Poštnina plačana v gotovini.
NASE NOVINE
POLITIČN1-GOSPODARSKI 1 KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo.
Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi št. 32.
Lastnik lista : KONZORCIJ.
Odgovorni urednik i izdajateo : H flR I L E O P O L D ev. p. duhovnik.
I. Leto 23. štev.
Dolnja Lendava, 24. oktobra 1926.
Cena edne številke 1 Dinar*
Šće ednok autonomija!
„Jutami list“ piše, da je vladina kriza odstranjena i ostane dalje stara vladina koalicija, to je radikalski i radičevski. Mislilo se pa tiidi na to da se primejo v vlado slovenski klerikali to je SLS. Slovenska liidska stranka bi tiidi jako rada šla na vlado. Ali so njim strogi pogoj postavili. Te pogoj je pa, da naj gospodje slovenski klerikali izdajo na narod edno izjavo, z šterom pripoznajo vidovdansko ustavo i odbacijo autonomijo svojo.
Že skoro pol leta obstojijo naši listi „Naše Novine* i „Ndp-!ap“, — te novine vsaki tjeden pišejo od [toga, da naj zapustijo naš gosp. Klekl program i sanj Slovenske autonomije i mesto toga naj idejo k vladi, gde li več — ali vse — lejko poskrbijo za naš kraj, za našo Ifibo Prekmurje.
Ka smo mi našemi gospodi poslanci Kleklini že prek pol leta veleli, to želi zdaj vlada od cele njegove stranke, to zahteva so od njegovega predsednika g. Dr. Korošca. Gospod Klekl je naše zahteve odbio i mesto toga, da bi si dal sebi kaj dopovedati ali da bi se z nami od tega kaj spominjan je začno eden grdi boj proti nam vsem, v šterom boji smo bili mi blateni z veleizdajstvom, z veroizdajstvom i sa-mo njegov torjanski komunist bi roogeo povedati z kakšo njegovo snago nej.
Gosp. Klekl se nej spominjo z nami! Njegov predsednik g. Dr. Korošec pa pogaja se od toga, — sede se vkiiper z g. Radičom i spominjajo od toga v kakši ormi bi se ta izjava izdala, da ne niti klerikalom ne Slovenske autonomije.
Ta zgoda sama dokaže, da pravica na našoj strani i a je autonomija samo en trn e i našega živlenja, šteri se more odstraniti.
Mi prekmurci smo mogli ob prvim viknuti proti Slovenski autonomiji, ar bi nas to gospodarsko iz cela uničilo. Ali prejk More na Stajarskom i na Kranjskom so liidi tiidi že, da bi njim tudi na kvar bila autonomija in so se začnoli zbirati pod zastavo Radiča. Zdaj na konci sami klerikalci najbrž tildi opazijo, da z svojo parolo za autonomijo, drugo nikaj ne dosegnejo, samo to, ka bi mogli tak splošni opoziciji ostati i i zgubiti svoje birače, volilce. Zato i se pogaja g. Korošec, — zato bi j že radi lučili k vragi stran parolo j za Slovensko autonomijo, — i j zdaj že samo tisto formo iščejo, j kak bi se to moglo — na nikši j li pošteni način — izjaviti narodi, f da se pozabi cejli sanj autonomije.
Mi zdaj že moremo s zadoščenjem rečti, da
1.	) mi smo ob prvim po* stavili to zahtevo javno pred na- ^ |rod.
2.	) i tak mi smo stem tiidi silili klerikalce na to, da se obrnejo na to spametnešo i pravo pot.
Či se Slovenska ludska stranka istinsko odloči na to, da odvrže svoj sanj za autonomijo i tak pride na vlado, — je z tem odstranjen trn našega tela. Te obostane tiidi naša ostra borba proti tej autonomiji i proti tej stranki, — v šterom boji smo se mogli služiti tiidi z takšimi sred-stvami, ka je že izgledalo tak kak boj proti bratom Slovencom. Do zdaj smo mogli to tak delati — kak šteč je nam bilo žao, da so nešterni kratkovidni to istinsko tako mislili.
To bi se stem prenehalo, či bi šli klerikalci — pripoznajoč ustavo — v vlado, — v vlado
j dokeč ne vidimo garancije za to, Ida Klerikalci to istinsko i ot» krito tak mislijo i čutijo glede ; ustave. Dokeč ne vidimo, da neso isamo zato to včinili, da pridejo i do ministerstva i da tam z rovanjem motijo delo za „sporazum* i s tem za napredovanje i blago-
stan države,
Zato je naša najvekša pažnja na tom zdaj i to bo moglo tiidi odločiti za nas pitanje, da k šteri stranki pristopimo tiidi mi!
Odločitev je tu, — pitamo naš narod!
t VLADIMIR FOKY
DOLNJO LENDAVSKI KAPLAN.
