štev.
Novo mento 1. decembra
XXII. letnik.
DOLENJSKE NOYICE
Izhajiiu 1. in 15. vaacc^ft meseca, Ceua jim je d poâtnino vied za. celo leio naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina Nciućiju, Bu^no in druge evrupske dH^ve zuaHa 2 K 50 h, za. Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino m oztiíinila
tiskarna J, Krajec nasi, v Novem niestu.
GOSPOl^RSTVO-
Vinarski shod v Ljubljani. V zvexi » vinuka razstavo ae je priredil v nedeljo 18. m. m. na starem «trclištu v Ijjubljani sliod vino-ffradnikov, jia katerem seje razpravljalo o raznili važuih vprasanjil), ki se tičejo iiovili viiioj^radov, vinske kup-ètje in streljanja proti toćl. Udeležba je bila dobra, vendar ne tolika, kakor bi se smelo pričakovati spričo važnosti na dnevnem redu stoječih vprašanj, Nasveto-vhIo in «kleniio se je marsikaj in je želeti, da bu ti sklepi tuiii dejansko izvedejo. Poročati liočemo o po-sameznili točkah na kratko in le v ktdikor se tičejo iiase Dolenjske.
1. Katere žlahtne trte naj se cepijo? '['o je bilo prvo vprašanje, o katerem se je govorilo in o katerem je poročal g, vodja Dolenc tako-le ; Za pridelovanje dobrega vina je treba ugodnega podnebja, dobřili trt, pravilne naprave vina in dobrega kletarstva. Glede na podnebje je razdeliti Dolenjsko v dva dela, namreč v vinorodne kraje tostran in onstran Gorjancev. Za kraje tostran Gorjancev ni priporočati do-mačib sort izvzemsi žametasto črnino. Vendar tudi beline ni opustiti. Za cepljenje se priporočajo posebno razni veltlinci, laski rizling, »panjoU in portiigalka. Pridelovanje črnine je brez pomena za Dolenjsko tostran Gorjancev. Belokranjska ima svoje domače sorte, ki naj se tndi naprej cepijo in poranožujejo. Izmed ostalih sort se posebno priporoča portiigalka, ki daje prav dobro in i;enjeno vino. Vinski nadzornik g. Skalický je poudarjal, da je laski rizling posebno za ugodnejše vinske lege dober in da portiigalke ni pomnoževati. Dolenjska naj prideluje bela vina. l'udi na Belokranjskem naj se zasaja portugalka le v okolici Drašič, kjer se je že udomačila. Vino iz portugalke se ne da starati.
2, Kako naj se povzdigne izvoz kranjskega vina? O tem vprašanju je govoril deželni vinarski komisar g. Gombač. Naglašal je, da bo treba spričo naraščajočega pridelka skrbeti tudi za izvoz vina v druge dežele, pred vsem na Koroško, Češko in v (Galicijo, kamor se je že prodalo nekaj vipavskega vina. Za Bedaj je vinska trgovina dobra in se vse laliko proda, ali v desetih letih bo drugače. Takrat bo toliko vina, če se vsi vinogradi obnovč, da ga bo treba izvažati. Za to moramo pa že sedaj skrbeti in potrebna pota pripravljati. Govornik je predlagal potem sledeče; 1-) Kmetijska drtiftba kranjska se naprosi, da ustanovi v ],<jubljani založno klet, kjer naj bi se vina starala
za napravo finih boteljskih vin in 2.) država in dežela se naprosita za podporo, rla se prirejajo vinski sejraovi na Kranjskem in Koroškem in da se udeležuje kranjska dežela 8 svojimi vini razstav na Češkem in v Galiciji. Oba predl<iga sta bila sprejeta z dostavkom, da se deluje tudi na to, da se kmalo sklene novi vinski zakon, ki ima preprečevati ponarejanje in pačenje vin.
3. Ali naj se gnoje vinogradi z umetnimi gnojili?
'Po vprašanje je obdeUval g. vinarski nadzitrnik Skalický, ki je poudarjal tiajprej potrebo izdatnega gnojenja po novih vinogradili. Opisal je potem vrednost posameznih gnojil. Ker hlevskega gnoja pogostoraa primanjkuje, nadomestiti ga je s kompostom in z umetnimi gnojili. Nazadnje je predlagal, da naj kmetijska družba v zvezi z društvom za varstvo avstrijskega vinarstva pospešuje napravo praktičnih gnojilnih poskusov, kakor se je godilo svoj čas na Tirolskem in naj skuša dohiti potrebna gnojila za take poskušnje brezplačno,
4. Ali naj se še strelja proti toči?
O tem streljanju je poročal g. komisar Gitmbač. Povedal je, da sta država in dežela ustavili prispevke za streljanje proti toČi. Razni inerodajni možje in tudi on so mnenja, da je boljše pustiti vse skupaj, kakor pa delati tako površno kakor se sedaj dela. Oglasili so se k tej točki razni govorniki, ki so bili vsi tega mnenja, da se streljanje proti toči (»pusti in da se napravi raje deželno zavarovalnico proti škodi, ki jo pro-vzročuje toča po vinogradih.
S tem je bil končan dnevni red in shod se je zaključil ob tričetrt na eno.	—r—
Vinska razstava v Ljubljani.
Nasa dežela je zopet enkrat pokazala, kako izvrstna vina rode naše vinske gorice. Pokazala je pa tudi, da smo v marsičem napredovali, odkar smo zaceli nasajati vinograde z boljšimi trtami. O tem se je lahko prepričal vsak, kdor je obiskal lepo razstavo kranjskih vin, katero je priredila kranjska kmetijska družba v dneh od 17. do 19, m. m, v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Razstava sama je napravila na vsakega obiskovalca najugodnejši vtis, ne le po svoji osnovi in priredbi, ampak prav posebno po kakovosti razstavljenih vin. Vina so bila izborna in prav tu se je lahko videlo, kako ugijdne so nase razmere za pridelovanje vina. Poleg unjlinejših in močnih vipavskih vin v botelkali so tekmovali pristni dolenjski cvički s svojim večno prijetnim okusom. Razstave so se udeležili vsi vinorodni kraji. Največ vina bo razstavili Vipavci; pa tudi Dolenjci so bili č&stno zasto-
pani, poaeboo iz krškega okraja. Naj tti navedemo iraenoma nase dolenjske vinogradoike in kraje, iz katerih 80 se poslala vina na razstavo.
