Poštnfna plačana v gofovJnl. BBSBBnanBBBSZBBKB Maribor, torek 7.1. sepfssnfcrs 1957 MARIBORSKI Stev. 214. Leto XI. (XVHt.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din’/ Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ! Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Zlata Praga imiiilm Ma®arwku Kaj je bil veliki prezident Osvoboditelj T. G. Masaryk vsemu češkoslovaškemu narodu in kaj je bil zlati Pragi, ki je tatička Masaryka tako ljubila iri ki utriplje v r.iej pulz vsega naroda, je peka zalo današnje poslednje slovo. Narod se je v globoki tugi in bolečini poslavljal °d svojega voditelja, dobrotnika in največjega sinu. Težko je popisati vse to, kar je privrelo danes iz dna narodove duše na dan. Dogajali so se nepozabni Prizori ginjenosti in pretresljivega občutja. žalost in nema bol se je prepajala z dostojanstvom, s katerim je jemala danes slovanska, zlata Praga slovo od pre-zidenta Osvoboditelja T. G. Masaryka. Preko milijon ljudi je v edinstveno pretresljivemu mimohodu počastilo spomin tvorca češkoslovaške republike. Danes pa so sto in stotisoči že v ranih urah zasedli hodnike ob cestah, ulicah in trgih, koder se je pomikal veličastni mrtvaški sprevod, da izkažejo na ta način poslednjo Čast in spoštovanje očetu domovine. Na stotine posebnih vlakov je pripeljalo pogrebce od daleč in blizu, iz Masaryko-ve domovine in tujine v češkoslovaško prestolnico, že okoli 8. zjutraj je bilo po cenitvi na praških ulicah preko dva milijona ljudi, ki so v nemem občutju pričakovali pričetka in poteka pogrebnih slo večnosti. Ob valujočih množicah so se raz vrstili vojaki, legionarji in Sokoli, da vzdržujejo red po ulicah, koder se je pomikal sprevod. Bilo je kmalu po 3. uri, ko so se pojavili na Hradčanih prezident republike dr. Beneš, predsednik vlade dr. Hodža, predsednika senata in poslanske zbornice, generaliteta, diplomatični zbor, rodbinski člani velikega pokojnika ter inozemska odposlanstva. Takoj za tem so se Pričele pogrebne slovesnosti. Ob zvone-nju vseh zvonov praških cerkva, so prenesli krsto z zemskimi ostanki velikega Pokojnika iz Plečnikove dvorane v grajsko dvorišče, kjer je bila postavljena tribuna za odlične goste pri pogrebnih svečanostih. Turobno so odjeknile fanfare, nakar je general Sirovy, poveljnik pogrebnih slovesnosti, izdal povelje k repre-zentaciji pušk. Grobna tišina je zajela staroslavne Hrad Čane, ko je povzel besedo prezident češkoslovaške republike dr. Beneš, ki je v Polurnem globoko zajetem in prisrčno °bčitienem govoru prikazal veličastni in vzvišeni lik gigantske osebnosti T. G. Masaryka kot misleca, državnika in zvestega sinu češkoslovaškega naroda. Po končanem govoru prezidenta dr. Beneša, duševnega sina Masarykovega, je pretresla hradčansko ozračje častna salva, 10 topovskih strelov, nakar je inšpektor češkoslovaške vojske, general Sirovy prevzel poveljstvo veličastnega mrtvaškega sprevoda. Spredaj je korakal v črnino °deti belec, ljubljenec velikega pokojnika. Generali so dvignili krsto »n jo prenesli I,a motorizirano topovsko lafeto. Razvil je impozanten mrtvaški sprevod, v katerem so stopali takoj za krsto člani ^asarykove rodbine, za tem prezident dr. ®eneš, člani češkoslovaške vlade in osta-’ oficiclni udeleženci pogreba. Mrtvaški sprevod je šel točno po onih l|}icah in cestah, po katerih je Masaryk "ecenjbra leta 1918 vkorakal kot zmago-va!ee in osvoboditelj v češkoslovaško ^estolnieo. Na VVHsonovem kolodvoru s° krsto prer.esli v poseben vlak, ki je Poslednjih počastitvah hvaležne si-®°vsko vdane Prage prepeljal smrtne 8tanke nepozabs^sga T. G. Masaryka v Chamberlain pripravila novo poslanico Mussoliniju LONDON- 21. septembra. »International News Service« doznava 'iz dobre poučene strani, da je pričakovati v bližnjih dneh pomembne zunanjepolitične odločitve, Chamberlain bo spričo nyonskih sklepov napravi] poskus, da odstrani napetost med obema državama z novo direktno poslanico Mussoliniju. V tej poslanici bo angleška vlada zatrdila Italiji svoje prijateljske namere, na drug' strani pa bo utemeljil, zakaj je Anglija primorana, da vztraja na načrtu o pobijanju piratstva v Sredozemskem morju. Britanska vlada nikakor ne snore trpeti, da bi podmornice neznanega izvora še nadalje napadale britanske vojne ladje. ' 30 t$M§md dUmjev m sme i&imske, hi'je j ŽENEVA, 21. septembra. Britanski zu jnanji minister Eden je v svojem govoru | uaglašal, da je zavladal po vsem svetu j veliki nemir. Ob tej priliki je razodel, da j gradi Anglija novo ogromno brodovje, i ki bi obsegalo 450.000 tn. Pri tem niso vštete one vojne ladje, ki so bile že spuščene v morje ter one v iznosu 55.000 ton, ki jih mora angleška vlada graditi, pa jih še ni začela. Skupni izdatek za vse tiove vojne ladje je preračunan na 130 milijonov funtov, to je 30 milijard Din. j DUNAJ, 21. septembra. Predsednik i italijanske vlade B^nito Mussolini pri-jspe na potu v Nemčijo v lnomost dne J 25. t. m. ob 19.30. Na postaji mu bo ;z-■ kazal čast častni odred vojske. NEWYORK, 21. septembra. 50 detek- tivov bo ščitilo Mussolinijevega sina Vit-torija, ki prispe v četrtek na potu v Hoi-lywod v Ne\v; Policija je namreč doznala. da I? v načrtu velika demonstracija ob njegovem prihodu. I d Hdjd ie feoftamtMa i ČRNOMELJ, septembra. V ogromnem prostoru, ki obsega teritorij Karlo-•vec - Metlika - Novor :o - Iscčšvje -i Brod ob Kolpi in Ogulili, so se že pričeli j veliki manevri jugoslovenske vojske, aj j večji od našega jjedinjejiia. Dve »nniji. i.ii sicer 4 in 2. sta, spcpolnjeni z rezerv- nimi častniki in vojaškimi rezervnimi ob vezniki, razdt';eni na severno in jušno stran. Prva ja okrep^eua s konjenico, p!: ■inskimi edinicami in specialnimi oddelki, druga pa ra-;on tega še z brzmri motornimi oddelki. rnmmmh si Mdpi j PARIZ, 21. septembra. Šef fran.osk-e-iga generalnega štaba general G.imelin je s sinočnjim vlakom odpotoval v Jugoslavijo. kjer se bo z večjim številom ! častnikov svoje . štaba udeležil velikih iugoslove... .ih manevrov. Ob kon:a ira nevrev . „jde Gamelin v Beograd, k'er se bo nekaj časa zadržal. Zatem odpotuje v Romunijo, kjer bo prisostovval manevrom tamošnje vojske. Zmenke skdi m dide BERN, 21. septembra. Šef