Pred ednim tjednom je vest ga tak radi meli, da je težko bilo o betegi g. kaplana raznemirila nje v njegovem betegi nazaj dr-dolnjo-lendavsko javnost. Ka se žati. V siromaštvi je raseo i dobri je zvedilo, da je malo vupanja,: ladje so me pomagali, da je doka bi voobče preliiblen gospod ! vršo svoje študije, zato je preveč ozdravo so ljudje trunoma hodili ;lubo siromake, za štere je zadnji pozvedavat o njegovom stanji. 20! fher tiidi gorialdiivo. Gda je z
^ 1 - -j- ^	f 4-« i _	_ j _ Ti *- /~v»^ i X, v J _ i_  j y •
oktobra se je tak poslabšao, da ga je soduhovnik spovedao i po-delo svetstva za umerajoče. Be-teg se je pa z velikov hitrostjov širo, tak da je po ednom dnevnom strašnom trplenji 21. oktobra večer po 9 vori v Gospodi za-
Dobrovnika odišo, dobre duše i deca so z jočom i s skuzami vzeli slobod od njega i tak mislimo, da ga Dolnjo-Lendavski verniki tudi ne pozabijo. Spome-nek svojega lublenoga kaplana ki kak vogrski državlan je sebe go-rialduvo i tu je ostao, da bi vo-
spao. Iz njegovoga živlenja zna- na, v0 1 ostao> 9a bi vo-mo, da skoro kak so ga oosve-!^rs^e .verni^e y°do, razdelio je
posve
tili za duhovnika je bio nastavljen za kaplana v Dobrovnik, kje
med njimi veselje i žalost. Zdaj, da je dokončo svoj kratki zemel-ski žitek, til ostane on do gori-
tLna)M g0reemV Pa" i stanenja. Nasleduvo jegosponje-stersken delom posebno panle-:zu5a eči. pu tjt ^m8eniPmaJIe
gova velika ljubezen do male ne-1 ar je njihovo „ebesko kra^
pP dece, st je pndobo ve- ,viočno veij'emo, da ga je priatel Iiko .ubezen. Ka so pa apoštolski, male dece gospon Jezuš Kristus
ze sprejao v svoje lepo kralestvo, toga poniznoga i dobroga srca duhovnika i v družbi nedužne dece de tisto sladko veselje meo, štero je meo med malimi na etoj zemli. Med verniki Dolnjo-Len-davske i Dobrovniške fare i med
sporazuma vseh narodov naše dr-
žave, za štero se je zbrala naša stranka.
Nc bo se pa prenehalo, naše gibanje u drugom oziri tak dugo,
administrator, mariborski herceg ptišpek prevzeli cerkv. administracijo v Prekmurji so ga kmalo prostavili v Dolnjo Lendavo. Tu tiidi je z najvekšo vnemo delao, posebno veliko pažnjo i skrb je meo za malo nedužno deco. Včuo j° je> igrao se z njimi, zadnji znanci de blagoslovlen njegov spo-krajcar je za nje dao, štora so I menek.
Odprto pismo na Kontler Gyula tor-niškoga vučitela.
Kontler Gyula tomiški vučitel v Novinaj i v Nepujsagi to piše, da sem jaz z penez kotoliškoga plebanoša zraso do uredniškega stola »Neplapa« i »Naši Novin« i da senn z pomočjov klerikalnoga
bugyelariša postao za človeka:
To pa za svojo dužnost držim da na te nesramne napade pred prekmurskim ludstvom odgovor dam na kraci.
Najprvo ugotovim, da ste vi gospon Konter nesramno lažali, vi ste eden grdi lažlivec, ki nemate diišnevesti i ednepiknje poštenja.
To je grda i nesramna laž, da bi jaz z penez katoliškega pleba^
noša postao za Človeka. Ci bi vi gospon Kontler meli dušnovest, či bi vi edno malo iskro krščanskega diiha meli v svojem srci, te bi driige poštene liidi ne tak nesramno napadali i tak grdo lagali.
To vam v oči povem, da je to grda laž, da bi jaz z penez kato liskoga plebanoša, z penez klerikalnoga bugyelariša postao človek.
Jaz sem g. Klekl poslanca ne pozno do vremena, gda sem že drtigo leto na bogosloviji bio. Do tistega mao sem pa jaz zvršo Vlil. razredov gimnazije i tri semestrov na theoiogiji. Doke2 sem se prišo, je moje včenje v preveč dosta penez prišlo. Moje štiri leta ne theoiogiji so 50 jezero dinarov koštale i te peneze so mi resen g. Klekl poslanec i vpokojeni pleba-noš dali? Ne so mi je oni dali, nego moji liibleni i dragi roditelje so bili tisti, ki so se trudili i delali i spravlali so te peneze na svojem verstvi.
Jaz sem politiko ludske stranke ne za peneze, ne za dobičke pod-piro, i tiidi sem je ne dobo, kak to Kontler piše. Jaz sem zato bio pristaš ludske stranke, ar lubim svoj rod, svoje prekmursko liidstvo i to griido gde sem se rodio i tak sem mislo, da je to tista politika, štera našo krajino i naše prekmursko liidstvo men tuj e od pogli-bela i od smrti. Jaz sem se nesebično triido i delo sem samo za liidstvo i nigdar ne zasebe Da bi sebičen bio i da bi za sebe gledo samo, to niti moj najvekši nepri-jatel nemre praviti. Dosta sem delo, dosta sem se triido za liidsko stranko, ali za svoje delo sem nigdar ne čako i proso plačo, nego dostakrat sem svoje peneze trošo. I zakaj sem tam povrgo liidsko stranko, na to tiidi lej ko dam odgovor? Ar sem prevido, da je njihova politika jalova i samo na kvar, na pogiibel prekmurskomi liidstvi.
Tak vam g. Kontler ešče ednok povem i naj vas sodi prekmursko liidstvo i ednok naš pravičen i edini Bog. da ste vi grdo i nesramno lažali, ga ste vi eden grdi lažlivec, ar je to ne istina, de bi jaz z pene? ednoga katoliškoga plebanoša postao človek.
To ime, da ste lažlivec, več nišče nezapere doj z vas.
Zdaj pa ešče prosim i goripo-zovem g. Klekla narodnoga poslanca i vpokojenoga plebanoša; da nej pove istino i pravico:
Prosim vas zato g. vp. pleba-noš i narodni poslanec, dajte mi odgovor v svoji cenj. listaj v No-vinaj i v Nepujsagi na sledeča pitanja, naj tak prekmursko liidstvo zna i spozna, ka je istina i što je lažo: —
Povejte, ali je istina, da se jaz vašim peoezom mam zahvaliti da sem človek postao?
