj gospodarskih kriz.
Kaj je vzrok gospodarski krizif
Kapitalistični način proizvaja nja sili podjetnika, cfa pomnožuje svoj imetek in dobiček, ker dau-daues le dotični podjetnik lahko tekmuje na svetovnem trgu, ki razpolaga z velikim kapitalom. Vsi cd tega mora kapitalist nabaviti si najpopolnejše stroje, da lahko ceno izdeluje in svoje izdelke za nizko ceno postavi na svetovni trg. Kapitalist je toraj pri-moran največji del svojega kapitala vtakniti v stroje, naobratno se pa krči število delavcev v takih' tvomieah, v katerih se prideluje z najbolj razvitimi in popolnimi stroji.
Tako pa ustvarja kapitalizem rezervno armado delavcev, to je armado brezposelnih delavcev, ki hi radi delali, pa ne dobe dela. Ker pa ti delavci ne delajo, tudi nič zaslužijo. Ker nič zaslužijo, torej tudi nič kupijo.
Ker nič kupijo, ostane blago v aktalištih, nastane nadproduk-eij*. kateri sledi gospodarska toriaa.
Žitmice so poine. v prodajalnah in skadiščih je nakopičeno razno-vmtno blago, delavci so gladini in hodijo v razcapani obleki. Zakaj? Go«podanrtka kriza je, tvorničarjf-kapitalisti so ustavili delo, _ker so skladišča preiwvpolnena z blagom, kapitalmti pa nočejo delati brez dobička.
To je krrza. kakeršna se je pojavila leta 1892 v Ameriki. Ali današnja krtza ima povnem dru--go—Irce:—Damlmim—imsimr ~rtr-"
neha, ker bodete prihranili marsikateri krvavo) fa«lu|eni desetak.
V	Ameriki je še "eduo boljše, če je kriza, kot na Slovenskem če ni krke.
V	stari domovini se zasluži 1— 1.20 gld na dan, kilogram sl&nine (srpelia) pa stane 90 kr. — 1 gft., Če se dela s polnim parom. To pove vse!
Zavertnik Jože.
ALI 80 SOCIALISTI BREZ VERE?
Denar ni zgubljen Kupite "stock" Jugoslovanske Delavske
Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega de lavskega tednika v • Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lah-ko v dwh obrokih po $5. Pišite za pojasnila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba
587 So. Canter A vi. Chicago, III.
narno krizo. Kaj je to?
Denar je blajfo, kakor pšenica, rž, kože, premog itd., ki se prodaja in kupuje na svetovnem trgu. llrezvestne špekulacije so omajale zaupnost, kapitalisti so pa umaknili denar s trga in kriza je tukaj, ki je ravnotako oeedo-poina za delavce, kakor kriza, ki je nastala* v»Lecl nadiprodukcijl
V taki krizi si bankirji pomagajo. Obratnega denarja nimajo. Kaj torej? Izdajo svoj denar — certifikate, kojih vrednost pokrijejo z. vrednostnimi papirji, zemljišči itd.
Ako kriza predolgo ne traja, tedaj je tak pripomoček umesten v kapitalistični družbi.
Ali nastop kapitalističnih bankirjev nas še nekaj drugega uči. Ako je bilo mogoče izdati bančne certifikate, spraviti jih v promet, ker je denarni trg zaprt — ker ni denarja — zakaj bi lahko na izhajali brez xlonarja ?
Vsak delavec v socialistični družbi dobi za svoje delo podno-vredno nakaznico za svoje delo. S to nakaznico si pa nabavi, kupi ali zamenja za to, kar potrebuje. Nakaznica reprezentira vrednost dela. kar reprezentujejo danes tudi bančni certifikati. Denarja torej ne potrebujemo, pač pa pripomočke za zamenjavo.
Se nekaj predno končam.
Delavci se vslod gospodarske krize kar trumoma vračajo v Evropo. Pač gredo iz dežja pod kap. Gospodarska kriza je v A-merrki. pa tudi v Evropi. Pa če tudi bi ne bilo gospodarske krize v Evropi, vzlic temn so tam delavci na slabšem. V Avstriji se dela za nizko ceno, živež, obleka in drusre potrebščine so pa tako drasre, da delavec strada, ča tudi dela.
Vsi delavci, ki se sedaj vračajo preko oceana v wtaro domovino, bodo doma komaj čakali na glas. da se v Ameriki zopet dela s polnim parom, da se vrnejo v Am?-riko.
Tn kakšen dobiček bodo imeli delavci ?
Delavci ne bodo pridobili nič, pač pa bodo od tega imele paro-brodne družbe in pa njih asrerotje lap dobiček.
Delavci so bodo znebili svojih krvavo prisluženih dolarjev, marsikateri med njiimi pa ne bo smel več v Ameriko, ker je naselniŠki zakon jako stmg, ki se bo z vso silo in strogostjo po nov am letu rabil napram inozemeem.
Vsled tega priporočam vsem delavcem: Ostanite tukaj in čakajte, da gospodarska kri*a po-
Klerikalci trdijo* da nimajo socialisti vere. Dasi pa to svoje mnenje klerikalci vedno in vedno utemeljujejo, vendar ga ne vedo in ne — morejo poljudno razjas-niti. Oni vedo ld, da socialisti so brezverci. Posezimo malo v to klerikalno uprašaiije in pojasnimo vsaj toliko, da bodo klerikalci malo bolj poj mili to, o čemur vedno t nI i jo brez vsake podlage.
Vzemimo človeka, ki nima nobene (vsiljene) vere; Človeka, ki ne spada k nobeni verski sekti in tudi nobeni politični stranki. Mi pravimo, da ta človek ni brezvarc. On veruje, da brez v are in brez politike vsejedno lahko živi; on ima torej vero — svojo vero. Vsak človek, kakor tudi vsak socialist, veruje nekaj — kar mu svetuje in pokazuja njegova zdrava pamet in to je njegova vera.
Klerikalci mislijo, da le tisti je pravoveren, kteri veruje ono, kar so zaplodili pred stoletji razni fanatični individuji in vsilili ljudstvu. da mora verovati. Tiste vere — vere v bogove in druga nadnaravna bitja — »o izmišljotine posameznikov, kteri so že day-no strohneli; torej ne spadajo več v našo dobo, niso izum^ današnjih ljudi.—Ne- vem,—zakaj -bi moral človek vedno le isto in isto verjeti, zlasti ko še sprevidi, da vsaka taka vera nasprotuje zdravemu človeškemu razumu.
Molitve so tudi dielo posamez-kov. Človeku, ki ima količkaj možgan v glavi, ni treba teh molitev, kt*rf so v svoje namene spisali drugi ljudje in prisilili neuko ljudstvo, ds se jih ja učilo na pamet. Kje je večja neumnost, kakor so molitve!
Vera v socializem je vera; vera v kapitalizem je tudi vara, seveda različna ena od druge, kakor sta si različni budistična od katoliške itd. Klerikalno podtikanje, da so socialisti brezverci, je piškavo in nesmiselno. Naobratno je pa resnicaida so socialisti verni ljudje. Socialisti se dr/ijo reka: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Socialisti hočejo in delajo na to. da bi se vsem ljudem godilo jednako dobro na zemlji med tem ko so klerikalci podobni tistemu oslu. ki je rekel, da mu ni nič mar če raste trava po njegovi smrti ali ne.
Ako bi socialisti trdili, da klerikalci v pravem pomenu nimajo vere, bi le-ti pač debelo pogledali i — a je vendar resnica. Peta zapoved pravi: ne ubijaj. Ko bi se i katoličani od pamtiveka držali te ; zapovedi, bi gotovo ne imeli dan-! danes prilike čitati v zgodovini o tako grozovitih morijah v preš-njih stoletjih. V slučaju vojne še danes molijo v cerkvah za "srečno zmago", to je, da bi se srečno pomorilo več ljudi na "sovražni" strani. Jaz tudi poznam slovenskega duhovnika, ki je prihajal ined svoje nepokorn? ovčice z revolverjem v žepu. To jim je sam odprto povedal.
Farji največ zakrivijo, da versko fanatizirani ljudje ne mor?jo priti do razsodne misli — do prave vere. Farji omejujejo in pačijo resnico o naravnih zakonih, ki so podlaga vsemu, in dokler klerikalci ne priznajo te resnic?, žive v napačni veri. Po naravnem zakonu so ljudje jednako razviti, po jednakem potu so prišli do življenja, zato p« imajo tudi jednake pravice do sredstev, ki omogočajo življenja. Zemlja bodi torej last. vs*h ljudi, ne pa posameznikov. — To naj bo vera vsakega treznomislečega človeka — vera socialista.
Klerikalci morajo prej ovreči ta naravni zakon in potem šele trditi. da socialisti nimajo v are. Ali se jim to posreči? Torej na noge — ne pa na kolena! Rabite možgane!
Ivan Šolar.
Boj za svobodo govora v Seattle, Wash.
Poroča Ivan ftol&r.
% • Seattle, Wash. okt. 1907.
