®KURIRSS časopis kolektiva industrije motornih vozil Prihodnje leto: 5000 prikolic v Italijo Več prizadevanj za uresničitev plana izvoza prikolic — Naša skupna velika odgovornost: doseči moramo celoten izvoz! Kljub nenehnim naporom za učvrstitev (stabilizacijo) proizvodnje prikolic še vedno beležimo močna nihanja, ki resno otežujejo uresničevanje količinskega plana in dinamiko izvoza. Razlogov za to ni malo, vendar moramo tudi tokrat vsaj omeniti objektivne težave, v katerih se kot izvozniki nahajamo, na kar smo že večkrat opozarjali. Gre predvsem za neustrezne sistemske rešitve, ki postavljajo v zelo neugoden položaj tiste domače proizvajalce, ki so si z velikim trudom priborili ugled in položaj na zahtevnem zahodnem trgu. Če k temu prištejemo tudi naše notranje slabosti, ki bi jih 1 ahko dali pod skupni imenovalec ,.nespoštovanja plansko dogovorjenih nalog11, potem lahko z zaskrbljenostjo pričakujemo rezultate polletnega poslovanja. Velja splošna ugotovitev, da zamujamo pri dobavah v izvozu, domači trg je pa že sicer prikrajšan, saj mu dolgujemo krepko nad tisoč prikolic. Ob vseh omenjenih težavah pa so bili narejeni seveda tudi pozitivni premiki na nekaterih področjih tujega trga. Tov. Slavko Blatnik, direktor zunanje trgovinskega sektorja, nas je pred dnevi seznanil z ugodnim razvojem razmer na italijanskem trgu, kar je rezultat večletnih prizadevanj, da bi se prebili tudi na tem področju. Pred nekaj dnevi nas je obiskala delegacija italijanskih trgovcev, s katero smo razreševali problematiko tekočega poslovanja in krepitve sodelovanja v bodočnosti. Ugotovljeno je bilo, da IMV sicer zamuja pri izpolnjevalcu obveznosti v tej sezoni, vendar bomo ob dodatnih naporih proizvodnje in odpremne službe začrtani plan izvoza v Italijo uresničili do začetka avgusta. V tem tiči tudi odgovor na vprašanja delavcev, kaj počnejo številni italijanski tovornjaki pred skladiščem tovarne prikolic. Takšen transport je sicer drag, vendar ednini način, da se izognemo težavam z italijansko železnico, ki spričo načina poslovanja (omejeni dnevni kontingenti vagonov v Italijo) ne omogočajo sprotnega odpremljanja prikolic, kar je v vsej zadevi naj dražje. Drugi del pogovorov se je Na Zagreb&i cesti je skoraj vsakdanji pojav, če vidite kolono transportnih vozil, katerih vozniki čakajo na „vkrcanje11 prikolic. V preteklem mesecu so bili ti kamioni iz Italije, kamor izvažamo prikolice. nanašal na obseg sodelovanja v letu 1980, v katerem se nam obeta izvoz 5.000 prikolic v Italijo, s čimer bo ta dežela zasedla drugo mesto na lestvici našega izvoza prikolic, takoj za Francijo. Dogovorili smo se o vseh podrobnostih, pomembno pa je tudi to, da smo uspeli zmanjšati število tipov prikolic, tako da bomo lahko posamezne proizvajali v večjih in cenejših serijah. (Nadaljevanje na 2. str.) Izhodišče za presojo: DELO je v sobotni prilogi 28. julija objavilo celostranski pogovor svojega glavnega urednika Jaka Koprivca z našim generalnim direktorjem Jurijem Levičnikom pod naslovom „Bolj ko ukrepajo, večji primanjkljaj imamo”. Pogovor je načel vrsto najbolj perečih vprašanj sedanje gospodarske politike in je upravičeno vzbudil veliko zanimanje med bralci Na vprašanje, kako v IMV, kot veliki delovni organizaciji, ocenjujemo zdajšnji gospodarski položaj v SFRJ, je naš generalni direktor med drugim odgovoril: ,,Položaj je zelo zapleten Izhodišče za presojo je vedno lahko samo trg. V tržnem gospodarstvu določajo dohodek količina, proizvodnja, proizvodni stroški in cena Npbeden od teh dejavnikov pa ni v rokah združenega dela Cpne naših izdel- samo trg! kov in rezervnih delov določa zvezni zavod za cene. Za dnjo podražitev so nam odobrili lanskega julija Dvajset dni pred odprtjem sejma avtomobilov pa so nam potrdili tudi cene za nove tipe avtomobilov, namreč za Renault 14,18 in 30. Količino proizvodnje določajo blagovni in devizni kontingenti: če nimaš kontingenta, ne moreš uvoziti, četudi si z izvozom ustvaril N devize in imaš devizno pravico do uvoza . Glede na to, da na lastni koži že dalj časa občutimo številna neskladja v večji ali manjši uspešnosti gospodarske politike, ni nič čudnega, da so odgovori našega generalnega direktorja pogumni in izvirni Prav IMV je že ponovno opozorila na številna neurejena vprašanja, od katerih je odvisna uspešnost ali pa tudi neuspešnost pogojev dela in prodaje naših TOZD bodisi na domačem ali tujem trgu. Trgovci, ki prodajajo naše prikolice v Italijo, so si po končanih razgovorih z zanimanjem ogledali naše proizvode in izrazili nad njimi svoje zadovoljstvo. » Kaj pa voda, hrana, energija in zdravje? 