GLASILO = delavcev organizacije združenega dela = trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati clino 61001 ljubljena, parmova 33 — LJUBLJANA, NOVEMBER 1978 LETO XVII. ŠT. 78 29. nci&embet-pecilni k tepubiike Drugo zasedanje Avnoja v Jajcu leta 1943 je s svojimi zgodovinskimi sklepi utemeljilo Jugoslavijo, kot novo socialistično državo. AVNOJ je svoje zgodovinske sklepe sprejel, ko so v Evropi fašistične tolpe povzročale trpljenje in razdejanje, ko je bilo odpiranje tako imenovane druge fronte v Evropi samo želja, ko so enote Rdeče armade še krvavele na svojem ozemlju in ko je bilo do popolne osvoboditve naše domovine še leto in pol surovih borb in naporov ... cU&em cleLaaceni in cLeLaakam, kak&t tudi paMdunim pti^atei^etn, i&kcen& če6titam& k dnenu tepublike! KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE USPEŠNO ZAKLJUČIL DELO Predkongresna aktivnost sindikalnih organizacij je dobila priznanje na kongresu v Mariboru, ki je zaključil z delom dne 26. 10. 1978. Razprava o gradivih je obogatila dokumente. Po obsežnih pripravah je bila dosežena enotnost do vseh vprašanj, ki so bila v obravnavi. dosežen napredek v sleherni osnovni organizaciji. Vsaka se je vključila v priprave in tudi ocenila v kolikšni meri je izvajala na-lloge. Poudarek je bil na tistih vprašanjih, ki jih je bilo treba rešiti v posamezni sredini. V večji meri se je tako utrjevala tudi odgovornost. OSNOVNO ORGANIZACIJO MORAMO ŠE NAPREJ UTRJEVATI Vse dosedanje delo je pokazalo, da je uspešnost delovanja sindikalnih organizacij odvisna od dobre organiziranosti in aktivnosti v osnovni organizaciji. Zato je med nalogami prva — nadaljnje utrjevanje dela in aktivnosti v osnovni organizaciji. Če povzamemo oceno dela pri nas, ki je bila napravljena na 2. konferenci 10. oktobra 1G'78 ugotovimo, da je bil 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Na 9. kongresu je Vinko Hafner, predsednik republiške zveze sindikatov na kratko povzel vse naloge, ki so pred nami v nasled- njem obdobju. V kakšni meri bomo v posamezni sredini te uresničili bo odvisno od zavzetosti vseh članov in ne samo vodstev osnovnih organizacij. Akcija torej še ni zaključena. Na podlagi opravljene ocene dosedanjega dela smo sprejeli dopolnjen program. Ta vsebuje vse tiste naloge, za katere smo se že dogovorili in nove, ki naj prispevajo k večji uspešnosti gospodarjenja in poglabljanja samoupravnih odnosov. SPREJETE DOKUMENTE NAJ SPOZNA VSAK ČLAN SNIDIKATA Sprejeti dokumenti so osnova za naše delo v naslednjem obdobju, zato je nujno, da se vsi z njimi dodobra spoznamo. To seznanjanje mora biti organizirano in to skrb morajo prevzeti sindikalne organizacije. Sedaj smo tudi v pripravah na volitve vodstev' v organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ugotovljeno je, da se člani sindikatov premalo vključujejo v delo tam kjer živijo. Ker je v dokumentih govora tudi o tem moramo analizirati kakšne so razmere v posamezni organizaciji. Člani so dolžni prevzemati delo tudi na terenu. T. P. NAŠ DEVETMESEČNI OBRAČUN SKUPNI PRIKAZ DO DINOS Obračun ob tretjem tromesečju letošnjega leta smo zaključili z dobrimi rezultati. Letos se zaradi posebnega prizadevanja sicer običajni »dopustovski« izpad ni pojavil. Količinsko presegamo lanskoletne rezultate za 6 %>, za 1 c/o pa je presežen tudi plan. Celotni prihodek je za 16 °/o večji od lanskega in kar za 8 odstotkov večji od planiranega. Dohodek smo v delovni organizaciji presegli za 29 °/o na preteklo obračunsko obdobje in 13 °/o na planiranega. Zaradi znižanja davka na dohodek so se družbene obveznosti znižale za 8 odstotkov. Čisti dohodek se je po- večal za 28 odstotkov ali 18 odstotkov na planiranega. Sredstva za osebne dohodke so se zvišala za 24 odstotkov, skupna poraba za 8 odstotkov in sredstva za akumulacijo za 41 odstotkov. Povprečno število zaposlenih je bilo za 3 odstotke manjše kot leto poprej. Kazalci izkazovanja rezultatov dela delavcev in poslovanja celotne delovne organizacije kažejo zadovoljivo sliko in usklajenost. Dohodek na delavca je za 33 odstotkov večji kot v enakem obdobju leta 1977 in 19 odstotkov boljši kot je bil planiran. Dohodek je bil v primerjavi z uporabljenimi poslovnimi sredstvi za 29 odstotkov boljši. Čisti dohodek na delavca je bil za 32 odstotkov več- ji, akumulacija v primerjavi z dohodkom za 4 odstotke boljša, s čistim dohodkom za 5 odstotkov boljša in v primerjavi z uporabljenimi poslovnimi sredstvi za 35 odstotkov boljša kot preteklo leto. Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca so za 26 odstotkov večji ter čisti OD na delavcev za 28 °/o večji kot preteklo leto. Povprečni osebni dohodek bo v DO po izplačilu razlik 6.683,95 din, kar je v okviru povprečja trgovinskih organizacij v občini Ljubljana Bežigrad. Določila 140. člena zakona o združenem delu imamo usklajena, kar pomeni, da je naša delovna organizacija poslovala v redu. Spominska fotografija Dinosovih tekmovalcev na II. delavskih športnih igrah INOT 78 TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Realizacija v blagovnem prometu TOZD POS je v celokupnem devetmesečnem prometu tako količinsko kot vrednostno zelo dobra. Zlasti je bil odličen promet za poletne mesece, kjer v letošnjem letu ni bilo očitnega padca v realizaciji kot je bilo v prejšnjih poletnih obdobjih. V veliki meri lahko pripišemo poslovne uspehe vse bolj in bolj samoupravnemu dogovarjanju na sestankih strokovnega sveta, ki so v začetku vsakega meseca. Na teh sestankih so poslovodje seznanjeni z doseženimi rezultati prejšnjega meseca, s planom tekočega meseca in s trenutno problematiko naše predelovalne industrije, ki občasno ustavlja dobave ali zahteva pospešene dobave in podobno. Dogovarjamo se o akcijskih prijemih za pripravo in odpremo blaga z medsebojnim solidarnostnim sodelovanjem v pregledu strojnih zmogljivosti in priprave vložka sekundardnih surovin. Dogovor zajema tudi strojno opremo in transportna sredstva, ki so za naše boljše delo pri odkupu, skladiščenju in predelavi zelo pomembna in jim bomo morali tudi v bodoče posvečati še več pozornosti. Za nadaljnji porast zajemanja odpadkov in predelavo le-teh v sekundarne surovine bomo morali imeti usposobljena vsa transportna sredstva in predelovalne naprave, da bomo kos povečanim zahtevam naše industrije. Sredstva za OD so se povečala za 24 odstotkov, za skupno porabo za 7 odstotkov in sredstva za akumulacijo za 37 odstotkov. Obseg sredstev za OD pa ni mogel biti v celoti razdeljen na osebne dohodke, ker bi se porušilo razmerje kazalcev uspešnosti dela delavcev temeljne organizacije. Tako je čisti dohodek na delavca večji za 31 %, osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca pa za 25 odstotkov. Dohodek na delavca je večji za 23 odstotkov, akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi pa za 28 odstotkov. TOZD REGENERACIJA TEKSTILA V tretjem tromesečju so bili rezultati poslovanja zelo dobri in zato so se tudi povprečni rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih, v primerjavi s prvim polletjem 1978 dvignili. Količina prodaje je kljub nekaterim izpadom v poletni sezoni porasla. Porasel je tudi celotni prihodek glede na enako obdobje 1977 za 15 odstotkov, glede na plan pa za 7 odstotkov. Tudi razlika v ceni je porasla glede na enako lansko obdobje za 23 odstotkov in glede na plan za 13 odstotkov. Celotni prihodek ter razlika v ceni, ki vključujeta tudi proizvodne storitve kažeta dober rezultat, čemur je delno vzrok tudi minimalna neplačana realizacija. Zelo sta porasla dohodek in čisti dohodek še zlasti izraženo na delavca, kar kaže na veliko rast produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, kar je bilo v regeneraciji tekstila vedno problematično. Poleg same storilnosti delavcev pa seveda vplivajo na rezultate tudi drugi faktorji, ki nam krojijo določeno proizvodno problematiko. Tako nam gibanje nabavnih in prodajnih cen narekuje izločati nekatere odpadne materiale iz proizvodnje; na izločitev nekaterih drugih pa vpliva širša politika prodajnega tržišča. V veliki meri skrbimo, da izpadle materiale nadomestimo z drugimi, rentabil-nejšimi. V letošnjem letu nam je sprememba deviznega režima, pri uvozu krp povzročila izpad nabave okrog 25 ton, pri katerih imamo naj večjo razliko v ceni. To utegne negativno vplivati na rezultate poslovanja v četrtem tromesečju, kljub temu pa še vedno z optimizmom pričakujemo najmanj sedanjo rast. Iztržili smo osem diplom in pokal ENOMESEČNO TEKMOVANJE — IZRAZ SPREJEMANJA KONGRESNIH ZAKLJUČKOV Na seji konference osnovnih organizacij sindikata DO DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, ki je bila 10. oktobra 1978, je bil med drugimi sprejet tudi sklep o enomesečnem tekmovanju vseh naših poslovnih enot in skladišč. Tekmovanje zajema naslednji dve nalogi: 1. urejenost skladišč in urejenost transportnih poti, 2. urejenost okolice skladišča. Za organizacijo tekmovanja je konferenca imenovala komisijo v sestavi: Predsednik: Danilo JANČIČ — Ljubljana. Člani: Peter URŠIČ — Maribor, Miha SRAKAR — Ljubljana, Franc ZUPANC — KRANJ Slavko LUZAR — Novo mesto. Tekmovanje poteka od 2. do 30. novembra 1978, kot ena izmed akcij v okviru priprav na 9. kongres sindikatov Slovenije in 8. kongres sindikatov Jugoslavije ter kot izraz podpore im sprejemanja kongresnih zaključkov. Rezultati tekmovanja bodo objavljeni v naslednji — novoletni — številki našega glasila. PROBLEM KRP IN NUJNOST UVOZA V TOZD Regeneracija tekstila se pripravljamo na nov proizvodni program za tekstilni obrat Ljubljana, ki je povezan z izgradnjo novega skladišča. Realizacijo novega programa predvidevamo leta 80/81. Naša glavna dejavnost bo ostala do takrat oskrbovanje industrije s čistilnimi materiali in sortiranje industrijskih tekstilnih odpadkov, katere prodajamo na domače in tuje tržišče. Čistilne krpe nam predstavljajo v