Pri tej priliki se zahvaljujem
»odrugu Pctriču za dva poslana mi letaka, ki era sem začuden či-tal. Jaz sem mislil, da so pri svobodomiselni H. N. P. J. socialisti v pravem pomenu besede, a žal, iz letakov, razvidim, da se pri jednoti nahajajo tudi taki, ki so bolj podobui takozvanim "krščanskim socialistom".
Razloček med socialistom in "krščanskim" socialistom je pa ta, da je prvi vedno za pravico, dočim je drugi tudi za graft. Prvi gradi, drugi razdira.
Marsikaj mi še sili iz pod peresa, toda (»pustim to. Povedati imam mnogo več zanimivega v našem boju tu v Seattle,y kakor raz vidite iz'sledečega.
Naš tukajšnji boj, kteri se bije za svobodo govora — kakor sem že pred več meseci poročal v "Proletarcu" — se še vedno nadaljuje in sicer tako energično, da je-vs^ mesto pokonci. Če bi hotel ta boj nadrobno opisati, rabil bi celo Številko "Proletarea"; podati hočem torej le približno sliko.
Seattleski socialisti (revolucionarni) se borijo za svobodo govora; za ono svobodo, ktero nam jamči konstitucija naše svobodne republike: shajanjd in govor na prostem, na ulici. Ne samo tu v Seattle, temveč skoro v vseh mestih po Združenih državah imajo srwiaiwti pravico Kr-drajstrirryr' voriti javno delavskim slojem. Nezavednega delavca je težko dobiti v dvorano, kjer se pivo ne toči. . Povedati mu je torej treba zunaj na prostem, koder slučajno gre in se ustavi, da je izrabljan in prevarjen vedno in povsod, dok-l&r dela za mezdo drugim ljudem in dokler voli kapitaliste na prosi inentaHtnesta, kako*, so Roosevelt, župan v Seattle, bivši župan v San Pranciscu, E. E. Schmitz, in drugi. In te pravice, svobode govora, da bi javno in odkrito povedali svoje mnenje na ulici, te pravice seattelski socialisti ne smemo biti deležni. Župah W. II. Moore in policijski prvak Wap-penstein sta mnenja, da socialisti povzročajo "trouble** avtoritetam : agitirajo za štrajke itd. Zato je treba vsakega takega govornika poslati v bastiljo. kadar se pokaže kje na uličnem voglu. In Wappie je začel svojo gonjo.
Sodrug J. B. Osborne bil je minoli mesec štirikrat aretiran, ko je skušal govoriti na ulici.; Prvič je bil prost, a drugič je mo- j ral plačati $10, tretjič $50 in četrtič $100 kazni. V treh slučajih se inu in dovolilo poroštvo (bond), zato je moral ostati do obravnave ( v zaporu. Ravno tako se je zgo- j \lilo tudi z soddrugom Titusom. | Bil je dva dni v ječi. Osborne, kteri je do malega slep in ga na vseh potih spremlja žena, je po-zneje odkril, kako srednjeveško sramotno se postopa v tukajšnji mestni ječi. Celice f»o brez ležišča. brez stola, tako da je moral Osborne 18 ur stati na nogah. dokler ga niso odvedli k obravnavi. Tla celice so kamnita-mokra in polna razne golazni in mrčesa; smradu in kužnih bacilov je toliko, da jetnik lahko v najkrajšem času zboli. V celicah bi ne smelo biti prostora več ko za šest oseb, a stlačijo jih noter čez dvajset. Ta bastilja je navadno polna ljudi, kteri so se "pregrešili" čez mestne ordinance — Wappentesin jih imenuje: hoboes — kakor n. pr. pijanost, prepir, razgrajanje, pretep, ali če kdo pljune na ulični hodnik itd Za te prestopke velja denarna kazen, a kdor ne more plačati, tega na-navadno olwodijo najmanj za 30 dni k takozvanemu "chaingan-gu". To so prisiljeni, ali bolje rečeno: uklon jeni delavci. S temi žrtvami se postopa uprav sramotno in sužniško. Delati in ležati na celičnih tleh morajo v eni in isti obleki; čistega perila jim ne dajo dokler ne odslužijo kazen. Misliti si moramo, da te sirote nič kaj prijetno ne di&e. ko po tride-
set ali več dui tičijo v ki, po muči in pri delu,
s
eni oble-kteraga
morajo opravljati vsak dan, v
prahu in vročini, v blatu in dežju. Ko je kazen odslužena,* morajo "hobos" nemudoma zapustiti mesto. Cd ima kteri kakšen cent, ali ne, to se ne vpraša; iti inorajy, ko so delali eu ali dva meseca —-zastonj. '
Seattle ni majhno mestece ampak mesto, ki šteje 250,000 prebivalcev. In v tem mestu vlove povprečno 40—50 takih žrtev na dan, ktere potem vržejo v ono divjo luknjo, kjer človek ni varan še svojega življenja. / Mnogo jih je že poginilo v tej ječi. In v ta grdi hlev za golazen in mrčes mečejo tudi socialise, ki sa borijo za svobodo govora. •
Sodrug Titus — kterega sem že prej omenil — je zdravnik in energičen bojevnik proti vsi mor derni korupciji. On je bil ža sedemkrat v seattelski mestni bas-tilji in samo radi tega, ker je — socialist. Pri tej priliki je proučil to kužno luknjo skozi in skozi in kdor čita njegov popis te ječe, temu se morajo ježiti lasje na glavi vsled tako nesramnega početja in tiranije, ki se dogaja v svobodni republiki in v civilizirani dobi 1. 1907. Vrhunec tiran-stva je pa ta, da se ne sme nihče pritožiti ali protestirati proti ti nasilni ječi. Sodrug Titus je po-dpl mestnemu zdravstvenemu svetu -rnrtwtfn	VT "položaju' mestnih zaporov s prošnjo, da vplivajo pri županu v izboljšanje istih. Zdravstveni uradniki so ga ubogali, izvršili so preiskavo in se prepričali, da je vse gola resnica. Posledica je bila, da je mestni zdravstveni svet prepovedal v nadalje rabiti ječo za — ljudi. Toda kaj se je zgodilo? Čujte in strmite! Župan Moore je suspendiral ves zdravstveni svet iz službe, češ, da ne delajo po njegovi volji, in postavil docela druge uradnike, a ječo obdržal še nadalje v rabo. To je storil župan zato. ker je protest sestavil socialist in njega (županEV ter carja Wappija naslikal v popolni nagoti.
V Seattle se nahaja okrajna jetnišnica. . ktera je dovolj prostorna za vse aretirane, kar se jih ugrabi na ulicah. Ali ta ječa je seve prwlobra za delavca in socialista. Izgovarjajo se. da je preodaljena. dasi se nahaja le par sto korakov od mestne bastilje. Omenim naj tudi. da so že pred dvema letoma odredili zgradbo nove mestne ječe. a še danes niso začeli.
• Vidiš, sodrug čitatelj, take razmere vladajo in bodo vladale dokler bode delavec volil delavcu nasproten element na prominentna mesta. Nevem, koliko časa bodo še delavci nosili možgane v žepu?! Čas bi že bil. da jih rabijo. —
Sodrug čitatelj, čital si morda poročila o izgredih v Vancouver. B. C.* kjer so delavci Kitajcem in Japoncem napravili več tisoč dolarjev škode. One izgrede so povzročili kapitalisti, kteri zadnji čas dovažajo ogromna števila Japoncev na severozapad. Impor-tirani Japonci so velika ovira domačim delavcem. V Seattle je od unijskih delavcev napovedan shod in demonstracija na 15. decembra t. 1. proti čezmernemu japonskemu priseljevanju. Ta shod je potreben, kajti tega drobiža in cenenih delavcev tu v Seattle kar mrgoli. V vsaki hiši, kjer potrebujejo kakega delavca ali delavko. vzamejo Japonca; zadnji je pol poceni, kakor domačin. Na ta način prevladuje velika brezposelnost med domačimi delavci, zlasti trpi ženstvo, na kar se v sili poslužuje prostitucije. Kapitalisti z večjimi podjetji tudi jemljejo Japonce mesto belih in tako je vsepolno belih delavcev brez dela. S praznimi žepi tavajo zadnji po ulicah, dokler jih policaji ne polovijo kot "hobote" in poženejo na "chaingang", kjer morejo delati brezplačno, a za nameček jim je kamnita in mokra postelja v mestni bastilji, kjer
Za raznovrstne
tiskovine,
kakor: pfsmeti papir in kuverte s firmo iti naslovom, računske liste, vizitnice, busiress»karte, . letake, plakate, trgovska ve bila; dalje pamflete, knjižnice, društvena pravila, udninske knjižic^, vstopnice za veselice, kuverte itd. se obrnite na
" T rolet ar c a "
587 So. Centre A*)e.9 Chicago, lit.
Naročene tiskovine izdelujemo v ur>ijski tiskarni in sicer točno, dobro in po zmernih cenah.
Preskrbimo tudi prevode iz angleškega, - nemškega itd. v slovenščino in naobratno.
Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P. J. V nabavo potrebnih tiskovin.
Sod drugi k soddrugom!