vaiencjske delegacije pri letošnjem zasedanju DN in istočasni : edsednik sveta Društva narodov dr. Negrir. je imel ob priliki banketa Zveze novinarjev, akreditiranih pri tajništvo DN, govor, v katerem le govoril o vmešavanju Italije in Nencije v šoansko državljansko vojno. Pr: tem je rabil bojda izraze, ki jih smatralo v nemških krogih kot žalitev. Na zadevno intervencijo nemškega poslanika je zve- zni svet Švice ugotovil, da se v Švici ne morejo napraviti proti Negrina nobeni ukrepi, ker uživa imuniteto. ŽENEVA, 21. septembra. Pričakuje se, da bo dr. Negrin podal ostavko v znak sednik sveta Društva narodov' v znak protesta radi tega, ker ni Valencija izvo Ijena v svet DN. Mesto Negrina pride v smislu informacij na mesto predsednika DN francoski zunanji minister Delbos. grob ob navzočnosti manjšega kroga naj časlnejših udeležencev današnjih pogreb nih svečanosti. Ob času poročila pogreb ne svečanosti in poslovilni govori še trajajo. Potek pogrebnih slovesnosti pre našajo radijske postaje skoro vseh evropskih držav. «y, kjer so jih provizorično položili v' Praga je danes edinstveno pretreslji- vo izkazala svojemu osvoboditelju si-novsko udanost in globoko hvaležnost. Ime prezidenta Osvoboditelja T. G. Masajka bo vekovito in veličastno vsekano v povestnico globoko presunjenega in žalujočega bratskega češkoslovaškega naroda. Smoiui Zadružništvo v nevarnosti. V glavnem glasilu srbske zemljoradniške stranke, v »Selu«, je objavil dr. Milan Gavrilovič članek o zadružništvu, v katerem med drugim pravi: »Tudi ta ustanova (t. j. za družuištvo) se je začela zastrupljati z buržujskimi metodami dela in biiratj-skim pojmovanjem. Zato morajo vsi zavedni zadrugarji uvideti, dokler ni prepozno, da je zadružništvo v nevarnosti in da se nahaja ne samo v materialni krizi, temveč tudi v idejni. To pa ne po krivdi svojih članov-zadružnikov-kmeto-valcev, temveč po krivdi intelektualcev, ki ga slabo vodijo. So sicer izjeme, toda samo izjeme, ki pa so številno v. manjšini ali na položajih, s katerih ne morejo upravljati splošne zadružne posle.« Še ostrejšo kritiko na naslov zadružništva pa je objavil »J ugoslovenski Lloyd«, ki pravi med drugim: To, kar je napisal Milan Gavrilovič, v mnogem odgovarja resnici. Pri nas je postalo zadružništvo skakalna deska za nekatere ljudi, Sedenmrnik bo uveden po izreku kraljevske socialne komisije v pristanišču v Antverpnu. Pristaniški delavci so zahtevali od podjetnikov znižanje delovnega časa. Vendar delodajalci niso hoteli pristati na nobeno znižanje. Nova odredba bo veljala za vse delavce od 1. oktobra t. 1. Deloivanja cetrtrahtega urada za socialno zavarovanje v Pragi se je v prvem polletju 1937 zopet pomnožio. Omenjeni urad je v prvem polletju 1937 izplačal skupno 193.7 milijonov Kč (lani 177.398 milij. Kč), in sicer za invalidnino 123.55 milij. Kč (lalni 116.2), za vdovni-no 12.47 (10.56), na sirotnino 9.6 (8.5), za opremnino 10.45 (10.11), za odpravnino 4.65 (4.11) milijonov Kč. Stanje oseb, ki uživajo rente, je znašalo dne 31. julija 1937 skupno 245.189 oseb (lani 222.670), in sicer 145.720, oseb. ki dobijo invalidnino (lani 137.306), 35.785 oseb, ki prejemajo starostno rento (i. 30.153) 29.548 (25.305) vdov ter 34.136 (29.906) sirot. Preko 100.000 članov pri OUZD. V avgustu mesecu je naraslo števio zavarovancev pri OUZD v Ljubljani na 102.402 člana. Povprečna dnevna mezda se je dvignila pri moškili za Din 1.22 na Din 26.71, pri ženska za Din 0.99 na Din 19.07. Od aprila mezda polagoma narašča in se je dvignila do avgusta od Din 23.02 na Din 24.05. Izboljšalo se je neznatno tudi zdravstveno stanje za 0.36% in znaša konec avgusta odstotek bolnikov 2.56%. Za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo. Predsednik Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije je izročil ministru socialne politike spomenico, ki jo je podpisalo 20.000 privatnih nameščencev iz 80 mest naše države. V tej spomenici zahtevajo privatni nameščenci, da se bovbveznost pokojninskega zavarovanja, ki velja doslej samo za ob rnočje dravske banovine in Dalmacije, razširi na vse privatne nameščence v 'naši državi. Najnovejša uredba, ki ureja splošno delavsko starostno zavarovanje ureja tudi odnose do pokojninskega zavarovanja privatnega nameščenstva. Ta uredba vsebuje namreč predpostavko, da stopita obe zavarovanji, to je delavsko starostno in pokojninsko zavarovanje istočasno v veljavo. 'Ker pa to ni bil slučaj, izgube privatni nameščenci okoli 15 milijonov letno, ker jih bodo morali oddati Suzorju (Središnjemu ttredu za osiguranje radnika), ker medtem še nimajo svojega pokojninskega zavarovanja, ki bi veljalo za v-so državo, JLuflfasbtai iAtgjtobcda gfgrer Umetnostni teden v Mariboru do seveda sodelovali vsi. Dobili smo > tetfjeslvu Sene 25 vprašanj dobri gospodinji Dobro voditi gospodinjstvo je tudi umetnost. Malo je žen, ki znajo vladati svojemu domu, možti in otrokom. Mnogo se zahteva od dobre gospodinje, saj so zahteve zakonskih mož doma mnogo večja, kakor zunaj. Poglejmo, kaj vse mora znati iti vedeti dobra gospodinja, na kaj se mora ozirati in kaj upoštevati, koliko mora žrtvovati svoje osebnosti in kolikokrat zatisniti eno oko, če hoče, da bo doma vse v redu. 25 je to naštetih vprašanj in vsaka gospodinja naj jih skrbno prečita, da bo odgovorila na nje trdilno ali •nikalno. Če bo lahko odgovorila na 20 vprašanj nikalno in samo na 5 trdilno, je dobra gospodinja. S pojemajočim številom nikalnih odgovorov in z naraščajočim, številom trdilnih pa mora njeno notranje zadovoljstvo pojemati. 1. Ali imate v jedilnici mizo za 10 oseb, čeprav nikoli ne prirejate pojedin, v svoji sobi pa pisalno mizo, čeprav pišete samo listke za nakup — na robu kuhinjske omare za posodo? 2. Ali hodite 'kupovat tudi petkrat na dan četrt sile sladkorja, ščepec zmletega maka, škatlico vžigalic, limono in zelenjavo za juho? 3. Ali vas spravi v silno zadrego zvonec, ki zapoje dopoldne, ko stoji pred vrati nepričakovan gost? 4. Ali trdite o vsaki novi jedi, ki vam ne diši, da bi jo kuhali, da bi je nober, član rodbine ne jedel? 5. Ali pletete pulovre, jopice, čepice, rokavice in nogavice sebi, otrokom, možu, tašči, teti, babici in bodočemu nečaku ? 