Iz krškega okraja so razstavili : Anton grof liarbo, Lavoslav Bučar, Martin Colaric, Gustav Del Cott, Ivan Globočnik, Gombac in Pire, Ivo Gregorič, Dr. I. Hočevar, Turnska graščina (Lenarčič), Albina Schoner, Anton Ulm in Ema Wutscher.
Iz novomeškega okraja: Grraska sola, Državna vinska klet ^ Marija Kondlija iz Straže in Anton Urbančič iz Čateža.
Iz metliškega okraja: Franjo Gustin, Anton Uaj-mer in Fr. Skusek.
Iz litijskega okraja : Franc Miklavčič.
Razstavljena vina so bila večinoma iz let 1905 in 1904, g. dr. Hočevar iz Krškega je razstavil tudi starejša vina iz 1. 1894, 1895 in 1896. — liazstava se je slovesno otvorila v saboto 17. m. m. popoludne ob 5. v navzočnosti g. deželnega predsednika Schwarza in raznih drugih odličnih gostov. Otvoril jo je s primernim nagovorom g. deželni glavar O. pl. Detela kot predsednik kranjske kmetijske družbe.	—r—
O gnojenju vinogradov.
Z veseljem se zaaaja po Dolenjskem nove vinograde. Pri zasaditvi se trtam kolikor toliko pognoji, za poznejšo gnojitev se pa le malokdo zmeni. Sicer so pa vse nove zasaditve večinoma še tako mlade, da na zagnojitev istih misliti, ni še prav nujna stvar. Brez vsacega dvoma pričele bodo pa najstarejše zasaditve v kratkem slabotno rasčo, ter še slabotnejlo rodovitnost razodevati, ako tega že zdaj ne delajo, in lotiti se bo treba gnojltve. Da bi pa zadostovala gnojitev, kakoršna jc bila navadna pred nastopom trtne uŠi po še stiirih dolenjskiii vinogradih, nato ni niti misliti. Za gnojitev s takozvanim plaatjem ali s pualji se ameriška trta ne bo dosti zmenila, kajti ta izda za njo zlo toliko kakor nié, B plaetjem uvede se pa tudi prav lahko velikega škodljivca v vinograd, namreč bolezen, kateri pravimo korenična gniloba. Ta nastane vsled tega, ker se na v zemljo podkopaném, trohnečem plastji prične razvijati neka bela, nitkam podobna, jasno vidljiva glivi(;a (plesnobaj. To glivico ali to plesnobo imenujemo ko-renično nitno glivico. Kjer se ta glivica naseli pod zemljo na lesu, provzroča trohnenje in temu sledeče gnijenje istega. In to se zgodi na trtnih koreninali in na korenininem deblu, vsled česar pričnejo trte hirati in tudi vsibati. Za gnojitev s takozvano knalovno, to je v lužah jam, vinogradskih potov zdrobljeno ter z blatom pomešano koruzno slamo, se ameriške trte tudi ne bodo dosti zmenile ali kar nič. Isto velja tudi o v take jame napeljanih žitnih plevah. Vsa ta gnojila izdajo za ameriško trto, katera ima veliko močnejši razvite korenine, in katera je vsled tega tudi veliko bujnejse rašče memo naše domače trte, kaj malo, toliko da ne kar nič. Za gnojitev ameriških trt, na katere cepimo naše domače, treba ali hlevskega gnoja, ali dobrega, finega komposta, ali pa umetnih gnojil. Hlevski gnoj je seveda odločno najboljši, toda tega napravi se v najboljšem dolenjskem gospodarstvu komaj toliko, da zadostuje ravno za poljedelstvo. Za hlevskim gnojem ugaja trtam prav dobro kompost. Kompost mora biti pa tako napravljen, da res kaj izda. Z gnojnico,
straniščnim blatom, ali pa tudi z umetnimi gnojili mora biti tako zabeljen, da je popolnoma tako redilen kakor hlevski gnoj, ali pa le malo manj. Ako ni kompost tak, ako obstoji znabiti le iz zemlje in listja ali plevela, potem je on komaj toliko vreden kakor knalovna, in škoda je za delo, katero je potrebno, da se z njim gnoji. Kaj dobro ugaja trtam tudi gnojitev z umetnimi gnojili, ako se prava gnojila izbere, v pravi množini ter pravilno uporablja. Kako da gre g hlevskim gnojem trtam gnojiti, o tem se nočemo danes meniti, ker kakor že rečeno, pri nas napravlja se ga s prav redkimi izjemami komaj toliko, kolikor se ga za poljedelstvo potrebuje, in za vinogradstvo ga ne preostaja nič. iCako da naj se pa trtam s kompostom in umetnimi gnojili gnoji, o tem se hočemo pa zmeniti.
Kompost mora biti res dober, rastlinam redilen.-Tak kompost napravi se doma na ta način, da se vse mogoče, v to porabljive gospodarske odpadke, kakor: cestno blato, plevel, smeti, pepel, krompirjeveo, slabo listje itd. v bližini z gnojnično jamo previdenega gnojnišča na kup skupaj spravi. Kupec se potem vsaj dvakrat v letu v posameznih plasteh do tal prekoplje ali pre-lopati, in pri tem delu prav dobro polije, zabeli s straniščnim blatom in gnojnico. Tako se mora ravnati s kompostom dve leti, in zato je potrebno, vedno dva kupa napraviti, enega, kateri se šele skupaj spravlja — enoletni — in enega, katerega se le dvakrat v letu premeće ter zabeli, sicer pa na miru pusti, torej dvoletni. Tako napravljeni kompost zaleže trtam ravno tako, kakor hlevski gnoj, le to je težavno, speljavati ga v znabiti jako oddaljene in vrhu tega še prav strme vinograde, kar gre pač najboljše po zimi po snencii izpod rok. Sicer se pa napravlja tudi v vinogradih samili laliko prav dober kompost, in to hočemo danes posebno priporočati naŠim vinogradnikom. Ob času man-danja, ob času skrajŠavanja mladja pred trgatvijo, naj bi se razsekala vsa, tako zadubljena trtovna v vinogradu, ter na kupec spravila in tam pustila. Ob trgatvi naj bi se zmetale na tak kupec tudi vse tropine. Takoj po trgatvi gre pa takole postopati s tako trtovno in tropinami. Na ravnem prostoru napravi se iz trtovne in tropin kakih 15 do 20 cm debelo plast. To se pokrije z do 10 cm debelo plastjo zemlje, na katero se potrosi umetnih gnojil, t. j. Tomasove Žlindre in kajnita, alt kalijeve soli, en prst na debelo. Vrhu umetnih gnojil pride zopet trtovna, na to zemlja itd., dokler ni porabljen ves materijal. V drugetn letu se tak kompost že laliko porabi in je prav izdaten.	—1—
(Dalje priliiHityiC )
Politični pregled.