1
—
nOSTII NA dobro in vedno pn ^^^ 1	skrbljena z najbolj
šimi pijačami, unijskimi smodkami in prosti! prigrizkom.	Jt
nvnrntlP za društvene seje UYU1 aut; svatbe,zabavnevc čere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došll
Priporočam se vsem v mnogobrojen
obisk
Frank Mladič I
J
587 So. Center Ave., Chicago, III
jim ostudni mrčes izsesa še ostalo kapljo krvi.
Za omejitev japonskega priseljevanja se je zadnji čas največ trudil A. E. Fowler, urednik neke mesečne revije. Toda kapitalisti so ga razglasili blasnim in ga šiloma odvedli v blaznico; tam je bil par tednov. Končno se mu je posrečilo pobegniti iz blaznice na kar se je zatekel k socialistom v
k sopiali je uoT>ei
Seattle. Fowler je dober govornik in bo brez dvoma še veliko korist^ naši stranki. —
V 9. številki "Proletarca" sem videl ima W. T. Mills iz Seattle, Wash. Ta človek — morda ste že kaj več slišali o njem, sodrug urednik — se imenuje socialista, a na shodih pa delavcem priporoča v volitev od kapitalistov pečeno "Labor Party"; tako je vsaj delal v Victoria, B. C. Ko je tudi v Vancouver, B. C., agitiral za to lažidelavsko stranko, so ga ondot-ni socialisti postavili pod kap. Taisti Mills se je zdaj, ko pe tukajšnji revolueijonarni socialisti bore za svobodo govora, izrazil v scattelskej "Saturday Evening Tribune", ktere urednik je, da je bedasto lajati izza uličnih voglov. O škandalu, ki ga je izvršil župan nad zdravstvenim uradom radi tukajšnje okužene bastilje, je pisal ta bodi-socialist samo v dveh vrsticah, med tem ko bo se še oelo drugi nesocialistični listi zgražali nad onim početjem. Tak prijatelj zatiranih delavcev je ta Mills. —
m
Mnogo, jako mnogo bi lafck še omenil, toda vem, sodrug urat nik, da se Vam bo zdel še ta nek prevelik za mali list "Proi tarec". Reči moram le tolila da boj za svobodo govora v Seat le se bo nadaljeval. Ako pa župi "Nomor" in Wapp mislita, <1 bota zatrla socializem, se jak motita. Nič jima ne pomagaj podla sredstva niti milijoni v bU gajnah, socialisti se bodo tudi1 nadalje posluževali javne besa na prosta, magari morajo zal tudi segniti v ječi.
KAKO PRIDE VAS DENJ
NAJVARNEJE V STi__
KRAJ?
<"-ga prfcleite po Mohor 1 en. 617 So. Center ave,, Cbk Illinois. Oni je v avori * g. Snkae jem v New Yoirku in pošilja d nar toero, varno in zanesljivo! stari kralji. .
Ako ipofarjete v tftari kraj želite kopa svojih »ntrodnikiov prijateljev vzet i v A merttdb, p tem iitotialko knipHe v osni list pri Moihon* Mkdfa On preaki dobro in hitro vofinjo po najniz, cenalh.
Mohor Mladift,
Tudi vzrok.
A.:	"Ka(j mislii, todo j« zaki vil «rdanjo finančno in yotp dlwrstoo kri«*?"
B.:"So	Wfeepepe."




iT
tranKP"
»lovanska soci ilistična iveza.
i »slovanski eoeialist le-ni ;a.l *t 1 v Chica^, lH., redne mesečine sej« vsa-i o soljoto v roewym v <lvo-ilr, Fr. Mladiča, 587 Our. & (Vnte-r ave"*i»Ttk L'do-*asni) prv<li»<ilnik; Fr. >, fin. tajnik in blagajnik«, Petric, »apianjkar. Slovwoski socialistični klub it. 2 Gtaneoe, O., Iimae »rgar, pre« bolnik; Ivan ija. tajnik in zasttfpnVk imlt ^ Manor.
Jugoslav, 8(vciali«tii%ii khrb, St. 3 Oanemaiigh, Pa.. Prank >j," pned*e<lTvik ; Stefan Za-gl. tHjn>4<; Frank Pavlovvič,
' lJP • A _	T..Lm ^ i /«/vn kiti
ALI NISI SUŽENJ?
„ TmariA ilelavyie! Mwlum, <lm ta je a**liaujaJg<MqH*i*r*ka kriza vsaj nekoliko i|ih' ilu. da qposnai, da *i
wwKij >	ti je ' rekel
kajti«-! — it ni deta »a te, k imunjlka tUlHiirja, s k«« run te bi iplaeal. Ti [>* hotft* dcLati, kajti drugače **] ne da irvsti. S*-l «i to «vi k dT»u Mttu ,tretjemu, četrte« umi — onl^lcal si velHko Itoawov, a kel — je-l|? k«k<>r pr-
/itifcj, tin H
viurfk ti je vi, pri kt.fiuiMi si delil. Ali vidi*
su&njf Prvi — tvoj
g£ni tajnik; John Žigon. bla ik. Nfl'tzorovalni odbor: p Brieelj, Jiolm Kvejau, Ivan Klub Heje 21 &l*m<>\ Jugoelov. HoejalrKtv^ni klub. *t, 4 La Salle, ' III., Jo? predsednik; Valentin tajnik : A-nt<«» Kntt-k-u-■Rajnik : Viktor Volk, za-Ikar. Nadaorovalni odbor: Piifak, Tom. Golob. Klub 21 ilamov
Lokal 3t. 5, ktenega usta-vljajo aodlrugi v dar kliče, Pa., ni naznanil Zvezi svojega prt-opa. Valed naročila glavnega ika Jugowlov. Soc. Zv. sodru-ga I v m Petirtf a je ta l okal naproxen. da prej ko mogoč« naznani tfroj* OBtanovitev Zvezi v Chicago in podle imena sodrugov odbornikov.
bivfci — b< n ti je v/«l delo j samo laataro te jft vrgel tws cesto. Drugi t; i ki ne d jo dela. Itfkor Iti ieiifc Kupitalize i te mm |*>poluoma v I>enteh in f »i- adtojf pripravljam storit i v<*\ k« iik) da ^rkkš do zaplul/!!.«.
KazbWVk mfd	in rfe&da-
njim tel mi in Kinži\j«ii je le ta, «La . tel mu tga i w»ja nO gospodarji prodfttf»ii i i rt&e v n^o, — med tetn bo ti i ^««><111» >tl g^Mpodar-
Ivako vi1 «H»tra^e bi brio, ko bi bil ti |iw4plUar ♦oje^a deda. A ko bi m da**« podovil oil ti* tvomiee, 1] ourfcal bi ni jutri delft |K) svoji £ i"CS"Nti, Ijeir bi hiittel. -Vznika tvo tnf* bi bita tvoja, j^t-nin,a.
|i ta T A ko hxH-ek. <lriKŽ:J .socialistični bori proti mezdni >ti kitpitaJiamii, ki root.
te ne silimo paiS pa oje Inutno dobro.
m • • m
I flgitatoriCen del. i
kaip, ko je utopil na tfUipnie«' (nt palačo, kjer g« je »ixtyivo luvdni pozdravljalo. O iniMtru per /.ijink« Ka «ail*a a,- j« |w»r<^K) ifiaai lo, da ae je «iili peljal v avojo po. bi no pato), ik jer je vwM bolezni ( najrK) tanrl. Nljvgovo tri^lo ao po-I sla'li v Te+voran. ■
i
reki
em.
ialian^Mil ti ne bo 1 treba
um kolikor morem, tem-boft /wu»li«žiin kol ilk or
NAZNANILO
Cenjenim aodnigom in »orni-1 s'Ial1 V T*4kjr«k - iS>ki turiki sljeuikomi natznanjaano, da nno' ' i® |^eko«i-l vae OMtolo čaa iiMurali po zaikonu dHbave Illinoia[ P*^ j« o AAori smrti j>oro
iaati eeuo na6iin deluioam od |o na *10. državi Ulinom je na
JDHosloraosKa vinama!