50 srednješolcev in njihovih mentorjev iz vseh krajev Slovenije bo hkrati s študenti ter visokošolskimi učitelji s pod- Prihodnje leto: 5000 (Nadaljevanje s 1. str.) Ob vsem tem se moramo seveda zamisliti nad tem, kako se bomo organizirali za uresničitev tekočih planskih nalog, saj nam le popolna izpolnitev letošnjega plana zagotavlja uspešen vstop v naslednjo sezono. Vse kaže, da se bomo morali dogovoriti o izrednih ukrepih, ki nam bodo omogočili pozitivno uresničitev plana. Samo tako bomo izpričali našo zavest in občutek odgovornosti delovnih ljudi do nalog, ki niso le interes našega kolektiva, pač pa celotnega slovenskega pro- ročja kemije, biologije, fizike, geografije, geologije in arheologije od 30. julija do 11. avgusta delalo na zanimivem mladinskem raziskovalnem taboru sredi Dolenjske. Od govorili bodo na vprašanje: kako reševati najpomembnejše naloge za človekovo delo in obstoj v izrednih razmerah, se pravi ob velikih naravnih nesrečah ali vojni. Republiški odbor gibanja „Znanost mladini1* in Raziskovalna skupnost Slovenije bosta v sodelovanju z univerzo, Narodnim muzejem Slovenije, s strokovnimi društvi, z raznimi delovnimi organizacijami in domačimi družbenopolitičnimi organizacijami načela področje štirih problemskih sklopov: 1. voda, 2. hrana, 3. energija in 4. zdravje. Za vsako izmed teh štirih skupin bodo sestavili posebno skupino, ki se bo lotila dela z različnih plati. Tako bodo n. pr. v raziskovalni skupini „VODA" ustrezni strokovnjaki skupaj z mladimi raziskovalci Poleti v Škocjanu: raziskovalna akcija pod geslom „NIC NAS NE SME PRESENETITI" na mladinskem taboru — Nov prispevek za našo še uspešnejšo obrambno moč hoteli odgovoriti, kako bi pod najtežjimi pogoji reševali vprašanje preslabe z vodo. Ugotavljali bodo vodne zmogljivosti v okolici Škocjana, raziskovali bodo površinsko in talno vodo. ugotavljali njene zaloge za določeno področje glede na naseljenost in pod. Seveda sodi v njihovo dejavnost še ugotavljanje čistosti in možnosti za čiščenje voda, napajalni sistemi, načini za zmanjšanje porabe vode, za njeno manjše onesnaževanje itd. V skupini ,TI RANA" bodo med drugimi iskali možnosti za nove vire prehrane v izrednih razmerah, ustreznost take hra- ne, njenega hranjenja itd. Podobne naloge so tudi pred mladimi raziskovalci, ki se bodo lotili vprašanj o „ZDRAVJU" in o „ENERGIJI". Vse skupine si bodo morale izdelati tudi ustrezne metode in opremo za laboratorijsko delo v nenormalnih razmerah. V teh pripravah že sodeluje širok krog strokovnjakov z raznih področij, izmed domačih delovnih organizacij pa bo viden zlasti delež tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta. NJS. KAM BO SLO 876 SOLARJEV IZ OBČINE NOVO MESTO Le tos je zaključilo šolanje v osnovnih šolah novomeške občine 876 učencev. Od teh se jih je po junijskih podatkih 420 vpisalo v štiriletne srednje šole (48%), 379 (ali 45,3%) pa v poklicne šole. Za zaposlitev se je odločilo 41 učencev, 18 pa jih bo ostalo doma na kmetijah. «' -- Ob priložnosti, ko so se mudili na obisku v naši delovni organizaciji gostje iz Italije, smo na Otočcu pripravili na travniku pred gradom razstavo in predstavili gostom naš novi program. Nova tovarna v Belem Manastiru: velika pridobitev za nas vse Ob slovesni otvoritvi nove tovarniške hale v Belem Manastiru smo izkoristili priložnost in tovarišem iz tozd Tovarna opreme Beli Manastir postavili nekaj vprašanj. Vprašli smo jih, kaj smo vsi mi, predvsem pa oni, pridobili s tem novim objektom. Tov. ing. Jovo Stmpar, direktor tozd Tovarna servisne opreme, je dejal: „Izgradnja nove tovarne, novih proizvodnih kapacitet, nudi nove, boljše pogoje dela in ustvarjanja. S svojo lokacijo, z zunanjo in notranjo podobo, z urejenimi sanitarijami in z drugimi spremljajočimi prostori daje tovarna veličasten izgled. Že iz tega lahko sklepamo, v kakšnih pogojih so delavci delali v starem obratu, kljub vsemu pa so se borili z minimalnimi sredstvi dela za nadaljnji obstanek. Vzdržali smo pritisk in zahteve tržišča in vse ostale težave z željo in upanjem, da omogočimo delavcem naše tozd najboljše pogoje za delo in življenje. S postavitvijo nove tehnologije in organizacije dela za izvrševanje predvidenega plana in fizičnega obsega proizvodnje ter delovnih nalog bo uvedena najsodobnejša oblika proizvodnje, ki bo omogočila kvaliteto in cenejšo proizvodnjo. Že to bo samo po sebi izzvalo večjo angažiranost in odgovornost vsakega posameznika na vsakem delovnem mestu, hkrati pa bo povečalo efektivnost delovnega časa, vse za povečanje dohodka tako tozd kot DO IMV in OD delavcev. Vsi ti činitelji so osnova zadovoljstva in dobrih medsebojnih odnosov. Z izgradnjo nove toyame in z nadaljnjo izgradnjo, ki bo sledila po razvojnem programu DO IMV, so dane potencialne oz. realne možnosti za občino Beli Manastir pri reševanju bistvenih vprašanj, kot je zaposlovanje in povečanje ekonomske moči tega kraja. V občini Beli Manastir imamo velik srednješolski center, na katerega smo upravičeno ponosni in tako z izgradnjo takšnih objektov omogočimo zaposlitev novih kadrov. Takšne in podobne akcije v okviru izgradnje in razširitve imajo popolno podporo vodstva občine, regije in predstavnikov DPO.“ Tovariša Milorada Vujato- viča, predsednika sindikata, smo zaproslili za kratko primerjavo med staro in novo tovarniško halo in oceno, kaj jim pomeni ta investicija. „Velike razlike med starim in novim so predvsem v sledečih elementih: v razliki v delovnem prostoru in v tehničnih pogojih dela. Vsi vemo, da v stari tovarni ni bilo dovolj delovnega prostora. Zrak je bil tam neznosen zaradi prenatrpanosti in prevelikega števila delavcev v majhnem prostom, kjer je delalo 280 ljudi, ventilacije pa praktično ni bilo. Z novo halo smo ogromno pridobili, dovolj je prostora, higiena z urejenimi sanitarijami pa je zdaj žago tovljena. Ko bo uresničena tudi II. faza izgradnje, se bo morala naših delovnih ljudi še bolj dvignila in obenem povečala produktivnost. Kajti delavci z zadovoljstvom sprejemajo novo tehnologijo in se hitro vključujejo v nov, hitrejši proces proizvodnje, prav tako pa vse to pogojuje boljše medsebojne odnose. Ta investicija oziroma izgradnja naše tovarne pomeni mnogo za našo občino in prav tako za obe regiji v Sloveniji in Baranji, mirno lahko rečemo, celo za celotno SR Hrvatsko. Znano je, da je v naši regiji kmetijsko živilska industrija, medtem ko so druge panoge industrije manj zastopane. Prav tako pa ima ta izgradnja velik pomen glede na zaposlovanje, saj je tu našlo zaposlitev veliko število nezaposlenih. Nova tovarna ima ugodno lokacijo, saj je tu velik izvor delavcev in strokovnih kadrov.