Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec * četrtek • 6. april 2000 štev. 14 (3060) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra Obetaven začetek tedna koroških Slovencev DEŽELA KOROŠKA (BIRO ZA NARODNO SKUPNOST) V SODELOVANJU Z URADOM ZA KULTURO MESTA ŠMOHOR, SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN KRŠČANSKO KULTURNO ZVEZO PRIREJA Kulturni teden koroških Slovencev Šmohor/Hermagor 2000 Torek, 11. aprila 2000, ob 10. uri: musical »Konferenca živali« (Erich Kästner), ob 19.30 v srednji dvorani mestne hiše: literarni večer, bereta Florijan Lipuš in Engelbert Obernosterer Torek, 11. aprila 2000, ob 19.30: Literarmo branje, Florjan Lipuš in Engelbert Obernosterer v srednji dvorani mestne hiše Sobota, 15. aprila 2000, ob 19. uri, v farni cerkvi: kantata psalmov »Žena in mati« (Alojz Rebula, Jože Ropitz) Petek, 5. maja 2000, ob 19. uri, v Heimatmuseum Mčderndorf/ Modrinja vas: odprtje razstave »Noša in oblačilna kultura pri Zilji«, Narodopisni inštitut Urban Jarnik in KKZ; o ledinskih imenih predava Franz Wiegele; glasbeni okvir družina Zwitter iz Zahomca Bolje rečeno: tokrat »dnevi koroških Slovencev« (prireditve so razvrščene do 5. maja). Prireditve, ki jih vsako leto organizira deželna vlada s pomočjo svojega biroja za narodno skupnost ter ob krepki podpori obeh osrednjih kulturnih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, se bodo odvijale letos v Šmohorju pri Zilji. Začetek v nedeljo, 2. aprila, je bil obetaven, saj je mesto oziroma prebivalstvo resnično pokazalo zanimanje in dvorana je bila nabito polna - ne samo s Slovenci z južne Koroške. In to je pravzaprav namen teh prireditev - približati soseda sosedu, spoznavati kulturno delovanje na drugem koncu dežele in s tem odpravljati in preprečevati predsodke. Večer sta s pesmijo začela moški pevski zbor »Heimat« iz Dol in Brda ter mešani pevski zbor »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Z besedo pa sta to opravila ddr. Karl Anderwald, vodja urada deželne vlade, ter v obeh deželnih jezikih dr. Marija Novak-Trampusch, vodja omenjenega biroja. Dr. Anderwald je svojemu nagovoru pridal nekaj stavkov v slovenščini, rekoč »kot poklon slovenski narodni skupnosti«, kar je vsekakor simpatična gesta. Koncert obeh zborov je navdušil; »Danica«, ker je spet dokazala, da sodi v vrh kulture zborovskega petja na Koroškem, Ziljam pa s svojo neposrednostjo in i * 6'. SPD »VALENTIN POLANŠEK« vabi na MONODRAMO Lep pozdrav, Štefka! Igra: Dunja Wutte Režija: Marijan Hinteregger sobota, 15.4.2000* 20h PRI KOVAČU NA OBIRSKEM PRODUCENT: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU doslednim dvojezičnim petjem starih ziljskih pesmi. Skozi program je v obeh jezikih vodila Mira Grötschnig-Einspieler, ki je mdr. citirala Ericha Frieda: bodočnost ni v tem, da se vanjo veruje, temveč da se jo pripravlja. Med posameznimi pesmimi pa so se zvrstili govorniki in pozdravi častnih gostov: zvezni minister za pravosodje Dieter Böhmdorfer, deželni glavar Haider s soprogo, generalni konzul R Slovenije Jože Jeraj s soprogo, konzul Boris Jelovšek, predsednik sodišča Horst Prade in vrsta državnih in deželnih poslancev ter zastopnikov slovenskih društev in organizacij. (Nadaljevanje na 5. strani) KRŠKO JE je varna Jedrska elektrarna Krško, oddaljena kakih sto kilometrov zračne linije od Celovca, je po mnenju koroških in štajerskih strokovnjakov ena najbolj varnih na svetu. Do tega zaključka so prišli potem, ko so na povabilo uradnih oblasti v Sloveniji in po nalogu obeh avstrijskih Mešani pevski zbor »Danica« iz Šentprimoža pod vodstvom mag. Stanka Polzerja je občinstvu v Šmohorju pri Zilji prinesel pesmi v pozdrav ob odprtju Tedna koroških Slovencev. PREBLISK Tako je neka znanka poimenovala in s tem povzela vsebino govorov deželnega glavarja in pravosodnega ministra, ki sta hvalila sožitje in položaj manjšine, ki da je zgled za celo Evropo in sploh živimo tu tako, kakor bi tam zunaj meja morali vsi živeti. Ob tem je marsikoga, vsaj med Slovenci in Slovenkami, »zašraufalo« v želodcu. Ob razburjanjih