letnem planu velik del, približno 40 %> celoletnega prihodka, kar pa je le 13 °/o planirane količine, iz česar je razvidno, kako velik vpliv ima vsak izpad pri nabavi tega materiala. V letu 1977 smo v TO Ljubljana predelali približno 176 ton čistil- nih krp, od katerih smo nabavili iz uvoza ca. 82 ton ali 46,5%. V devetih mesecih letošnjega leta smo predali ca. 120 ton in planiramo do konca leta 170 ton krp. Z letošnjim letom je režim uvoza krp prešel iz prostega uvoza na režim uvoza po blagovnih konti-gentih, vsled česar smo že v začetku leta vložili pri Zvezni gospodarski zbornici prošnjo za odobritev blagovnega kontigenta za Igrišča v poreški Zeleni laguni uvoz ca. 70 ton materiala za krpe, ki pa ni bil odobren, tako kot tudi ne za ostale jugoslovanske uporabnike. Pred končno razdelitvijo kontigenta je bilo možno koristiti avans na uvoz preteklega leta in tako smo uvozili ca. 45 ton krp. Na domačem tržišču predvidevamo nabaviti do konca leta ca. 100 ton, kar da za letošnje leto skupaj zagotovljenih količin 145 ton. Vsled prepovedi uvoza je prišlo do izpada nabave ca. 25 ton krp. Tako se nam zaloga nepredelanih krp zaskrbljujoče manjša. Moramo se dodatno angažirati pri pridobivanju čistilnih materialov iz domačih virov. Že v letošnjem letu smo se povezali z RO RK, da bi njihovo akcijo usmerili tudi v pridobivanje materialov za predelavo v čistilne krpe. Toda akcija je še vedno potekala po ustaljeni metodi. Pridobili smo le ca. 13.000 kg tekstilnega blaga za krpe, kar predstavlja 13 %> celotne dosedaj predvidene količine. Poskušali smo tudi z manjšimi akcijami v nekaterih šolah, vendar tu nastopajo problemi higiene in pomanjkanje prostorov za zbiranje krp. Dosedanja organizacija zbiranja teh krp nam ne prinese zadostne količine iz domačih virov, istočasno tudi naš občan ni osveščen kaj predstavlja krpa, ki jo zavrže. Vse to nas sili v to, da pridobivamo krpe iz uvoza in s tem dosegamo planske cilje. Nadja GREGORČIČ IZ VELENJA IVAN KOLIČ, namestnik direktorja DO METIS REKA, ki je v imenu svoje delovne organizacije prevzel odgovornost za II. delavske športne igre INOT 78 v Poreču; ACA GALIC, direktor INOT BEOGRAD V okrilju katerega se odvijajo naša skupna športna srečanja; STANE MANCINI, vodja področja za poslovno organizacijo in računovodstvo v delovni skupnosti DO DINOS in vodja naših tekmovalcev na II. delavskih športnih igrth INOT 78 — V Velenju smo zaprosili na osnovi naše idejne skice Zavod za urbanizem, da izdela projektno dokumentacijo za zunanjo ureditev našega skladišča. Sedaj namreč daje naše skladišče znak neurejenosti napram okolici in že večkrat; smo bili opozorjeni, če tega ne uredimo, da nas bodo preselili na novo lokacijo, kjer pa bi bili vezani na večje transportne stroške ter brez možnosti priključitve na industrijski tir. Dopisujte v glasilo! Odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore na Parmovi 33 in preselitev v nove V mesecu juniju letos nas je obiskal pomočnik sekretarja republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Seznanil nas je z nič kaj razveseljivo novico, saj nam je prišel odpovedati najemno pogodbo za poslovne prostore naše delovne skupnosti v Ljubljani. Omenjeni sekretariat je namreč lastnik vseh prostorov na Parmovi 33. Pokazal nam je pismeno stališče koordinacijske komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da je potrebno izseliti vse organizacije združenega dela, ki zasedajo poslovne prostore upravnih zgradb republiških organov. Stališče je bilo utemeljeno z nujnost načrtne ureditve prostorske problematike upravnih organov v naslednjem letu. V daljšem razgovoru smo pomočnika republiškega sekretarja seznanili z našimi dosedanjimi napori, da pridemo v lastne prostore oziroma, da smo prav v letošnjem letu kupili lastne poslovne prostore, ki pa žal še niso vseljivi. Na tej podlagi smo dosegli sporazum, da bomo lahko zadnji, ki se bo moral izseliti iz Parmove 33. Na privolitev pomočnika sekretarja na takšen sporazum je vplivalo tudi to, da je naša delovna organizacija naj starejši najemnik njihovih prostorov in da smo redni plačniki najemnine. Dogovorili smo se, da je dokončni izselitveni rok 31. 3. 1980. Razgovori so pismeno potrjeni. Rok je pomaknjen v leto 1980, saj vemo, da so izvedbeni roki v gradbeništvu dokaj nerealni. Izvajalec gradbenih del Gradis je v zamudi za nekaj mesecev, čeprav bi moralo po pogodbi odbora končati svoje delo do 1. 4. 1979. Naši novi poslovni prostori, kjer bodo delali delavci, ki združujejo svoje delo v delovni skupnosti in delavci vodstva TOZD Priprava odpadnih surovin, bodo še vedno na območju SOB Ljubljana Bežigrad, v neposredni bližini nove Ekonomske fakultete in Centra za dežele v razvoju, oziroma v poslovni coni, ki se sedaj imenuje BS 101/2. Kakšen komentar naj damo v zvezi s tem dogodkom? Morda naslednji: Ljubo doma, kdor ga ima, ali — lahko tistim, ki imajo lastno streho nad glavo. Vladimir KRALJ SREDER STROKOVNI OGLED NAPRAVE ZA RECIKLIRANJE JEKLENIH ODPADKOV V FRANKFURTU Gospodarska zbornica Slovenije oz. njena komisija za zaščito okolja, inženiring Smelt Ljubljana in naša delovna organizacija, kot direktno zainteresirana in specializirana za recikliranje odpadnih surovin, so sporazumno organizirali ogled sodobnih naprav za recikliranje tipa šreder v Frankfurtu, v dneh od 4. do 6. 