“ Tudi predsednik DS tov. Dušan Šoškič je poved. 1 svoje mnenje o pomenu nove rivesti-cije za njihovo tozd in občino Beli Manastir: „Razlika v pogojih dela je očitna; doslej je bila razsvetljava v delavnicah minimalna, prostori so bili utesnjeni, skratka pogoji dela so bili zdravju škodljivi in vse to je vplivalo tudi na nizko produktivnost. Z novimi prostorije vse popravljeno in z gotovostjo lahko pričakujemo boljše delovne uspehe. Nova proizvodna hala bo opremljena za določeno vrsto proizvodov in novi stroji bodo prinesli novo tehnologijo, ki bo omogočila boljše pogoje dela.“ Prve hiše na Žibertovem hribu, naši „stanovanjski kolonijf1, so že pod streho. Dolgo pričakovani dogodek, ki se bo zapisal tudi v zgodovino rasti novomeih temeljnih organizacij IMV, naj bi omenjen kot julijdd dogodek v letu 1979... Ne , ne! Nikar takoj v paniko! To niso nikakršni neznani leteči predmeti, ki naj bi vedno bolj vneto obkrožali naš planet. Na sliki vidite le del strehe tovarne avtomobilov v Novem mestu. .. Priznanje vsem poslovalnicam IMV Sestanek z vodji poslovalnic gotovih izdelkov V soboto, 21. julija, smo se po nekaj mesecih sestali v TOZD Commerce s šefi poslovalnic gotovih izdelkov (skupaj jih je dvanajst), kjer smo pregledali in ocenili poslovanje ter način dosedanjega dela. Kratko, vendar jasno, konkretno in samokritično smo povedali poslovalnicam napake, ki jih je pri njih opazilo vodstvo tozd; na enak način so tudi vodje poslovalnic prenesli svoje probleme. Obravnavali smo predvsem problematiko prodaje gospodarskih in osebnih vozil, Adria prikolic in servisne opreme. Na vseh področjih smo dosegli zadovoljive uspehe, saj se zavedamo, daje boljša prodaja odvisna predvsem od nas in le_ delno od razmer na tržišču. Še vedno prihajajo iz proizvodnje nekompletni izdelki in z manjšimi montažnimi napakami ter brez goriva, kar pušča pri kupcih slab vtis. Dogovorili smo se o nekaterih spremembah in podrobnostih glede načina prevzemanja izdelkov in njihovega izročanja kupcem, obravnavali smo kadrovsko problematiko ter možnost pridobivanja novih poslovnih in skladiščnih prostorov za odpiranje novih prodajnih mest. Opozorili smo na disciplino in odgovornost vodij poslovalnic in njihovih sodelavcev in informirali o nekaterih spremembah in konkretnih zadolžitvah delavcev v prodajnem oddelku. Skoraj pri vseh gotovih izdelkih kasnimo z dobavnimi roki, kar povzroča poslovalnicam dodatne težave pri delu na terenu, kakor tudi drugim delavcem V okviru priprave našega programa turističnih prikolic za sezono 79/80 smo v protitipni delavnici naredili vzorčne prikolice (8) za francosko tržišče. To so bile prikolice: lahke izvedbe — Balade, Adria Caravan — Randonnee in de Luxe — Evasion. Največje spremembe sezone 79/80 so pri lahkih prikolicah (Balade), ki so dobile novo obliko karoserije. S tem smo dosegli enoten zunanji izgled vseh naših prikolic. Zaradi zunanjih razlik med posameznimi prikolicami in cenejše izvedbe glede na program dražjih prikolic (Randonnee, de Luxe, Grand de Luxe) ne montiramo več stranske okrasne letve. Spremeni se način obijanja in spoja pločevin. Spoj se oblikuje s specialnim strojem, ki pločevino tako skrivi in oblikuje, da je pribijanje nevidno in zatekanje vode onemogočeno. Pri ostalih tipih prikolic so izvedene manjše spremembe, kot na primer: pri Adria Caravan — Randonnee nove kvalitet- v tozd Commerce. Zato smo glede na plan proizvodnje in sedanjega dolgovanja določili pogodbene roke dobav in se zavzeli za še intenzivnejšo prodajo na daljši rok. Predvsem je problematično zamujanje pri dobavah Adria prikolic, ker smo zaradi tragedije v Črni gori poslali na to p odročje večjo količino prikolic, česar tudi v podaljšanem nejše zavese in manjše spremembe pohištva. Uvedli smo tudi popolnoma nov model prikolice 500 E, ki je enoosna. delovnem času nismo mogli nadomestiti. Zamuda je posebno pereča pri dobavi sindikalnim organizacijam, ki so računale na dopust v prikolicah že od začetka junija in tako svoje člane tudi razporedile, prikolice pa jim še do danes niso bile izroče-ne. Želimo izraziti priznanjt vsem našim poslovalnicam, saj so se zaradi težav pri izdobavi prikolic aktivno vključile v nešteta pojasnjevanja in razlage kupcem. MARTIN KAŠIČ Zaradi dobrega sodelovanja konstrukteijev - tehnologov, delavcev prototipne delavnice in tozd Tovarna prikolic so bile vse prikolice izdelane pravočasno ter kvalitetno in poslane v Francijo, kjer jih fotografirajo za nove kataloge in hkrati razstavljajo na sejmih. TOZD RAZVOJNI INŠTITUT Vzorčne prikolice za francosko tržišče Novo iz tovarne avtomobilov Gre za postopno izgradnjo tovarne avtomobilov. Njeno novo ploščad ali plato so delavci težko in dolgo pričakovali ne le zaradi tega, ker so doslej delali tu v nemogočih delovnih pogojih; tudi dosedanji prostor za skladiščenje je bil nemogoč. To je bil travnik, na katerega so vremenske neprilike močno vplivale. Nova ploščad bo mnogo prispevala k boljši gospodarnosti celotnega skladiščenja. Plato zavzema površino 33.000 m2 in ko bo dokončno dograjen (z vpadnico z glavne ceste), bo dajal ne le lepšo estetsko podobo, ampak bo prispeval tudi k smotrnejšemu prevzemanju oz. vhodu in izhodu materiala iz TA. Že pred izgradnjo platoja smo se lotili tehnološke uredi- tve skladiščnega prostora. Tehnološko smo opredelili pro-i.