Volivna preosnova ima mnogo prijateljev, pa tudi jako veliko hudih sovražnikov. Najprej je pretil uničiti vse dosedanje delo predlog glede pluralne volivne pravice, t. j., da bi nekateri imeli po 1 glas, drugi pa po 2, kar smo že enkrat omenili in pojasnili na tem mestu. A enaka volivna pravica je prodrla ; zoper oni predlog je glasovalo 201 poslanec, za 143. V poslanski zbornici bode ta zakonski načrt v kratkem obdelan, potem pa ima priti pred gosposko zbornico. In tu čaka nov sovražnik : grofi in baroni, knezi in drugi taki plemenitasi in velmožje hočejo tu uvesti
pluralno voHvdo pravico, da bi tako ne izgubili pred-pravic, zdniženili » svojim stanom. A bržčas bo vsak trud zastonj Presvitli cesarje namreč pri vspre-jemu dclegacij v Budimpešti povdarjal tako odločno in jasno, da boče imeti novo volivno postavo v smislu poslanske zbornice, da se pač ne bodo upali ustavljati in se zameriti možje gosposke zbornice. V tem vprašanju se je cesar odločno postavil na stran ljudstva, kar kaže, da zna cesar modro uporabiti duh časa in ustreči njega težnjam. Zato je upanje, da bo se pred novim letom aplosna in enaka volivna pravica že pravomoćna in postavna. — Dr. Ferjančić je v pododseku s svojim „kancelparajçraiom^' imenitno pogorel. Zoper to so bili celo socijalui demokrati in poslanci BO se mu prav pošteno smejali v obraz. Tako je liberalna trojica : dr. Ferjančić-Plantan-dr. Tavčar izgubila pred celo zbornico zadnjo trobieo spoštovanja, le par ravno tako politično brczznačajnib in skrajno neumno zagrizenih nemskili liberalcev najnižje vrste najde nad ujimi svoje veselje, Kajpada: gliba vkup strilia ! — Pa ae nekaj. Narodao-napredna ali: v resnici liberalna stranka je imela svoj zaupni sbod 15. m. m. In tu 80 se možje z vso resnostjo izrekli v novem programu za splosno, enako, direktno in tajno volivno pravico ; šest dni pozneje pa eo oni trije imenitni velmožje liberalne stranke v državnem zboru glasovali zoper tako volivno pravico. To je pač za predpiist! Da ne rečemo kaj hujšega!
Nemški cesar se je pokazal zopet enkrat v pravi luči. — Pruski učitelji vtepajo (v pravem pomenu besede) poljskim učencem verouk v nemškem jeziku v — glavo ; veliko učiteljev je bilo kaznovanih, ker 80 s tepenjem pokvečili učence (tako „mila" je nemška kulturaj, zato pa starisi ne marajo svojih otrok pošiljati v šole, in sedaj stavka — paČ zanimivo — nad 50.000 poljskih otrok. Nadškof Stablewski se je hotel naravnost pismeno obrniti na cesarja s prošnjo, naj prepreči in prepove to kršenje naravnih Človeških pravic in teptanje zdrave pameti. A oholi nemški cesar niti ni hotel vsprejeti njegove prošnje! Nadškofa StablcAv-skija je to in druge Poljakom prizadete krivice tako bolelo, da je nagloma umrl za srčno kapjo. In z ljudmi, ki se ogrevajo za tacega cesarja (nasi vsenemci), se brati slov. liberalna trojica, samo da more sramotiti njim neljube domače poslance, kakor smo poročali zadnjič. — Poljaki pa ne bodo odnehali! Ravno ta grozna sila je vzbudila mogočno njih narodno zavest, tako da se bodo ustavljali z vsemi močmi in sredstvi.
lato opažamo tudi na Francoskem. Dokler je imela tam katoliška cerkev mir, se francoski katoličani niso dosti brigali drug za druzega. da, celo vedno so si bili v laseh. A sedaj, ko jim je vlada nastavila nož na vrat, 80 za čuda edini. Ne eden francoskih škofov 8e ni izneveril papeževim naredbam, le prav malo je takih duhovnikov in vernikov, vsi drugi pa so edini cied seboj, edini s sv. Očetom, tako da zna nastati na Francoskem prava domača vojska, ako bo vlada s silo hotela izvesti svoje cerkvi sovražne naredbe: Francozi hočejo svoje verske pravice braniti tudi s silo, ker v pravice vesti se ne sme nihče ntikati, tudi država ne, in je tak odpor popolnoma opravičen.
--^tge...
[
t Pesnik Sinutii (ïrej^^orcic.
1
Dne 24. novembra po 10. uri dopoldne je umrl v Gorici pesnik Simon Gregoriiè, najbol) pnljnbljeni plofenaki pesnik.
Postavimo mu tudi na tem meatn mal skromen spomenik.