10. 1978. Ime šreder izhaja iz angleške besede »to shred" in pomeni trganje. Na omenjenem postrojenju se v glavnem opravlja recikliranje odsluženih avtomobilov, lahko pa se naprava uporablja tudi za odpadke bele tehnike, emajlirane pločevine in druge jeklene odpadke. Ogled je bil osnova priprav za odločitev o investiciji. Celotni elaborat bo opravil Smelt kot strokovna inženiring organizacija. VSE VEČJE KOLIČINE KJERKOLI ODVRŽENIH ODSLUŽENIH AVTOMOBILOV IN BELE TEHNIKE V SLOVENIJI IN IZ TEGA IZHAJAJOČE ONESNAŽEVANJE OKOLJA NA ENI STRANI TER POMANJKANJE KAKOVOSTNIH JEKLENIH ODPADKOV IN BARVNIH KOVIN NA DRUGI STRANI, SO SPODBUDILI SKUPNO MISEL ZA NAČRTNO REŠEVANJE TE PROBLEMATIKE V SR SLOVENIJI. Razgovore in študijski ogled smo opravili v mestu Frankfurt in okolici ter prišli do novih spoznanj v razvoju dejavnosti sekundarnih surovin. Kratek opis in pomembnejši zaključki študijskega potovanja so naslednji: — Firma Walter Trapp in firma Nagel iz Frankfurta imata v okviru dejavnosti — priprave in predelave odpadnih surovin — šreder naprave z 2000 I. din 50.000,00 na din 60.000,00 na din 50.000,000 din 50.000 00 6 let 10 let na 10 let na 10 let. PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVALNICO V NOVI GORICI V Ljubljani je bilo megleno, v Postojni pa nič več. Vipavska dolina se je kopala v soncu. V vinogradih ni 'bilo več obiralcev grozdja. V Novi Gorici ni bilo več »tepiha« zastav nad glavno ulico, ki je v dneh 10. kongresa slovenske mladine ustvarjal posebno svečano počutje. Takšna in drugačna zapažanja so me spremljala, ko sem se peljal na našo poslovalnico v Novi Gorici. Poslovodja Lucian Marussig me je pričakoval. Z njim je bila v pisarniških prostorih le še Ada Florjančič. Materialna knjigovod-kinja Marta Batežnik, Marussigo-va pomočnica, je bila na rednem letnem dopustu. Prav tako blagajničarka ,Pavla. Medtem, ko je Ada Florjančič pristavila kavico, sva šla s poslovodjem na dvorišče poslovalnice in si skupaj ogledala skladiščne prostore. Z delavci, skoraj samimi starimi znanci, sem se prisrčno pozdravil. Dva ste se v kratkih pozdravnih besedah spomnila tudi zadnjega srečanja našega celotnega kolektiva v Braslovčah, blizu Celja. Bilo je pred kakšnimi dvanajstimi leti. O pomenu takih srečanj sva se potem pogovarjala tudi z Marus- sigom. Ugotavljala sva, da se pripadnost podjetju ne gradi z delom (beri garanjem), niti ne z osebnimi dohodki (ker niso nikoli dovolj visoki). Najbrž pa se v precejšnji meri gradi z družabnim življenjem kolektiva, z dogajanji, ki delavcu omogočajo psihično in fizično sprostitev. Tudi to sva ugotavljala, da je pripadnost podjetju velika stvar. Kako velika in kako potrebna je, pa se izkaže, ko pride kolektiv v škripce, ko mora premagovati neobičajne težave za obstoj ali napredek. LUCIAN MARUSSIG — LUČO je poslovodja novogoriške poslovalnice in sicer od februarja meseca 1975. leta. Pred tem je bil štiri mesece potnik Jeklotehne, 12 let pa je delal v livarni Gostol. Tam Upravna zgradba poslovalnice v Novi Gorici LUCIAN MARUSSIG je bil referent nabave proizvodov 114. in 115. skupine. Leta 1957 je končal vajeniško dobo v trgovini z železnino. Leta 1960 se je vpisal v srednjo ekonomsko šolo. Da bi se lahko šolal je tedaj šel iz trgovske stroke, v kateri je deljen delovni čas, v industrijo, v Gostol. Tudi sedaj še študira, izredno, in sicer na višji organizacijski šoli v Kranju. Pred tem je študiral na višji ekonomski komercialni šoli v Novi Gorici, po prometni nesreči leta 1974 pa je ta študij opustil. Marussig je rojen v Firencah v Italiji. Oče, železničar, je Gorici-jan, mati Furlanka. Otroci v njihovi družini so se rojevali tam, kjer je oče trenutno služboval in stanoval. Znano pa je, da so Italijani železničarje pogosto premeščali iz kraja v kraj, po vsej Italiji. Leta 1940 se je Marussigova družina ponovno znašla v Girici. Tu so tudi preživeli obdobje naše narodnoosvobodilne vojne. Lucianu je bilo 6 let, ko je bilo konec II. svetovne vojne. V prijetnem razgovoru v njegovi pisarni mi je najprej na kratko predstavil novogoriško poslovalnico. Poslovalnica ima poleg skladišča v Novi Gorici (Solkanu) še skladišče v Tolminu in Ajdovščini, ki pa sta oba majhna. Večje in vrednejše količine odpadnega blaga iz tolminske in ajdovske industrije namreč vozijo direktno na skladišče v Novo Gorico. Tovariš Lu-čo je opozoril na problem večjega skladišča v Tolminu, ki je vse bolj potrebno zaradi hitro naraščajoče tolminske industrije. Tolminska občina pa že leta nazaj ne kaže pripravljenosti, da