6. Ali trdite o delovnem plašču, da je odveč? 7. Ali hodite ob koncu meseca k mamici ali prijateljici, ker ste »zašli« to pot ne po svoji krivdi in izjemoma v neprijeten finančni položaj?. 8. Ati imate generalno pospravljanje vsakih 14 dni in majete zaničljivo in začudeno z glavo nad prijateljico, ki pospravi stanovanje temeljito samo enkrat na mesec, ker ima doma vse .v redu? 9. Ali morete odgovoriti zvečer možu, če vas vpraša, kaj mislite o pomenu korespondence med Chamberlainom in Mussolinijem? 10. Ali mislite, da je rnahjen šopek svežega cvetja vsak dan pri obedu na mizi ceremonija ali samo opravilo ljudi, ki nimajo važnejših opravkov? M. Ali odgovarjate na vprašanja svojih otrok z običajnimi »pusti me pri miru, nimam časa«? 12. Ali se spominjate še zvečer v kavarni, da se vam narastek ni posrečil? 13. Ali kupujete svojim otrokom na i»prehodu zdaj bonbone, zdaj čokolado, zdaj sladoled, zdaj zopet balončke?« M. AH najde vaš mož tu pa tai.i čist papir na pisalni podlagi ali v novinah zatrgano poročilo, nanašajoče se na njegovo delo? 15. Ali imate vsak mesec tri dni domačo šiviljo? 16. Ali vas staneta rouge in puder več nego sadje in mleko? 1 <7. Ali ste ogorčeni nad tem, da ima gospa X vsak teden eno uro petja, gospa Y da je že prečitala zadnjo številko moderne revije, gosza Z ima pa že zopet nov strojček za testo? 16. Ali pošljete vsak mesec svoj kostum v likalnico? 19. Ali imate v omari obleke, ki jih oblečete enkrat na leto? 20. Ali ne znate ležati pol ure na dan mirno na divanu ali v naslanjaču na vera ndi? 21. AH vas strašno utruja, Če ponavljate s svojo hčerko četrt ure nemško lekcijo, ko vam mine pod ure v pomenku s sosedo pred hišo hitreje, nego se nadejate? 22. Ali vas bole noge vedno, kadar bi rad šel vaš mož z vami malo na izpre-hod? 23. AH se posmehujete delovnemu načrtu ? 24. Ali polnite svojo omaro po moževih prejemkih ali po svojih željah in zahtevali? 215. Ali ste trdno prepričani, da si ne morete nikoli pritrgati deset minut časa za telovadbo? Dne 15. t. ni. je minil rok za prijavo k umetniškim nagradam, ki jih je razpisal Umetniški klub v Mariboru. Zato se je član našega uredništva zglasil pri podpredsedniku kluba in ga prosil za podatke o uspehu tega razpisa. »Kako je prav za prav zamišljen ta Umetniški teden?« »Naša namera je bila preizkusiti, ali je Maribor že dozorel za drugi manjši, ne le kulturni, ampak tudi umetniški center. V ta namen je bilo treba koncentrirat; vse ustvarjajoče sile. Ob nezavednosti naših tiskarn žal še vedno nimamo čisto literarne revije, ki bi nam bila kako merilo. Ravnotako tudi na glasbenem področju doslej še nismo poizkusili zbrati na našem področju ustvarjena dela. Tudi slikarske razstave so zelo redke. Zato smo se odločili, da v enem tednu predočimo Slovencem, kaj Maribor v umetniškem svetu pomeni.« »Kako je zamišljena izvedba tega tedna?« »Umetniški teden se bo začel začetkom novembra. V tem tednu bode gledališče vprizorilo dramo, ki jo bomo izbrali izmed poslanih, del. »Glasbena Matica« bo pod vodstvom ravnatelju Kozine dala koncert, kjer se bodo igrale nagrajene skladbe. Končno se bo vršil zaključni družabni večer z razglasitvijo nagrad. Ves teden bo seveda tudi odprta slikarska razstava.« »Kakšne so te nagrade?« »Nagrade so štiri. In sicer potovalna din .3000.—, prva din 1500.—, druga din lOCO.— in tretja din 500.—. Toliko za književnike, glasbenike, slikarje in igralce!« »To je din 24.000.—! .Kako ste si pa pri takih razmerah mogli preskrbeti toliko denarja?« »Zbrali smo. Nekaj so dali Mariborčani, ki se zavedajo pomena umetnosti — predvsem v Mariboru. Nekaj bodo Mariborčani gotovo še dali. Tudi mesto nam je obljubilo. Podlago pa nam je dala Banska uprava z znatnim zneskom.« »In kdo je po razpisu mogel tekmovati?« ' »Razumljivo je, da z ozirom na naš namen samo umetniki, ki delujejo na področju Maribora. V resnici so se tudi samo ti odzvali. Samo slikarska razstava bo splošno slovenska, upamo, da bodo slovenski slikarji brez razlike na medsebojne odnose vsi poslali v Maribor svoja dela, da tako podčrtajo in izkažejo priznanje našemu prizadevanju.« »In sedaj najvažnejše, gospod podpredsednik: Kakšen je uspeh natečaja, ki se je zaključil 15. t. m.?« »Izdam Vam lahko za enkrat samo to, da so se za razstavo prijavili že vsi vidni slovenski slikarji. Mariborski bo- DifdotMti »To se pravi nje, tvoje Anjuške.« »Gotovo je umrla, kaj ne, Aristarh Ivanič? Ne mučite me. Tako sta razburjena, zapletate se . . hvalite svobodno življenje .. . Umrla je, kaj ne?« »Da, tako hitro se umre?« kašlja Pi-skarev. »(Kako ti, bratec, naenkrat vse.. Pa če tudi bi umrla! Vsi bomo umrli, tudi ona mora umreti . . . Tudi ti boš umrl in ja-z.« ■Kuvaldinove oči se pordeče in iz njih se vlijejo solze. »Ob kateri uri?« vpraša tiho. *»Nič ob kateri. Mar že bledeš? Saj ni umrla. Kdo je pa rekel, da je umrla.« »Aristarh Ivani, prosim vas, ne mučite me!«> ,»S teboj, bratec, pa res ni mogoče govoriti kako r s človekom. Menda ti nisem r^kel, da je umrla? Ali sem ti dejal? Zakaj pa potem jočeš? Pojdi, poveseli se — z življenjem! Ko sem prišel k njej, sc je kregala s tetko. Očka Matija je prav bral molitve za mrtve, o ona je kričala nad vso hišo.« šest velikih glasbenih kompozicij, strokovnjaki pravijo, da so med njimi presenetljivo dobre stvari. Književniki so poslali osem dram, dve sta še napovedani. Dalje je vloženih pet romanov, 4 daljše novele in en potopis. Vsega 14 avtorjev. Kar se tiče igralcev, ki so se imeli le prijaviti, nagrada pa se določa po njih uspehu v preteklem letu in letošnji sezoni do Umetniškega tedna, pa so prijave tudi došle polnoštevilno!« »Torej popoln uspeli! Zdaj je še vprašanje, kaka so ta poslana dela?