Rodil se je rajoi Simon Gregorftiè dne 15. okt. 1844, dosegel je torej starost 62 let. Rojstna vas Vrsno, blizu Li-bušHja, leži v leppm planinskem a^etu ob breeu Soie pod visokim Krnom, SdI«! se je vseskozi v Gorici, koder je leta 1864. izvrstno prebil maturo. Stopil je potem v dabovsko semenišče ter bil 20. okt. 1867. posvečen v mašnika, sedem dni pozneje pa je pel novo malo v domači i.upni}i pri sv. Dabo na Libiišnijem. Oilal je potem še eno leto v semenišču. Najprej je služboval v Kobaridu, 1. 1873. je pnSel za kaplana v Ribenberg. Cez dobrih osem let pa mu je opešalo zdravje tako, da je stopil v začasni pokoj. Kmalu pa se mu je povrnilo ljubo zdravje vsaj toliko, da je prevzel lahko službo, vikarijat na Gradišču poleg GrtaČine. Od tu pa ae je pred par leti preselil v Gorico. Letos je še obiskal znance in prijatelje po Kranjskem in Goriškem, tadi doma je bil. Slutil je svoj bližnji konec. Hiral je in hiral, za zlatenico je prišla pljučnica, in ko je 17. m. m. pristopil k oltarju, da bi opravil preav. daritev, ga je med sv. opravilom zadela kap, da je
moral iti od oltar; žena; bil je zadn
a. In čez teden dni je prišla ponj bela e trenotke pri polni zavesti, krftevito je stisnil sv. razpelo in je pritisnil k ustnicam, potem pa izdihnil blago dušo. In položili so ga na mrtvaški oder, in izpolnilo se je nad njim, kar je peval o sebi:
„Pred tinhntn viilim nitko sobo, A v sobi bledo svefi »Titlobu; Mej iveiami pa »pavu niiii, Bled mož, ogrneti » plaSčem «rnini, Ki « trakom je naiit Brehriiim ; On tnino spi, ne t z dram no epi, atradiU g» je težka hoja Moia pa množica Ijndi Z mladiko uljkuro kropi Želei mu reinega pukuja."
(Oljki.)
Kraljevsko veličasten je bil pogreb v Gorici pa do rojstnega kraja, koder so ga položili — uko je sam hotel — k zadnjemu poćitku: ves tam ob dolgi poti bivajnčl alovenski narod je tekmoval, da izkaže velikemu ljubljenemu sinu avu-jemu zadnjo čast. Pa to ni bila mrzlu-uradna parada, am(ak prisrčno sočutna žalna slovesnost. In marsikateremu Slovencu in Slovenki širom domovine je porosilo oko, ko se je raznesel glas: „Gregorčič je umrl." —
Sedaj ga bodo slavili in poveličevali vse krii,em, pač ne se tako kakor je zaslutil skromni mož in Ijnbko prisrčni pesnik, ki je ravno radi te skromnosti in prisrčnosLi za časa zemskegfi življenja doživel mnogo mnogo britkih ur in strašnih prevar. Že njegova zunanjost ni bila vsiljiva, pač pa zelo pri-kupljiva. In zato ker se ni nikjer naprej pehal — Čeravno globoko in svetîvno izobraženo, ter jako bogat duh — zato tudi ni ničesar dosegel, po čemur sicer svet hrepeni. Pičla duhovska pokojnina — da bi umrl .je je bih) preveč, da bi bil živel, premalo — ga je silila k skromnemu nastopu in življenju, in da ga niso drugi velikoduiuo podpirali, bi b»^ mn bilo godilo slabo. Tudi neprevelike nagrade za njegova tiskana pesniška dela so mu le malo lajšale težo in skrb življenja. A to še ni bilo najhujše.
So ljudje na svetu, katerim je poaebna slaat, zlasti mehko-čutue ljudi nežnega srca kar se le da mnčiti. ^e to jim zamerijo, da imajo tako mehko, dobro srce, kakor da bi si Človek v tem ozirn mogel sam kaj prida pomagati. lu čim bolj jih kaka stvar boli, tembolj pritiskajo, Njih besede zavijdjo, jim podtikajo popolnoma drug, do cela nasproten pomen, podtikajo slabe namene, sploh: v njib očeh ne veljajo nič. In če se morebiti res kaj izpozabiš — kdo se še ni V pa ni treba kaj velicega, o ne, malenkost je dosti, potem ti tega ne bodo nikdar odpustili; zatrjuj svojo nedulžnost, opravičuj se, prosi usmiljenja, zastonj : izpostavijo te z^smehu, vržejo ven, povaljajo v blato. Pri Bogu je odpuščenje, pri mnogiii ljudeh — kristjanih — ga ni! Spokori se kakor hočeš, ne bodo ti verjeli. — Takim ljudem je zapadel tudi blagi Gregorčič. In tu
ga je ubilo kot pesnika, ubilo tudi kot človeka. Tretji zvezek njegovih poezij in	pać obćutuo zaostajata za pniiu iu
drugim zvfzkom. Bulest strtega, nepoznanega area prevladuje vse in jetulje oni Čudoviti topli žar, ki preveva prejšnje njegove pesmi; a vendar so tuili tu najti ěe mnogi pravi biseri slovanskega slovstva. Pesniku je to preziranje in preganjanje dflo hudo tako, d^ je pred časom sklenil sv'>je za nas narod tako pomenljivo in dobrodejno življenje. Sicer mu je dobro delo spIoSuo sočustvovanje po Slovenskem, a potrtega, ranjenega srca pesnika ui moglo ozdraviti.
Žalosti nas to, da so v resnici blagem« rajnemu podtikali slabe namene; pesnik paČ ni za to, da bi uíil dogmatike, marveč da bi z lepimi, vzvišenimi mislimi vedril in veselil in dvigal srca človeška; seveda, ko bi se kazala kaka dosledna trdovratnost — katere pa Gregorčič ni poznal — bi mu ne mogli slediti. Kivno tako pa odločno obsojamo ravnanje onih listov, ki vlačijo še mrtvega Gregorčiča v strankarski boj, da pri tej priliki delé brce ia klofute nasprotnikom. To ni ne lepo, ne častno.
Miljeni naš pevec je odpel labodjo pesem in molči, a živel ba v svojih delih in v hvaležnem spominu naroda, dokler bo narod živel. Tako bodi! Kot človeku pa mu daj Bog večni mir, po katerem je tuko hrepenel.
DomaČe vesti.
(Osebne vesti.) Poštna asistenta g. A. Kocmnr in g. L. Guzelj sta nrestavijena, in sicer prvi v Št. Peter na Krasu, drugi pa v Ljubljano.
(Občai zbor) „Narodne čitalnice v Novem mestu" se vrši dne 7. decembra 1906 ob 8, uri zvečer v društvenih prostorih. Vspored: Poročilo odljora, volitev preglednikov in novega odbora in razgovor o prenaredbi društvenih proHtorov.