bi se to vprašanje rešilo. Po eni strani vse večje količine industrijskih odpadkov, po drugi pa vse manjše doseganje razlike v ceni, bo sčasoma zaradi visokih prevoznih stroškov na skladišče v Novo Gorico onemogočilo to prevažanje. Skladiščnik v Tolminu je Alojz Rutar, ki pa pretežno dela v Novi Gorici, kjer ima tudi funkcijo skladiščnika oziroma pomočnika vodje skladišč. V Ajdovščini delata dva delavca. Tam imajo tudi tako zelo staro litostrojsko stiskalnico, da je predstavljajo naknadno dogovorjeni oziroma popravljeni letni plan. Uresničevanja tega plana ne gre brez težav. Skrbi jih plan razlike v ceni, ne pa količinski in vrednostni. Katera vprašanja pa so vam oziroma vam še predstavljajo velik problem, sem vprašal, ko sem zvedel glavne podatke o poslovanju? Najprej naj spregovorim o problemu, ki je že rešen. Trdno upam, da je. To je bil problem moje vključitve v tukajšni kolektiv, ko sem prišel in postal poslovodja. Delovni staž tukajšnih delavcev je v povprečju gotovo nad 10 let, zato sem jim bil dolgo časa tuj. praktično kos le pločevinkam iz Fructala. V novogoriški poslovalnici je skupaj zaposlenih 23 delavcev. Štirje so v upravi: poslovodja, namestnik, materialni knjigovodja in blagajnik. Šoferje imajo štiri, strojnike pa tri. Mehanizacijo predstavljajo štirje kamioni, dve stiskalnici za pločevino, dva dvigala in nekaj stiskalnic za papir. Na osnovi 9-mesečnih rezultatov bodo letos, tako računajo, ustvarili okrog 23 milijonov din finančne realizacije, medtem ko so jo lani okrog 19 milijonov din. Fizične realizacije je bilo lani okrog 10.400 ton, letos pa jo bo za dobrih 10 odstotkov več. Te številke Niso me sprejeli za svojega, kot se reče. Počasi smo se privadili drug drugemu in sedaj že lahko rečem, da je ta problem rešen. Če ne bi bilo tako, potem se gotovo ne bi celoten kolektiv tako enotno lotil hitre odpreme blaga s skladišča na železnici, ki nam je bilo letos dokončno odvzeto. V 23 dneh smo ga počistili in odpre-mili okrog 500 ton razsutega blaga. Delali smo v sobotah in nedeljah in nikogar ni bilo treba priganjati. Tudi sam sem vzdržal ves čas z njimi. Sklepam, da so me tedaj sprejeli, ne toliko kot šefa, temveč bolj kot njim enakega. Še ne dolgo tega sem imel velike težave npr. z nadurami. Zdaj jih nimam več. Zaradi vsega tega zasluži kolektiv upravičeno pohvalo. Načniva zdaj drugo vprašanje. Konkurenca? Konkurenca ima tu precej manjšo odkupno enoto kot je naša poslovalnica, toda kljub temu grdo »rovari« s pomočjo Ljubljane, kamor spada. Poskuša nas izriniti, in to ji včasih tudi uspeva. Za odpadno blago ponuja višje odkupne cene. Ne moremo reči, da nas ogroža, toda njeno »rovarjenje« nas opozarja, da pri svojem delu stalno mislimo na to s kakšnimi ljudmi imamo opraviti. Naše morebitne dogovore izkoriščajo za to, da lahko nenadoma presekajo našo, že utečeno pot, potem pa se delajo nevedne. Nihče noče biti ničesar kriv. Ugotavljam, da je sodelovanje s konkurenco nemogoče. Obdelajva zdaj problem vašega skladišča. V Ljubljani, na upravi, so mi povedali, da ste letos zgubili skladiščni prostor ob železniških tirih in da iščete novo lokacijo, kamor bi preselili tudi sedež poslovalnice. Če v razmeroma kratkem času ne dobimo večjega skladiščnega prostora bo to pomenilo našo recesijo, upadanje naše učinkovitosti, našega gospodarjenja. Kolikor časa se bo le dalo, bomo to nevarnost preprečevali tako, da bomo blago takoj odpremljali naprej, da ne bo obležalo na skladišču niti (Nadaljevanje na str. 16) Ce trenutno ni drugega dela se »spravijo« nad papir, ki ga nikoli ne zmanjka. Od leve proti desni: Alojz Petrovčič, Alojz Rutar in Severin Mišigoj (Nadaljevanje s str. 15) en dan več, kot je potrebno za njegovo pripravo in odpremo. Zdaj smo že dva meseca v takem položaju in moramo reči, da ga uspešno obvladujemo. Takšen načrt dela pa se nam bo podrl kakor hitro bo prišlo do večjega dotoka blaga, kot je običajen, npr. ob rekonstrukciji ali i»genera.lni čistki« kakšne tovarne. Toda tudi vse večja industrijska proizvodnja na našem območju daje vse več odpadnega blaga. Če ne dobimo kmalu večjega skladišča bo tudi odvzem rednih količin blaga problem. Koliko kvadratnih metrov skladišča pa ste izgubili ob železnici? Po malem smo izgubljali to skladišče že pet let. Bilo je povsem ob državni meji in to je bil pravi vzrok za ukinitev. Letos smo morali dokončno oditi in zapustiti zadnjih 2000 m2. Zdaj imamo skladišče samo na dvorišču upravne zgradbe poslovalnice. Tu je 10-krat manj prostora, kot smo ga imeli ob železnici. Ali zdaj iščete nov skladiščni prostor za skladiščenje večjih količin odpadnega železa ali tudi za preselitev poslovalnice? Tudi za preselitev poslovalnice. V srednjeročnem programu tukajšnje občine je preselitev predvidena drugo leto. Tu, kjer smo sedaj, bo ostalo le priročno skladišče oziroma zbiralnica. In kje naj bi bili novi prostori proslovalnice? Kakih 11 km od tu in preko Šent-petra. To