z EU je manjšina kaj priročna stvar, da se je poslužiš in se z njo hvališ. Saj res, vrtce imamo (sami smo si jih postavili), pa gimnazijo imamo (največji »gift«), pa trgovsko akademijo (ki jo je gospod Haider nekoč skušal preprečiti), pa javno dvojezično ljudsko šolo (isto), pa kulturne ustanove (ki jim je Hai- der že začel krajšati še tiste borne »ficenge«, ki so jih doslej dobile), pa radio (ki mu/ jima je nova vlada že krepko priškrnila dotacije). Šolstvo pa - ojej, nobena spremeba doslej se še ni zgodila brez nemškonacionalnih zlih duhov in tu imamo več Ura pravljic kot slabe izkušnje. Haider obljublja zboljšanje, ponudbo še več jezikov na šolah. (Morda se bodo raje oprijeli italijanščine in angleščine kot pa slovenščine?). Allein mir fehlt der Glaube! je vzkliknil veliki - germanski -pesnik Goethe. In jaz z njim. S. W. MUSILOV INŠTITUT, MESTO CELOVEC IN MESTO BELJAK vabijo na Simpozij z Gustavom Janušem v četrtek, 6. aprila 2000, ob 16., 18. in 20 uri (branje) v Celovcu v Musilovi hiši v petek, 7. aprila 2000, ob 16.18. in 20 uri (branje) v Beljaku v Parkhotelu, konferenčna dvorana V obeh dnevih referirajo Bernhard Fetz, Marko Košan, Erih Prunč, Arnold Stadler, Denis Poniž, Klaus Kitzmüller, Th. Zaunschirm, Fabjan Hafner in Klaus Amann. dežel pretipali vse obisti te elektrarne, ki vedno znova buri duhove v Avstriji. Za Avstrijo je ta izvid »presenetljiv«, čeprav v Sloveniji že dolga leta to verodostojno zatrjujejo. Štajerski strokovnjak za varstvo pred žarčenjem Kurt Fink je poudaril, da v Krškem razpolagajo z vsemi varnostnimi napravami zahodne provenience in da ni primerjave s Černobilom ali Bohunicami. Štajerska deželna glavarka Klasniceva vztraja z zahtevo po zaprtju elektrarne, koroški Haider pa je izrazil dvome o pravilnosti ekspertize in izjavil, da si jo bo »podrobneje ogledal«. SLOVENIJA Novih osem ministrov? Ministri iz vrst Slovenske ljudske stranke so zaradi »ženitve« s Slovenskimi krščanskimi demokrati napovedali odhod iz vladne koalicije 15. aprila. Premier Janez Drnovšek je v tej zadevi že ukrepal in takoj postregel s svojimi predlogi. V začetku tedna je namreč presenetil z zahtevo po sklicu izredne seje državnega zbora (parlamenta), na kateri zahteva glasovanje o zaupnici vlade, obenem pa predlaga zamenjavo osmih ministrov. Predsednik vlade je prehitel ministre iz Podobnikove stranke, da bi mu dali odstopne izjave in je predlagal njihovo razrešitev kar sam. Če bodo poslanci potrdili njegov predlog, bo vlada lahko do konca mandata normalno vodila postopke in spremembo zakonodaje v zvezi z vključevanjem Slovenije v EU. Če predlog ne bo dobil parlamentarne podpore, dr. Drnovšek obljublja pospešene priprave na predčasne volitve, ki naj bi bile lahko že 18. junija. Novi ministri naj bi postali: minister za obrambo Anton Grizold, ministrica za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, minister za promet in zveze Igor Janez Zajc, minister za kmetijstvo Janez Hribar, ministrica za pravosodje Irena Badovinac Bjelič, ministrica za zdravstvo Tatjana Marija Gazvoda, ministrica za znanost in tehnologijo Lucija Čok ter minister za malo gospodarstvo in turizem Jože Smole. A. K. Kdor je v zadnjih letih nekoliko prebiral Slovenski vestnik, ve, da že nekaj časa pri Ustavnem sodišču leži tožba, ki naj bi revidirala trenutno šolsko zakonodajo. Konkretno gre za to, da bi s to tožbo uspelo razširiti dvojezični šolski pouk tudi na četrto šolsko stopnjo osnovne šole. Taka ureditev bi vsaj formalno pomenila enako obravnavanje slovenščine in nemščine v šolskem vsakdanu ter enakost obeh jezikov pred zakonom. Gledanje na to tožbo je bilo tudi znotraj slovenskih struktur zelo različno in ni jih bilo malo, ki bi najraje videli, da se tožba umakne. Imeli so strah, da bo šolstvo spet tisti predmet, ki bo na Koroškem razburkal duhove in ponovno zaostril politično vzdušje. Spet drugi so trdili, da se z novo reformo ne obeta nič dobrega, kajti izkušnje iz preteklosti potrjujejo, da so bile doslej še vse „reforme» samo v škodo dvojezičnemu oz. manjšinskemu šolstvu. Le malo jih