>stor za skladiščenje pločevine .»-•in cevi in s tem dosegli tehnološko disciplino in fizični sed. Uredili smo tudi skladiščenje gotovih izdelkov za 450 ošeb-nih in 130 dostavnih vozil z vsemi vpadnicami in izhodi s platoja. Pridobitev tega prostora je prišla ob pravem času glede na razvoj TA. Ob teh novih pogojih smo se takoj lotili razčlenjevanja vseh faktorjev, ki vplivajo na boljše gospodarjenje. Nekateri izmed teh so: — vzpostavitev tehnološkega in fizičnega reda na platoju, tako da bo možno ta red tudi kasneje vzdrževati; — spremljanje, analiziranje in vplivanje na količine nabavljenega skladiščnega materiala in končnih izdelkov; — izboljšanje toka informacij med službami in oddelki, kar vpliva na poslovanje. K tem činiteljem bojšega gospodarjenja bi sodilo tudi pokritje oz. izgradnja začasnega nadstreška nad površino, kjer je vskladiščena pločevina. Glede na izredno velike količine skla- diščene pločevine in toka te pločevine v proizvodnjo bi bilo P ismo iz Smarjete V TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta izdelujemo šipe iz akrila, zračnike in alu okvirje za prikolice. Material — akrilno steklo je iz uvoza in že to nam da slutiti, da imamo velike težave pri izpolnjevanju planskih nalog. Omenjeni material je tudi zelo drag, kar še dodatno zahteva zelo vestnega delavca. V naši TOZD je razveseljivo, daje veliko delavcev iz Šmarje-te in okolice. To pomeni, da je obrat dal delo tudi nekvalificiranim delavcem. Skoraj vsi ti delavci pa so v prostem času navezani še na delo v kmetijstvu, kar je za vaško okolje življenjska nujnost. Naša TOZD je glede na uvoz akrila velikokrat prisiljena na delo v podaljšanem delovnem času. Seveda se večkrat zgodi, da nekateri delavci tega ne ra- nujno potrebno na tem platoju povečati tudi število transportnih vozil. S tem platojem smo dobili tudi boljši pregled nad materialom, kajti možen je dostop do materiala. zumejo in ne kažejo pripravljenosti do tega dela. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da je delo v tozdu prvo, kajti s tem omogoča nemoteno delo pri kompletiranju prikolic, veča storilnost in tudi osebni dohodek. Zaveden delavec bi moral vedeti, da je delo z akrilom izredno odgovorno, da zahteva od njega veliko pazljivosti, kajti hitro lahko pride do velike materialne škode. Kadar razpravljamo o letnem planu, takrat se vedno izgovarjamo na pomanjkanje delovne sile in smo za sprejem novih delavcev. Objektivno gledano lahko ugotavljamo, daje pri nas še veliko rezerve, le vsak bi moral spoštovati predpisani delovni čas in ne bi bilo težav s sprejetim letnim planom. Za tozd Šmarjeta: ZLATKA POGLAJEN Kakšen naj bo delavec -naš samoupravi jalec? Zbrali smo se na Gorjancih... Dan pred praznikom, dnevom vstaje slovenskega naroda 22. julijem, smo se delavci, zaposleni v naši DO, s svojimi družinami in prijatelji znova, to pot že četrtič, podali na pot na Gorjance. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj so sončni žarki že navsezgodaj obljubljali lep in vroč dan. Dan kot nalašč za množično prijateljsko srečanje s sodelavci in prijatelji. Marsikdo med vami se je na pot proti Miklavžu podal peš in tako združil prijetno s koristnim. Kljub temu. da nam jo je nekoliko zagodel ..neparni'' dan, ko so morali vaši jekleni konjički počivati, pa so naši šoferji avtobusov poskrbeli, da so tudi tisti iz Črnomlja, Brežic, Ljubljane. Suhorja. Mirne in Novega mesta pravočasno in varno prispeli na cilj. Ob 11. uri se je slovesnost pričela. Zbrane delavce je v imenu DPO, samoupravnih in vodstvenih organov pozdravil predsednik konference OOS Jože Turk. Spomin na slavne dni vstaje Tovariš Turk je v slavnostnem govoru poudaril pomen 22. julija, dneva, ki se ga slovenski narod spominja z upravičenim ponosom in se ga bo tudi spominjal, dokler bo živel. Ne le zaradi tega, ker je s puško v roki začel junaški boj proti grozljivo mogočnemu nacističnemu in fašističnemu vojaškemu stroju, ampak tudi zato, ker si je prvič v svoji zgodovini začel krojiti svojo usodo sam. Dekleta, žene, možje in fantje, ki so odhajali v gozdove, so vedeli, da ne odhajajo samo v boj proti okupatorju, temveč da se bodo skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi borili za boljše in pravičnejše življenje v času po zmagi Dogodki v mračnem, hkrati pa slavnem letu 1941 niso bili naključni Bili so plod dela in trdnega prepričanja komunistične partije, ki je pod Titovim vodstvom opozarjala na nujnost narodnoosvobodilnega boja, ki naj preraste v socialno revolucijo. Opozarjala je na nujnost boja za novo Jugoslavijo, v kateri bodo vsi narodi enakopravni in bratsko povezani v demokratični skupnosti, delavski razred pa osvobojen izkoriščanja. Vizija svobode in pravičnejše družbene ureditve je bila za partizanske borke in borce močnejša od strahu za lastno življenje. Zelo