Podpisani nazJanjam Hrvatom in Sloveo9*:m v ChicaKi >n okolici, ra točim oajboljia ru/.ao rsina
Ali petem e*' bftrasiki, kt|r «nižno«ti vzdTanje
Mi aueic te vaftnhno
F— Jugottlo vanak a aocialiationa" prexa. r bhieairi vaibi sodriijre in »Ae aomialjenike po raznih nawl-bmah v Ameriki. <ha or^anizujejo eppbdietK^nv kluibe. koder jih ie nimajo. V tem kratkem čaaju — por m**vih — m> ae zrasli atirje oovi klubi, kar je lep dokaz, da ffovenaki delavei ^v Ameriki ven-dlar čutijo ptrtjrebo gvoje politie-o0.|ptwporl»mk^ orpranisacije, v kitari «i podaje jo roke delavci ee-Jega aveta. Bratje v delu, ne za-taj*>te- Organizujte *e! — Pet »Tednih aodrugov lahko tvori Utiib. izmed kterih ae dva — pred-ndnik in tajnik-blagajnik — volita v odbor. Pri lokalih z veejiin Številom članov ee po razaednonti in poljubnosti olamov laiiko izvoli običajno pcin ndfbor. V&tanm itev 00vetra kluba je takoj naznaniti pl. tajniku J-uu^alovannke aoeiali-dtjčme	»odrujru J«vbn Pe-
fcfei, 71S W. 19th at.. Chicago, m, nakar zveza preskrbi novi HM> a potrebnimi navodili in tiskovinami
Kaj je obnKknegt, kakor Zhtrjevasije Ikternikov, da ljud-rtvo «aira<> b> more lastovatti in 0-porirati T^kilh' kndnustrijwkilh |<o*\jetij iufirrav, ki »o danes v rokaih kaipA istov. AOto je ljnd-wtvo. To "'MliPkliviiu—(iltrla i -sko) UittfcH, zmodbo naijmjiviti m zjrnaiditi p tvornioe, tnaiine, iel«iznie?, p>brode itd. in zmožno pridelatfse |>otr»4)«*'ine, kar se j rti ra4>i * torej bo to ljudstvo tl.di zmožn^ae te naq>rave in ves prkielek rajnfagati po moji volji. Ali imotro drla^ei res vedtoo imeti txx^t tpiUiliMte, ki nam iiKvejo be«e txjtankc našega pnidKrfktaTpn^nji aistnm produ. r irnnjii je torofrt Kar se pridela, to nirraji kapit^iiwt, kteri la-stinje	pnoriukevjo. U-
irrebljeni «4vvev prodiVkt zmeče pot<*m na \ kj<»r ga prodaja ko. lik or migj po vi»uj(i ceni. tako d« ima nwfn profit, ki ga poba-ae v woj b. K«r ne proda, to
mreč ^aaliou, d1« ae deluioo ae »mejo iprodaijaiti niije iz pod |10 in ito viaje od $UK>.
Naravno moramo torej dane« l«re«klieaiti nafi raaglma v zadnji mmtvni številki 44 IVole tarča'*, kleri je dolooal eeno najini delnicam po in določiti c*iio deiniOl': $10, ktaki r zalhteva dr/ava<, kjer n»i»m biti Jugoslovanska d<'l«vsika tiskovna iJriuzba {nostavno iiikor« ponraaia.
l>asi vemo in raidti pristanemo, d1« je aeilaurja postavna cena delni-ci precej viwoka, in da «i bo dela-\ee t-ežko utrgal naenkrat #10 v it«i namen, vendar upamo, <ia bodo .so<irihgi, kteri so bili pri volji kupiti delnioe po doložili j*e ostalih pet; in taiko ]w«ftali delničarji našega tednik«. Zavedeti delavec, (kieremu Je v resnici za našo d(»t>ro t^tvar, ai ne bo <lal dvaikrat reči, tefinveč kupil bo eno ali v«?<č del tic. Že dosedanji iwpeto naun priča, d<a ae v tem ne motimo.
Delnica se tudi latako izplača v dv^A okirokih ; z naročibo je poslati $5, a ost'aJih pet dolarjev se u-plalfia pozneje. ——v
IVlavci na <ten! Po delnicaih! NVij vas ne plaši nobena ovira; rafte podjet|je temelji na do4»ri podlagi in činv več ae nas zdiruži k <.th» tem sijajnesi bode na^red-ek.
Odbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe.
i al	je bil malo Urlan.	vdna po prtmimi ceni.
ko je zai|Hiwtil glavno mesto, tod« 1'riJite, pripeljite znance v kl.*untilujm jt« njegovo truplo — ija tel je, da se prepričste. ,
vriiilo nazaj.	'P ^ vsem spoltovanjem
Slavoljul) štajdohar,
316 W. 18th St. ChicflKO.
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!!
Slavnemu utWin»tvu r Chicagu in okolici naznanjava, da-Sva odprla na
623 So. THROOP ST.,
novourejeno pekarijo,
kjer |>e£eya najokusneja raznovrstna peciva. Za »veže pecivo in itolidno pi>-»treibo jamčiva. Bratje, (»odpirajte edino domače |K>djetje_y tej »troki! Z odličnim spoštovanjem
JUR. CURIČ ti ALEX. IVČEC
023 to. Throop St., Chicago.
Nai? SMStopnak za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo v La Sallk< 111., je sodrug Valentin PotWk 1035 Main at. On je pooblaščen pobirati dt-nar za naročnino in <»glase ter pr«Ha«jati delnice. Sodrugtxm v La Salle, III., ga toplo priporočamo.
K<lor sodrugov po drugih na-srlbtnflk želi prevzeti zastopstvo za 44ProletaroaM in de powebej za (ktluiioe, na(j to takoj naznani odboru /upaalov. del. tisk. družbe, 5^7 So. Center Ave., Cliioago, 111.
Belokranjska želeinica v nevarnosti. LjtrbVjarsUo klerikalno Ča-wvf>wje poroči" da foxf« skupina jiugoslovatmkih državnih ponlain-oav, zdriuženih v 44Jugosl<»van-ski Zvezi" glasovala proti avstro-ogrski nagodbi, ktera ima v svb-jem programu tudi belokranjsko železnico, to je daljšo ieletniiko zvezo med Ljubljano in Splitom, kt4-ra ima iti čez liclo Krajino ob hrvaiko-kranjaki meji. Ako večina v dunajski zbornjci ovrže načrt te nagodbe, potem je seveda za nedogled en čas pokopana ttwli ta železnica, ktera bi — mimo-gneda rečeno — bila velike koristi za ubožano kmetsko ljudstvo v Heli Krajini. V omenjeni^44Jugoslovanski Zvezi" se nahaja tudi ljubljanski liberalec Hribar. Seveda dokler bodo zastopali ali pomagali zastopati kmetske koristi taki politični tepci kot ja ta Hribar, potem ni čuda če krtinjsk krnet beži v Ameriko. Kranjski klerikalci so vzlic svoji posvečeni hirdobnosti bolji politiki od gos-[Hularsko rn^amoinih libt>raln>«v,—
Slovencem
in bratom Hrvatom se priporo* čam v poset mojega, dobro urejenega
SAL00NA
kjer jim bo vedno postre£eno z dobrimi pijačami, untjskimi smodkami itd. 1 tnam t udi'pool' ali igralno mizo.
FRANK HUDALE.
,611 So. Center Ave., Chicago
Slovenska gostilna pri Franc Čehu.
Kojakfc, kteri £ele piti naturalno, doma iidelano vino, naj »e oyla»ijo pri meni. tjr Potu|W?iin rojakom <Jam stanovanje in hrano po nizki ceni. Točim *»e oatale pijače, ki »padajo k gostilni. Priporočam ne v obilen obiak. 6 poitovanjem FR. ČEH,
568 S. Centre Ave.. Chicago. 111.
Sodrugi. zdrufeni pri aociali-stwwm klubu At. 3 v Conesnaugh, I*a.. so naročili 17 delnic. Dokaz, da Pennsylvania ne srpi!
- .
I« leži v Mfl5lh»: Koliko je žita po am|lk»h iitniorA; koliko
n.esa po (vnukih ledenicah —I Sodrug J os. I>ernač v Stel, O., a koliko Ijudig, ki nima.jn kaj! je tudi po<l<prl 44Proletiarca" z jteti! Vel trgovca Skladišča | naroč^o na dve delnici.
polna #k — a koliko je siro- j	-
wa6n»h Ilj, ki jih je letošnja; Obneali ao se tnf«H s -dmgi v La /■ma nssfaiztrgane. polunaire. ^alle, IH.. kaT bomo pa Ae poro-
NaT!; «*fni(ri. kajti	* T™!™«'- T
pitalist li profit: on ne da po-
trebnegaWs in blaga ]>rej iz	Listu v podporo je dal so<lr.
rok deklle vidi, da nm bo pri-;	John Kimar v Ohieagi $1.
rcslo <io»c. Kaj njega briga, če	-
Ijmtje s«fjo in pn^zebnjo! On	4'Naturna smrt" vladarjev na
ima «ilovJTo je vi^s»k \-seh "kri	Turžkem.
xie! Ali I torej delavsko ljud	Tll/pki p<Ml >hladkno vlado svoje-
ni »o dbovi! Bliža se leto 1906 in t »jim tudi volilna borba za pred-•odnikn Ameriška social istii-na gfcrauka bo šla za swijega delav-gkega kandidata z vso energijo v ^tttlilni boj. In v tem boju moramo sodelovati tudi mi.
Splošni pregled.
I — William D. Haywood, znani Bsš bero v delavski borbi, kteri tdaj neumorno izvršuje glavni tajniški potsel rudarske organiza-oije W. F. of M. v Denvwu, Colo., -^ei^JtnrrtiantHr je pred nekaj tedni izjavil na za- fjn(j ^^ itpnem sestanku voditeljev socia-
■1irtK«nie stTanke v državi O4orar do, da je voljan prevzeti predsedniško kandidaturo na socialisti-ikem tikefu v prihodnji volilni korbi L 1908. I j, — Pri volitvah za postavodaj-stvo v novi državi Oklahoma so
rli 9,476 socialističnih glaso\'.