je bilo, ki bi si s spremembo šolske ureditve pričakovali tudi zares nov zagon v prid dvojezičnosti in kvalitativno izboljšanje dvojezične izobrazbe. Kdor je mislil, da bo tožba šla v pozabo, se je krepko zmotil, pa čeprav je bilo nekaj namigov za to. Mlini Ustavnega sodišča meljejo včasih bolj počasi, a to ne pomeni, da vendar ne zmeljejo. Stojimo pred dejstvom, da bo v kratkem prišlo do razsodbe te pritožbe. Ustavno sodišče bo -tako pravijo zanesljivi viri -pritožbi ugodilo in bo tudi dalo konkretna navodila, ki jih bo treba upoštevati. Upoš- KOMENTAR Dr. Vladimir Wakounig tevanje razsodbe pomeni prevzeti politično in tudi strokovno odgovornost za dvojezično šolstvo na Koroškem. Trdim, da se na tem področju v zadnjih dneh nekaj podira in se zavestno ustvarja strah pred novo šolsko reformo. Kajti nihče drug kot sam deželni glavar je stopil na plan in s svojimi napovedmi v zvezi Z ustavno pritožbo poskrbel za razburjenje, zaskrbljenost in zmešnjavo. Čeprav Ustavno sodišče svoje odločitve še ni objavilo oz. razglasilo, napoveduje, kaj naj bi ta reforma vse vsebovala. Tako postopanje je vsekakor poskus izvajati politični pritisk na dokončno formuliranje ustavne razsodbe. Haider se točno zaveda, da s svojimi napovedmi posega v še tekoč postopek in s tem več ali manj že vnaprej provocira konflikt z izidom Ustavnega sodišča. Njegova zahteva po trojezičnem regionalnem šolstvu je za količkaj osveščenega političnega poznavalca gola politično kalkulirana taktika, ki jo je lahko spregledati. V situaciji, ki pomeni za trenutno avstrijsko vlado in še posebej za njegovo stranko mednarodno politično izolacijo, za katero je odgovoren predvsem on sam, se skuša profilirati kot modem odprt politik, ki stremi kar za trojezičnim šolskim sistemom. Trojezičnost na Koroškem - to naj bi bil signal za mednarod- no javnost in mednarodne medije. V isti sapi pa je trenutna ureditev manjšinskega šolstva za Haiderja sistem krivic in neenakosti. In ta sistem je treba po njegovem reformirati. Odpraviti je treba dodatek za dvojezične učitelje. Število učencev v enojezičnih razredih je treba prilagoditi številu v dvojezičnih razredih. Za Haiderja je manjšinska šolska ureditev sistem posebnih privilegijev in privilegirancev. Odpraviti ta sistem krivic - to naj bi bil signal za koroško klientelo, ki njegov dis-kurs o privilegirani slovenski narodni skupnosti dobro razume in se zaveda, kaj mu je treba na dan volitev vrniti. Če znamo brati v Haidere-jvi izjavi tudi med vrsticami, postaja jasno, zakaj mu gre, namreč za ukinitev zadnjih preostankov teritorialne dvojezičnosti na šolskem področju. In to v zameno neke nebulozne trojezičnosti. Haider teme o reformi dvojezičnega šolstva ne bo dal iz rok. Kaže, da se bo z vso vehemenco vrgel na to vprašanje. Časa bo imel dovolj, kajti kot predsednik zvezne stranke je odstopil. Del koroške javne politike bo njegovi argumentaciji dobrohotno sledil. Odprto ostaja, kako se bosta zadržali obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev? Odprto ostaja tudi, kaj bo naredila stroka kot del civilne družbe. Dvojezično šolstvo -Haider izvaja pritisk DUNAJ / SOLSTVO Pozen odgovor ministrice Kakor je razvidno iz ponatisnjenega pisma ministrice za pouk in kulturne zadeve Elisabeth Geh-rer, se ji je po osmih mesecih le zazdelo primerno, da odgovori na resolucijo, ki jo je kongres A.I.D.L.C.M. sprejel napobudo podpredsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zwittra. Resolucija je bila sprejeta v zvezi z glasnim premiš-ljanjem (in zdaj že napovedjo) deželnega glavarja Haiderja o spremembi manjšinskega šolskega zakona na Koroškem. Ministrica je očitno reagirala šele zaradi povečanega zanimanja Evropske unije za novo avstrijsko vlado in z namenom, da pomiri evropsko javost, izjavljajoč, da ni potrebe po spreme-bi tega zakona. To je nedvomno razveseljivo in koroški Slovenci lahko samo ponovimo, da bomo merili vlado po njenih dejanjih, tako, kakor, vselej zase zahteva. Besede ministrice so vsekakor vzpodbudne. Herrn Präsidenten PAUL LEFIN Internationaler Verband zum