drago in s krvjo smo plačali to, kar imamo danes. Zato 22 julij ni le simbol vstaje, temveč tudi simbol ohranjanja pridobitev naše revolucije. Simbol, ki je s svojimi velikimi spomini, vtkanimi v sedanjost dilužbenim bogastvom, ki ga ustvarja in da sam odloča o svoji usodi. Zmagujemo v neprestanem poglabljanju naše politične enotnosti, enotnosti narodov in narodnosti SFRJ, naše narodne obrambne sposobnosti in državne varnosti. Zmagujemo v neprestanem izboljše vanju naših življenjskih in delovnih pogojev. Revolucija se nadaljuje z bojem za zmago v gospodarstvu Nahajamo se v četrtem letu uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa, v letu, ko slavimo 60 let ZKJ in revolucionarnih sindikatov, ko moramo krepiti idejno in politično dejavnost za uresničitev ciljev in nalog gospodarskega razvoja in t- (t * c. v* gospodarske stabilizacije v sklopu nadaljnje graditve naših samoupravnih socialističnih osnosov. Naš gospodarski položaj je kljub pomembnin uspehom, ki smo jih dosegli in jih še vedno dosegamo, precej zapleten. Na nekaterih področjih se odmikamo od začrtanih ciljev, rast zaposlenih je večja od planirane, vendar pa moramo priznati, da naš družbeni standard raste. Ob nujni boljši organiziranosti in dvigu produktivnosti našega dela se bomo lahko enakovredno vključevali v nastopanje na svetovnem trgu. Prihajamo v težave v zvezi z našo devizno bilanco in seveda tudi z našim izvozom. Ena poglavitnih nalog, ki zdaj stopa pred našo družbo, je boj za povečanje izvoza. Napeti moramo vse sfle, da ustvarimo pogoje in možnosti za okrepitev izvoza, pri čemer imamo tudi delava našega- kolektiva svoj velik delež. Potem sta vse zbrane pozdravila in jim zaželela veliko delovnih uspehov še generalni direktor Jurij Le vičnik in predsednik občinske skupščine Novo mesto Marjan Simič. Zmagal je obrat Semič Sledil je kratek kulturni program. Spet so bili tu naši vztrajni in prizadevni pevci s svojim • . ,r*v* -c« Po končani slovesnosti so vzeli fantje ansambla Tineta Košmrlja v roke svoje inštrumente in plesišče je bilo takoj polno plesa željnih... kot uresničitev sanj neke generacije o svetu poštenih in delovnih ljudi, sreče in zadovoljstva, mnogo več kot slovesna priložnost. S seboj nosi dragoceno sporočilo, ki nas navdaja s ponosom, da ta revolucija, začeta pred 38 leti še traja. Ni usahnila, ker je imela in ima prave revolucionarje. Samo ime je spremenila: pravijo ji boj za dosledno uresničitev socialističnega samoupravljanja. Tako kot smo svoja pota ubrali v boju proti okupatorju, smo jih ubrali tudi v socialistični graditvi in osvobajanju človeka. Na tej poti so si naši ljudje s požrtvovalnostjo in z junaštvom v boju in z delovnimi napori in ustvarjalnostjo pozneje gradili revolucionarne izkušnje ter tradicije kot temelj časa, ki ga živijo in ki ga pripravljajo. Za to so zmagovali in zato zmagujemo. Zmagujemo v utrjevanju oblasti in položaja delavca ter delovnega človeka, da sam neposredno upravlja z Tekmovalci so r namučili, mnogi so se nehote stiskali v množici gledalcev, vsi pa smo sc ob njihovih sp*4 fdjajih dobro nasmejali. .. m r i Ne posredni proizvajalec, jezični Jaka Šraufendger, si je „sposodil" tudi pevce, ki so tokrat prvič nastopili na srečanju delavcev IMV na Goijandh. Tudi naši najmlajši so priSi na srečanje delavcev IMV. Ta naš mali, že utrujeni junak, je z zanimanjem opazoval dogajanje Jože Turk, predsednic konference osnovne organizacije sindikata DO IMV, je pozdravil vse, ki smo se udeležili tradicionalnega srečanja delavcev IMV na Goijandh. zborovodjem. Mnogi naši delava so bili navdušeni nad njihovim petjem in morda se jim bodo v jeseni, ko bodo ponovne avdidje, pridružili Vsekakor pa je bil „pika na i“ naše ga kulturnega programa znani slovenski humorist Vinko Šimek, ali kot ga vsi bolje poznamo: „neposredni proizvajalec Jaka Šraufendger." Mnogi pa so se zbrali okrog igrišča, namenjenega šaljivim športnim igram in nestrpno čakali začetka. Za tekmovanje seje prijavilo 8 ekip: iz Tovarne opreme Črnomelj — obrat Semič, obrat Suhor, Tovarna avtomobilov L, Tovarna avtomobilov IL, Commerce, Tovarna opreme Mirna, „Podgorje" Šentjernej in Tovarna prikolic. Do konca tekmovanja je zdržalo le 6 ekip. Tekmovanje je z navdušenjem spremljalo in se pri tem prijetno zabavalo veliko ljudi. Zmagovalna ekipa v šaljivih športnih igrah je iz obrata Semič, sledi Tovarna opreme Mirna, Commerce, To- varna avtomobilov, Šentjernej, Suhor. Prve tri ekipe so dobile diplome, prva ekipa pa pokal, 4 litre vina in štiri kranjske. V vlečenju vrvi so se pokazali kot najmočnejši delavd iz Semiča. Organizacija je bila topot brezhibna, saj so si v organizacijskem odboru razdelili naloge in jih temeljito opravili: Andrej Dular je poskrbel za naše želodce, Jože Turk za prevoze in reklamo, Ivan Tovšak za kulturni program in dekoradjo, Branko Košir pa za tehnično izvedbo. Uspeh dobrih priprav in organiziranosti Člana organizadjskega odbora Jožeta Turka smo vprašali, kakšne težave so imeli pri organizaciji tako vlikega srečanja. Takole je pojasnil: ,,Z ozirom na to, daje vsako leto zanimanje za srečanje na Gorjancih vse večje, nastopijo s tem dodatne težave pri pripra- (Nadaljevanje z 8. str.) Koše niče pri domu na Miklavžu so zaživele. Zbralo se nas je veliko in mimo lahko rečemo, daje letošnje srečanje zelo uspelo, saj smo se vsi vm3i z