Socialistična stranka v Svict ima časopisov; roe<l temi je lest dne\Tiiikov. Večina teh listov fahsja v nemSkem jezikil i —"Rdeči Prapor", glasilo ju.
Hp^oransk« socialne demolčracije y starem kraju, je začel izhajati <*} 16. Oktobra t. L naprej dvakrat m teden. Naročnina za Ame-jriko iza eel o leto mu je 14 K ($2.80), za pol leta 7 K ($1.40). Naslov: Rdeči Pltipor, Ljubljana.
^ Jurčičev trg št. 3 I, Kranjsko,
Kadar bod« Standard Oil Co. yWsia $30.240,000 kazni, htedaj bo "ProMsree" imel ramo to He vilo naročnikov.
stvo vedliAapiSuje kapitalizmu?
ga snitana ne smejo vedeli o nasil-
Ali naj ^dno pnoducir, v pro- nj	kak^ inowmAef!fi vla.
f.t ne pfektoo vpor^ot Nell	vlada « vso silo vbiia
.	,	. —rja Viafla z v*o silo vbija
IVoč s *ahamom! Proč s pro- ^^ ^^ ^^^
mora vw#k vladar umre«i
fitocn! ^ee naj s\ojih ji 1 kov!
bo gosjKKlar
na turne" smrti. n?kalkf>r pa ne sme pasti pod roko kalkegn revolueijo-7?.Jf, I narja ali anaHhista. TutSJki ensopi. si ne smejo poVočati Ttadar je kak
in
dnd tu4ekt«eri -'"piolrtiknrji l>anea j, jivtri em, kakor že nanesi' punitu-m. Najlepše pri vsem je, dn take kreatifre
dane« jwjo slastjo polivajo I ^ tliriikf> časop^n« ukna vlade n nklecj ktero »o včenij s naj-1 ^frii resnico. Ta<k0 na pri
v«cjimloreenje<m" — pljuvali I)(Vber I groš-politiki l
Ali <rci pnxfcucrraimo malo več, k« n«m je dio volj eno porabiti p( osti gr»(podov kaipitali-f?tov ir »e poHern zove 44nad>pro-<ln»kcij In med nami jih je še mino tH to v r jame jo.
UREDNIŠTVA.
ftod[an ftolar: trtica "Sklepi kralj *hodmjič. floc. poodravl Soti po raiznih naselbinah prosil o nam poročajo vaineje delav 10 v ice iz svojih krajev Take i bomo potem uvrstili v ko prid "Detaivri in delo '. Kradfrta se lahko poslej > na dopK
mer so ob času atentata. n,r italijanskega kraJja Humft>erta pisali turilki listi, da je kralja »aulela
Hbogo ljudstvo na Kranjskem, obžalovanja si vredno!
Goriški socialiiti ae z svojimi kandidati vd?leie volitev v go-rišik deželni zbor.
Zviiano plačo so dobili rudarji v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Poboljška imajo: kopači po 25v, podkopači 25v, vlačilci 20v, smsiilei 20v, janutki zavirači 25v in zaverači 20 v. Maiinistom in zunanjim delavcem so zvišali plačo za 5^. Zahteva po osemurnem delavniku se je odbila. — V Što-reh so se povišale plače kopač?m na 3 K. podkopačem na 2 K 70 v, voznikom na 2 K 40 v in zavira-čem za 2 K 50 v. — V Velenju so se vobče zboljsale plače za 9%.
Generalna stavka je izbruhnila v č <škem mestu Naehodu radi jh»-drašenja kruha. Stavka je nle<li-la velikim demonstracijam in kr- i vavim spopa»lom m«1*! delavstvom in orožniki. V »enem takem spo-padu so pognali razarjeni delavci orožnike v divji beg.
Promet s kranjskimi vini. —V i 7adnjih 4 tadnih se je kupčija s kranjskimi vini prav dobro razvila; po vae-h kolodvorih v izključno vinorodnih krajih vlada živahno vrvenje. Najiivahnejži promet z vinom je pa v krškem okraju. Od zadnjega vinskega semnja, t. j. od 24. oktobra, je na krnko-videmskem kolodvoru vedno polno voz vina, tako, da je v sled pomanjkanja železniških voz komaj naprej spravljajo. Iz tega okraja je že šlo v tem krat-ekm času na tisoče hektolitrov vina največ v Ljubljano in na Gorenjsko. Istotako razmeroma ži-
ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica'pa ie da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki,' v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdrav- 1 Ijenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne sj>olne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cenjeni Collins Medical Institute 1
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo Željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi poŠilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne'bodem nikdar več.
s
Se vam Še enkrat sahvaljujem
in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovlč
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
John Trebeč
liox 196, Tcrcio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
vladar umorjen ; cenzura jih takoj uniči. Ker se pa le enkrat zve. da 'vahna kupčija vlada tudi na Vi ta ali oni vladar ne živi več, mo- pavskem. manje v Belokrajini, česar je pa oddaljenost od železnic kriva. Pa tudi ti bodo kmalu rešeni. Vkljub živahnemu prometu je že vedno po vsej Dolenjski in po Vipavskem še mnogo vina.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko Časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
1-10 Went :*-llli Nt.,
>«>w York, IV. Y.
SLOVENCI POZOR!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik in praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
Juraj Mamek
581 S. Center Av.
bllzo 18. ul., Chicago
POZOR! SLOVENCI! POZORi S^LOOHST
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih io buteljkah in druge raznovrstne pijafte ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče ra nizko ceno.
Postrežba točna In Izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave.v Chicago.
Dr, W. C. Ohlendorf. M. D.
zdravnik T.m notranje bolezni ta raao«etalk.
Zvdr»TBltka pivUktva bwipWoo-plafoti )* I« ' rsvtU. 647 Is 649 aiiie Iti« a d Av«.. Chfccfo
tdftdnrur*: Od I do S po pol. od 7 do 0 sv#fer. taUran Cbio*«« il»«*l bolniki naj plfelo »lovni
... Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu* ' jemo ražnovrstne
^mmg&mm-
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lifcno. V zalogi imamo tudi tazne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J. J. DVORAK cSr CO.
598-600 Blue Island Av«	Chicago.
Jože Sabath
advokat In prava! caatopnlk v kazenskih In clvllath zadevah.
Pilite slovenski! 16281638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
Rc»* 5*55 Prairie Ave. P^one Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON I
Dobro pivo, wiskey, likere, vino izvrstne smodke in prigrizek.
Oglasite se na Centri! MMMMMfWM—»f
Razredna borba.
Kaj je ra*radna borba?
Boj za življenje, obstaask in iMjenske dobrote mad dvema raaredoma, prolrtarijatom in poseduj očjm i sloji, ktera tvorita
današnjo Človeško družtoo.	< ' ■
Razredno bort>o je rodil današnji bolni »istem človeške družbe; rodile w> jo nasprotujoče si razmere iued delom in kapitalom, ktere delavcem toliko bolj Škodujejo, kolikor bolj koristijo kapitalirtom.
To razredno borbo je započel proletarijat m rti© cilj je: g°»-
podanika avoboda.
Odkar «i je proletaraki razred — delavec, kmet, mali obrtnik in mali trgovec — v večdobnih bojih priboril oinsfcno in politično svobodo wi jednakopravnost pred zakoni, začel ja po vaej pravici zahtevati tudi svobode na gozdarskem polju.
Kakšna bi bila ta gospodarska avobodat ti Skupno proizvajanje (produeiranje) in po merilu dela skupna poralba vseh pridelkov, kar potrebuje človeška družba. Pridelek ali produkcija bodi lastnima tistega, kteri ga je pridelal.
Posedujoči razred — kapitalisti, vladarji, buržoazija — je dandanes gospodar vseffa, kar pridela probtarski razred. Prvi razred ne prodncira nič, a vsejedno ima br« malega — vse. Par tiaoč kapitalistov in <h-ugih lenuhov v fraku in srvili »pravi in požre, kar vat v ari milijone in milijone proletarskih oznojalih in žuljavih rok. Proletarijat nima nobenega dobička od svojega dela; vse skupaj, produkt in dobiček ima kapitalist.
Ali je to pravično!
Ne! Ta »istem je krivičen, je roparski
Pod današnjim kapitalist išk i m sistemom delavec ni svoboden Človek. Osebno in pilitično je morda svoboden, a gmotno je pravi auženj. In gmotna »užnost današnje doba je hujša od wake druge sužnosti. Kakor se je kapitalist polastil proizvajalnih ureditev: zemlje, tvornic. strojev, orodja it*l. tako se je polastil tudi nas pro-letareev, kteri moramo na milost in nemilost oparirati nam ukradeta) zemljo in »troje v njegovo korist. Mezda, ktero dobimo za avoje delo, je le sramotna pest mrva, s ktero vzdržuje našo delavno moč v nadaljno izkoriščanje, kakor nakrmi voznik svojega konja ali mulo, da ne zgubi moči.