« »To bo odločila žirija, nočem prejudicirati njenemu sklepu. V žiriji so prof. dr. Dornik, prof. dr. Kralj in dr. M. Žnuderl. Ti odločajo o književni nagradi, ‘izbiro dela za vzprizoritev pa izvrše poleg imenovanih tudi še prof. Ingolič, režiser Kovič in igralec Kosič. Toliko pa lahko rečem, da so bile predložene tudi prav dobre stvari. Sicer je pa sta- HHuiske Aumee i 'MVžlSSIRKrn imssimtmrr&m Šport. Ptujska Drava je v Mariboru odigrala v nedeljo prvenstveno nogometno tekmo s tamošnio Slavijo in podlegla z rezultatom 4:2. K našemu poročilu o ptujskih komunalnih zadevah dne 18. t. m. je pomotoma v županovem poročilu izostal pasus, da se je župan v svojem poročilu oddolžil tudi spominu blagopokojnega prvega predsednika bratske češkoslovaške republike dr. Tomaža G. Masaryka, kar s tem popravljamo. Indijska modrost Prileten indijski trgovec Ada Sahib v Kalkuti se je poročil z lepo in mlado ženko. Razume se, da je bil radi tega nanjo zelo ljubosumen ter je strogo pazil na vsako njeno kretnjo. Da bi si pa zagotovil zvestobo svoje ženke, je vprašal slavnega modrijana. Tipu Tipa za svet. Tipu, Tip se je, kakor vsi modrijani zamislil, ter mu čez nekaj časa rekel slovesno: »Poslal ti bom papagaja v kletki. Obesi kletko v sobo svoje žene: ako bg žena nezvesta, ti papagaj pogine.« Ada Sahib je vzel vesel kletko ter jo obesil v ženino sobico. Papagaju se je pri mladi ženi dobro go dilo in je vesel živel, Sahib pa se je veselil papagajevega življenja, ker mu je bil porok ženine zvestobe. Tako sta zakonca živela v sreči in zadovoljstvu. Nekoč pa je moral Ada Sahib odpotovati ter se nepričakovano vrnil. V svoje veliko začudenje je našel pri ljubljeni ženi nekega angleškega častnika v prijateljskem pogovoru; papagaj pa je kljub temu živel in čebljal celo nekatere angleš- >^Molitve za mrtve? A tako . . . mesto druge molitve. To se pravi: ni bral molitev za mrtve, temveč nekaj podobnega — ,nič ,ni bilo.« Aristarh Ivanič se vznemiri, ostane, stopi k oknu in prične kašljati. »Kašelj mu je napal, bratec. Ne vem, kje sem *se prehladil.« Kuvaldin tudi vstane in gre nervozno okoli mize. »Mešate me«, je rekel in se prijel z drhtečimi prsti za brado. »Zdaj razumem, vse razumem. Ne vem pa, čemu vsa ta diplomacija? Zakaj mi ne poveste tega takoj? Torej je res umrla?« »Hm . . . kako- bi ti rekel?« skomigne Piskarev z rameni. »Ne, kakor da je umrla, ali tako . . . Glej, a ti takoj jočeš! Vsi bomo najbrže umrli! Ni le ona smrtna, vsi pojdemo na oni svet. čemu jočeš pred ljudmi? Jaz bi se jorajši spominjal! Prekrižal bi se!« •Kuvaldin se za hip topo zagleda v Pi-skareva: potem strašno pobledi, se zruši na • stol in histerično zajoka. Od miz so poskakali tovariši in mu prihiteli na pomoč. Piskarev pogladi tilnik in se na-mrši. »Težko se je raztovarjati s takim go- lišče urednika ali založnika. Mi botno nagradili od dobrega najboljše, 'larsi-kr.ko delo, ki je zrelo za objavo, ne bo moglo biti :udi nagrajeno, ker so naše zahteve višje. Končno pa imamo tudi samo tri nagrade, - katerimi ne bomo mogli povsem zadovoljiti toliko avtorjev1 Potovalna nagrida se bo na- ~ec podelila le z orirom na dosedanja uspehe prosilca in. ne na konkretno predloženo delo. Hočemo namreč na ta način omogočiti. da umetnik, ki je svoje sposobnosti dokazal, vsaj za nekaj časa odpotuje v inozemstvo.« »Potemtakem lahko že danes rečemo, da je Umetniški klub svoj namen rt meni pa prizanesite! Nočem. Rekel sem mu samo dve besedi . . . Samo tako o daleč sem pritaknil, pa da bi videli, kaj se je z njim zgodilo! Umira . . . Niniate smisla! . . • Drugikrat ne bi šel :.a nič 11 svetu! . . . Poidite sami!« »Kakšne molitve za mrtve? Zakaj je; molil za mrtve?« ^spodom. ej Bog!« zamrmra in razširi lišče za žirijo čisto drugače kakor sta- ljeni sejalci!« KagaaEžas»TO&jai, r_c^ fap&m-tc&z Mmk& Naša koruza v Maroko. Na vojvodinskem tržišču pšenice je situacija zelo čvrsta. Domači mlini kažejo še nadalje velik interes in kupujejo velike količine. Najboljši kupci so bačko-banaški mlini, Pa tudi slavonski, posebno pa mlini v Sloveniji ne zaostajajo mnogo, saj kupujejo v glavnem najboljše vrste. Cena pšenici je poskočila na 180 dinarjev in je radi tega tudi ponudba večja. Tudi koruza je postala čvrsta. V začetku preteklega tedna se je našim izvoznikom posrečilo, da so plasirali nekoliko sto vagonov koruze v Maroko. To je imelo za posledico zvišanje cen, in sicer od 93 na 100 dinarjev, pariteta Indjija. Tudi trgovina z moko je še vedno zelo dobra in je zlasti veliko povpraševanje iz Avstrije, ki zahteva v prvi vrsti moko za krmo. Mesne cene na mariborskem trgu. — Govedina kg od 6 do 12 Din, teletina 8 do 14, svinjsko meso . s kostmi kg 10 do 12, svinjsko meso izllušeeno 12 dol4, sanina 13 do 14, pjuča 6 do 7, jetra 6 do-8. svinjska reberca kg 9 do 11, glava z jezikom 5 do 7 za kg, ledvice komad 2 do 3, svinjske noge komad 1 do 2 Din. Ceneni sladkor za slajenje mošta. — »Službene Novine« objavljajo uredbo o prodaji nezatrošarinjenega sladkorja za slajanje vinskega mošta. Državne tovarne bodo prodajale denaturirani sladkor za vinski mošt onim vinogradnikom in kmetom, ki bodo predložili potrebna dovoljenja, izdana od pristojnih finančnih direkcij. Dobili bodo največ po 4 kg slad korja za vsakih 100 I mošta. Prej pa mora v smislu zadevnega odloka finančnega ministrstva izdati banska uprava dovoljenje za sladkanje. Odločiti mora, ali sladkanje splošno pripusti ali pa samo omejeno za one kraje, ki so oškodovani radi vremenskih in drugih nesreč, ker grozdje ni zadosti dozorelo. V dravski banovini doslej banovina tega dovoljenja še ni izldala. Trošarine prosti sladkor bo stal okoli 6 Din za kg, če se organizirajo vagonske dobave. Mestna občina ljubljanska je dobila posojilo za reorganizacijo cestne železnice. Posojilo v znesku 40 milijonov Din, bo dala Poštna hranilnica. 