Schutz bedrohter Sprachen und Kulturen - LIEGE Sehr geehrter Herr Präsident! Sie haben mir eine Resolution des 21. Kongresses der Internationelen Vereinigung zur Verteidigung der Minderheitensprachen und -kulturen, der vom 23. bis 25. Juli 1999 in Moriaix stattgefunfend hat, übersandt. Der Kongress - so teilen Sie weiter mit - fordert mich als zuständiges österreichisches Regierungsmitglied auf, den Tendenzen, das Min- derheitenschulgesetz für Kärnten zu ändern, entgegenzuwirken. dazu kann ich Ihnen mit-teilen, dass nach eingehender Prüfung der von Ihnen dargestellten Tendenzen, derzeit keinerlei Überlegungen existieren, dieses Gestez abzuändern. Eine solche Änderung stand nicht und steht auch weiterhin nicht zur Diskussion. Da dieses Gesetz Bundesgesetz ist, kann es ausschließlich durch den österreichischen Nationalrat, nicht aber durch einen Landtag eines österreichischen Bundesland abgeändert werden. Das Minderheitenschulgesetz für Kärnten wurde in Zusammenarbeit mit den Vertretern der betroffenen Minderheit (Kärntner Slowenen) erstellt und ist das Ergebnis einer langjährigen Diskussion zwischen allen Beteiligten. Dazu kann ich Ihnen auch mitteilen, dass die Zahl der Schüler, die am zweisprachigen Unterricht in den dafür vorgesehenen Schulen teilnehmen, ständig steigt, was für die Richtigkeit dieser gesetzlichen maßnahme spricht. Ich hoffe, sehr geehrter Präsident, mit dieser Mitteilung klarstellen zu können, dass ich als zuständige Bundesministerin natürlich an der entsprechenden schulischen Versorgung der Angehörigen der österreichischen Volksgruppen interessiert bin, was ich auch -so wie meine Vorgänger in meinem Amt - immer wieder betont habe. Dies gilt selbstverständlich auch für die Zukunft. Mit besten Grüßen, Elisabeth Gehrer, Wien, 23. März 2000 SLOVENIJA Predčasne volitve EU IN SLOVENIJA Slovenija kot prometno križišče Vodstvo Pahorjeve stranke Združene liste socialnih demokratov Slovenije se je konec tedna za zaprtimi vrati odločilo, da je najboljša rešitev za rešitev situacije po 15. aprilu, ko bodo vlado zapustili ministri Podobnikove Ljudske stranke, predčasne volitve. ZLSD je opozicijska stranka v slovenskem državnem zboru že ves mandat. Stranka ne namerava podpreti manjšinske vla- SLOVENIJA: 55 let svobode Druga svetovna vojna se je v Prekmurju končala 35 dni prej kot v drugih krajih Slovenije oz. je bila sploh končana v Evropi. Številni aktivisti Osvobodilne fronte, partizanski borci in množica domačinov so v nedeljo obeležili ta dogodek ob polepšanem spomeniku zmage v Murski Soboti. 3. aprila 1945 so v Mursko Soboto zjutraj najprej vkorakali vojaki sovjetske Rdeče armade, popoldne pa že partizani Prek- de, prav tako pa tudi nobenega kandidata, ki bo izhajal iz katere koli desnosredinske stranke. Ker pa bodo pozno jeseni v Sloveniji tudi parlamentarne volitve in ker sistem volitev še ni dorečen, so se v stranki opredelili, da večinskega sistema ne bodo podpirali. Zavzemali se bodo za popravke sedanjega proporcionalnega sistema. Roko na srce, večina drugih strank misli in se opredeljuje murske čete. Nekaj dni kasneje je bilo osvobojeno vse Prekmurje. Pomen teh dogodkov je tudi v tem, da gre za edino območje Slovenije, ki ga je pomagala osvoboditi Rdeča armada. Ob osvobajanju je padlo 600 vojakov Rdeče armade, 150 partizanov in prav toliko civilistov. Podpredsednik Državnega zbora (slavnostni govornik) Andrej Gerenčerje ob tej priliki ponovno opozoril na težo pogumnih dejanj protihitlerjevske drugače. Tudi zato (za vsak slučaj) pa so v ZLSD sprejeli dogovor, da bodo v primeru, če bo v Sloveniji prevladal večinski volilni sistem, iskali zavezništva na levosredinskem bloku. Tam pa je morda le še LDS ali Desus. No, Drnovškova LDS že vseskozi razglaša, da bo na volitvah nastopila sama. S kom se bo ZLSD sploh še lahko povezovala, pa še ni jasno, kajti kakih levičarskih strank v Sloveniji pravzaprav ni. Res pa je, da so si na desnici veliko bolj enotni z vsakim dnem, ko se bližajo volitve. A. K. koalicije, ki jo priznava ves napredni svet. Zal pa tudi v Sloveniji