(Katoliško društvo) rokodelskih pomočnikov v Novem mestu je napravilo zadnjo nedeljo prav lepo predstavo. R ikodelci so zapeli tri pesmi tako iino in precizno, da delajo čast g. učitelju Hladniku, ki jih je v primeroma kratkem času tako vrlo izvežbal. Igra „ri>kodelska družba" se je sploli dobro predstavljala; glavna oseba, mojster Jaka Lipovec (g. starosta Cigler) pa je igral naravnost mojstersko. Isti gospod je v kupletu „Postrešček" znal prej imenovani, sploh resni igri z izvrstnim predstavljanjem dodati salo v tako veliki meri, da smeha in ploska kar ni hotelo biti konec. Izborna je bila predstava ter je pač zaslužila, da bi jo bilo počastilo več občinstva. Zlasti smo pogrešali naše mojstre — razven enega ali dveh so se odlikovali vsi s tem, da jih ni bilo blizo 1 Sploh so naši mojstri čudaki. Vedno tožijo in zdihujejo, ko pa bi se imel kje pokazati obrtniški stan, takrat jib ni videti. Gospodje, kje se pa bolj skrbi za obrtnika-rok idelca, nego v obrazbi rokodelcev! Ne čudimo se, da se tu in tam čuje, da nazaduje pred 20. leti ustanovljeno katol. društvo rokodelskih pomočnikov: kakoršni mojstri, taki pomočnikil Pa tudi pri nas zadaje celo istinito ni — v Novem mestu so pomočniki bolji nego mojstri. Teh se vsaj nekaj zbira v društvu, ko so pa mojstri bele vrane. Pomočniki zdihujejo po mojstrih, a ti jih ne osrečijo s svojo navzočnostjo.
(Prememba posesti.) G. Maks Brunner v Novem mestu je prodal svoj restavrant g. J. Martinčičn iz Artič.
(Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca oktobra 1906 prometa 149 008 96 K, Vloiiiloje 114 strank 35,674 18 K, dvignilo 111 strank 22.472 54 K. Posojil je bilo danih 57. strankam 36 780 — K, a vrnilo 114 strank 12.103 16 K,
CNajvišje odlikovanje) in sicer driavno častno diplomo prejela je na nemško-češki razstavi v Reichenbergu Singer Ko,, delniška družba za šivalne stroje za v tej razstavi razstavljene original Singer Šivalne stroje in na njih izdelana vzorna dela ter umetno vezenje.
(Ljudska knjižnica v Kandiji) priredi, kakor običajno, Miklavžev večer v salonu g. Windišerja v Kandiji. — Stanši, kateri žele, da dobijo njih otroci iz rok Miklavža darilo, prosijo se taista poslati v zgoraj omenjeno gostilno. — Miklavž pride dne 5. decembra ob polu 8. uri zvečer.
(Tatovi perutnine.) V zadnjem času ae prav pregostu javljajo po Kandiji in okolici posebni prijatelji kokoši, petelinov Itd. Pri eoi hiši spi'aznilt so ti tički cel kurnik, prt drugih pa le deloma, kakoršna jim je menda ravno potreba. Ker te vrste pečenka ni ravno preslaba, s« bodo menda šb zglasili tam, kjer so še kaj pustili. — Priporočamo jih naj-topleje C. kr. Žandarmeriji, kakor tudi policiji, da doï»e za to delo še zasluženo plačilo.
Prizadeti posestniki kurnikoy v Kandiji.
(Nova knjiga,) Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilnopravdni red in sodni pravilnik z dne 1. avgust>a 1896 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi m razpisi civiln ipravdnegtt obsega ter odločbami najvišjega s )dišči, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih a^diščih, o odvet-niški tarifi in o sodmh pristojbinah Uredil dr. E. Volčič. Izdalo društvo „Pravnik". Obš.rno delo obsega XII - j- 909 strani in daje res vsestranska pojasuih o vsako-vr.'itnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismu imeli, brez dvoma bo mnogo koristita vs.ikemu, posebno p% občinskim, Šolskim in župnim uradom, posojiln cam in hranilnicam ter sploli javnim zavodom. Porabtia je vsakemu tem bolj, ker ima polne štiri pole stvarnega kazila po abccedneiu redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o katan žrfli pouka. Naročnikom se je knjiga začeta razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržaa cena v pUtno vezani knjigi 8 K. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Schwentnerja v Ljubljani in J, Krajeca nasi, v Novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah.
(Voditelj v srečno večnost,) Molitvenik. Spisal A. M., duhovnik ljubljanske škofije. To je nov, ličen molitvenik za preproste, kakor tudi za olikane kroge Kazdeljen je v dva dela: prvi del onsega v jedrnatih stavkih najvažnejše verske resn ce v obliki premišljevanj; drugi pa najpotrebnejše molitve. Kdor hoče priročno in elegantno lUiišno icnjÍ7.ico, naj si omisli ta hvalevredni molitvenik. Prodaja ga Katoliška Bukvama v Ljubljani, Cene molitveniku so v šegiinasto usnje z zlato obrezo in pregibljivimi platnicami: po 2-60 K, 3 K, 3 40 K, v isto usnje z zlato obrezo m vatiranimi platnicami pa po 2 65 K, 3, 3 50 K.
(K prihodnjim državnozborskim volitvam) je izdalo založništvo (j, Fieytaga na Dunaju zemljei^ide v barvo-tisku, ki predstavljajo volivne okraje posameznili avstrijskih dežel. Štev. 7 obsega Kranjsko, Goriško, Gradiško, Trst, Istro; štev, 2, átajersko in Koroško. Vsaka številka velja 50 vin., po pušti 55 vin. Priporočamo! Nt ogled so ti zemljevidi v oknu upravflištva „iSlovenca" in v okuu „Katuliške Bnkvarne" v Ljubljani, ki te barvotiske prodaja.
(xospodarske stvari.
—	(Naročila na modro galico) se sprejemajo isa novomeški okraj pri občinah zadnji čas do 31. decembra t, 1. Kmetijska podružnica bo oddajala galico le v celih vrečah po 50 kg in jo razdelila takoj na kolodvoru med naročnike.