Povejte ali je istina da sem se jaz z penez katoliškoga plebanoša, štero bi po Kontleri vi bili, vonavčo i z penez klerikalnoga bugyelariša ?
Povejte, ali sem jaz samo ednok proso od vas peneze?
Povejte, kelko penez sem jaz dobo od vas i z klerikalnoga bugye-lariša?
Povejte ali je Kontler Gyula stem ne lažo, da to piše, da sem jaz z vaši, z klerikalni penez postao človek?
Čakam na vaš odgovor v vaši listaj, čaka na vaš odgovor prekmursko liidstvo.
Po vašem odgovori de tiidi prekmursko liidstvo sodilo obri Kontlera ki vaše liste piše i tak nesramno laže i napada poštene ludi. —
Hari Lipot
ev. administrator,
urednik „Naši Novln" i „Nčplapa".
V'
Srirlrlfrin	štere ne razmi. I k torni ešče farizejsko
zapomni, ka on »ne popravla rad trdi-Šarlatan je fiancoska reč i zname- slareiših gospodov , posebno ne v niije človeka, šteri brez potrebnoga zna- ^a^°eiT1 dugovanji, štero mora vsaki dijak nja z drznim nastopom i z bobnečimi srednje šole v malom prsti meti.
KakŠo šolo je pa on zvršo, ka niti v glavi nema toga dogovanja, pa itak
ugotovitev* v ščž. P°Pravlati tisto, ka je drugi dobro zapisao? Ar ponavlamo, ka je pretirana,
frazami vlogo imenitoga pisatela šče igrati. Takši šarlatan je pisec „političnih zapiskov" i raznih
Kleklnovih „Novinaj".	,	,,	. .
Človek neve, čemi bi se bole čii- j neJ’edna lubav do svojega naroda nacio-divao, ali drznosti, s šterov te šarlatan na*1zem. komi je vse edno nacionalnost piše o predmetih, o šterih niti pojma | nacional!zem> tisti naj mesto pera mo-nema, ali pa nepazlivosti, ali neznano-! tiko jemlč v roke. Ki šče članke pisati, sti uredništva, „Novin«, ka tč do blaz-i Posebno pa ešče driige kritikovati, tisti nosti neumne članke objavlati da. —,mora razmeti posnen tvoritvenoga zloga: Dvojiti moramo nad normalnov pamet-J izem ismus, šteri vsigdar zlo-jov toga človeka. Zapiše nesmiselne stav-irab0 znamenuje, kak na primer: germa-ke, drzne trditve, z šterih ešče drznejše i nizem’ kapitalizem, komunizem, naciona-sklepe izvaja. Potem pa triumfira, hvali! Jizem- — Kaj je pa šovinizem? Skoro se kak imenito on pisati zna, na kak | ’st0> kak nacionalizem. Samo šovinizem visiki nivo je podigno „Nepujsag" i;je prenešeni pojem. (Chauvin eredetileg „Novine" i kak se prej neodvisna stran- j Scribe szindarabjanak egy Napoleon — ka boji njega. No, no, hudoga psa se iinižd6 szereploje.) Po svojem nastanki vsaki čeden človek boji, ar on ne gie-j šovinizem zamenuje vsakojačko slep6 da na to, ali si pošteni človek, ali si pristranost, vnetost ali zavzčtost V no-
tolvaj, nego vje te, ali nejmenje hlače ti prasne; zato je čednejše, či se ga ogneš.
Či bi mi šteli pobijati vse drzne
vejšem vremeni se pa šovinizem skoro vsigdar v tistom pomeni rabi, kak nacionalizem, to je: znamenuje zagrizeno nacionalnost, slepo nacionalno vozko-
trditve i nedosledne sklepe toga šarla- j srčenost. tana, te pač za nikaj drUgo ne bi meli I Pisec članka bi tudi lehko zapisao: prostora v „Naših Novinaj". — Zato ! pretirana, neredna liibav do svojega nasamo na ništerih njegovih opazkaj po-; roda je šovinizem. Ali ne je šteo ešče kažemo njegovo šarlatanstvo. „Ex unojveč tujih rečih vmetati, pa tildi je „na-disce omnes". —	jcionalizem" bole primerna, prikladna reč
Kak smo že v ednoj opazki poka-; za njegov predmet. — A te nesrečen zali, ka je njegova „ugotovitev štev. 2.“ j šarlatan se pa nato postavi v pozo cene ugotovitev, nego sleparija na kubiki: j dnei^eSa 'n0 imenuje stavek našega pis-tak o njegovoj novejšoj „ugotovitvi štev.! ca za „jako grobo pometo". No što je 3." lehko mirno trdimo, ka na sebi no- til zagrešo „jako grobo pomoto«? Naš
pisec, M. J. gotovo ne. Zato opominamo toga šarlatana, ka se je on prekesno na-rodo za to, ka bi zmožen bio članke našega sodelavca M. J. popravlati. Ver-
si znake odnorjenosti. Z toga, ka je Radičeva stranka ne protestirala proti odstranitvi verenavuka iz vučifelskih šol, z toga praj to sledi, ka se prekmurska neodvisna stranka navdušuje za Radi-1 standen? čovo stranko! Što more takse sklepanje , razmeti ? Je naša prekmurska stranka' pozdravlala Radičovo stranko za volo j toga neprotestiranja, ali jo pohvalila. — j Dale : z toga neprotestiranja Radičeve | stranke praj to sledi, ka je naš sode-1 lavec M. J. zmotiiv, podpdra coelibat-;
šfiirmprp i fa Ičšp	Sfpri ‘nP np 7av-!
zemejcfza krščanslco Wgofi decč. Tak-! želje samostojnih demokratov i kleše sklepanje je dozorelo za umobolnico, rikalcov, da bi V vlado prišle so se Šarlatanstvo na tretji stopnji je nje-: ne posrečile, gova opaztra k članki Nacionalizem". | Novo zasedanje skupštine se je
naroda, to je praj ne nacionalizem, ne-:v	začnolo, gda se tudi zv oh
go šovinizem. (6 osbutasag!) To je:tč novo predsedmštvo. Predsednik na-šarlatan se tli znovič v takšo reč v tika,1 rodne skupštine griišno Marko Trii-
Politični glasi.