ni tako hudo, kot izgle-da na prvi pogled, kajti industrijska cona je pri Šempetru in do nje bi imeli enako daleč kot imamo sedaj. Projektanti podjetja Projekt Nova Gorica so tam našli tri variantne lokacije in kot najprimernejšo tretjo varianto. Ta varianta je mogoče res najprimernejša za tamkajšnjo krajevno skupnost, ne pa tudi za nas. Nam bi najbolj odgovarjala prva varianta. Zemljišče pa je povsod močvirno, edina prednost je, da je v bližini železnica. Najbolj zaskrbljujoče pri ponude-ni lokaciji je, da nam jo nudijo kot začasno rešitev. To pomeni, da se lahko zgodi, da se bomo morali še enkrat seliti, če bodo načrtovalci kasneje ugotovili, da nismo na pravem mestu. Načrt industrijske cone namreč še ni dokončno izdelan. Zamotan primer, ki daje vtis, da je naša 'dejavnost tudi za tamkajšno družbenopolitično skupnost nujno zlo. Toda dovolj o tem. Nadaljujeva s čim drugim. Na primer o toplih obrokih za delavce poslovalnice? To imamo zelo dobro urejeno. Imamo pogodbo z obratom druž- bene prehrane MEBLO. Hrano, ki je zelo okusna, nam vsak dan pripeljejo sem. Obrok je sestavljen iz treh, štirih jedi in je kot majhno kosilo. Plačujemo ekonomsko ceno in sicer 35 din za obrok. Iz regresa za prehrano delavcev pokrivamo 20 din, 15 din pa doplačujejo delavci sami. Imate kakšne izrazite stanovanjske probleme? Niti ne. En delavec je z družino stanoval v zelo neprimernem prostoru, vendar je prav sedaj dobil odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja za mlade delavce. V 7 letih bomo morali njegov problem dokončno rešiti. Kakšni odnosi vladajo v kolektivu? Delavci so složni, saj so vsi iz teh krajev, razen enega. Pripadnost podjetju je precejšna, to dokazujejo delovni rezultati. Upoštevati pa je potrebno, da imajo skoraj vsi več ali manj zemlje, ki jo obdelujejo in da jim je treba iti na roko, kadar je čas setve ali pospravljanja pridelkov. Moram priznati, da znajo vsako odsotnost pošteno nadoknaditi. Sicer se radi med seboj »ravsajo«, ko pa je treba prijeti za delo pa so tiho in delajo. Samoupravljanje? Nič takega, da bi se lahko hvalili. Delegat v delavskem svetu TOZD POS je Alojz Rutar, v DS delovne organizacije pa Marta Bitežnik. Imate partijsko organizacijo? Nimamo. Član ZK je samo Marta Bitežnik. Ocenite delo strokovnega sveta TOZD POS? Sestanki strokovnega sveta so koristni in zato potrebni. Včasih bi bilo dobro, da bi bili dvakrat na mesec. Na teh sestankih rešimo pretežni del komercialnih vprašanj in vprašanj strojne opreme. Včasih se zavlečejo brez potrebe, največkrat takrat, kadar ne dobimo pravočasno gradivo v roke. Če analiziram te sestanke dobim občutek, da še ni zaživela tozdovska dejavnost. Še vedno se poslovodje poslovalnic obnašamo kot mali direktorji, kar se nam tudi upravičeno očita. Preveč smo zaprti sami vase, preveč gledamo samo na koristi svoje poslovalnice. Strokovni svet je koristen tudi zato, ker razbija to mentaliteto. Tudi sam sem tu, na poslovalnici, uvedel podobne sestanke. Še besedo, dve o papirju, ki sem ga videl na skladišču. Papir nam predstavlja kakšnih 8 odstotkov celokupne tonaže. Veliko koristi od njega nimamo, ker je prevoz na skladišče drag. Papir zbiramo, sortiramo in stiskamo predvsem zato, ker tudi to spada v našo dejavnost. Bi hoteli še sami kaj dodati k tem vprašanjem? K vprašanjem ne, informiral pa bi vas rad tudi o tem, da imam kar precej opraviti z raznimi intervencijami o uvozu oziroma izvozu blaga, po naročilu iz Ljubljane. Tu na meji se rado kaj zatakne, potem pa je treba marsikaj postoriti na naši ali italijanski strani, da gre blago naprej. Zanimivo. Gotovo so vam v Ljubljani hvaležni za takšne usluge ... JOŽE ČERNE je vodja skladišča v Novi Gorici in sicer od 1. decembra 1877. leta. Pred tem je bil strojnik in rezilec. Pri Dinosu je že 16. leto. V tem času je pri podjetju napravil izpit za rezilca, za strojnika in za nakladalca s strojem MAC 10. Tovariš Černe je iz Grgarja, 5 km od Nove Gorice. Tam tudi živi. Kupil si je staro hišo in zdaj jo obnavlja. Pri Dinosu je leta 1974 dobil 3 stare milijone kredita. Tovariš Černe povejte v kakšnih odnosih živi tukajšnji kolektiv? V dobrih, zlasti v zadnjem času. Delamo sporazumno. Ko smo izgubili skladišče pri železnici smo se morali spoprijeti z novo nalogo. Vse kar pripeljemo sedaj sem, moramo kar se da hitro zopet odpeljati, ker bi sicer takoj založili celotno skladišče. Kot vidite je zdaj tu manj materiala, kot ga je bilo prej, ko smo imeli veliko prostora na razpolago. Če v kolektivu ne bi vladali dobri odnosi, tej nalogi ne bi bili kos. Je sedaj to dvorišče že takšno, kakor ste si ga zamislili? Še ne. Ne da se vse napraviti naenkrat. Ko bomo odpeljali še pro-krom bomo imeli tu razvrščene kontejnerske koše. Tamle bomo ogradili določen prostor z visoko žičnato ograjo, za odpadno plastiko. S tem bomo sprostili večje število kontejnerskih košev, ki jih rabimo za drugo presortirano blago. Tamle dva delavca