337 denarnih zavodov pod zaščito. V smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov v zvezi z zakonom radi likvidacije kmečkih dolgov je sedaj v naši državi v celoti pod zaščito 337 denarnih zavodov. Pri 297 zavodih gre za odložitev plačil, 6 denarnim zavodom jc odobrena sanacija, pri 34 zavodih pa se bo izvedla izvenkonkurzna likvidacija. Nova angleška družba v Jugoslaviji. V Beogradu se je ustanovila podružnica znane angleške tvrdke Bechina Gold Mineš LTD z glavnico 200.000 angleških funtov. Šipad povečuje glavnico. Gozdno industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar (Ši-pad) s sedežem v Sarajevu je povečalo svoj kapital od 20 na 65 milijonov Din. Naša trgovina z Grčijo. Po službenih podatkih smo meseca avgusta t. 1. izvozili v Grčijo 51.972 komadov govedi, 206.862 kg fižola ter 25 vagonov tesanega lesa, ČSR se zanima za naše sardine. Po vesteh praškega tiska se vršijo med ju-goslovenskimi producenti sardin in češkoslovaškimi uvozniki pogajanja za večji uvoz sardin iz Jugoslavije. Jugoslovenska-nemška trgovinska kon ferenca v Dubrovniku bo zaključena v četrtek 23. trn. Kakor se doznava, je Nemčija že dovolila povišanje kontingentov, razen tega se bodo težkoče v Plačilnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo likvidirane. Konferenca o saniranju naših bank. V oktobru bo v Beogradu državna konferenca bank. ki jo bo najbrže sklicala Narodna banka. Kakor poroča »Jug. Kurir« ie namen konference, da najde pota, kako bi se sklenilo posojilo za likvidacijo kmetskih dolgov. Posojilo bi se vrnilo v !2 do 14 lotili. Iz dohodka tega posojila '°i se plačale vse terjatve bank iz na-s'ova kmetskih dolgov Država pa bi po hirala od kmteovalcev anuitete za njih dolgove. Logično bi bilo. da bi se iz te-denarja plačali tudi stari vlagatelji, hlačalo pa bi se le okoli 75% njih vlog. m • v iktm Mmm Po 23 Eetih se mrtvec oglaša \z Rusije O zanimivem slučaju poroča današnje »Jutro«. Nepričakovano vest je prejel te dni posestnik in upokojeni železničar J. Ševeder na Ptujski cesti 81. Iz Moskve je dobil pismo od svojega sina Ivana, ki je služil pri bivšem 47. p. polku in bil ieta 1915 ujet v Karpatih. Domači so mislili, da je že davno mrtev. Pismo je bilo oddano v Moskvi 22. avgusta in je rabilo v Maribor dober teden dni, čeravno je bilo naslovljeno,. ka'kor bi bil Maribor v Avstriji (Marburg - Austria). Veselje, da se je po 23 letih javil sin edinec, je pri domačih nepopisno. Imenovani je v Moskvi poročen in ima sina in hčerko. Prosi, da mu pošljejo v spomin gotove stvari, kar pa je nemogoče in v zvezi s prevelikimi stroški in težkočami. Trije kmetje utonili v visoko narasži Dravi Pri vasi Gutalovu v dravskem rokavu pi Koprivnici se je pripetila strašna nesreča. Kmetje Pavel Petrovič, Štefan Večenaj in Ivan Lovkovič so se peljali z malim čolnom preko visoko narasle Drave. Pri tem pa se je mali čoln prevrnil ins o vsi navedeni trije, ki so družinski očetje, utonili. Vsi trije so bili dobri gospodarji. Njihova trupla je valovje odneslo v glaVno dravsko korito. Lepo in prijetno Maribor si ustvarja v zadnjem času lepe, nove lokale. Povsod se prenavlja in popravlja. Človek se mora čuditi, kako je mogoče stare prostore skoro čez noč pretvoriti v udobne, najmoderneje urejene lokale. Dosti primerov ’te vrste nam nudi Maribor v zadnjem času. Sedaj se je priključil tem prenavljalcem tudi lastnik tukajšnje kavarne »Rotovž« g. Kafer, naš stalni inserent ter naročnik, odkar izhaja naš lis.t. Kdor stopi sedaj v sepa-rirano sobo, ki je znana kot igralnica, mora nehote obstati. Ni mogoče, da se človek v prvih trenutkih orientira: ali je to res. prejšnje, ali pa je to nekaj povsem novega ? Slikovitost in ubranost barv se preliva v učinkovito celoto. Sinje rdeči strop izstopa ob prenovljenih stenah. Velike sve tilke dajejo močno svetlobo, ki se barvito preliva ob sinjerdečih, krasnih zavesah in dveh udobnih lož, ki dominirata ob drugem koncu salona, ki tvori tako pr;-jetno celoto, da se počutiš kakor doma, četudi je vse zbrano in prirejeno s tolikim razkošnim okusom in smislom za udobnost ter prijetno počutje. Ta domačnost pa se še stopnjuje ob kaminu ob strani, ki v posebno prikupnem stilu obdaja peč. Maribor ima nov salon, kakršnih je pri nas še bore malo. Ziv zakopan! V gramozni jami v Cerkvenjaku, kjer kopljejo gramoz za banovinsko cesto, se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Pri kopanju gramoza se je vdrl 2 m debeli plaz gramoza in se sesul na v jami nahajajočega se delavca Frasa Martina iz Stanetinc, ter xa popolnoma pokopal. Bližnji delavci so takoj priskočili na pomoč in pričeli z vso naglico in previdnostjo odkopavati gramoz. Vkljub naporu delavcev se jim le ni posrečilo, da bi rešili Frasa, ki se ie pod težo gramoza zadušil in izdihnil. Izkopali so ga, ko je že bil mrtev. Fras je bil priden delavec in poštenjak, ter je njegova t'. gična smrt žalostno odjeknila v vsej okolici V senu se je zadušila Pri posestniku Orniku Ivanu v Parti-nju se je zglasila Ploč Neža. zasebnica iz Sv. Jurija v Slov. gor. in zaprosila, če sme čez noč prespati. Podala se je na skedenj in ker jo naslednji dan ni bilo na spregled, so domači šli na skedenj in našli Plooevo mrtvo. Ležala je na trebuhu in bila z glavo, zakrita v seno. Kakšen je vzrok smr' o tem poizvedujejo sedaj orožniki. Bližnja okolica Pločeve trdi. da je imela čestokrat božjastne napade. Verjetno je, da je v takem stanju padla na seno in se zadušila. Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Angela Horvat iz Sv. Atona v Slov. gor. k Sv. Kungoti. Marija Obran iz Selnice pri Mariboru na Tezno, Janko Horvat iz Kapce pri Dol. Lendavi v Bahovec pri Murski Soboti. Alojzij Peršič iz Petrovč pri Murski Soboti v Bohovec pri Murski Soboti/ Angela Ivanuš iz Fik-šincev pri Murski Sobotj v Dornavo pri Ptuju Valpurga Marušič iz Andrijancev pri Murski Soboti k Sv. Florijanu pri Šmarju, Frančiška Pagon iz Gor. Len- dave k Sv. Vidu pri Grobelnu, Valerija Kamenšek iz Šmarja pri Jelšah v Maribor, Branimir Čeh iz Frama v Hoče, ter Terezija Vindišman iz Sorice v Hajdino pri Ptuju. Munchner - Oktoberiest! Izkoristite to izredno ugodno priliko s Putnikovim avtokarom, ki vozi L oktobra v Miin-chen. Cena le Din 1.100. Prijavite se takoj, ker poteče rok prijave jutri 22. sept. Toča... Včeraj po .12. uri se je zastrlo nad Mariborom nebo. Viila se je ploha, med deževjem je padala tudi toča, ponekod debela kakor oreh, ki je po vinogradih povzročilla precejšnjo škodo. Zanimivo je, da je toča padala samo v gotovih mestnih, dočim je v drugih predelih ni bilo. V bližini starega mestnega pokopališča ob Strossmajerjevi ulici je je bilo toliko, da je bila vsa cesta pokrita s točo, debelo kakor lešniki. Neurje kmalu šlo mimo. V tem je sreča, ker bi sicer lahko toča povzročil^ za vinograde in drugo rast usodne posledice. Opozarjamo našo ‘ vnost na žalni kon cert, posvečen spominu biagopokojnega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, k' se bo vrs!