Jetiro kmcfskcga vprašanga. S ikmetsko krizo je postala. gospodar-. «_ka kriza splošna in popolna. Začela se je pred. dobrimi štirimi loti med ameriškimi farmerj. (poljedelci), prišla. v Evropo. in druge dele sveta ter napadla vse države. Povzročil jo je padec cen ikmetijskih pridelkov, !ki ni začasen, marveč trajen. S padajočimi dohodki je tudi padla kupna moč kmetova. To je kmalu občutila ter težko prenaša industrija, obrt in trgovina. To dokazuje gospodarsko povezanost, ki vlada med posameznimi stanovi. Doikazuje pa osobito tudi to, da je ikmetski stan podlaga družbe in države. Takoj iko se je pojavila 'kmetsika kriza, so jo začeli reševati. Niso je še rešili, marveč jo rešujejo naprej. Poneikod so se že pojavili uspehi rešilnega dela, drugod pa ne. Načini reševanja so različni po raznolikosti razmer. Pretežno indus.trijske države so svojemu kmetijstvu prtišle na pomoč z zaščitnimi carinami. Ako bi teh ne bilo, bi kmetijski pridelki drugLh držav preplavili živilski trg dotične države ter domače kmetijsike pridelke v ceni potisnili še nižje. Tako je ravnala NemČija, Čehoslovaška, Avstrija itd. V pretežno agrarnili (poljedelskih) državah lcajpada to ne zadostuje, ker je domači živilski trg dovolj založen, vsled česar uvoz iz drugih držav ne more nikomur ponuditi svoje blago. Saj pa tudii v industrijskih državah ne zadostuje. Poleg carinske zaščite domače ikmetijeJke proizvodnj« je tudi treba doma&o proizvodnjo napraviti rentabilno (da kaj nosi, da se izplača). To je storil Dollfuss v Avstriji, kateremu se je posreQilo z raznimi ukrepi zaustaviti padec cen ter ohraniti cene kmetijsikih pridelkov na precejšnji višini, ki je dosti višja, kajkor n. pr. v našl državi. To je storila Čehoslovaška, ikjer so ikmetje dobro organizirani ter krepko branijo svoje interese. To je storila Nemčija in drage države, v ka•terih prevladuje indu&trija. Agrarne države z manjšimi učinkri in uspehi branijo gospodar&ke interese svojega prebivalstva, med katerim v veliki večini prevladuje kmetsiko Ijudstvo. Izvoz agrarnih pnidelkov je otež-kočen in omejen radi zaščitnih carin, iki ikakor vi&oki zidovi branijo uvoz v druge države. Zato se agrarne države 'trudijo doseči v trgovskib pogodbah z .ndustrijsikimi državami za sv<jje agrarne pridelke razne ugodnosti, zlasti prednostne carine. Posrečilo se jm je to samo v nekaj primerih. V glavnem se omejuje njiihovo delo za obrambo ikmetskega stanu na ureditev vprašanja 'kmetskih dolgov. Kmet po raznih clržavah je jako zadolžen. Zadolžil se je povečini že pred krizo, deloma v prvih letih krize. Da ga ne zadušijo previsoke obresti, odno&no da ga upnild ns poženejo z zemlje, s-o države s primernimi zakoni uredile odplačevanje kmetskih dolgov. Take ukrepe je tudi storila naša drza*Ta. In vendar je treba reči, da z njlmi skmetslio vprašanje v jedru ni rešeno. Jedro kmetsfcega vprašanja v sedanji ikrizi je namreč dvig cene kmetijskih pridelkov. Dokler ne bodo kmetijski pridelki dvignjeni do prave cene, fci bo ikmetu omogočila, da lahko kupuje svoje potrebščine ter plačuje davščine in odplačuje dolgove, bo kmetska stis-ka trajala naprej. 0 tej stvari piše »Narodni gospodar« v svoji številki z dne 15. maja naslednje: »Vsakdo ve, da vprašanje kmetskih dolgov tudi z uredbo o zaščiti kmetov, še nli rešeno in da s tem ttidi še ni re-< šcna denarna kriza. Nasprotno, s to, tiredbo je denarna ikriza le poostrena. Upravičeno se je že ponovno poudarjalo, da je vprašanje ikmetsikih kreditov treba reševati na drug način. Treba je iskati sredstva in pota, da se cena kmetijskih proizvodov dvigne na pravo ceno, na ceno, iki bi bila v nekem razmerju z vsem tem, kar mora kmet; kupovati. Dokler tega ni, vprašanje: kmetskih dolgov ni rešeno kljub temu, da se je maksimirala obrestna mera 3 6% in se je razdelilo odplačevanje na 12 let. Povišana cena kmetijskih pridelikov mora nuditi kmetu denarna sredstva, da poleg visokih davščin odplačuje tudi svoje dolgove. Dokler pa ta možnost kmetu ni dana, pomoni uredba samo teoretičen (naučen) načrt za odplačevanje kmetskih dolgov brez stvarne podlage in obenem šo potuho za vse one pavšalno (skupno) zaščitene ikmete, ki ali nis-o kmetje, ali pa so kmetje, toda v takem položaju, da bi prav lahk-o odplačevali svoj dolg.«