Januš Golec: Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja, K večnemu počitku niso mogli bati skrMi v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duliovnilti ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice :kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jadk Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Gortesa do današnjega predsednika Callesa torLšče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano v<yaštvo, orožje ter municijo. In vs&ga tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiišiki predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zaikladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo hidi zgodilo, ker se nahaja otok ne dale. od mehiške obali. Vsekaiko smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne prcostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat ia- ropano grobniško dvoran-o. Pri zadnjem o^ledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omcnjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kaik dimnik in je bilo prosto gibanje v njej preccj omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi eo spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral Blej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v ,vodo so me opominjali, naj bom previden pri .nadaljevanju pota, da kjo ne utonem pri iskanju starih zaJkladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja aklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje jn jih prosil, naj me spuščajo prav prc- vidno ler i>očasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje . . . Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki jc bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dncvna svetlioba. Visel sem le na vrvi brez Vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj mc takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikili ter majhnih, ki &o vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jini je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar sc ti-če njegovo iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetk> kakor zunaj na prostcm. A' odkod grozni kro- kodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, k.o &o me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim jebilakot Amerikancem ta ostu zen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski Urokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci prcganjajo, 'kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahiko nemotcno preplavajo razdaljo. Družba stadh in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišea in bodo odpeljale lopega dne naraščaj z otoka proti izlivom moliikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob scvernoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Oto-k tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svctu. Golazen ni ncvarna v sulii dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremcnijo vse nižave na otoku v eno samo jczero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo ikrokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast ikravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče gcveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirja napram krokodilom brcz moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izrednc naglico. Maščevanie nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj Tabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tcdaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo ja^rebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obbajajo glasne gostije pr krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med l^okodili ni&o bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubaži, se sfcrije, preživotari za nje nevarni čas in začne y deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodi- lovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu taik ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za 'astnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dojanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v ikrokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bi-le njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Dalje sledi.