( 8. oktobra zvečer v tukajšnji tra-eiškanski cerkvi. Sodelujejo viHuozinja F. Brandlova, or ...isi B. Arnič iz Ljubljane in pevski zbor društva »Jadram«. Privatna risarska in slikarska šola. Vpisovanje do 1. oktobra. Akad. slikar, prof. .Jirak, Atelje Gospojna 7/III. Najboljša ruska pevska skupina Zaha-rof gostuje v Veliki kavarni. Mariborske šole so danes na posebno svečan način proslavile spomin blagopo-kojnega preziclenta Osvoboditelja češkoslovaške republike g T. (]. Masaryka. Po svečanih službah božjih v tuk. cerkvah se jc naša mladina zbrala v svojih zavouiu, kjer so jim učitelji in profesorji predavali o življenju in zaslugah velikega pokojnika ne samo za čehošlovaški, temveč tudi za jugosjovenski narod. V osnovnih šolah so se vršile ljubke deklamacije, v katerih se naša nadebudna mla dina klanja spominu »Tatičku« našega bratskega naroda baš v trenutku, ko polagajo velikega sinu češkoslovaškega na roda v grob. Naša obmejna šolska mladina se zbira danes v* mislih ob pokojnikovi krsti in deli žalost in tugo z mladino svojih bratcev v čehošlovaški državi, ki ji je veliki pokojnik postavil zdrave temelje in ki je svoj rod skozi vse generacije vzgajal v ljubezni do nas Jugo-slovenov. šole so bile pouka proste in se je tudi šolska mladina pridružila vsesplošni žalosti, ki je zajela ves naš rod ob izgubi največjega državnika bratske čehoslovaške države. V Slovenske gorice priredi Putnik 3. oktobra izlet. Cena vožnji in obedu na n lepši razgledni točki na Kapeli le Din 75.—- — Vinsk? trgatev! Prijavite se za ta užitka polni izlet takoj. Mladi in stari legajo v grob. V tuk. splošni bolnišnici je preminula 67 letna zasebnica Hasel Ivana. Na Koroški cesti 84 je^ izdihnila v najlepši dobi 27letna delavka Vake Pavla. Žalujočim naše iskreno sočutje Kafalogiziranje Jakopičevih slik. V Maribor je dospel publicist gosp. Anton Podbevšek iz Ljubljane, da katalogizira Jakopičeve slike tukajšnjih lastnikov. G. Podbevšek pripravlja z Jakopičevim sodelovanjem veliko biografijo o Jakopiču s pregledam čez petdeset let njegovega Sokol Maribor matica obvešča starejše članstvo, da se prične redna telovadba starejšega oddelka v sredo 22. t. m. ob pol 19. uri in sicer začasno v telovadnici drž. realne gimnazije. Obenem se pozivajo še ostali Sokoli, prijatelji telovadbe, da pristopijo v starejši oddelek in tako pomnožijo naše vrste! Zdravo! umetniškega ustvarjanja. Biografija izide s številnimi večbarvnimi in enobarvnimi slikami ter s fotografijami iz Jakopičevega življenja v Jakopičevi opremi za njegovo bližnjo 70 letnico. 7; oktobra v Graz s Putnikovim luksuznim avtokarom. Vožnja in vizum le Din 100.—. Tiskovna tožba. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne vršila kazenska razprava proti odgovornemu uredniku »Neodvisnosti« Stanku Hitiju, proti kateremu je ljubljanska Prosvetna zveza vložila tiskovno tožbo radi klevete in sicer radi članka »Dajte slovenskemu ljudstvu dostojen slovenski radio«. Stanko Hiti je bil obsojen na 10 dni zapora pogojno 3 leta in na 250 dinarjev globe, na 250 dinarjev materialne škode ter na objavo sodbe v »Neodvisnosti«. Senatu je predsedoval s.o. s. dr. Tromba k, prisednika sta bila s.«o.s. Kolšek in Lečnik, Prosvetno zvezo je zastopal odvetnik dr. SchaubacJ-h, obtoženega St. Hitija pa je branil odvetnik J el ene. Strshovalec Studencev v rokah pravice. Že delj časa je strašil po Studencih drzen in premeten vlomilec, ki je izbiral za torišče svojih nočnih obiskov predvsem studenške gostilne ter odnašal iz njih vse, kar mu je le prišlo pod roke. Vlome je izvršil tako spretno, da ni bilo za njim nobenega sledu, saj je imel za svoje nočne podvige specialno izdelan vitrah, s katerim je odpiral in zapira! vrata. Vlomil je v gostilno Spo-rej, nadalje v gostilno Kučer ter skušal vlomiti tudi v gostilno Omulec, odkoder so ga pa domači spodili. Vrli studenški orožniki so deli časa zasledovali 27 letnega ključavničarja Vernika Albina iz Studencev, ki je bil še pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje kaznilnice, kjer je odsedeval svojo dolgoletno kazen za izvršene grehe. A. V. ima na vesti tudi vlom v Zupančevo trafiko v Studencih na Aleksandrovi cesti in* se je po odpustu iz kaznilnice večkrat pobahal, češ da bo vse pobil, kar mu bo prišlo no roke. Ostal je torej tudi po prestani kazni nepoboljšljiv. Studenški orožniki so organizirali pohod na hišo, kjer se je mudil v noči od nedelje na ponedeljek in ga zvabili v sosednjo hišo, kjer so ga obkalili in ga ponovno aretirali. Drzne-ža, ki je medtem zopet v rokahpravice, sooddali mariborski mestni policiji, ki ga je po zaslišanju odpremila v tukajšnje sodne zapore. Radi neozdravljive bolezni v smrt. V Selnici ob Muri se je obesil v svojem stanovanju 42 letni tovarniški delavec Josip Harc. Zena, ki je prišla zvečer z dela domov, ga je našla mrtvega. Harc je že delj časa bolehal za tuberkulozo in je sedaj napravil konec svojemu bednemu življenju. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka v starosti 4 in 7 let. Aretirani pohotne/. Košaški orožniki so aretirali nekega 17 letnega brezposelnega delavca Ivana H. iz Košakov, ki je pred dnevi napadel na Kalvariji hčerko nekega tukajšnjega zdravnika .ter ji skušal napraviti silo. Omenjena hčerka se je namreč sprehajala z neko tovarišico po Kalvariji, pa je nenadoma planil iz gozda omenjeni Ivan H., jo vrgel na tla in ji skušal napraviti silo, kar/se mu pa ni posrečilo. ker se je dekle krepko branilo. Ivan H. je pri zaslišanju na policiji svoj greh priznal ter so ga oddali v zapore tukajšnjega sodišča. 1« dni Pariz, London. Putnik prireja c-J 16. do 29. oktobra interesantno potovanje na svetovno razstavo v Pariz s fakultativnim izlete v London. Pro-spek': in informacije, kakor prijave spre jema Putnik. Maribor. Celje. Ptuj. Lanskim abonentom hrani blagajna i njihove sedeže samo še do srede 22. trn. 