nekateri politiki (povečini iz desnih strank) hočejo zgodovino razlagati v opravičilo izdajalcem in pomagačem okupatorja. Kolaboranti, ki so delovali na strani nemškega, italijanskega ali madžarskega zavojevalca, so vojno končali na strani poraženega nacifašizma. Med udeleženci proslave so bili tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar in vojaški ataše Ruske federacije iz veleposlaništva na Dunaju Aleksander Riškov. A. Kardelj Club tre popoli prireja niz predavanj o sosednjih dežela in v sklopu te serije je o približevanju Slovenije k Evropski uniji prejšnji torek predaval generalni konzul R Slovenije dipl. inž. Jože Jeraj. Uvodoma je ugotovil, da bo treba še precej naporov, preden bo odpravljen deficit pri medsebojnem poznavanju, spoznavanju in razvijanju sosedstva. Narodni skupnosti na Koroškem je pri tem namenjena pomembna vloga posrednika. S predvajanjem filma pa je predavatelj prikazal naravne lepote Slovenije ter njen izjemni strateški položaj v srcu Evrope, saj vodi skozi to državo najbližja evropska pot, cesta in železnica, na Balkan, za Avstrijo pa je to tudi najbližja pot do morja oziroma do pristanišča v Kopru. Slovenija sodi med najpomembnejše trgovinske partnerje Avstrije, kar velja tudi v obratni smeri. Medsebojna izmenjava dosega višini 21 milijard šilingov, razmerje pa je 1: 2 v prid Avstrije, ki pa je tudi največji tuji investitor v državi (40 od- stotkov, Nemčija 13 in Italija 6,5 odstotka). Od petih tujih bank v državi so štiri avstrijske, podobno je tudi v zavarovalništvu. Tudi iz teh razlogov Slovenija pričakuje, da ji Avstrija ne bo delala težav pri vključevanju v EU. V Sloveniji so namreč hude iritacije zaradi novih ovir, kijih postavlja avstrijska stran. Takšna točka je na primer jedrska elektrarna Krško. (Gl. str. 1!) Strah, da bi po pristopu Slovenije k EU slovenski delojemalci preplavili avstrijski delovni trg je generalni konzul spodbil s podatki, da Slovenija že danes dosega 70 odstotkov eu-jevskega povprečja in da zaposlitev v Avstriji ni med najbolj zanimivimi za Slovence. Na področju nepremičnin Slovenija ne pričakuje težav, prepočasen pa da je proces denacionalizacije. Pohvale je bila Slovenija deležna, ker je uvedla davek na dodano vrednost brez večjih zapletov. Na energetskem področju bo treba predpisane zaloge dvigniti na 90 dni. Slovenija pa se trudi tudi za pristop k Natu. wafra PREŠEREN IN NJEGOVO LJUBEZENSKO PESNIŠTVO Erotika kot princip in gibalo kulture Prešernova podoba je bila naslikana po spominu šele leto dni po njegovi smrti, o njegovem življenju imamo zanesljivejše vire šele po vrnitvi z Dunaja. V navezi s Čopom je kultiviral slovenski jezik in mu dal novo funkcijo. Nadarjen, svobodomiseln, kritičen in zelo dober človek, ki je za svojo ustvarjalnost potreboval žensko le kot muzo. Smo se že sposobni odločiti za posodobitev njegovega arhaičnega jezika? Namenjen za pravni stan Rojen na prelomu stoletja v gorenjski kmečki družini, kjer je bolj kot oče, ki bi sina rad vzgojil v svojega naslednika, družino vodila mati, vzgojena v Beljaku v nemški nunski šoli. Vsem svojim otrokom je vcepljala željo po izobrazbi. Iz obeh, tako materinega kot očetovega rodu, je izšlo več duhovnikov. Izbiro duhovniškega poklica so prav ti strici in ujci pričakovali tudi od nadarjenega Franceta, ko so ga sprva poslali v slovito normalko v Ribnico na Dolenjskem in kasneje v gimnazijo ter licej v Ljubljano. Med šolanjem se ni izkazala le njegova nadarjenost, temveč tudi svobodomiselnost in kritičnost, predvsem do cerkve. Proti volji družine seje odločil, da ne bo postal duhovnik, temveč da bo na Dunaju študiral pravo, »ker mu je pravni stan namenjen«, kot je zapisal v nekem pismu razočarani materi. V Ljubljano se je kot mlad doktor prava vrnil leta 1828. Dihur, ki žre debele knjige, od sebe pa ne da nobene fige Najbrž ga ni, ki ne bi vedel, da verz označuje Matijo Čopa, v svojem času najbolj široko razgledanega Slovenca, ki ni zapustil veliko zapisanega. Raje kot da bi pisal, je svoje znanje razdajal na predavanjih tistim, za katere je menil, da