Gorjancev zelo zadovoljni (Nadaljevanje s 7. str.) vah, saj je potrebno pripeljati do Miklavža veliko število ljudi, jih nahraniti in poskrbeti, da se bodo prijetno počutili. Problemi so nastopili predvsem pri prevozih, ker je večina ••••••••••••••••••••a« • • J Zal brez J spodrsljajev ne gre! S V uredništvo smo do- | • bili pismo dipl ing. Ro- • » berta Yebuaha, ki se pri- S tožuje nad prevozi Pravi J da se je 50 članov kolek- I >« >ti v a IMV in članov njiho- 2 J 'V. « * ■ *=» - „ \ Takole pa se je pekel EMONIN vol, ki je napolnil mnoge želodce. Sploh pa je bflo za hrano in pijačo dobro poskrbljeno, mi pa smo se izkazali kot dobri jedci in pivci. Z obiska pri naših kuharicah V urednišv o „Kurirja" smo dobili kratko, a jedrnato pismo naših kuharic. Napisale so nekaj o svojem delu, o pogojih, v kakršnih delajo in o težavah. Odločli smo se, da stopimo do njih in se pogovorimo z njimi Hkrati pa bo to ugodna priložnost, da vsi zaposleni v delovni organizaciji spoznajo delo in težave kuharic,ki skrbijo za naše želodce, za naše boljše počutje. Že star pregovor pravi: „Ljubezen gre skozi želodec", pa ne samo ljubezen! Kar spomnite se, kako težko čakate na malico, ko vas prazen želodec opozarja, da bi bilo le dobro kaj pojesti. . Nekateri ste z malico zadovoljni, drugi niste; nekateri jo pohvalite, drugi kritizirate. Godrnjate, ker ni za malico tisto, kat vi radi jeste. Drugi spet godrnjajo, ker je premalo, ker čakajo v vrsti, ker ni praznega stola. In mnogokrat so žrtve vaše slabe volje in nerazpoložena prav žene in dekleta, ki delajo v kuhinji. Mnogi ne zadržijo svojega slabega razpoloženja v sebi, pač pa ga na ves glas, nekateri prav brutalno in nesramno, stresajo nad kuharicami. S tem člankom bi vas radi opozorili in seznanili z delom v kuhinji in težavami, s katerimi se kuharice pri svojem delu spoprijemajo. Ko boste poznah njihovo delo, boste morda kdaj le zadržali v sebi izbruh jeze ali slabe volje. Obrat družbene prehrane v Novem mestu je bil zgrajen v času, ko je bilo tu zaposlenih približno 1500 delavcev. Kuhinja je opremljena za pripravo 800 toplih obrokov na dan, oziroma za dve izmeni, vendar brez ustreznih skladišč, hladilnikov, prostorov za pripravo hrane in higienskih prostorov za zaposlene. Od postavitve kuhinje pa do danes je bilo vanjo vloženega zelo malo. Sam delovni prostor se vedno bolj zmanjšuje zaradi večjega obsega dela ambulante in novih, povečanih prostorov začasnega skladiščenja materiala v kuhinji Kljub temu, da nimajo ustreznih kapacitet, pripravijo kuharice na dan 2200 toplih obrokov in 1800 obrokov hladne malice, saj dobavljajo tople obroke tudi za TOZD Smaijeta in Šentjernej. Pogoji: vse prej kot dobri! Tov. Marijo Vardijanovo, ki je šef kuhinje, smo povprašali o njihovih pogojih dela. „Naši pogoji dela so daleč od rožnatih! Mislim celo, da so pod minimumom. Za pripravo hrane uporabljamo kotle, le-ti pa zaradi dotrajanih instalacij in nerednega vzdrževanja (kar je tudi težko, saj se nabira vlaga in plesen) ogrožajo delavke v kuhinji. Kuhinja ni primemo opremljena; smo daleč od modeme tovarn iške kuhinje, saj je edini stroj, ki ga imamo, stroj za rezanje kruha Že to, da sta ambulanta in kuhinja v eni stavbi in imata isti vhod, ni pravilno, saj delavci, ki gredo v ambulanto, hodijo skozi ista vrata, kjer dostavljamo hrano. Kljub neugodnim delovnim pogojem pa iz Zavoda za higieno živil ugotavljajo, da naša hrana zadovoljuje njihove normative. Saj, na primer rižota in enolončnice, vsebujejo zadostno kalorično vrednost in jo celo presegajo. Mnogokrat dišimo pripombe „Saj sploh ne znajo kuhati, hrano nam dajejo iz folij." Res je, da imamo enkrat na teden ali na vsakih 14 dni na jedilniku jed iz folije, toda ne zato, da ne bi znale skuhati, saj imamo 10 kvalificiranih kuharic, pač pa enostavno nimamo kje shraniti tolikšne količine mesa. Žal pa naši ljudje ocenjujejo kvaliteto malice po tem, kakšen kos mesa dobijo, ne pa koliko je hrana kalorična in okusna. Jedilnike sestavljam sama za vsakih 14 dni in trudim se, da so čimbolj pestri, da je raznolika sestava. Mislim, da ni pravilno, da našemu delavcu ne posvetimo več pozornosti, vsaj v polurnem času, namenjenem za malico: takrat naj bi imel svoj stol in prijetno vzduge. Žal pa je tudi jedilnica prenatrpana. Moram tudi povedati, da nekateri delavci nimajo odgovornosti do družbene lastnine, saj vedno zmanjka kakšna žlica, vilice in noži Tudi do kruha mnogi nimajo pravega odnosa; vzamejo 4 do 5 kosov in potem ne morejo pojesti vsega, pa pustijo kruh kjer pač je. Rada bi povedala še to, da sistemizacija naših delovnih mest še vedno ni urejena, čeprav smo jo že same pripravile in dale odgovornim. V družbeni prehrani je zaposlenih 10 kvalificiranih kuharic in 18 pomožnih delavk in mimo lahko rečem, da z osebnimi dohodki nismo zadovoljne. Želela bi, da se enkrat tudi pri nas uredi sistemizacija delovnih mest in ustrezna višina osebnih dohodkov." Po razdelitvi malice so si „privoščile" svojih 15 minut za malico in kavo tudi kuharice. Tedaj sem izkoristila priložnost in jih povprašala o njihovem delu in o odnosu delavcev, ki prihajajo na malico, do njih. Cernu žaljive pripombe, psovke in zmerjanje? Povedale so mi, da vse rade delajo v kuhinji, tudi med seboj imajo prijetne in zdrave delovne odnose. Vse pa si želijo, da bi imele boljše delovne pogoje. Marsikatera