Posledica tega roparskega sistema in izkoriščanja je razredna borba. Proletarijat ja napovedal kapitalizmu neizprosen boj. IzmozgavAnja, tlačenja in tiranstva od strani posedujoČih slojev mora biti enkrat konec. Kapitaliste se mora razlastiti njih kri-vično pridobljenega imetja in zemlja, ruda, stroji, železnice, »ploh '7 m proizvajalna si .slstva naj postanejo last produktivnega ljudstva
Ljudstvo, delavno ljudstvo, ktero je zmožno proizvajati in s svojimi sragami rediti samospašne delaniče in pijavke svoje krvi v službi kapitalizma, to ljudstvo je tudi nnožnd po svoji volji rabiti stroje in vladati samo sebe.
Kakšna sredstva pa rabi proletarijat v razredni borbi v dosego gori omenjenih pravičnih zahtev t
Organizacija. Ustna in tiskovna agitacija. Propaganda socializma. Glasovnica.
To so sredstva; to je naše orožje. Vsak zaveden delavec, kteri spozna, da je suženj svojega delodajalca, mora se poprijeti teh sredstev in pomagati pri podiranju kapitalistišfce stavbe.
V razrednem boju sicer ne more odločiti noben posamezni delavec; todp pri skupnem delu v Skupno korist vsega proletarijata je vsak delavec dolžan storiti svoj del. Kdor tega ne stori, ta ne škoduje sarjo samemu tt-n.v^ tudi podpira kapitalizem, -kar ga »tori močnejšega.
Na noge torej vi sužnji kapitala!
Otresite prah * oči in pridružite se bojevnikom za pravice svojega delavskega razreda!
Visoko plapola naš prapor in na horizontu he jami i.
Živel proletarijat! Živela socialistična republika!
Revolucifonar Štefan.
Htika «z ruske rervolueije.
Od mladosti »etn je bil dober dečko. Kot talk ai je dovolil v»e od mojih tovarišev. -Če )e bila zanje mbava pretepli ga, jim jo je piattik In vendar bi jih lahko jhjJ <toioata prwtnikaetil. Šrtefan Nikolajevih je bil namreč naj. krepkej&e jnsitave ianed vseh svojih tovarišev.
Ko j« vzrastel, je |>ostai še do-brosrčnejši. Po postavi in moči je til pravoati korenjak, le <ia tri te ga nikdar ni bil praiv sveat. Podoben je »bil velikemu, dobr<hotnemu j>sii, itn bi ga lahko gkoro a njim zamenjal.
Starisev aai~m*ro<kiifkov ni ni l»dar poznal Pri>*4 je pač na svet, ne da bi vedel, kje in kako. Slučajno jo prišel k »kanu te »ar ju za vajenca. Rokodelstvo mu
je ugajalo.
Nato ga j* doletela vojaška
dolžnost in prišel je k peipotku veliko južne rurtke garnizije. Tam se je sezaanU zun*j nekje v predmestju s črno Anuško. Posledice ni»o izostale. Nekega dnč je prišel na svet majtom Štefan-ček. Mati je na porouliu umrla.
ŠKefan Nikolaj« vič je imel de-klicto rad. Sicer ne strastno, tega ne, vendar z nenmahljivo naklo-rjem ost jo. Ko j od začetka je nosila Anuika hlače m moral je plesati, kakor mu je oua žvižgala. Mislil jo je poročiti, ko bo do-služil. No, tega sedaj ni bilo več. iy, ^	v r«»vni krsti ne-
ali iz sobe. tedaj je tulil Stefan
RAZNO IN RAZLIČNO.
Rockefeller lahko vzame kodčefk l^Upirja. zapiše nanj par besed in papir j* vreden $3,000.000. To je kapital.
Pesnik Tenmvson napiše na polo LiČvredneg« papirjih nekaj verzov -in p«pir je monta vreden $1000. To je žen i j,
Vlada 7a\t držaiv vzaane eno unčo in črtrt zlata, pritisne gor podobo orla in besede "in Go(l)<l we tniwt" in* ga »tori v mine ga ^•.H). To je denar.
Trgove« lahko kirpi kako stvar
75 centov in jo pr<xia za $1 25. To je buainess.
Dokilioa izgubi srce z etnim pogledom, a če ga hoče nazaj, lahfeo m kopa starae par tisoč dolarjev. To je ljubezen.
Mož lahko naipiše ček za $.>0.000 a če ga gre rwnnjait. ni vreden pol centa. To je revščina.
Delavec v mestnem graibtiu ko-iplje cel <tan in premeee več ton zemlje, a za to dobi $1.50. To je delo.
Difhoven lafhko pridiguje cel daai o šesti božiji ziwpovedi, zvečer p« le gre k Marickann. To je mo ra'la.
Kapitalist lnbko ukrade par mi lijo nov v ne«lno»t i, a nobena porota ga ne spozna krivim. To je politika. —
Urednik l»bko uart.iume par besed v časnik — a za to "easy" dk>-bi par let je*e. To ni nič.
Socialize je edina rešilna pot h tega krivičnega sistema Delavci, zgrinjajte se pod pwpor »o-ciali/nroa.
Blagor jim. kteri sa-mo venrjejo, tP|>ajo in ljubijo! Talke ljudi rabi današnji kwpitalLst
' Ameriški šport ima- tudi svoje žrtve. V ravnoksir zaikljia'eni se zoni "for^t-balla" je bilo i>o po ročilu statistov Ubitih devetnajst igralcev te igre.
Rnrt^i car, -portugalski kralj Kari. španski Alfonzo. črnogorski Nikita in še več teh kronanih is privilegiranih lenuhov bi Laibko tvorilo lep ki«b. ki bi se imen<Tval# _ tfon | — klub4oesadetih ziijecn*'
Finančna panika je ljudem malo odprla oči. Zdaj jim je tr^ba dati samo socialističnega čtiva.
Protetarei, skrbite, d« bo 44Pro-letaree" pnw&rl v sleherni prole
Kadiar bo de lave** »aui gosptxlar »\ ojega dela, taikrat se mu ne bo tivha ^tii, da dobi 14fire".
^ibajo&a, * ww«»e>«wjeiin teleHa/ Ameriško ljudstvo ima svoj skrimjeni obrazi, mlake krvi. pravi kongres na - Wall »treetu.
Grozna igra.	1
Štefan Nik«laj« vič bi nvorsl Well, kako vain zdaj ugaja biti zmožen vt^iko hitreje vsako na) "najbolj! bankirski sistem na' stvar racameii, da bi bili njegovi »vetu"?
v kaiki zvewti Vse mj mu jt zde'o kot puste sanje.
Konjiea je prostsr pojjelnotBS izpraznita. Mrtvece in ranjenee so začoli kupoma uakladati v kočije, tovorne vozov« )n »amokoluk-e. Štefani NikJuia>-vič je moral iti na fH^velje s svojo jiatndjo v predmestje.
Prišla je ck) raznih spopadov. Nekoč je oddelek fttiefana oprostil dva častnika, katera je divja nunožiea skoro do srnami pretepla, f'esto je bilo treba dirjati. Znan« uliee so »♦• priksaale Bilo je preti-nx'stje, v katerem je stanovala Anuiika in v katerem je bil mali Sergej v oskrbi.
"PoTOerite!^ je zapovedal čnstnik. T«l»j je piretresla po bil skovo groza Štefanove možgane. Opazil je bil v park-u četo otrok, ki so «e kričeč »pustili v l>eg.
44Ne streljajte, tovariši! Tarnaj — oHroci!" je privrelo iz rij*
vih iprsi,.
,4Molči, p<*!" j« zakričal nad njim ptud^astnik 44 Streljajte!"
Salva je počil« fttefyn Nikolaja v ič je to pot vedoma in z namenom streljal v zrak. | 44 V diru naprej !"
Divje kričeč od jeze. boli in oibup«a je bežala množica, V parku na t!eh več otrodc mrtvih, umira-
Tz vejevja <lrevesa je slišal Stefan naenknat polglasen, a vendar wter krik. Med veja-mi je padlo
Deliavci! Največji zločin na svotu j« revičina, in za ta zločin
je odgovoren kapitalizem.
Kaj j 9 socializem in kaj zahteva.
Po W. LeHlintfvvellu predelal Ivan Molek.
I	PREIH3OV0R	J
Sle*b**a rannot i4v anja. ramlt«ljt»na v krattke propozicije, kt«-ra so zajeta iz «iela aifrieškega s-nlmga William II. Lefflingwells lalbm naj ^lu/.ijo slovenskim delavcem, kt< ri |o vsaj približno seznaniti s soeialixmom in itni. Samoumevno je, da kdor »e hoče sezna. prašanji, ta mora prej poznati vsaj nekoliko in kapitalom, kteri zahtevajo spremenitev iskega sistema v socialističnega. In ti odno-Ihkoumljivo očrtani v naslednjih vrstah. ^
" Kasy lesiotus in se žele ot) kratkem njega glavnimi t » in niti s socialistični m i mlmišaje med deloi današnjega kaipitali šaji »o približno in
Reverend II. D. Brown v Kenosha, Wis., se je odpovedal du-hovništvu. Qn je izjavil, da cerkev ne reprezentira v-eČ kristjan-stva, temveč je mašina, ktera služi kapitalizmu, da se ljudstvo tem lažje izkorišča.
na tla. Majihno telesce je padlo na
Ruska barbarska justica je dala v Potrogrwhu ustreliti ckva dijaka ktera sta n-a kosce nwrtrgala car jevo podobo. Obravnava in ekse kucija se je \"ršila tajno Seveda < arjevi krivniki so se bali, da se ne bi ljudstvo preveč zgražalo nad justičnim uanorewn, ki se je izvršil samo m to, ker se je raztrgala podob« njegovetra velK-an-»tva, o^e earja. VsU«d te>?a se je tbra^avalo in morilo pri za-prlih ^ ratih. Ali se je, potem še čuditi če v Rusiji pokajo borrtbe?