Notranja politika.
Uzunovičova vlada je ostala,
Podlistek.
Božični večer, n.
Približo se je i že je pri dveraj prvi oktober. Ali ne trHa po dveraj, kak pošteni obiskovalec, nega po srcaj rodi-telov i mladi liidi, šteri se liibijo, tak da se jočejo stari i mladi.
Slednjega septembra večer je hladno i mokro vremen, velka tišina vse povsod. Kak male kresance, tak se svetijo obloki v vesi, šteri kažejo, da so si tam ešče ne dojlegli. Morebiti, da na tri leta odhajajočim sinom spravljajo ešče dosta dobroga na pot.
Pri hiži Szantojovi je tildi velka tišina, samo z malinov kapajoče listje šoš-nja. 1 donok ne ! Nikaj driigoga je. Na konci dvora, tak da bi se joč čiio! Zdaj se edne deklice glas čiije:
Mikloš! Ali si gviišen, da v tom dugom vremeni, v tej treh letaj nišče _ kraj ne obrne od mene tvoje srce ? Tak pravijo, da tam v velki varašaj dosta
takši žčn jeste, štere razmijo k torni, kak trbej mladencov srce k sebi potegnuti.
Juliška, moja bela ovčica! Naj mene tak blagoslovi Bog, ka do pred menom vsigdar samo tvoje lepe oči tvoj obraz i tak nede mogo do mene driigi ženski pogled, či de bar tak lepa. Ali boš znala tak močna biti? Tebe silov odtrgne-jo od mene i [drugomi dajo tvoje dobro srce.
Ne Mikloš! Obliibim ti, da ne moj oča, ne mati, ne z dobrov, ne z lagojov rečjov, ne z nikšim kinčom i bogastvom me ne vzemeta na to, da bi jaz nevor-na ostala k tebi, ar bi te mreti mogla, moje srce bi se razpočilo.
Zahvalim ti Juliška! Dober Bog je zvezo vktiper najna srca, ar bi se nači ne mogla tak preveč liibiti. On naj obdrži i pomore nama, da boš ednok moja .. .
Tvoj je bogme bič, šterim tak dobro znaš ravnati, nimand.
Z tem lepim pozdravom je pribežala med njiva Szantoojca i hčeri je zapovedala, naj se pobere domo z etimi
rečmi: ve te doma oča navei, kak trbej takšemi obliibo dati, ki nika nema.
Visikopoštiivana ženska! pravi Mikloš, to znate, da sem ne bojazlivi človek i to vas pitam, ali sem jaz manjak, ali ka je takšega nameni, zakaj bi se Juliški sramiivati trbelo, ali sem pijanec, kartaš, grobion ? Da sem siromak, zato? Ali oblubim vam, da z etimi rokami jaz vsigdar telko pripravim, da v bogši šorš postavim Juliško, kak je pa pri vas, či njej bar [ednoga krajcara ne date. Zdaj vam ešče to pravim, či Juliški samo eden vlas vospadne zavolo vašega gro-bianstva, tak te čutili moč moji rok. Zdaj lejko idete.
Szantoojca je več ne smela edne reči pregovoriti, samo je bežala domo. Ešče je tisto ne čiila, gda je Mikloš skričo Juliški: Zbogom moja lepa rožica, ne pozabi me i moli za mene.
Gda je Mikloš domo prišo, pri vra-taj je najšo svojb mater, štera je vse čiila, i z fortojom je brisala svoje oči, Siromak moj sin, kak more tak brez srčna biti ena ženska, eno bože stvorenje, či je divjačina pa se boji za svoje i
edna žena, edna mati bi znala svojoj hčeri vovtrgnoti srce. Takši nikaj neve od Boga i od prve bože zapovedi.
Oh bogme nikaj neve od toga, pravi Mikloš, ve samo peneze čte i sveto pismo nema časa čteti.
III.
Szantoojca se je stem ne mogla pomiriti, da bi njena Juliška pri Mikloši bogši šorš mela, kak doma. Ešče takše pravi te kodiš, ki driigo nema, kak tisto, ka zasluži. Jistina da so do etiga mao ne dosta dali na Juliško, ar je naprej valon bilo verstvo i driigo delo. Po etom toga de vse nači, ve jaz že pokažem torni nimandi, v svilo i v baršon de se oblačala moja hči. Ka de se njoj vidio za jesti, tisto si lejko spravla, znam da se več nede trućala v kodiški žitek.
1 tak se je zgodilo, kak si je to Szantoojca vozoštonderala. Juliški so takšo obleko spokiipili, da je v kašteli grofova hči na mela takšega. Več so ne jo gnali na delo, mati jo vsaki den opitala« ka de jela, samo naj kuha sebi, ka se njej dopadne, ve majo velko bogastvo-
kovič ostane. Klerikalna stranka de naj zahtevala, naj eden potpredsednik Slovenec bo. V trk večer so je vrno v Beograd Nikola Pašič, gde so ga njegovi pristaši z velkimi ovaciji sprejali. Nikola Pašič dobro vovidi i krepek je.
Slovenski samostojni demokrati, gda so vidli, da njihova stranka nikak ne pride v vlado, so se ponudili radikalom, da bi v radikalno stranko stopili. Ali njihovo prošnjo so ne posluhnoli. Preveč lagvo more stati njihova barka da se tak silijo ■v vlado.