bi ga mogli uporabiti v ustvarjalne namene, in v razgovorih s prijatelji. Temelj njegove literarne izobrazbe sta bili obe antični klasični literaturi. Lahko bi ga označili za liberalnega romantika zahodnoevropskega kova in nasprotnika svete alianse in restavracijskih ter protinarodnih režimov. Že v času pred Prešernovim odhodom na Dunaj je razlagal svoje ideje o novi posvetno utemeljeni slovenski literaturi po evropskih zgledih. Ali so imele Čopove ideje že v tem obdobje vpliv na Prešernovo pesniško snovanje, se ne ve. Se pa da iz pisma, ki gaje Goll-mayer poslal Čopu, razbrati, da je Prešeren na Dunaju že začel prebirati tisto poezijo, ki jo je priporočal v branje Cop. Svoje na Dunaju napisane pesmi je dal v branje Jerneju Kopitarju, ki mu je svetoval, naj jih pusti nekaj časa ležati, potem pa naj vzame pilo v roke. Za te prve pesmi je značilno, da je njihov osnovni motiv erotičen, so zmes domačih zgledov in svetovne, zlasti nemške literature, opazno pa je že oziranje po novih estetskih, miselnih in socialnopolitičnih spoznanjih. Umetniško literarno-teorets-ka naveza Po letu 1828, ko sta se že oba, tako Čop kot Prešeren, vrnila iz Kopitar. Tako je Prešeren po vrnitvi v Ljubljano začel zlagati pesmi v italijanskih stancah in tercinah, ter zložil prve sonete in romance. Ti iz italijanskega prostora vzeti elementi pa niso posneti zgolj shematično, temveč so zliti z akustično in pomensko strukturo slovenskega jezika ter vsebino posameznih pesnitev. Če so bile njegove Prešernov portret slikarja Matevža Langusa tujine, do Čopove tragične utopitve sedem let kasneje, sta bila s Prešernom prijatelja in drug drugemu najpomembnejša sogovornika. Leta 1830 so se pesniki, ki so sledili Čopovi ideji o svobodnem umetniškem ustvarjanju, združili ter pod uredništvom Mihe Kastelca ter mecenstvom ljubljanskega guvernerja Schmidburga začeli izdajati letni pesniški zbornik po zgledu evropskih kulturnih narodov, Kranjsko Čbelico. Prešernova in Čopova umetniško litararno-teoretska naveza je izjemnega pomena za kulti-vacijo slovenskega jezika in njegovo novo funkcijo. Slovenščina se je namreč do tedaj razvijala le v nabožnih in poučnih knjigah in v vsakdanjih razgovorih kmečkega in delavskega prebivalstva. Izobraženci - razen maloštevilnih izjem - so se med seboj pogovarjali le v nemškem jeziku. Vse, kar so do tedaj ustvarile posamezne svetovne književnosti, do tedaj ni moglo imeti odmeva v slovenski jezikovni ustvarjalnosti. Veličina Prešernove poezije Že v drugi polovici 18. stoletja je v Zoisovem literarnem krogu prevladalo mnenje, da je slovenščina akustično bližja italijanščini kakor nemščini, s čimer sta se strinjala tudi Čop in prve pesmi, ki jih je zložil na Dunaju, še sinteza domačih vzorov in nemškega vpliva, pa se prvi večji pesnitvi, ki jo je zložil v tem novem obdobju, žalostinki Slovo od mladosti, že pripisuje občečloveškost, tisto univerzalnost, ki Prešerna še po skoraj dveh stoletjih ohranja kot umetniško veličino. Erotika kot princip in gibalo kulture Enako sintezo italijanskega vzora in strukture slovenskega jezika si je prizadeval doseči tudi v pesniški obliki, katero je desetletja študiral Čop, in ga v pisanju le-te močno podpiral -v sonetu. Prav Sonetje ljubezni začenjajo obdobje Prešernove ljubezenske lirike. V njih ni šlo zgolj za priložnostne pesmi, posvečene posameznim dekletom, Prešeren je erotični čut presojal kot princip in gibalo kulture, s čemer je izražal tudi odpor proti vrednotam janze-nizma. Kljub temu, da je najnaprednejši del izobražencev in tudi del napredne duhovščine v Prešernovi poeziji videl zmago slovenske posvetne poezije, pa so janzenisti z Jernejem Kopitarjem ter tudi nekateri »čbe-ličarji« izražali nezadovoljstvo s Prešernovo poezijo. Kljub pismom, ki jih je Matija Čop pisal Kopitarju na Dunaj, le-ta svojega mnenja o Prešernu in Čbelici ni spremenil. Kot odgovor je Prešeren, ki se je dobro zavedal svojega ustvarjalnega talenta, zložil nekaj zbadljivih satiričnih pesmi, ne le na račun Kopitarja, temveč celotnega kroga, ki si je prizadeval obdržati literaturo