'zvečer. V Mariboru, a^gK-; r*;rzrva» rc.y-,: m sveta Kako se znaio živali potuhniti in pretvarjati Uprava antvverpenskega živalskega vrta hoče po vzorcu neke podobne ameriške ustanove zgraditi poseben oddelek za pivali »varavke«, to je za bitja, ki od pretvarjanja, od tega, da glumijo neresnično stanje, živijo, ali pa se vsaj s tem prerivajo skozi življenje in na ta način kljubujejo nevarnostim. Prevara, ki že ■med ljudmi tako lepo cvete, ni v živalskem svetu nič manj pogosta. Med živalmi razlikujemo dve vrsti prevar. Nekatere živali se delajo, kakor da bi bile neznansko nevarne, kakor da bi imele strašno strupene zobe, s katerimi bi lahko vsakogar takoj usmrtile. V drugo vrsto pa spadajo živali, ki se v nevarnem položaju obnašajo tako, kakor da jih sploh ni tam. Naredijo se tako neznatne, da jih oko niti ne opazi. Ta prevara gre tako daleč, da premoti celo živali iste vrste. Neke žuželke, ki se na to umetnost posebno dobro razumejo, se znajo namreč tako sijajno potuhniti in prilagoditi okolici, da jih začne večkrat hrustati žuželka istega rodu, ki jih sma- tra za navaden list. V živalskem svetu pa imamo še drugih, veliko lepših in zanimivejših prevar. V Severni Ameriki živi kljukastonosa kača, ki postane kvečjemu meter dolga in je splošno zelo temne barve. Če to kačo prestrašimo, se napihne kakor kobra, razgrne neke vrste rebrn ščit, izbulji oči in odpre gobec na stežaj tako, da se človek nehote umakne, saj ni nobena kobra ob napadu strašnejša kakor ta kača. Vendar pa se te, na videz tako strašne kače, ni treba niti najmanj bati; >3 namreč brez strupenih žlez in je nedolžna kakor deževnik, če se je odločno totimo, se niti ne zrnisli, da bi ugriznila. V resni, neposredni nevarnosti se brani edinole na ta način, da se naredi hipoma mrtva. V Južni Ameriki pa živi strupena kača »1 a n c e de f e r« (v dobesednem prevodu bi ji pekli »Železna sulica«), ki ima tudi svojega dvojnika. Lažna »lance de fer« je po videzu prav taka kakor prava in se ravno tako vede, ven- dar pa ni strupena. Podobnost med njima je nenavadno velika in varljiva, zato nikakor ni priporočljivo govoriti in razlagati ljudem o tem, da je na kača strupena, druga pa čisto nedolžna in pohlevna. Marsikdo bi se lahko prevari! in bi to svojo zmoto plačal z življenjem. Avstralija ima zanimivo vrsto dinga (divjega psa). Če ga presenetimo, se naredi mrtvega; ne gane se, čeprav ga po mili volji premetavamo sem in tja. Listne žuželjke in one, ki živijo v bubju, so brez dvoma najboljše komedijantke živalskega sveta, takoj za njimi pa pridejo ribe, izmed katerih ga najbolj pihne riba »piščal-karica«. Kadar opazi, da se bliža kakšna velika, nevarna riba, se spusti v globino med šaš, kjer se postavi na glavo in migeta z repom v istem taktu kakor travne bilke okoli nje. Požrešen sovražnik je radi tega ni opazi in plava mimo. Tako in podobno se pretvarjajo razne živali, da si čim dalje ohranijo ljubo življenje. Pri stroju se ljudje ne postarajo prezgodaj V uredništvu nekega ameriškega lista so se hoteli prepričati, ali je res, da se pri strojih zaposleni ljudje prezgodaj postarajo in da so zato razmeroma kmalu izločeni iz gospodarske delavnosti. Novinarji so proučevali to vprašanje v velikih podjetjih družbe Ford Motor Com-pany in rezultati so bili nepričakovani. Izkazalo se je namreč, da je dobra tretjina Fordovih uslužbencev stara nad 40 let, skoraj ena tretjina pa nad 45 let. Eden izmed starejših delavcev je izjavil, da v Fordovih tvornicah radi zaposlujejo starejše ljudi, ker so zanesljivejši pri točni in standardni proizvodnji. Družba zaposluje 123.562 delavcev in nameščencev. Od teh je 47.156 nad 40 let starih, 28.576 je starih že nad 45 let, 6377 jih je doseglo že starost 55 let, 198 delavcev je pa starih celo že 70 let, a dva sta že starca, stara po 84 let. Mnogi so se v službi postarali, mnogo jih dela v tovarnah že nad 18 let. Tovarne ne sprejemajo samo mladih delavcev, temveč tudi starejše. Zadje mesece so sprejeli več delavcev, starih nad 50 let. Ta Fordova metoda, ki se ne osredotoča samo na mlade moči, je sicer osamljena, vendar pa izpodbija trditev, da se človek pri stroju prezgodaj obrabi. Zlato Zlato je v rudninah zemeljske skorje zelo razširjeno. V majhnih množinah ga najdemo skoro povsod. Nahaja se v obliki kakor prah majcenih listkov, vendar se ga iz rudnin ne splača pridobivati, če ga je premalo v eni toni rudnine. Pri nas se dobi kar v pesku Drave pa tudi Donave. Splača se pridobivati le tam, kjer se dobi za pridobljeno zlato več kot stane predelava rude. Zato mora imeti ruda 10 in več gramov zlata na 1 tono. Takih rud pa na svetu ni tako na pretek, najbolj je poznana Južna Afrika (Transval). 1 kilogram zlata stane 50 tisoč Din. Na vsem svetu so ga pridobili lansko leto kar 1,100.000 kg ali 110 vagonov po 10.000 kilogramov. Njegova vrednost bi bila 56 milijonov dinarjev. Največ so ga pridobili v Južni Afriki; 352.000 kilogramov, v Rusiji: 288.000 kilogramov, v Kanadi: 115.000 kg, v USA: 115.000 kg in v Avstraliji 36.000 kilogramov. Nekaj sto kilogramov so ga pridobili tudi pri nas V Srbiji. Množina pridobljenega zlata je zelo velika, vendar le majhna v primeri s spravljenimi zalogami. Te niso sicer točno znane; računajo, da je na svetu v zalogah do 40,000.000 kg zlata in tako je na leto pridobljena množina le ena štiri-desetinka spravljenih zalog. Zato se tudi ni bati, da bi mu cena kar propadla, ali pa da bi se to poznalo pri denarju, ki po večini temelji na zlati podlagi. Barva las odloča pri človekovi usodi! Neki angleški profesor trdi, da je po dolgem in težavnem raziskavanju končno vendarle ugotovil vezi, ki obstojajo med naravno barvo las ter telesnim in duševnim ustrojstvom posameznega človeka. Sporedno s tem iznaša omenjen: profesor tudi trditev, da je naravna barva las, to je barva, ki mu jo je človeku darovala narava; irs ne ona druga izumetničena, v tesni in neposredni vezi s posameznikovo usodo. Oni ljudje, ki jih je narava obdarovala z lasmi kostanjeve ali rdečkaste barve, so mnogo dovzetnejši za razne kožne bolezni, medtem ko se črnolasih slične bolezni takorekoč izogibljejo. Ugotovljeno je tudi, da lasje kostanjeve ali rdečkaste barve ne prenesejo močne svetlobe, medtem ko so črnolasi za isto zelo odporni. Rdečelaščeva koža je dovzetna za vsakovrstne spremembe in so vsi rdečelasci malodane brez izjeme pod- vrženi solnčarici, revmatizmu, živčnim boleznim in