Voditel klerikalne stranke dr. Korošec se je preminoči keden tildi pogajo z Radičom, da bi njegova stranka v vlado stopila, či bi dva ministerstva dobila. Radič je zato 'Korošca glavo proso, tak da bi se on odstrano.
Vogrska.
Mandat sestaviti novo vlado na Vogrskem je znova grof. Bethlen dobo. Navekše so stari člani ostali v vladi. Zviinsko je ministerstvo prevzeo Valko, prveši trgovinski minister, notranje ministerstvo pa Szcitovsky, trgovino profesor Hermann.
V kratkom vremeni na vogrskem edno širšo amnestijo dajo, vo i tak bi se tudi odpustila voza onim, ki so za valo falzifikatvi franka na vozo bili osojeni. Francozi proti torni nikaj nemrejo meti, ar ne francoski frank, ne francoski narod nema nikše škode z falzifi-katorske afere.
Nemška Austrija.
Vodstvo krščansko socialne stranke je oprosilo bivšega kancelara Seipela, naj prevzeme mandat i naj sestavi novi kabinet. Dr. Sei-pel je že sestavo novo vlado štero de podpirala krščansko-socialna stranka i velki nemci, ki so za to,
se Aastrija k Nemčiji pridruži. Na mesto prosvetnega ministra Schmitza i finačnoga ministra dr. Kienbocka pridejo driigi, ovak stara vlada [ostane. Socialno-demokrat-ska stranka je proti novoj vladi.
Opazke.
Sleparija štev. 2.
Uredništvo Kleklnovih „Novin" od 10. X. je objavilo nekšo „Ugotovitev štev. 2.“, v šteroj, pravi ka je M. J. 1922. leta to pisao, „ka za ves svet ne bomo šli pod Hrvatsko". Ugotavlamo, ka je to ne „Ugotovitev štev 2.“, nego sleparija na kubiki. Zakaj je pa uredništvo „Novin" ne objavilo celoga dotičnoga članka? Zakaj je samo eden stavek gledalo, pa ešče tis-toga sleparsko citiralo? Od kaj je govorio tisti članek 1922 leta? Od cerkvene pripadnosti Prekmurja. Zakaj pa uredništvo „Novin,, to na politično pripadnost obrača? Je to pošteno delo? Ne, to je sleparija. Uredništvo „Novin" dobro zna, ka je tisti članek u prvoj vrsti proti ednoj driigoj pripadnosti govorio. Zakaj pa tudi toga ne objavla? Jeli, ar bi se te nekaj ščista driigoga ugotovilo, nai-mre to, ka je M. J. dobro presodo položaj, kakor to denešnje razmere
je šteo znati, naj imd priliko grdo napadnoti svojega domačega duhovnoga pastira. I to je činio on kot bogoslovec — Klerik, šteri po predpisi X. Pija niti ne bi smeo političnih novin čteti, ne pa pisati v nje. Tak je on sam potrdo razlog o vzgoji v nekem zavodu. — Sam sebi je pa že naprej oteškočo duhovniško delovanje med prekmurski duhovniki. Kleklnove „Novine", šterim je zdaj urednik, je pa te etak obsodo: „Novine so stem člankom pokazale svojo prdbo i breznačelnost"!
Vidite, vidite g. urednik, kak istiniten je stari pregovor: „Ne raši . . , ar smrdi".
Čehi v Ljubljani.
V začetki oktobra so češki narodni poslanci obiskali vekša mesta Jugoslavije. Prišli so tiidi v Ljubljano. Slovenci so paradi-ško liistvo, na zviinešnje par&dije dosta dajo i je tiidi znajo prirediti. Tak so „brate" čeke tiidi z velikimi paradijami sprejeli. Od obe strani so govore držali, hvalili so se eden driigomi, kak so izdajali i razdirali Austrijo v svetovno} vojni. Prizor za bogove je pa bio, gda sta se na zadnje Dr. Korošec, štajarski katoliški diihov
puiuzaj, KaKor to uenesme razmere i ..	. 0	,	^	.	...
svedočijo. Kak resničen je bio na-jni 1 ^0U^UP’ ces^* 1 sociaidemo-vedeni razlog proti tistoj d[tigoj! i zagrizen bogotajivec kušnoia.
Driige nesreče je ne bilo.
Mi prekmurci Čehov ne pozdra-
pripadnosti, to je ravno obnašanje urednika „Novin" te včasi pokazalo. Ar je on kot bogoslo-
vlamo. Ar oni so odtrgali od vo-
vec — Klerik na tisti članek z|§ars^°§ orsaga dobre ikristjane ednim odurnim napadom ‘na g. i sl°vake s stem, ka je praj odslo-Deli Števana, beltinskega kaplana j bodijo od vogarskog jarma; i zdaj odgovoro. Lehko bi znao, ka je | bole zatiravajo mantrajo Slovake, g. Deli ne pisao članka, nego ne kak so je vogri; zaprli so njim
Sprotoletje so hižo [tiidi povekšati dali, z ciglom so dali pokriti, v kuhinjo so lepi šparet dali napraviti. Z male kamre so Juliški edno lepo hižo dali vo, spraviti i vse hiže popodivali. Kupili so tepe omare, kanape. Szantoojca se je hvalila z lepim pohištvom i sosedam je kazala i povedla, kelko je vse to koštalo.
Juliški se je preveč vidla ta spre-Tnemba, veselila se je lepoj hiži, lepoj obleki i čiidiivala se je, da njej rodite-
le zdaj tak povoli denejo. Istina na de-0 so jo tiidi ne gnali, ali da je vidla da mati zdaj dvakrat telko dela, kak Pde. je Juliška znova začnola delati. Ar so te velki bogaci edno hlapico ne ščeli rzati, ka bi jo plačiivali i krmili i te j ešče nikaj ne tak včinila, kak bi se .H1 vidio. Zadosta je te nori Peti, kak ,e sin Jaači povrgo, od šteroga nikaj ne-ei°» ali živi, ali je pa mro.