izmed njih je že lovila ravnotežje na mastnih in mokrih tleh kuhinje. Težave imajo tudi z vzdigovanjem težkih kotlov, ki tehtajo tudi do 150 kg. Kadar pripravljajo, kot pravijo, dvojno malico (a pr. makarone in golaž), morata priti dve delavki na delo ob 4. uri, da pričneta kuhati, ker nimajo dovolj posode. Kar pa zadeva odnose delavcev, ki prihajajo na malico, do njih, niso povedale nič pohvalnega. Kajti naši ljudje ne pazijo kaj govorijo; mnogokrat so dekleta v kuhinji obsuta s plazom žaljivk in psovk, ki sijih gotovo ne zaslužijo. Kuharice vedo, da ni prav, da ljudje dolgo čakajo na malico, da ni dovolj stolov, da je jedilnica pre- » majhna. Tudi tega se zavedajo, da je družbena prehrana pomembna za zdravo počutje delavcev; toda če ni vse tako kot bi moralo biti, niso krive one! Vetjetno bi se s kuharicami lahko še pogovarjala o njihovem delu in pripetljajih ob njem, toda dekleta so hitela nazaj v kuhinjo. Treba je bilo še vse pospraviti, počistiti in pomiti, saj so razen tega, da so kuharice, hkrati tudi čistilke! Upam, da smo vsaj delno predstavili našo kuhinjo in razmere v njej. Zavedamo se, da ni vse tako kot bi moralo biti, toda za vse to niso krive kuharice. One si gotovo še najbolj želijo, da bi se razmere uredile in da bi se v boljših delovnih pogojih nam vsem pokazale še boljše kuharice kot so. V bližnji prihodnosti bodo pogoji dela gotovo boljši, saj so za kuhinjo predvideni novi prostori, ki bodo veliko prispevali k boljšim delovnim pogojem. JASNA ŠINKOVEC Kruha je celo preveč! Strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, živilsko kemični laboratorij, redno ocenjujejo kvaliteto naše malica Kakšna je ta ocena, lahko razberete iz zadnje ocene naše malice: 1. Malica (dopoldanska) vsebuje dovolj glavnih hranilnih sestavin za delavca, ki opravlja srednje težko fizično delo. 2. Obrok ima ustrezno kalorično vrednost za delavca, ki opravlja srednje težko fizično delo. 3. Delež kruha je nad mejo priporočil. Kalorično razmerje v skupnem obroku je dokaj ustrezno. 4. Kalorična gostota obroka se v skupnem obroku dobro približuje zaželeni vrednosti Obrok glede kaloričnosti ustreza prehrambenim normativom, ne ustreza pa glede sestave (preveč kruha). Skupina naših kuharic, s katerimi smo se ob tokratnem obi&u pogovarjali: hudo jim je predvsem takrat, kose delavci jezijo nanje zaradi stvari, ki jih same sploh niso krive, niti jih same ne morejo rešiti. Mnogi med nami pa bi že zaradi spodobnega vedenja morali imeti drugačen, bolj človeški odnos do naših sodelavk vkuhinji! (Foto: Jasna Šinkovec) Naši orodjarji na Triglavu Pogostokrat lahko prebereomo iz naše ga glasila „Kurir", da kakšna skupina obišče to ali ono delovno organizacijo, da pa se odpravijo naši delavca v planine, pa se le malokdaj zgodi Vsakdanji pogovor ob malici je nanesel tudi na planine oz. na naš najvišji vrh. V SLOVENIJI JE 60.986 UPOKOJENIH BORCEV NOV Po letošnjih junijskih podatkih je v Sloveniji ta čas 60.986 upokojencev, ki prejemajo pokojnino po predpisih, veljavnih za udeležence NOB. Od tega je 13.360 uživalcev družinskih pokojnin. Pregled, ki ga je sestavila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS pove, da se pokojnine, uveljavljene v različnih obdobjih, v medsebojni primerjavi ne razlikujejo veliko. Sc seveda razlike med pokojninami moških in žensk, predvsem zaradi nižje pokojninske dobe, kvalifikacij in različnega nagrajevanja Tako smo se pred nedavnim v zgodnjih jutranjih urah delavci iz tozd Tehnoservis odpeljali proti Bohinju, kjer smo pustili svoje jeklene konjičke in veselo vzeli pot pod noge. Pot nas je vodila prek Oskov-nika, Velega polja in Vodnikovega doma, na kar smo se po 10-urni hoji ustavili v planinski koči pod Triglavom. Bili smo zelo utrujeni in ožuljeni, da smo se skoraj zbali zadnjega vzpona. Tako sta Janko in Drago omahovala in se hotela kar vrniti nazaj. Toda po požirku žganja in počitku se jima je vrnil pogum in želja ostalih iz skupine, da pridemo do vrha Triglava, je zmagala. Seveda jima je Pe ter odvzel del bremena -nahrbtnik in zopet smo nadaljevali pot proti vrhu našega očaka. Pot je bila zelo naporna, saj se je bilo potrebno prijemati pomožnih vrvi, pa še vreme se je močno poslabšalo. Kljub temu smo okrog 18. ure končno prispeli do Aljaževega stolpa. Pogled z vrha nam je zakrila megla, začelo je rositi, vseeno pa smo bili navdušeni, ker smo dosegli cilj. Popili smo še zadnje požirke slivovke, za spomin smo se fotografirali in se odpravili v dolino, kamor nas je vseskozi spremljal ledeni dež z vetrom. Po 2-urni hoji smo prišli do Doliča, kjer smo zasilno prenočili. Naslednje jutro smo hoteli nadaljevati pot preko Triglavskih jezer, ker pa smo bili vsi preveč utrujeni, smo jo raja mahnili v dolino Trente, kjer smo se z avto- busom vrnili v Bohinj in od tam naprej do doma. Za večino izmed nas je bil to prvi vzpon na Triglav, ki ga verjetno zaradi zanimivega pohoda in medsebojnega tovarištva ne bomo tako kmalu pozabili. L R. TOZD PRIKOLIC Iz Tovarne prikolic so se oglasili sodelavci „Kuriija" in nam posredovali nekaj informacij, ki bi bile zanimive za vse. — Delavci v tovarni prikolic pravijo, da nemoten potek proizvodnje ovira nepravočasno dostavljen material; manjkajo jim zavese, blazine, sklopke in osovine podvozij. Delavci v tovarni prikolic so ponovno delali 12—umi delavnik, vendar