že 14 dni razdirata elektromotorje. Za kakšnih 10 do 15 ton se jih je nabralo. Ste zadovoljni s prehrano? Odkar malico dobivamo iz Mebla, tega je že kakšni dve leti, sem zadovoljen. Imate kot vodja skladišča kakšne posebne želje? Imam. Rad bi dosegel, da bi se vendarle enkrat to dvorišče asfaltiralo. Kadar je dež je tu veliko blata. Zdaj, ko se je promet tu zelo povečal zaradi vzrokov o katerih ste že slišali, res ne bomo mogli več vzdržati brez asfalta. Si to želite kljub temu, da boste morali od tu proč? Ne verjamem, da se bomo kaj kmalu selili na novo lokacijo, sicer pa bo tudi potem tu naše priročno skladišče oziroma odkupno mesto. Ste sicer zadovoljni? Sem. Če bo šlo tako naprej, kot gre zdaj, bo vse v redu. JOŽE ČERNE Glasilo DINOS izdaja DO Dl NOS Ljubljana, Parmova 33, v 560 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk tiskarna Tone Tomšič Ljubljana. ANTON MAVRIČ je 12 let pri Dinosu. Prišel je kot šofer, sedaj pa je že drugo leto strojnik na dvigalu. Po potrebi je še vedno tudi šofer. Rojen je v Goriških Brdih, sedaj pa z družino stanuje v Novi Gorici. Ima dve hčerki; Ingrid hodi v peti razred, Mojca pa ne, ker ima šele 3 leta. Imate kakšno samoupravno funkcijo? Pri TOZD POS sem član delavske kontrole. Prejšnji mesec sem bil na sestanku v Ljubljani. Obravnavali smo pritožbe rezilcev, vendar nismo prišli do zaključkov. Se enkrat bomo razpravljali o tem. Ste zadovoljni s prehrano? Sem, samo malo predraga je. Včasih se mi zdi, da bi lahko za ta denar dobili kaj boljšega. ANTON MAVRIC Kje ste bili letos na dopustu? Na otoku ,Pagu. Imam svojo prikolico pa smo šli tja kampirati. Bilo je lepo. SEVERIN MISIGOJ SEVERIN MISIGOJ je pri našem podjetju že 30 let. Ves čas je, kot pravi sam, skladiščni delavec. Zdaj že 10 let sortira in stiska papir. Severin stanuje v upravni zgradbi poslovalnice in je zato tudi hišnik oziroma čuvaj skladišča. Tovariš Severin, kjer vse ima poslovalnica stiskalnice za papir? V Ajdovščini pri Fructalu, pri Cimosu v Šempetru in v Cementarni Anhovo. V Anhovo smo jo dali v najem. Z njo stiskajo nekakšno odpadno plastiko, ki jo potem vozijo na smetišče. Ste zadovoljni z delom in sploh? Sem, moram biti. Kam greste na dopust? Jaz nikamor, žena gre, v naše hišice v Savudriji. Jaz ostajam doma, ker moram čuvati skladišče. ADA FLORJANČIČ ADA FLORJANČIČ je že več kot 31 let pri Dinosu. Doma je iz Mosta na Soči, od koder se vsak dan, že nekaj let, vozi na delo v Novo Gorico. Tu je predvsem materialni knjigovodja, opravlja pa tudi druga dela, po dogovoru z Marto Bitežnik. Obe skupaj opravita vse kar je potrebno, vključno administrativno delo. Tovarišica Ada, kaj vse ste delali pri nas v teh 31. letih? Vseskozi pravzaprav pripadam skladišču v Mostu na Soči. V prvih letih službovanja smo imeli v raznih krajih zbiralnice, ki so bile odprte določene dneve v tednu. Na tako imenovane odkupne dneve sem hodila tja izplačevat ljudem vrednost prinešenega blaga. Delati sem hodila v Bovec, Kobarid, pa tudi v Idrijo in Ajdovščino. Takšnega dela pa je bilo vse manj in začela sem hoditi v Novo Gorico. Zdaj sem tu. Naj vas še vprašam za odnose v kolektivu? Ne vem, kaj bi rekla. Ni problemov, vsaj zdaj ne. Včasih pa mi je bilo hudo, da sem jokala. Mo- je delo gre že h kraju. Drugo leto se bom upokojila. Kar težko čakam na to, saj me zdravje že kar močno izdaja. Ali imate sedaj tudi kakšno funkcijo? Sem članica izvršnega odbora naše sindikalne podružnice. Vseskozi sem tudi blagajničarka sindikata. Nekajkrat sem vas videl na dopustu v Savudriji. Ali redno hodite tja na dopust? Trikrat sem bila v Savudriji, letos pa sem šla po liniji Zveze borcev NOV v Strunjan, v invalidsko zdravilišče. Koristilo mi je in rada bi šla še, pa je vedno zasedeno. Bi želela še sama kaj povedati? Rada bi se zahvalila Dinosu in celotnemu kolektivu za izredno hitro pomoč in razumevanje ob lanskem potresu, ki je prizadel tudi mene in tovariša Rutarja. Od podjetja sva takoj dobila vsak po eno prikolico, da smo lahko prebivali v njej, dokler nismo popravili hiše oziroma, dokler so se potresni ALOJZ RUTAR sunki ponavljali. Oba z Rutarjem se res iskreno zahvaljujeva. BOJAN SANABOR je pri Dinosu 3 leta in pol. Je šofer. Z družino živi v Ozeljanu. Ima sina Saša, ki ima pet let. Tovariš Bojan, vi ste predsednik osnovne sindikalne organizacije, ali ne? Da, dve leti. Imate kakšne sestanke? Imamo, izvršnega odbora. O čem ste npr. razpravljali na zadnjem sestanku Izvršnega odbora? O izpolnjevanju tromesečnega plana. BOJAN SANABOR Kakšno vozilo imate? TAM kontejner. Pravkar sem pripeljal papir iz emoninega marketa. Kakšno blago največkrat prevažate, kam oziroma od kod? Največ iz Iskre v Šempetru. Največ vozim na relaciji Tolmin in Ajdovščina. Kovine vozim iz našega skladišča v Mariborsko livarno, v celjsko cinkarno in v Mehanotehniko Izola. Vas vaš poklic veseli? Vsekakor. Prej sem bil pri Av-toprometu Nova Gorica. Bil sem šofer