Kak se je Juliška prevčila k lepc-1111 i dobromi, ravno se je tiidi tak na-v°hla. Kak bi se pa ne navolila, či je ce bila vsigdar vesela i zadovolna, te je kregana bila. Kak dosta trošimo na
tebe i donok si ne zadovolna, ti nezahvalno stvorenje.
Pa či bi jo samo ednok spitali, ka jo bantiije, zakaj je tak žalosna, bi njim povedala: Vzemte mi lepo hižo ne cifrajte me, ne oblačajte me v svilo, samo me malo bole liibte. Ne trbej meni driigo, kak vašega srca topločo.
Bogše se čutila pri Geroojci,' v tistoj maloj, prostnoj hižici, koma se je po večeraj skrila, da so si starišje po žmetnom deli dojpočinoli.
Tam je bogše bilo. Doma njej je mrzlo bilo i gladna je bila njena siro-tinska diiša ešče v leti pri punom stoli. Ali ne pri Žuži, ešče v zimi ne, gda je samo slabo veje gorelo v peči i edna mala kresanca se je samo svetila na stoli. Zakaj ?
Ar so pri Žuži z srca toplov lii-beznostjov kurili. Ar so tam z viipaz-nostjov i odkritosrčnostjov svetili. Ar je tam Žuža z sadom vOre, z smilenostjov i z poniznostjov hranila male Juliške lačno diišo. Edna je driigoj povedala svoje teškoče. Čtele so Miklošove pis-j ma. Kak veselo je bilo z tej čteti, da!
kak je tak daleč, ešče bole Itibi svojo Juliško, Kak lepa so bile te pisma !
Ednok, gda je Žuža dva kedna pri svojoj hčeri bila v ednom bližnjem va-raši, štere mož je tam eden pošteni Šuster bio, je prepovedala Juliški, da njena hči edno lepo deklice ma, Esterko, štera je taksa, kak eden mali angeo.
Največkrat je edna zniicana stara kniga bila pred njima, ta kniga je Sve-to-pismo, Biblia bila, z štere knige je Juliška čtela na glas. Takšega hipa ste tak čutile, da je njihov najbogši pajdaš: Jezuš ž njima, ki njivi trošta i batrivi, da že skoron vcagate, da njiva je moč spfalivavala.
To knigo je Gdroojca dobro poznala. Ne je zaman služila 12 let pri ednom preveč dobre diiše duhovniki.
Tam se je ona dosta lepoga i dobroga navčila od Boga i od Jezuša. Z tem znanjom je sledi gojila svojo deco v pbštenosti, 'v poniznosti i bogabojaz-nosti.
Dale.
vse katoliške srednje šole i v liid-ske šole so njim poslali brezverske vučitele, pač na vse mogoče načine ščejo zatreti katoliško vero Slovakov. Takših slovanskih „bratov nam ne trbej.
GLASI.
Društvo invalidov. Društvo invalidov v Dolnji-Lendavi de izredno šejo držalo v nedelo, 24-ga oktobra, na šteroj seji se novi voditelje izvolijo i vred se postavi pitanje trafike.
Automobilska nesreča. Preminoči keden se je težka automobilna nesreča zgodila pri Št. Ulji. Trgovec Alojz Neudauer iz Gornje-Radgone se je v noči pelo proti Maribor!. Pri Št. liji, kak je prek železnice vozo, se je automobil v železniški zaperač vdaro, tak da so potniki vospadnoli z automobila. Dve dami ste se teško ohranili, ena je zgubila eno oko.
Smrtna obsodba v Varaždin!.
Ne davno so v Krapinski-Toplicaj morili krčmara Adama Dolička i njegovo ženo Julijo. To zverinsko delo so Juri Božič, Velimir Nemec i Matija Duh vči-nili. Ednok so v krčmo prišli, morili so krčmara, ženo pa smrtno ohranili i oropali hižo. Varaždinsko sodišče je Božiča na smrt, Nemeca na 20 let, Duha pa na 10 let voze osodilo.
Žita se v Italijo spravla. Žita bivša casarca i kralica na Španskom | živi svojov decov. Žita se je namenila : v Anglijo preseliti, ali proti torni je bio angleški kral i ministri. Zdaj si Žita na Italijo misli i v Toscano bi se odselila. Istina da je Mussoliniji to tiidi ne povoli. —
Glasovanje v Norvegiji. Naj si
nišče ne misli na politično glasovanje. Oktobra 18-ga se je držalo glasovanje, ali se naj dale točijo alkoholne pijače, ali se pa naj to prepove. Rezultat glasovanja je proti alkoholi. Trezno norveško liidstvo je proti alkoholi.
Liibezen. Varga Gergely mladenec z Kamove! i Horvath Juliška z Žitkovec sta se poliibila. Dekle starišje so pa ne šteli od toga čiiti, da bi se mladiva poročila. Dekla si je zato lepo vkiiper-spakivala svojo obleko i odišla je z mla-dencom k tistoga starišam v Kamovce.
Okrajno sodišče. Občina Lenti na Vogrskem je prosila ministerstvo pravde, da se naj v Lenti expoziturno sodišče pošle, ar je liistvi preveč daleč hoditi v Zalaegerszeg.
Posvetšavanje torna. V Lucovi so novi toren zazidali, šteri je okt. 17.-ga bio posvečeni. Dva zvona so si že prle spravili. Ta mala občina je na zvone i toren 24 jezero dinarov plačala.
Evangeličanski kalendari. Evangeličanski kalendar de etoga meseca zadnje dni zgOtovlen. Vsaki evangeličanec ga dobi pri svojem duhovniki.