v ozkih domačih sponah in ki so zagovarjali idejo, da je kmečki govor že sam po sebi literarni slog. Zavrnil je tudi poskuse fonetične preobrazbe slovenskega črkopisa, znane kot črkarska pravda in obnovil prepričanje o pomenu ljubezenske lirike kot najboljšega načina za kultiviranje jezika in sloga, s čimer se je hkrati lotil mnogo širše zastavljenih vprašanj o pomenu avtonomne literature pri družbeno nerazvitem narodu. Z literarnimi epigrami - ne zgolj osebno, temveč politično in literarno obarvanimi - se je lotil tudi čbeličarjev samih ter celo najožjega kroga prijateljev. Želel jih je namreč spodbuditi k večji slovstveni dejavnosti, predvsem k izdelavi vsestranskega literarnega programa. Kljub temu, da je še naprej pisal predvsem erotične pesmi, pa je v njih vpletal globoka razmišljanja o družbenih problemih tistega časa, kar se je stopnjevalo v nastanek Sonetov nesreče. Za Sonetni venec, največjo Prešernovo lirsko umetnino, pa je značilno prepletanje ljubezenskih in domovinskih čustev. Kakor je izpovedal v petnajstem sonetu - magistralu -je posvečen Primičevi Juliji, kot to povedo začetne črke verzov posameznih sonetov. Odpor do Prešernovih in Čopovih literarnih ciljev je seveda Slap Savice treba pogledati tudi v širšem kontekstu. Janzenistični duhovniki in njihovi privrženci, ki so videli razvoj slovenskega knjižnega jezika zgolj v okvirih nabožne in praktične literature, so hkrati z zavračanjem individualne poezije modernega pesnika zavračali tudi revolucionarno razmišljanje proti Metternichovemu absolutizmu. Tako Čop kot Prešeren sta že kot slovenska izobraženca v tistem času imela dovolj težav s pridobitvijo državnih služb, svoj položaj pa sta si še poslabševala s svojimi liberalno-političnimi prepričanji. Krst pri Savici Leta 1935 je nenadoma umrl Matija Čop. Potrtost zaradi prijateljeve izgube in dokončnega spoznanja o nezmožnosti uresničitve ljubezni do Primičeve Julije je Prešeren reševal s pisanjem. Tako je nastala lirsko epska pesnitev Krst pri Savici, v kateri je, kot je zapisal Ivan Prijatelj, upodobil svojo duševno dramo. V prvem sonetu, posvečenem Matiji Čopu, je Prešeren označil Krst kot zdravilo za bolečino ob izgubi prijatelja in kot odpoved osebni sreči. O tem, ali je v pesnitvi opevana spreobrnitev le podoba pesnikovega zloma v čustvenem življenju ali pa ima ta spreobrnitev tudi druge pomene, se še vedno sučejo peresa. Ženska le kot muza S pomočjo novejših biografij lahko na Prešernov odnos do žensk - v našem spominu je zasidran kot nesrečen in razočaran - gledamo bolj realno. Možno je, da s svojo muzo, Primičevo Julijo, ki ji je posvetil najlepše lirične pesmi, nikoli ni niti govoril. S pomočjo njene podobe je ustvaril iluzijo sanjske ženske, ki je edina zmogla vedno znova prižigati ogenj njegove nadarjenosti. Morda se je prav zaradi potrebe po moči neuresničene ljubezni odpovedal realni zvezi z Gradčanko Ano Marijo Khlunovo, ki se je iz sanjske ženske spremenila v realno, saj mu je ljubezen vračala. Prav tako - že mož v zrelih letih - ni prevzemal odgovornosti iz odnosa z zelo mlado Ano Jelovš-kovo, ki mu je rodila tri otroke, vendar je v njej zaman iskal sogovornico. Kljub vsej ljubezenski strasti, ki vre iz njegove poezije, pa je bil po besedah dr. Kmecla v vsakdanjem življenju, zaradi svoje sramežljive nravi, do žensk zelo zadržan. Prešeren kot mit Konec leta si bomo lahko ogledali televizijsko nadaljevanko in nekaj kasneje tudi celovečerni film o Francetu Prešernu. Dr. Matjaž Kmecl, eden od scenaristov, pravi, da pričakuje odpore ljudi. Prešeren je mit, in njegova filmska podoba bo prav gotovo rušila mitsko podobo, ki smo si jo ustvarili skozi šolski kurikulum o »največjem slovenskem pesniku«. V zvezi s Prešernovim mitom nas slej ko prej čaka še ena, prav gotovo ne lahka odločitev, in sicer o posodobitvi njegovega pesniškega jezika. Predvsem mladi imajo z njegovim arhaičnim jezikom težave, težko ga berejo brez razlage poznavalcev. Smo že sposobni posodobiti Prešernov jezik in ga tako vpeljati tudi v družbo najstnikov, ki odrašča s poenostavljenim