prehladu. V splošnem vz-;to, so črnolase: mnogo odpornejši napram raznim bolezenskim vplivom in napadom ir. imajo po večini lepe in zdrave zobe. Svetlolasi ljudje so srboriti in nagle jeze. Nanje uplivajo skrb; in tegobe z znatno večjim in trajnejšim učinkom, nego je to slučaj pri črnolascih. Ljudje svetlih las so mnogo dovzetnejši za ubojstva nego črnolase}, ki bodo povzročili zlo preje sa* memu sebi, nego komu drugemu. Vse navedbe tega angleškega profesorja se ujemajo s tozadevnimi statističnimi podatki, ki izkazujejo med samomorilci pre-vladajoči odstotek črnolascev. Koliko čevljev strgajo v posameznih državah Bi skoro ne verjeli, pa je vendairle res! Najboljše merilo življenjske stopnie v posameznih državah je letna poraba čevljev. Po posebni statistiki je dognano, da porabi n. pr. vsakih 100 prebivalcev v USA letno 326 parov čevljev, v Angliji jilj porabijo že samo 277. Ostale države s' sledijo po sledečem vrstnem redu: Anglija 277, Češkoslovaška in Belgija 200 Švical97, Nizozemska 190, Švedska 160, Nemčija 114, Italija 70, Španija 52, Poljska in Brazilija 45, Jugoslavija 28 in Japonska 14. Prava reč. Fantek pride na pošto in prosi, da bi mu menjali bankovec. — Poštar: »Ne morem menjati, Bankovec ni pravi.« — Fantek: »Prava reč, ko bi bil pravi, bi ga lahko povsod menjal.« Razno VSE SPECIJALITETE Rakušove pekarne (Robaus) dobite tudi v podružnici Gosposka ul. 13. trgovina Gert. V’ 5008 Sobo odda OPREMLJENO SOBO sončno, oddam takoi ali s 1. oktobrom. Stritarjeva 25. 5272 OPREMLJENO SOBO oddam. Klavniška 2-1, Melje. 5272 Stanovanje Oddam krasno SOBO IN KUHINJO Nasipna 58. 5279 STANOVANJE čisto, novo, soba in kuhinja, oddam. Pobrežje Šolska 4. 5282 Lokal IŠČEM DELAVNICO za mizarstvo, prostorno za Štiri delavce. Ponudfoe na mizarstvo, Gregorčičeva 8. 5277 Osilašuite v ..Večermku Službo dobi Sprejmem mladega močnega PEKARSKEGA UČENCA ki se je že kje učil ali pa mladega pomočnika. Tudi mladega hlapca sprejmem v službo-Pekarna Feiertag. Maribor, Betnavska cesta. 5281 POSTREŽNICO sprejmem. Vrazova ll-III, le* vo. 528° Pošteno, sprejme mlado DEKLE cvetličarna 5271 Wciler- ŠIVILJE za boljše moško perilo se sprejmejo. Z. Verdnik. Ruška cesta 2. 5273 Zahvala I Vsem, ki so nam ob težki in bridki izgubi nreljubljencga soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda MILOŠA SKAČEJA lesnega trgovca ‘zkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala darovalcem vencev, šopkov in cvetja. Posebno se pa zahvaljujemo gospodu primariju dr. Sternadu za požrtvovalno pomoč, častitim sestram, upravi bolnice Slovenj-jrradec za njih trud, častiti duhovščini in gospodu župniku Oblaku in starosti Sokola Belaju za prekrasna nagrobna govora, Sokolu Ruše, Limbuš in domačemu Sokolu, kakor gasilcem iz Sv. Lovrenca na Pohorju ter končno vsem, ki so od blizu in daleč prispeli, da sprejmejo blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala f Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 21. septembra 1937. Žalujoii ostali. Skrivnosti 26 »Kaj hočeš?« je vprašal Everard in jezno dvignil obrvi.« «iNikamor ne pojdete!« je napovedovalno dejal Leon. »Ali si domišljuješ, da me boš zadržal?« »Govoriti hočem z .vami.« »O, varuje se!« »Ne boj;.., se vas, Everard, vedite da se vas ne bojim! Vedite tudi, da mi gre za več kot za lastno življenje, da mi gre za čast, zato hočem ...« »Molči!« »Ne smem.« »No izzivaj me, mladenič, sicer...« »Nikdar ne pojdete odtod.« »Prav, tem slabše zate, če hočeš tako!« je vzkliknil Everard besno. Z enim skokom . - Je vrgel na mladeniča, ga podrl na tla in mu s svojo železno roko zaprl usta. V tem so trije možje potegnili izpod sukenj nože in čakali Everardovega znamenja, da planejo na svojo žrtev. VII. Z Bogom! Leon se je hotel vzravnati in se otresti močne roke, ki mu je pritiskala usta, toda Everard ga je s vojo krepko desnico trdno tiščal ob tla, z levico pa je zadrževal nože, ki so bili pripravljeni, da udarijo. »■Ne, še ne!« je dejal z usmiljenjem, ki ga njegovi tovariši niso bili vajeni, »če bo mladi mož žameten, mu bomo prizanesli. Toda molčati mora kakor riba... sicer...« Potem se je sklonil k Leonu. »Tole te je morda izmodrilo, mali,« je pristavil. »Ali mi sedaj obljubiš, da boš molčal?« Mladenič se je s skrajoim naporom izvil izpod roke, ki ga je držala, in kosi je za hip oprostil usta je zakričal. »Na pomoč! Na pomoč! Morilci!« Everard se je vzravnal in krepko zaklel. »Kaj stojite in čakate, strele?« se je obrnil h Golimi in Filipu. »Udarite, da bo molčal!« Storilci so priskočili K Leonu in Eve-rardov ukaz bi se gotovo izvrši], ako bi se ne odprla v tem trenutku vrata. Med •njimi se je prikazala Blanka. Vsi so obstali, kakor bi jih strela zadela. Everard je spustil svojo žrtev in trije razbojniki so se umaknili osramočeni in skrili nože: Blanka se je ustavila na pragu in zdelo se je, kakor da njeni pogledi vprašujejo. »Kaj je vendar? ... Kaj se godi tukaj«? Leon jo je opazoval in se vpraševal ali ni to prikazen iz onili prečudnih sanj, v katerih se nenavadna resničnost meša z nemogočo domišljijo. V njem se je borilo tisoč različnih čuv-stev. Kdo je ta mladenka? Odkod je prišla? Čigavo je to čudovito nežno bitje, na čigar čelu odseva tolika lepota, polna čistosti in nedolžnosti? Everard je povesil glavo in ni odgovoril na njena vprašanja. Tedaj se je njen vprašujoči pogled obrnil k njemu, Leon se ni mogel več zdržati; stopil ie k njej, jo nežno prijel za roko in hvaležno dejal: »'Bodite najsrečneje pozdravljeni!« »Zakaj?« je vprašala začudeno mladenka. »Rešili ste mi življenje.« .»Ali je bilo vaše življenje v nevarnosti?« je vprašala Blanka in vztrepetala. »O, saj mi ni za življenje! je odgovoril Lnon. Pa imam važno nalogo, ki jo moram izpolniti in radi nje se nočem umreti!« »Saj vas je moj oče branil, ali ne?« »Vaš oče?« • Ko se je Blanka obrnila k svojemu očetu, je ta skočil k mladeniču in ga zgrabil za roko. »Molči!« je dejal z ukazujočim in gl°' bokim glasom. »Ako zineš eno samo besedo ... te ubijem brez usmiljenja.« »Kdo je ta deklica?« »Moja hči.« »In ona ne ve ničesar?« »Ničesar, ničesar! Ali razumeš?« Leon je umolknil. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.