Dvoji jubileum. Kapi Bela sv. piišpek so ne davno svetili v Szombat-helyi svojega duhovništva 25-o i svojega piišpekstva lO-o letnico.
Podpirajte i naročte si
99]Vaše Novine**.
Koji putevi vođe do ekonomskoga ojačanja hrvatskoga naroda?
(Predavanje za „Radišin dan 1926.“ priredili gg. dr. Ivo Pilar-i dr. Mato Hanžeković).
Iza poljoprivrede je kod našeg naroda trgovačko-obrtna djelatnost najodlučnija za postignuće hrvatskog materijanog blagostanja. Obrt i trgovinu moramo nastojati pre dati u ruke naših sinova, radi čega moramo savjesno voditi pregled preko te grane narodnog gospodarstva. 1 tu će u prvom redu odlučiti odgoj. Taj rad mora ići za stvaranjem jakog Hrvatskog nao-braženog trgovačkog i obrtnog staleža. Jaka poljoprivreda jest neiscrpivo područje obrtno-tgovačke djelatnosti i ako njihovi nužnom ovisnošću izazvani odnošaji budu uredjeni razumno i praktično, mi po zakonu uzročnosti, koji vlada na zemlji i nebesima, moramo krenuti budućnosti narodnog blagostanja. Jer su obrt trgovina najnepo-srednija privredna djelatnost, to njen rad mora biti uredjen tako, da bude u punom jeku u izvjesno vrijeme i na izvjesnom mjestu. Jer obrt i trgovina sudjeluju na svakom ko raku našeg života, i bez njih ne
sagova u Hercegovini, zlatne file-gram-radnje u Bosni i južnoj Dalmaciju it. Treba ostvariti stručni škole za razne grane kućnog obrta, tkalačke, košaračke, drvorezbarske škole itd.
Prama potrebi narodne privrede treba da se izgradi i čitavi prometni sustav u državi, što dosele ne postoji. Naročito u Hrvatskoj gra-djene su prometne žile prama interesima dvaju centruma u bivšoj monarhiji, a ne prema interesima Hrvatske. Treba izgraditi i usavršiti ceste, željeznice, kanale, plovne rijeke, automobilske i zračne veze.
i medju njim širiti gospodarsku prosvjetu, to je ogroman posao, u kojemu moraju sudjelovati svi narodni sinovi i to kroz mnogo i mnogo godina.
— Najprije moramo organizirati poljoprivrednu prosvjetu.
— Ekonomski preporod omogućit će našem seljaku, da sinove gospodarski iškoluje i da nam se tako stvaraju domovi nezavisne gospode seljaka.
— Program narodnog prosvjećivanja mora naročito sadržavati stavku o štednji i alkoholu.
Valjane, darovite i razborite
U svim ovim pitanjima treba da sinove treba da posvećujemo do-odlučuje narodni interes, koji ima maćem obrtu i trgovini, zastupati narodna naša politika.
Naša duga morska obala mora se što gušćom mrežom prometnih veza spojiti sa nutrašnjosti, a naša nu-trašnjost imade dobiti što bolje veze i to ne samo sa Jadranskim, nego i sa Egejskim i Crnim morem. Osobito je važna veza sa Solunom, te bi trebalo izgraditi prugu Zagreb— Banjaluka-Sarajevo-Kosovska Mitroviča-—Solun.
Treba obnoviti hrvatsko pomorstvo, koje je uslijed rata teško trpjele i dovesti ga što prije u predratnu visinu. Prometnoj organizaciji
možemo ni zamisliti narodnu pri-i‘reha P08™1111 .naiv“<',u Pažniu- ier vrednu cjelinu, to ne zahtijevaju! valla“,h Prometala nema zdra-više naobrazbe i okretnosti negojve	e.
Sto se to u prvi mah Cini, Stoga;. Mi Hrvat, imamo lijepo razvi-procvat i razvoj tih privrednih gra-i f10 Carstvo. Treba -nastojati, na traži novi, svježi i postojani rad ,da »»» »stanek 'f “° f°J°J f«’ oko izobrazbe hrvatskog trg„vacko-j™J z!ldali,• da bu,Je re8ulatl''(ufra''-obrtnog pomlatka. Moramo voditi 1!ae)na'od“,°-l Pmred, , raspoiagaC računa o tome, koja grana te pri-! narodnoga kapitala Treba se bn-vrede naročito potrebuje pomlatka, inut'- da se ne otadJ' narodnom moramo voditi toCnu statistiku o Privrednom životu i ne zasiti tu-
djim kapitalom, pak tako dodje pod upliv medjunarodnog novčarstva.
«0 r ii^o^L^ih
svakoj osobi, koja se posvećuje tom zvanju, jer samo tako ćemo utje-
— Taj rad mora ići za stvaranjem jakog hrvatsko naobraženog trgovačkoga i obrtnoga staleža. — Ovi će tekar osnovati u prvom redu poljoprivrednu industriju i idnustri-ju prvobitnih preradjevina. tako da se svi naši poljoprivredni produkti u zemlji oplemene.
Ovo su želje ne samo gg. pre davača nego i Hrv. Radiše, koji sva ta načela ne samo propagira, nego i u život provodi u dubokoj nadi, da će naš pametan i daroviti narod ipak ustrajnim radom doći do svoga ekonomskoga ojačanja i preporoda.
Veliki župan mariborske oblasti.
E. br. 1623/1.
Cene trtam i drž. trttnic za 1926./27.
Maribor, 10. okt. 1926.
Razglas,
Odaja vinskih in sadnih đre= ves iz državnih trtnic i dre* vesnic mariborske oblasti.