—	(Kletarstvo.) Pri zadnji vinski razstavi v Ljubljani so vzbujala posebno vina iz državne vzorne kleti v Ru-dolfovem pozornost ne samo pri veščakih, ampak tudi pri občinstvu sploh, kar je že s tem najbolj dokaznno, da se je tu tekom 3 dni oddalo 2150 s kupoui plačanih po.skušenj, koliko pa poleg tega še ne plaSanih! In kaj )e pripomoglo temu vinu do tako fine kakovosti? Vsaj so bila tudi druga vina enake vrste iz teh krajev razstavljena in vendar le niso žela te pohvale V Edino pravilno kletarstvo! Na Kranjskem bi se lahko pridelala tako fina vina kakor drugod, samo na kletarstvu je ležeče, to je treba apopolniti. Žalibog je ravno kletarstvo večini vinogradnikov deveta briga. Najb<(ljši dokaz za to je gotovo sledeči. Pri isti državni kleti so se IStos razpisali zopet kletarski tečaji, da se nudi vinogradnikom prilika, priučiti se umnemu kletarstvu v teoriji in praksi. Razglas se je objavil v vseh vinorodnih občinah Kranjske in malone tndi v vseh slovenskih listih, in vspeh? Do določenega roka 25. novembra se je zglasilo le 7 udeležencev, od tega pa le 4 iz Kranjske! Potem pa naj pri nas gospodarsko napredujemo!
—	(Dolenjci na vinski razstavi v Ljubljani) BO Častno zastopali svoje interese. Posebno lepa je bila ude-
leiba iz krik« atrani. Primeroma Hlab» je biln udelei-ba iz iKivomeakegu okraja. Ce izvzumenio grnasko šolo in državno klet stH «e odeležilH razstav« le dva vinogradnika, ki jih spredaj orncni»mo, 1Íizstavljeni dolenjski cviiki »o se vae-akozi odlikovali in vapt-âno tekmovali s svojimi priznanimi vrlinami.
—	(Večdnevne poučne tečaje) je pripravljen« |)rire(liti kmetijska družba kranjska to zimo na raznih krajih. Ti tečaji trajajo po 4, 6 ali tndi več dni. Tiste podruiinice, zadruge, društva ali občine, ki želijo, da se v njih okolišu priredi tak kmetijski tečaj, naj izvolijo to prijaviti kmetijski drui-bi ter izreči željo, kateri teden bi jim bil najprikladnejsi, Ziii tak tečaj je dubiti pripraven^ prostor od 8. do 12. dopo-ludne in od 2. do fi. popoludiie. Š)iske sobe so za to najbolj priklttdne.
—	(Temiii hlevi,) kakor jih nahajamo po naših krajih, 80 neugodni za živino. Svetluba je živini ravno tako potrebna kakor človeku, ako naj ae živina dobro počuti in «godno razvija. To velja posebno za plemeno goved, za molzne krave in ZA mUido goved. Skrbimo teiiaj z* pttrebno svetlobo in napravljajmo okna, ki se dobro zapirajo. Vsak hlev bi moral biti saj tsko svetel, da se Isliko vidi v vsak kot in da se lilev lahko snaži.
~ (Moča v hlevu.) Nič ni bolj napačnega kikor če so hlevi mokri. Taki hlevi So najbolj nesnažni in najbolj mrzli po zimi. Hnzun tegii so pa tudi skrajno nezdravi. Hlev bodi fiuh. Zito pa ne puščajmo, da bi se moča nabirala pod živiuo. Skrl)iino, da se senliiica sproti odteka iz hleva tja, kamor Bpada, namreč v gnojuično jamo. Posebno po zimi je treba suhih hletov, da so dosti gorki. V mrzlem hlevu se tndi dosti krme pitrati za proizvajanje potrebne telesne toplote.
—	(Odbiranje kokoši za rejo.) Oez zimo je imeti le toliko k kosi, kolikor jih potrebujemo za nadaljno rejo. IJobre plemene kukifiíi naj »o lepe rasti, naj so zdrave in zlasti v zadnjem koncu dobro razvite, namreč globnkt^ga in ZH'kroženega Života Zdrava kokos je živih oČi, ima živordeč gifbeii iu ravno lak podbradek Za pleme so dve- in triletne kokifli najboljše. Take dajejo največ jajc in debelejša jajca, iz katerih se izležejo tudi močnejša piščeta.
—	(Zimska piča za kokoai.) Po mnogih naših kmetijah se daje kokošim samo žito za znbanje. Taka reja ni najboljša Kizen tega je tudi draga. Kakor uče izkniínje, se da z naiboljSim \spehoni jmkladati kokošim tudi mehka krma, kakor kuhan krompir, razni kuhinjski odpadki itd. Ce pokla-damo tako mehko krmo, jo je seveda z.ïbeliti z otrobi, da je dosti teiiiia. V naših razmerah se priporoča za krkoši dvakratno krmljenje in sicer zjutraj in popoludne, predno gredo spat. Zjutraj naj se pdklada mehka krma, recimo torej krompir, skuhan in zmečkan in pomešan s pšeničuimi otrobi ali zilrob-Ijenim ječmenom ali ajdo. Dobro je dodati tudi kaj malega soli. Pjpoludne naj se p)klada pa zobanje, kakor pšenico, ječmen, ajde, turiico ali oyes.
—	(Vrednost turšice za kokoši.) Turšica je za kokoši izvrstna p:ča zlssti po zimi, ker vpliva zaradi tolščobe, ki se nahaja v zrnju, prav ugodno na proizvajanje potrebne telesne toplote. Spomladi in čez poletje je pa turšica manj pripravna za nesne kokoši, ker vpliva v tem čaau bolj na tvorbo mesa, kakor na razvoj jajc.
Loterijske številke.
GRADEC, 17, novembra 34 28 71 77 53 TRST, 24, novembra fiO 82 87 89 31
^Jl^g na prodaj v Gotni vasi pri Novem mestu št 24. __Izve se pri Matija Bartoij ravno tam, (240)
Dražbeni oklic.