pa je proizvodnjo oteževalo pomanjkanje materiala iz TOZD Mirna in TOZD TA. — Še z eno težavo se srečujejo delavci iz TP: pri njih je velika fluktuacija, kar tudi neposredno vpliva na proizvodnjo. — Delavcu iz TP Jožetu Možetu je pogorelo poslopje. Na pobudo sindikata so delavci TP izvedli solidarnostno akcijo, ki je dokaj dobro uspela in so vsaj nekoliko olajšali svojemu sodelavcu težak položaj. — Ker je sedaj čas dopustov, so tudi delavci iz TP odšli na zaslužen počitek. Mnogi med njimi so odšli v naš kamp v Pakoštanih. Tisti, ki so se že vrnili, so bili vsi zadovoljni Jože Kumar, Janez Kolenc, Drago Grahek, Peter Lavrič, Tone Longar, Miha Gliha, Matjan Barbič in Karel Lenarčič iz TOZD Tehnoservis so se povzpeli na naš najvišji vrh. Posnetek je s starta kampeijev CCC Novi Sad na izlet v Polo (Bačka Palanka). Vse prikolice so bile naše proizvodnje. ; • ~ ' . ^g**P5* #* t k Jft' rv Veselo vzdušje v Novem Sadu Novo potrdilo priljubljenosti ADRIA caravanov v Jugoslaviji; „Camping caravaning club" v Novem Sadu Sodelavci iz tozd Commerce in novosadske poslovalnice poročajo o razmahu organiziranega delovanja lastnikov avtomobilskih stanovanjskih prikolic, saj se kot gobe po dežju pojavljajo „camping caravaning clubi“ (CCC) s svojimi sekcijami. Najstarejši med klubi je zagrebški, ki je bil formiran pred komaj štirimi leti, danes pa šteje tisoč članov, med katerimi je komaj možno najti prikolico kakega tujega ali drugega domačega proizvajalca. O koristnosti takega združevanja za lastnike prikolic smo že pi- IMV KURIR izdaja delovna organizacija industije motor-n ih vozil Novo mesto -Izhaja vsakih 14 dni v 6200 izvodih - Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Andrej Dular, odgovorni urednik Simo Gogič - Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto. sali v ,,Kuriiju“, zato se tudi naš kolektiv na razne načine tvorno vključuje v aktivnosti klubov, o čemer pričajo navdušena pisma lastnikov prikolic, ki nenehno prihajajo na naš naslov. Tudi mi se zavedamo, da so zadovoljni kupci, združeni v klubih, najboljša oblika reklame naših proizvodov, kar nas posebej motivira k vzpostavljanju tesnejših stikov s temi organizacijami. Pomoč, ki jo nudimo, ni le simbolična, pač pa povsem konkretna in praktična: pomoč pri organiziranju, strokovne in servisne usluge, preskrba z rezervnimi deli in še marsikaj, kar prispeva k zadovoljstvu naših kupcev. Nedavno je bil konstituiran klub v Novem Sadu, ki je takoj organiziral srečanje, izlet, strokovni posvet in preizkušnjo spretnosti svojih članov v disciplinah vožnje prikolic. Razumljivo, da ni manjkalo prijetne- ga vzdušja, h kateremu so menda največ prispevali nakateri „stari mački CCC“, med temi še najbolj znani dramski in filmski igralec Miča Tatič, kije bil prepričljivo zadnji v spretnostih vožnje s prikolico. Pravijo, da prepričljivo „drži“ ta rekord že nekaj let in da še ne misli odnehati. Takšne in podobne oblike povezovanja kupcev naših izdelkov močno prispevajo k širjenju ugleda IMV, zaradi česar se moramo tudi mi tako organizirati, da bi kar najbolj uspešno sodelovali v razvijanju in krepitvi teh aktivnosti naših kupcev. „ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE": V 7 ZVEZKIH Eden izmed najvažnejših založniških oz. kulturnih načrtov, ki ga pripravljajo v Sloveniji, je izdaja „Enciklopedija Slovenije" v 7 velikih zvezkih. Enciklopedija naj bi začela izhajati leta 1981 kot „knjiga", ki bo imela skupno pribil 4.500 strani Na njih bo vsestransko predstavljen vsak podatek, ki je za slovenski narod pomemben in značilen. Enciklopedija bo zajela vsa področja našega družbenega življenja od začetka do današnjih dni. Delo bo na visoki strokovni ravni, a hkrati napisano tako, da bo razumljivo tudi „navadnemu" bralcu. Ta čas že sodeluje pri nastajanju knjige več kot 200 strokovnjakov, skupaj pa bo slovensko enciklopedijo pripravilo nad 500 ljudi. Obsežno snov bodo avtorji zajeli v 11 področjih in 62 skupinah. Predvidevajo, da se bo naklada te velike založniške poteze gibala od 30.000 do 50.000 izvodov. JAKA - TOKRAT ZARES MED PRAVIMI PROIZVAJALCI... Znani slovenski „neposredni proizvajalec Jaka Šraufenciger“ je prišel med imevejce 21. julija v svoji delovni uniformi in začel stresati iz rokava bodice na vse konce in kraje, ošpičene in zasoljene, mastne in le malo bolj suhih. Že kar na začetku nam je povedal, da smo lahko veseli, ker je naš generalni direktor Levičnik - in ne De sničnik, ker se sicer ne bi obdržal niti eno mandatno doba Tudi 14-dnevno potovanje okrog objektov IMV (nagrada za novoporočen-ca!) ni tako od muh; vprašanje je le, če bi 14 dni zadostovalo.., Vsi smo se bodicam slavnega Jaka od srca nasmejali, posebno še, ko nam je povedal, da imamo pravzaprav srečo, ker avtomobili niso na alkoholni pogon - saj v nasprotnem primeru ne bi iz proizvodnje pripeljali niti en sam avtomobil IMV (že vemo, zakaj!). In čemu je kegljanje najbolj priljubljen izmed športov pri naših delavcih, je Jaka Šraufenciger tudi uganil: zato, ker so vsa kegljišča v Novem mestu v gostinskih lokalih .., . Jaka nas je spravil v dobro voljo in ko smo se dodobra najedli jedi z žara, poskusili pečenega vola in ko smo pogasili žejo, je ansambel Tineta Košmrlja zaigral za ples in plesišče je bilo takoj polno razigranih in neugnanih delavcev in delavk IMV. V________________________7