špediter. Kam greste na dopust? Letos nisem bil nikjer. Gradim hišo v Ozeljanu. Lani sem dobil IVICA MIKŠIC je dobil sodlidar. nostno stanovanje pri našem podjetju kredit in sicer 12 starih milijonov. Bi hoteli sami kaj povedati? Ne, ne morem se tako hitro zbrati. Nisem pričakoval, da bom in-tervjuvan. Stane KOMAN ČAST IN OBLAST DELA Tudi v sindikatih je potrebno zaostriti idejnopolitično diferenciacijo glede odnosa posameznikov do samoupravljanja in odločneje nastopati proti nosilcem tehnobi-rokratskih in drugih protisamou-pravnih teženj. Očitno je namreč, da se tiste družbene sestave, ki so dolgo upravljale v imenu delavcev, le s težavo privajajo na upravljanje delavcev samih. Zato si tudi uresničevanje revolucionarnega gesla »Delu čast in oblast« zamišljajo nekako takole: »Čast — to že to, oblast pa le počasi.« Kot da sta čast in oblast dela dve ločeni sestavini delavčevega družbenega položaja. SEZNAM NAŠIH UDELEŽENCEV NA DRUGIH DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH — INOT 78 Ženske: CAFUTA Zdenka streljanje JAMNIK Truda met krogle, pikado, kegljanje JANKOVIČ Nevenka plavanje, kegljanje JENKO Ana streljanje, kegljanje JERAJ Sonja tek na 600 m, kegljanje JOVlCEVIČ Lela kegljanje, pikado KURENT Rezika streljanje MEDEN Cveta kegljanje, sortiranje papirja MUSAR Andra plavanje, kegljanje RAHNE Sonja tek na 600 m, met krogle, kegljanje ROJSEK Ana kegljanje, pikado, sortiranje papirja Moški: BARLE Peter kegljanje, vlečenje vrvi BOTONIC Izet mali nogomet, vlečenje vrvi, met krogle BOTONlC Raif mali nogomet, vlečenje vrvi BRINAR Franc namizni tenis, met krogle, vlečenje vrvi, HERLE Bojan mali nogomet HOJDANIC Mustafa streljanje, mali nogomet IVANEK Anton mali nogomet KAR Janko streljanje KOMAC Ferdo streljanje, tek na 1000 m KUŠAR Ivan kegljanje KLANCISAR Franc met krogle LAH Milan mali nogomet, rokomet LEBER Anton namizni tenis, rokomet, mali nogomet LETIC Rifet šah, vlečenje vrvi LUZAR Slavko mali nogomet, tek na 1000 m NADAREVIC Nail šah, vlečenje vrvi PAJANClČ Drago mali nogomet PATERNOSTER Janez mali nogomet, rokomet RAKIPOV Džemal kegljanje, rokomet ROJŠEK Lado mali nogomet, rokomet SIMONIŠEK Sandi plavanje, rokomet, mali nogomet ŠMELCER Jože kegljanje ŠPELI C Mitja kegljanje SRAKAR Miha kegljanje, mali nogomet VERTELJ Milan plavanje, rokomet VIDMAR Bojan kegljanje VOJIN D j uro kegljanje, vlečenje vrvi ZORKO Zdravko šah, vlečenje vrvi ŽLOGAR Jože šah rokomet, tek na 1000 m »NIHČE NE POZNA BOLJE CENE MIRU OD TISTIH, KI SO OKUSILI VOJNE STRAHOTE« OSMI KONGRES ZB NOV JE BIL V BUDVI MED 17. IN 19. OKTOBROM 1978 (Iz govora predsednika ZZB NOV JUGOSLAVIJE, generala armade, Kosta Nadja) Jugoslavija daje že desetletja, z bogastvom različnih novih oblik izgradnje socialističnih odnosov na samoupravnih osnovah, izjemen prispevek k boju, da bi bilo človeštvo osvobojeno vseh vrst izkoriščanja. Stabilnost naše družbe in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije potrjuje tudi dejstvo, da ob vseh velikih pretresih svetovnih razmerij Jugoslavija doživlja izredno miren razvoj. IZ KRANJA — Končano je asfaltiranje skladišča v Kranju, kar bo nedvomno pripomoglo k boljšemu poslovanju. Prvotno makadamsko dvorišče je bilo vedno blatno in je močno oviralo notranji transport. Istočasno so se pričela tudi dela na ureditvi in asfaltiranju dovozne ceste Planika—Drulovka in po napredovanju del sklepamo, da bodo kmalu dokončana. IZ LJUBLJANE — V industrijski coni BP 8 Črnuče, kjer ima ljubljanska poslovalnica novo lokacijo, so dela v polnem zamahu. Zemljišče se namreč komunalno opremlja. Istočasno potekajo pogovori v naši OZD, kateri objekti naj bi bili na našem zemljišču in kakšni. Idejni projekt bomo izdelali sami in s tem prihranili precej finančnih sredstev. — Dela na gradnji Poslovnega centra BS 101/2 v Ljubljani, v katerem bodo tudi naši novi poslovni prostori, še vedno ne napredujejo zadovoljivo, tako da je rok končanja del neznan. Na zadnji, 7. seji gradbenega odbora investitorjev Poslovnega centra, je namreč predstavnik »Klima« Celje, ki izvaja centralno kurjavo izjavil, da je zaradi počasnosti izvajanja gradbenih del, katere izvaja GIP Gradis, onemogočeno izvajanje del na centralni kurjavi, ki bi v zimskem času omogočila finalna dela. Sklep na tej seji je bil, da Industrijski biro ponovno opomni GIP Gradis zaradi počasnega napredovanja del, kajti rok za dokončanje del je 1. 4. 1979. leta. Na tem sestanku je bilo tudi podano poročilo o predelnih stenah. Ing. Božič (odgovorni projektant) naj bi se posvetoval s požarnim inšpektorjem, kje je možna uporaba lesenih sten in če je sploh možna. Pri lesenih stenah namreč pride v poštev kombinacija pregraje-vanja prostorov z omarami, kar bi pri investiranju predelnih sten prineslo določen prihranek ter pridobitev na kvadraturi prostorov. Janez SRDIC Fotografija na naslovni strani: Delavca Ivan Konjedic in Ivan Madon iz Nove Gorice razbijata elektromotorje