Ma/G 10
Lepa mesečna
Pi» iftlitevftn.iu Meatne lir mi i lnice v Novem ihmhi, zňgtíipiwie fo n lir .Tftktjtiii Schř(;uln odveto kn tam, bii dne 11. decembra 1906 dopoldne ob 10, url pri Npridai oenwnenieriem BucliSfn v tíiUi ÍL f! ilrs/lm nepreiióéijin vi. M. 'J30, 8S, 317 d, o. Diiliiivrli. vi, St. Ti iu 611 o. Ksudijn ubM.ijeiiib njei ilrn^nmi iis iicUiip k ojiel«» krite liliie ét, 1 v Žahji tshÍ ob državui testi (pMc. hL iiG vi, it. 7i! Kandijal iiti|iraviie 7,a. k n: m srn ko i^brt iiutciij lesene e slami) krite liiie v liahieiuTrhu tparc, it. 187 vi. it, 230 Daliiivrii) ku-Kolcem in sdiijAliom,
NeorRmiiaiiiam. ki jili je iri>itnti tia rlnizhi so ilulnJ^ene rređui>sti na nOH K 82 li, K! K 44 h. 330 K O.T f>, TtíM K M b in ViïA', K 70 li,
NajmanjSt pimndek riitiia 739 K 22 h, fii K 30 li, 220 K 02 ii, 6111 K. in 16,^)7 K HI) b, jiihI tem eiienktiiti se «ft iirudnje,
Hražbetie imituje, ki se ob Jeiitteiti odobr« iti lintine. ki se tiiejo iie-premiitiin zetnliišiio kniižtii izpisek, bipoteknriii irpifiek, iispifelc ii kattiitra. cenitvene Kapisnike itil,l smejo tisti, ki /e'e kti]Mti, preifleiiKti pri spodaj uKimiiienjenciii sodišiu » iibi it. 5 tued DpraTilnimi nmmi.
l'rttvice, katere bi ne pripniial^ flražbc, je okUsím jití eodniji uai-poiiieje v dražbetiem ohrokn pred začetkom dražbe, ker bi se »ic.er ne mofcie raKTeljavljati clede ueprepuiSnine same,
O iiadaljaili d<»f(i.dkih ilrs/ieueK* pofHopsnja se «bvestij'i osebe, katere imujo sedaj tia neiireroiiniiiali jn-avice ali bremena ali jiti »adube v teku dražbenega pustopauja, t^daj samo k nsb tkom pri sod'Br;ti kadar niti ne fltaiinjejo v nk^liiti ppmiaj oEiiainenjeneKa «iiiliiič» niti ue itiierinjeju tej v Hiidnetn krajn stAnuiin^eira pnobljiiieur« xa vtoiMip,
C. kr. okrajno sodliie Rudolfovo, odd. 11., dna n. oktuIjTA l',IO«i.
■ Išce se učenka
za manufakturno trgovino, ter mora biti slovenskega in nemškega jezika zmožna. Učenka naj bode od 14 do 16 let stara. 238-0-1)
Kje pove upravnistvo tega lista. | | | |
V graščini Srebrniče sprejme se takoj trezen, samski
2 dobrimi spričevali. — Jltsečna
S lu-aiio vred ne odda boljšemu ^^osnodii.
Natančneje pri npravništvu Dol. Novic.	(gae-o-E)
r
B kur
b.
P. n.
Slavnemu obćinstvu aljuđno naznanim, da sem kupil hišo od gospođa Makso Brunerja ter prevzel tudi
^ GOSTILNO, â^
katero otvorim v nedeljo 2. decembra.
Potradil se bom, poatreôi cenjenim gostom vedno z dobrim pristnim vinom, svežim pivom, kakor tudi
okusnimi jedili. —--- Sprejmem tndi opoluÓne
goste na hrano.---V zimskem iasu še posebno vabim gg. kegljalce na kegljanje v zakurjenih prostorih. (232) K mnoiiobrojneaiu obisfau cajaljadneje yabini epoStovanjem
Jožef Martinčič.
■«I
jI
Krasno sadno drevje
In sicer le jablane za Dolenjsko najboljših vrst ima na prodaj kmetijska šola na Grmu. Komad stane le 60 h, do<iim stants v vsaki trgovinski drevesnici jednako drevesc« 1 K 80 h do a K
Na prodaj je tudi prav lep, debel	(2iJ2-0-3j
Iirompir	v**^^ ^^ po 6 h kno.
Ravno tam se proda tndi
ss lepa plemena telica. =
ftpe, 1 pod in le- -
' / . Avpsta Kalcic seno vPTno ograjo (H V Rudoltovem h, št. 111
Novosti za Miklavža in božič.
Tiirillia Alfonz DBLilH, HudplfDBO
priporoča svojo, z najboljšim in vedno svf-žim špecerijskim blagom založeno trgovino
Za Miklavža in božično drevesce ima na
izlêro vsakovrstnih sladkornih izdelkov, kHkor: piškotov, fondantnih In čokoladnih bonbonov itd. Pisalno orodje in šolske potrebščine.	(23i-2-'2)
Posebno se se priporoča velika zaloga vsakovrstnih igrač, mićnih punéik, konjičkov, pajacov, železnic itd.
Nizke cene! "WtS W Dobro blago!
I	-1 m r -1


2 sobi, kuhinja In klet se odda s I januarjem, oziroma tudi popřeje (335-3-8) iV pri J. Košak-u v Novem mestu.
Zanesljiv
lilapea
h koiijoliL
dobi takoj stalno sluibo proti dobri plači pri gosp. Ivanu Petschauer-ju v Poljancah, p. Toplice. (239>
n iiočnílía in t
sprejme Josip Judnič, mizarski mojster v Stranski vasi pri Semiču.
nn
)i
(241-3 1>
i



Kkznanjftiti, da imam t mlagj vedno firišno In trptino Mago VBïke vtsto íí ^sfitite gospodo duhovnike.
<íř


Tndi s1*v. p. n. oMlnitva na-inanjitn, da imam v zalo([! vsako vrste modema štofo tor tudi iiepro-muiljiv Uroltiki lodoti la hnvoloka.
Tndi imitii narnjon« havoloko viiako velikonl.i !;a gospodo tu daiks pu n!/.kl colli.
Dijikta uitanr. »it)
J y
Ttjí
Jakob Mikolić,
krojaûkl majster, Now rneato, \>llk[ trs lit. II«
priporoťa se preč. dnlioTÍčini v izdelovanje viakomtne ubleke, poietao - talarje, površnike itd. -
po nftjoknsnejStm Id Bajiiovojiem kroj«. — Izdehijem vaako * to atioko
spadajoče delo natančno po meri.
Vriporočam se preć, dnhoviSini, da me blagovoli poĚaítiti s cenjenimi naročili, iHKotavljajać, da bodem vedno skrbel, da icTrmm VB&bo naroÊllo v najveijo ladovoljnoBt prečastitib naročnikov.
Slav. p. n, občinam priporočam svojo dobro nrejeno
krojaško delavnico,
T kateri del^o najboljSe delavske moči; zatorej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev narcčil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici nařčena obleka lepo prilega.

t I
m
jí '<!>	a
o	a
(S
-d ^	è
^ o	ïzi
rt m	.