Kapitalist iski sistem je minolo H to potom ameriških žel ranic ubil 5000 in ranil 76.2S6 oseb. Žrtve ratših železni« so se torej v mino lem letu pomnožile aa 18 procen tov, Great! In ljudje še pravijo, da je najbolje talko, kaJtor je. Pa naj bo!
Trafrka s elovt-skim mesom ali 44 per noble" prostitucija je ona nnjlepfiih cvetk, ktere poganja današnji bohii sistem. Rmeno če sopisje se veftkrat rmlo ponorčnjc hz haremm* v Orijentu, to<S« svoji fslumi slepoti ne vidi, da ima pod nosom — v naši svobodni detželi! — ost-iKlnej»e ha^-me in brloge za bn vi mesa s človeškim mes »m, ka»kor kje na syetu. Ta nel sramna trgovina j« l»ri nas padla itako dale\ da te otroke »ili v nemoralno blato. V Chieagi na So. Clark & 1521th st., kjer je kolo
ni ta prostitucije, je policija v mi
nolifh dvrth mesecih rešila 278 de klic, v starosti iz pod štirinajst let. In koliko je še tafoih sirot, m ktere tpolicija ne v«. Po<l kapita lizmom imamo ros Sf^eno dobo!
Nik-oJajevič kot nuijena žival.
Nekaj je vendar imel še na svetu: svojega sinka, malega Ser t-ej-a fttefanovrča. Ta je ostal > oskrbi pri stari Am»šks^ Pla. čilo zato ji je Štefan vedno dajal. Dečku naj bi ničesar ne manj kalo. Kadar je bil prost, je obi »kal svojega Serge ja, irurveal ga na kolenih in,mu pel in žvižgal, kolikor je pač znal.
Ko je Stefan deslužil vojaška leta. *) ga vprašali, če bi hote Ulje nbfcžiti. MrthanHhrc je pritrdil. Sploh ni bilo zanj v življenju nič težjega kot. reči: ne. Pravza prav je nameraval poprijeti se zopet svojejra r«»kodel>ftva. Toda A mišk« je bila Že davno v trrobu. in njega so vprašali, ali želi osta ti. sicer bi težko odtal.
Oas je tako polacoma potekal. Mali Senrej Stefan o v ič je bil že p<<t let star. Se eno leto b<»m počakal. si je mislil Štefan, potem pa se bron zopet .poprijel rokodelstva in vzel dečka k sebi...
Krvavi nemiri ruske r«»volucije so izbruhnili tudi v Štefanovem mestu. Vse politično življenje je zadala Oestni boj med ljifd-st\x>m in vojaštvom je imel svoje pravice. V vojišnicah so stale Čete, pripravljene na odlhod. Tudi Štefan Nikola je vič je stal v vrsti s piiiko na rami. l>obili so nrunfci- j jo, in stotnik je imel navduševale n govor.
Govorov ni Stefan nikdar veliko razumel. Poslušal pa je toliko Isulj pazljivo. Stotnik jih je spominjal na prisevpo. Zapovedal jim je. da ne smejo nikomur prizane-sti in morajo brezobzirno ubogati poveljnike.
Vojaštvo je šlo na pohod. Prišlo je do krvavrh prizorov. Salve so pokale. Na atritine s.«, jih je valjalo umirajočih in ranjenih po cestah. Drugi »o padli kakor snopje in se niso več ganili. Sto kanje, hropenje, kletev, obupni kritki. Kot v pek.lu je hniWalo v Štefanovih ušcsihi In ti divji kliei mas in delavcev: ''Bratomorilei 1 Bratomorilci !M
Štefan je »treljal na povelja kakor drutri. Meril ni. Le napol se je zavedal v tem vrišeu, knj se pravza-prav grtdi. Pri tretji salvi je inštinktivno sunil svojo puško na kvišku. Str«! je počil. Štefan je opazil, da je zadel električno obločnieo, ki »e je razletela. Morda se je zmotil t Je bil to res njegov strel t Vsekakor. Na njegovem Obrazu bil h opaziti na pol škodoželjnost, napol potola *eno vest..
Ljudsko mase so divje bežale. Za hrbtom jim je pritiskala konjenica. Keza;ki so mahali po ne oboroženi množici. Krik. vpitje, rjovenj«, divjanje, vmes pa neznosni glasovi smrti. Krčevito se
kup listja, katero »o bili zgrabili pod drevo.
*5n trenutek je strun-l Štefan tja. Oči so mu hotele iz očesnih jamic. HripftV J&tfk se mu je kzvil
Vojni strt>ški evropskih držav so znašali pred 40 leti $«00,000,-000. Štiri leta pozneje so narasli na 700 milijonov; 17 let pozneje na 900 milijonov in lansko leto celo na $l/*40.000.00(). Polovico te svote je požrla vojna uprava samo štirih dr/av. Ni čuda torej, da milijone ljudi gladu umira.
Pre«l nekaj duevi 'je bil kapitalistični praznik 'Zahvalni dan'. Ameriški delavci »o se polnih src zahvalili kapitalistom — za novi "clearing house" denar, otipu«
iz prsi. Divje je planil na kup in vzdignil otroka.
Bil je njegov siuč«*k. njegov Sergej! Mrtev! V čelo zadeti In on, Štefan Nikolajevič, njegov oče je bil meril v zrak. Njegova krog-1 ja je prinesla smrt mlademu Serge ju. Kakor ptiča v gozdu je ustrelil svoje dete * drevesa ! Svojega Rergeja, tako čvrstega i« prebrisanega dečka, ki je oči vidne zbežal tja gori.
Štefan >• pokleknil ob malem mrtvecu. Poljubil je bledo, spa ceno obličje Pol blazen je zakri č«l: ™|
'S,rgej, moje detel Sergej! Jaz sem zakrivil!"
44Naprej!" ga je sunil podČa** rvik.
Štefan Nikolajevi« je akočil kvišku.
41 Naprej!" je ponovil podčast nik in grozeče zavihtel sabljo.
4'Bratomorilci! Detoroorilci!'' je siknil Štefan. Nato »emuje iz vilo iz grla divje rjovenje, bolj pod« ihno glasu ra7A!n»žene, lačne zveri, 'kot Človeškemu glasu. Vzdignil je svojo puško in zamahnil na vso moč s kopitom po glavi podčastnika. Ta ae j« nemo zvrnil.
Kakor divje je planil Štefan Nikola je vič proti svoji konvpaqjji
še an je delavskih moči, znižanje plače in za batine, ječo in s v in«, s kterini »o jih pogostili kapitalisti ob času letošnjih štrajkov. Hvaležni snvo bili zato, ker vemo, da a takimi nam poJolicnirai "dobrotami " kapitalizem koplje sam sebi grob. ~
Kako t</ko
L Zgodovina oi' lizacije v človeški družbi je obenem zgodovina razredna borbe.
Kolik(4(rat nalt imo na ljtidi, kteri v pogovoru o socializmu dvomljivo majejo z lavami, češ: vaše delo je zastonj; ta sistem je vodno bil in bo vo do. Ta trditsv je daleč od resnice? Sistem, kakoršnega imamo \ anes, eksistira komaj • kakih štiristo ali patsto let in v-n<tkerih kri ih sveta je ta kapitalistiški sistem še v povojihi Ampak ei» stvar je >a le. ki "je vedno bila" tslkar se je človešjtvo nagnilo k civilizacij ; in to je — razredna borba.
S prihodom iz »arbariznia v civilizacijo ima razredna borba svoj začetek. Prv< no so delavci bili telesni sužnji. Bili so z dušo in tdesom la« lina svojih gospodarjev, »užntjadržoev, ki so z njimi počtli, kar se inn je zljubilo. Za telesno sitžnfistjo je prišel fevdalizem V tej < obi so imeli delavci in kmatje zemljišča, toda ta zemljiška so bila vrhovna lastnina gosp<nlo^ sli fevdov, kterim »o morali delavci da, iti gotovo mero svojih pridelkov. In za fav-daliznurin ImaniOjiki »italizem, p<si kterim živimo dainlanes. Pod t?m sisten»<nn ifl i elavec mezdo za svoje delo, toda orodje in »troji, s kterini iri eluje, niso njegova last temveč v rokah njegovega mojstra. i| talista.