Prihodnjo spomlad se bo oda-
Vrijedno je spomenuti, "da je naš »Hrvatski Radiša« jedini duboko shvatio potrebu stvaranja hrvatskog poljoprivrednog staleža i od god 1903. do danas, on je preko
privrednih organizacija i uredaba u državi. Osobitu brigu valja posvetiti pravosudju, jer gdje nema pravne sigurnusti, ne može biti ni
devet hiljada Hrvatske djece predao j”aP«lka“P"v™l|j; hrvatskoj privredi. Ako još uvaži-; J3 .	'	,.
mo propagandu, koju je hrvatski; bla80stanJai ekonornsk°g PodlzanJa' Radiša« vodio kroz godine tuma-j ~~ Rad mora biti ustrajan eko' čeći važnost privrednog života, mo-1 nomičan sustavan i razborito vo-žemo zadovoljno gledati na uspjehe, djen (metodično) a mora imati i
stanovite uvjete, naime stanovitu misaonu, socialno, tehničko i finan-
dosadašnjeg rada.
Industriju treba podići, poLzeći prvenstveno sa gledišta, da treba osnovati poljoprivrednu industriju
cijalnu organizaciju.
Naš narod nije još naučio,
tako da se svi naši poljoprivredni
sno sadiko najbolj upeljanih vrst, kakor laško graševino, muškatnega silvanca (sovinjona), belega burgundca, rumenega šipona (pošipa) zelenega silvanca, žlahtnino i dr. cepljenih na rip. pori, rupestris št. 9., solonis — rip. 1616. nadalje od jablan: štajerske mešancike, ronskega bobovca i dr. po sledečih znižanih cenah in sicer.
Cepljenke la po 1500 Din . . 1000 komadov.
Korenjaki la po 250 Din Ha po 75 Din 1000 komadov.
Ključi la po 100 Din Ha po
mariborske oblasti, potem še le ostalo.
Naročila morajo biti kolekovana ( 5 Din na vlogo) in se imajo vložiti naj kasne je do 25. novembra 1926 in sicer.
1.	) Na trte iz območja srez* kih poglavarjev Ljutomer, Ptuj, Dolnja Ledava, Murska Sobota, Čakovec in Prelog pri »Upravniku drž. loznega i ovočnega na sada v Kapeli, pošta Slatina Radenci«.
2.	) Iz območja srezkega poglavarja Celje pri »Upravniku drž. loznega i ovočnega nasada v Sv. Uršuli, p. Dramlje pri Celju:
3.	) Iz območja vseh ostalih srezkih poglavarstev pri »Upra« niku drž. loznega in ovočnega nasada v Pekrah, p. Limbuš pri mariboru«:
4.	) Naročila na drevesa pa iz območja vseh srezkih poglavarstev mariborske oblasti pri »Upravniku drž. ovočnega nasada v Ptuju«.
Enomu naročniku se zamore dodeliti za enkrat po največ le do 1000 kom. cepljenk, 2000 kom.' korenjakov, 5000 kom ključov in do 100 dreves. Za slučaj neizčrpan] a zalog pri toj razdelitvi se bo razdelitev vršila tudi po navade-nom roku.
Naročila so obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti ozir. plačati.
Veliki župan:
Dr. Pirkmajer s. r.
GOSPODARSTVO.
Tržne cene.
produkti u zemlji oplemene.
Industriju treba udesiti u prvom redu za domaću potrebu, a srmo u onim granama, u kojima imademo osobite pegodnosti ili obilje posebnih surovina, i za izvoz.
Tvorničarstvo treba dizati samo u poljoprivredno pasivnim krajevima, koje smo prije spomenuli. Tu treba u prvom redu podizati i usavršavati kućnu industriju, koja može živjeti i na selu. Treba sačuvati i usavršiti već postojeće kućne industrije u našim zemljama, čipkarstvo na dalmatinskim otocima, tkanje
životu, a napose o umjerenosti u 35 Din 1000 komadov; jelu i piću, i nije naučio dovoljno! drevesa (visokodebelna) la po 15 štedljivosti, naime da ekonomske Din, Ha po 10 Din komad.
uspjehe svoga rada čuva kao bijele novce za crne dane.
— Odgoj za štedljivost i organizaciju štednje postaje jednom bitnom točkom u programu ekonom-
To blago se razdeli med manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne obćine tezadevno potrdilo. Eventualni preostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, ka-
skoga ojačanja hrvatskoga naroda, terim se pa zaračunajo trte in
— Onda, kada sve ono, što Hrvati privrede i što hrvatska zemlja donese ili u sebi krije, ostane u hrvatskim rukama, onda će ojačanje hrvatskoga naroda biti gotova stvar.
— Mi moramo ući u naš narod
drevesa po dnevnih cenak. Nadalje veljajo te cene le na oddajnem mestu v dotični trtnici ali drevesnici Za omot in dovoz na železnice se zaračuna lastne stroške.
Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštovalo vinogradnike in sadjarje
Dolnja-Lendava, 22.	oktobra
100 kg- pšenice .	.	.	.	280 Die
„	„ žita 		180 „
„	„ ovsa 		160 „
„	„ kukorce . . . .	160 „
„	„ hajdine .	.	.	.	220 „
„ „ Prosa 		to o o 3
PENEZI.	
Zagreb 22. oktobra	
1 Dolar	5668 Din.	
1 Schiling ....	8 *
1 Češka K		1.67 „
20 zlati K	210— „	
1 francoski fr. .	.	1.44 *
1000 madžarski K .	0-79	„
1 Šveicki fr. . . .	1098 „
1 italijanska lira .	1-88 *
100 dinarov v Zurichi	9.14 Fr-
Živina.	
MESO.	
1 kg. govedine ....	. 13 Di»
teletine . svinskega špeja . .
masti . .
Edno jajce f25 par
18
18
24
30
Tiskara V. TAKSiČ, ČAKOVEC.