O O	^
> O	o
>	M
fttí	S
« s	"
••H "	>-»
^li	s
M	os
tv o	rt
-g
fA
vt I
g I
04 >
GoHtilna Ferlić, Gliivni trg.
Zjatectz	fe
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
031-0-11)
1
0. SEYOL
l_ izvršujejo.
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.

Najvišje
odlikovanje!
Ustanovljeno 18S2.
WEISS
mojster. — Rudolfovo
ANTON
krojaški
Rudolfovo —
Priporoma ue za napravo civilnih in vojaâkih, kukor tudi (luliovskih, veteranskih in gozdarskih unifurm. Specijaliteta T športnih ia lovskih kogtomih po primernu nizkih cenah. — — — — _	(230-18-2)
Bani o, amii&ti tndi skusiti se mor»
Steckenpferd lilijno mlečnato milo
v
Bergrnann A Co., Draždane In DeÈin ob Labi prej Berg'iuannuvo IJlijuo mlei;. mila iznnnilia iihri-bovcai la (losegc) nežne polti io odstraniier peg. ProdtijfL kutiiail it 80 viu. v Novem mestu; lek. Slft-dovit, trgovini Oblak it) Kastelic, brivec Svetec.
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega. Črnega in rudečega starega in novega vina. domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(83-16-15)	vinogradnik in trgovec iVudnjaij DiKnnuo-Istra)
ŽENSKE LASE.
zineSnne in rfzsne kupujem in plaćam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave Irancoske parfume, čelke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiicuje prhut.
Spilitoïaiijem «e (iripuroinm Ivan SvetCC,
brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne lilio.)
V najem se dá
vila MEDVED i
iggr	ITovo mesto.
Natančneje pri gt>9p. ANTON MEDVKU-u v Novem mestu.
-—- Hiša na prodaj —
z vsem giispodarskim poslopjem, 'i lepim sadnim vrtom, njivo in travnikom, leíeĎa tik župne cerkve, ^Natančneje pri posest-nÍGÍ Veronika Bohte ali pa pri gosp. Žagarju v Stopičah pri Novem iiiesiu.	(S;íí3-3-3)
Voínja
dni 6 dni ^iiVf^-'F^l'Hswiwte^^fnosW ~ znajnovejšimi letalSOSir Dfiigrajenimi vel i (\_a nalomi pemitg
"tiBttfrdoMdai ïiliHi pafni^^i ti-UBODloinmi
I^asnila dajezastopni)^ fnQCUn.ÍQ ly^bljana j^^iod^raHc-uiicelv.M
•'Odhod ri jmbljane itilti	v ted^u.
	fh	3
■is	'rt	n
■v	U	E
# (ti	a ti	e a> j-
01		z
a rsi		>
	-r*	
(0 o.	>	ia <0 c
v	o	u
		uj i
ni	>	
	(s	-i
>	1	'e
		to

LEPO POSESTVO
nahajajoče se v vasi Svrževo. fara Št. iani, ohstfječe iz zidane hiše, hleva, štirih hramov, njiv, travnikov, neb delov gozda B - 9 johuv in dveh vinogradov je na prodaj, — Celu poafStv<i je v prav dobrem stanu, — Natančneje pddatko daje Janez BREKAN. posestnik v Šmarjeti h. sL 18. pri Rud<ilfuvem.	(i!35-3-l>
pudpibani fikv. obëintttvu nljndnu uaenanja, da je prifel v go«p.
Foršckovi liisi polog mostu trgovino
z vsakovrslno lelonjavo, poljikltni pridelki in juinlm sadjem. imenovano blaf^o ima vedno sveže v kaluf;). cene primerno nizke. pdstrežba točna. r obilnemu obisku ae cenjenim odjemalitmii uajuljudoeje {)tí{ioru£a
giíOĚtovaniem	, ,, ,
(829-3-2)	Karl Vovk.
(1-21-23)
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SINGER-jevi Šivalni stroji
Singer Co. del. družba šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
214.
DOLENJSKE NOVICE.
a
(U
Kt o N O
Ph
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
Severonemškega Lloyda''
BREMENA
iz
Y
NEW-YORK
a cesarskimi bmiparniki : Kaiser Wilheirti II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dní.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedentiga parobrodnega diuštva kakor tudi iHtki* za vse proge aratriskih Železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
Sdvai^á lavěar «jHç v Kolodvorskih ulicah št.
nasproti občezoane gostilne „Pri starem Tišlerju".	(BS-ai-ao)
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa, fiotovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reel na in solidna. — Potnikom, namenjenim v zapadne drŽave, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Wascbington, nudi naáe društvo poaebno ugodno izvanredno ceno Ćfz Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore tn na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
FAFF
v e
(J I
Ljubljana, rotovški trg 9.--
Sfvaiei s
BO najbolji za družinske potrebe, kakor: Šivanje, vezenje in krpar^je, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči, (Kugeiiager!)
Glavni zastopnik;
Franc THchiiikcl,
- Kočevje, v gradu.
Proíla jíl snireciiiegîi lesa
v zelo zni/iuiih cenah.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu.
Ve6ja oddaja lesa se preakrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. ^ m ^ m m m liifj-ïi-G Posebno znižane cene so za: hmelne late in Spiravce,
Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdega meter K 2 60, mehkega po K ii'80, Žaganje 100 kg pn 40 vin. Dobiva se izključno
le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz Ruperćvrha po K 5 ^0 meter, drva meter po K 6 80.
M Zlato in srebro a
stara od 14-—16 let in
kupuje po najvišjih cenali	(207-6-6)
AOJZIJ RAJEC, urar v Rudolfovem, Glavni trg 85.'(Kranjsko.)
'. '. dobro izurjen pomočnih . '. *
za gospodarske vozove ae takoj sprejmejo pri Antonu SEDLAR-ju, kolarskemu mojstru v Kandiji. {2i6-r.-4)
^"'''''Tovarna strojev in železolivania f
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-btratnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnlh kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna Izdelava sesalk. vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobll, vrtalnih strojev In strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec.	Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznaryi.
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: J, IZOmatlČ, Duna|ska cesta Stev. 31.
Oii(toT(.nu nre-lnik Fr. Sal. Witil.

IxdftjAtelj in laloinik Urbnn Horvat.
Tifilt J. KrtiBC. naïk