Če bi hotel ia »»ko razložiti, kako so se v preftnjih dobah vršile sprememb t i swtemov. napisati bi moral debelo knjigo. Dosti je če povei n . kratko, da je preporod vsakega sistema rodil ponovno razredi > 1 >rbo in sicer vsled pritiska vladajočega razreda na pr4<lukt iiliili proizvajalni razr:nl.
II. Sedanja ivedna borba je med delodajalci ali kapitalisti in delojemalci a delavci.
i n« ktere ljudi pripraviti do tega, da bi vrjali.
kar pove ta na^ii. Zlasti ameriški delavci so kaj nevrjetni. V tej slavni dež< sfobode ni nobenih razredov — pravijo, ko jim1 govorimo o kapii izjnii jn proletarijata.
Dobro! Ko ob jutrih okrog si juiglo pukunc piščal v bliž.nii
Wash i ngtonska vlada je na novo kovanih zlatnikih odpravila suhoparno geslo "In God we trust" (V Boga zaupamo). Ameriški farji so se radi tega nekaj pritoževali, s pr.»d«ednik jih je zavrnil, da tako geslo ne spada na denar. Bravo, Roosevelt! vendar enkrat si se pokazal možaka* O-menjenO geslo jo naravnost hinavsko in pristalo bi se bolje, bi se glasilo 44V^lato zaupamo" (In Gold we trust), kajti brez zlata in srebra bi »tudi.farji malo — zaupali v boga.
Neki bostonski bankir je pred par dnevi rekel: "Mož. kteri ob času sedanje krize skriva tekoči denar (currency- mesto da bi ga dal v cirkulacijo, je brezvestnež, ki zasluži, da se ga ustreli." O my, o my — kako nekapitalistično zine ta vsekako zaželjen kapitalist! Kapitalistični princip j? vendar-le, da sme vsakdo storiti z svojo lastnino, kar se mu zlju-bi. Kaj pa ko bi rekli delavci: Finančni nw>šetarji, kteri igrajo m mešetarijo na debelo z ljudskim denarjem in s tam delajo
okrat si se že prebudil iz sladkega spanja takole ihišcste ure. Kad bi še malo poležal, toda »kočil Kaj t« je vrglo iz posteljni Ali ni bila parna-iriki, ki ti je z glasnim piskom zapela: pokonci ti juženj, pokon hajd na delo! Alee zamudiš, boš si iskal dru-zega bossa ali b< >a onemogel brez zaslužka ... Ali ti to ne dokazuje, da si < iM>n od dniifi^razrejla, ki te ima v kleščah?
Ako ti ni t< ovolj.ikako si potenr razlagaš strajkeT Kaj po-menjejo štrajki Ali ni* pričajo tudi štrajki. da eksistira razredna borba me lelavcem in kapitalistom T
rekel š zopet — rad priznam, da so tudi slabi bosai; treba napadati vseh bossov. kajti nahajajo se ' »o proti delavcem. — A tako? Potmi pa le glej, takocvani "blacklist" in videl boš. kako te bo w iz svojega urada, ko ga boš poprosil za delo. »namo tako dobrega delodajalca, da bi vposlil black list h". To te lahko prepriča, kako so vsi kapitalisti jedinkadar vidijo, da kdo krši njih 44pravice'
No
ampak radi teh
tudi dobri, kteri <la hitro prideš zapodil najbolji Do sexlaj še ne moža. kteri je n
in
III. Koristi diametralno nas
To je neka. vendar ne.
Kaj je dela ne. V dosego te vseeno ga skuša
Kaj je pa
avskega in koristi kapitalistiškega razreda so si ne.
ko navadnega, da mora vsakdo razumeti. In
najvažneje, najljubše? Dobro življenje, kaj oče dobro plačo in če ima še tako lepo življenje, veti no 4' izboljšatiTo je v naturi. talistu najvažneja stvar? V.lik dobiček. On
hoče na vsak na« profit, in da tega čimprej dobi, nastavi delavce
kolikor more p(
»'ri, krize, so tatje, goljufi in lopovi Puškino kopito je zopet .n zopet ..............•
zažvižgalo po zrjiku ter udarilo po tem ali onem.
Par mož se je zvrnUo na tla kot bi bili od' strel« zadeti. Pri vsakem ml aren .je rjovel Štefan: 44Morilci deteta! M<«rilei deteta!"
Vse to	izvršilo v eni mi-
nuti. Ker se je tako nepričakovano izvršilo, se je »delo kakor prvi učinek eksplozije.
Toda kmalu so se zavedli strmeči tovariši.
44 Smrt mu, ki je prelomil prisego! Smrt revolucionarju!" je zaklical častnik, ki je napovedal četi in je nameril svoj revolver proti fttefami
Dva strela sta počila in Štefan je zadet omahnil. Še enkrat je skoeil' i^konci in, zamahnil s pu ško proti častniku. Vtem trenutku je počila salva,
Za<let od reč strelov se je umi rajoč« zgrudil $t«fan N:k<»4ajevič. Komaj tri korak« od svojega mr tvega det«t& je izdihnil revolu cijonar ,Štefan. Smrt, o kakršni nikdar niti sanjal nil
rece, ako ga pr« — da ako ti ni delavni term za Potem pa ši koristi J da oba je pamet!
prve vrste, kteri zaslužijo — ne, da bi se jih streljalo! — temveč poslalo vsaeega na deset lat v hišo popravnieo, kjer bi tblkli kamenje . . .
Članom jugoslov. socialističnega kluba v Chicagi.
Vse člane soc. kluba opozarjani, da S3 vdeleže v polnem številu redne mesečne seje. ki bo<le v nedeljo dne lf>. decembra ob 2 uri popoldne v prostorih sodr. Frank Mladiča. .W So. Cent?r ave. & 18t.h St. Na <hievnem redn so volitve novega odbora za prihodnje leto. Vsled tega je nujno potrebno. da se vsak sodrug vdeleži te seje.
Z soc. pozdravom
Frank Podlipec. tajnik.
Knjižica 44Naša bogastva", ja ko pridiueljiva za delala, sc dobi v nsšsm liprsvništvu. Cena 5c Kdor naroči več feotnadov, inwi popust.
IV. Vse po
Tudi tega fa da ga bo »pozna V Združeni Prva (republika listov; drifga (« kapitalistov, \; za svoje razredu pitala (income t
Ali si še kedaj slišal bossa. da bi ti rekel:
44Res, dragi moj ne moreš živeti z $12 na teden, zatorej je bolje, da ti mlslej pla $25." Mislim, da ga nisi. Navadno ti boss
:a $15 na teden, da lažje preživiš svojo družino pa pojdi; dovolj je mož, ki bodo delali isti
v.
i, da imata delavec in kapitalist, oba jednake a vzajemno — jeden za druzega. Oh, kje ti
e stranke reprezentirajo razredne koristi.
se opri j ami jeljudstvo le s težavo, t oda upamo, ravočasno.
zavali imamo dve veliki politični stranki. ) stranka reprezentira koristi velikih kapita-l|<ratska) stninka reprezentira koristi malih ji dokaz, da se ti stranki izrecno potezati risti. je lejstvo, ko se je šlo za obdačenje ka-D<inokratska stranka je bila za ta zakon
med tem ko so s publikanci temu z vso silo protivili. Zakaj?
Prvi zvezek IIacek!<rvih 14 Svetovnih ugank", ktere bo iadajal g Ivan Kaker. je že tiskan in se prične raizpošiljati S« te <lni. Oena zvezku lOe. Naslov za naročbo: Ivan Kaker, (>20 I>aflfn & 20th st., Ctiicsgo, Tli.
Delavci, organixujte se t §ocia-listične Vlube I V organizaciji je izobrazba in moč.
Vsak kapital, br< kar bi trpeli sam
Trustno vpr je je danes na dnevnem redu. Demokratska
stranka truste n
no je pa nakloi da so t ru v i i znai j cijo z manjšo sil nje dobe. Tako
čigave koristi za j fa stranka.
Ti dejavec pri teh strankah stranki eksistira Vzemimo, da v„si
bi bilo tedaj? malo šteli, kaj n<
od $5000 naprej bi se imel podvreči davku iki kapitaliali Zato so se branili.
a in zahteva, da se razdenejo. Ta stranka
pozna svoje kori^na ve. tla t nudi ž.ro male kapitaliste. Naobrat t n ustom republikanska stranka. Ta pravi, napredka. Trust i omogočijo večjo produk-vsled tega »o trusti dobra prikazen današ-ijo rejmblikanci in iz tega je dovolj razvidno,
( o nisi mali niti veliki kapitalist. Ne; toda arle igraš veliko vli>go. Ti si kriv, da ti dve da na tvoj račun odločujeti svoje koristi, ki kapitalisti glasujejo za eno strauko, mali
kapitalisti za dni, vsi delavci za tretjo stranko. Koliko strank
ena — delavska stranka; ostalT stranki bi
V. Za zločin^nanjkanje in revščino je v večini odgovoren današnji sistem.
"Reveži bod|bio na »vetji." Temu zatrdilu raznih nerai-da reveži b^lo vedno — dokler bodo
sodnežev pristav bogatini.
(Dalje prih.'