medmrežnim jezikom? Irena Destovnik GALERIJA V TINJAH »Noč in dan« -razstava Franza Brandla Umetnik samouk Franz Brandl iz Pliberka, ki je vzljubil risanje že v šolski dobi, se je v sedemdesetih letih začel bolj intenzivno ukvarjati z likovno umetnostjo, v zadnjih letih pa je realiziral tudi nekaj projektov (inštalacije) v javnih prostorih, predvsem v Pliberku in njegovi okolici. Kot tehnik in strojni vodja v nekdanji pivovarni Stih pri Pliberku je prenesel svojo tehnično nadarjenost z veliko akribijo tudi na risbe, ki jih razstavlja v Tinjah. Njegov umetniški svet je raznolik in je stalno na poti iskanja novih izraznih možnosti. Vedno spet predstavlja nove, osupljive tehnike, ki so mu zelo pri srcu. V svojih slikah na platnu zelo nazorno pokaže svet, ki je poln protislovij, akci- Umetnik Franz Brandl Foto:štukeij je in emocije. Zelo ljubi kontrast, ki ga izraža s temnimi, bolj mirnimi barvami in odtenki rdeče-oranžne barve kot simbol življenja, gorečnosti in ljubezni. Razstava del Franza Brandla je na ogled v domu Sodalitete v Tinjah do 5. maja 2000, od 9. do 19. ure. Info: 04239/2642 M. Š. PREVALJE / ZBOROVSKO PETJE Kdor poje, slabo ne misli Pevska revija Od Pliberka do Traberka, triintrideseta po vrsti, je doživela svoj šesti letošnji koncert prvo soboto v aprilu v dvorani Družbenega doma na Prevaljah. Tako se revija že nahaja pred zaključnim koncertom, ki bo letos v Kulturnem domu v Pliberku 27. maja ob 20. uri. Pred okrog sto poslušalci so nastopili vokalna skupina iz Podjune in zbori iz Mežiške doline: Mežiški knapi, sedem-najstčlanski moški zbor, ki je v tridesetih letih izvedel preko tristo nastopov, vodi ga Peter Slanič; petintridesetčlanski mešani zbor župnije Raven poje deset let, nekaj pevcev pa skrbi tudi za ohranjanje ljudskega izročila (koledovanje), vodi ga Monika Plestenjak; moški zbor Vres iz Prevalj, ki ga vodi Almira Rogina je v devetindvajsetletni karieri pel na preko štiristo koncertih po svetu, ima mnoge tekmovalne uspehe in prepeval preko dvestopetdeset skladb je. Nastopila je tudi podjunska vokalna skupina »Pet in tri« Stara Vas, ki je nastala pred letom dni »v zgodnjih jutranjih urah ob družinskem praznovanju«. Dekleta, pet sester in tri druge, prav tako v sorodstveni povezavi, vodi Pavli Štern. Izbor je bil pester, saj smo slišali koroške narodne, ljudske, umetne in druge pesmi. Kdor se je prepustil zvokom in uravnal valovne dolžine, je prav gotovo užival. Ker nas mnoge pesmi spremljajo že od nekdaj, nas tudi ne pustijo ravnodušne. Ker je bil prvi april, torej dan, ko so nam dovoljene potegavščine, so to prireditelji iz Sklada kulturnih dejavnosti Mežiške doline s pridom izkoristili. Temperamentna mladenka, ki je kulturni večer povezovala, je uvodoma pozdravila predstavnike slovenskega političnega vrha in se jim zahvalila za njihovo skrb za narodov blagor, kar je izzvalo salvo smeha. Nastopajočim so med drugim namenili turneje v oddaljena svetovna središča in obetavne poslovne pogodbe ter podobne nagajivosti. Tako je večer je minil v lahkotnem ozračju. S.Š. PLANINCI Bleščeča spet vabi Pred dnevi je bilo na Bleščeči še 20 do 30 cm snega. Vrelec pri Solnicah, ki je vso zimo bruhal vodo, je pred kratkim skoraj usahnil. Voda zdaj samo še curlja. Dežurniki planinske koče se tolažimo s tem, da bo odjuga, saj je v Karavankah še mnogo snega, opravila svoje in oživila pritok prepotrebne vode. Pot na Bleščečo je skoraj že kopna. Skozi grapo Reka na planino pa je pot prevozna samo za traktor. Gostilničar Kopank je s traktorjem predrl snežne plazove v Reki in tako usposobil pot za vožnjo na planino. Prva delovna akcija, ko bo skopnel sneg, bo obnova plotu okoli koče. Dežurnikom so delovne akcije v veliko veselje, ker tako z veliko ljubeznijo ustvarjajo vedno bolj prijetne pogoje za privlačnost našega planinskega doma. Od 10. junija naprej bo koča odprta tudi ob sobotah. Možnost uporabe koče pa je tudi med tednom. Željo je treba sporočiti gospodarju koče Tomažu Miklu: tel. 04253-8181, handy 0676-7028092 GLOBASNICA - KULTURNI TEDEN Gojiti kulturo in dobro sosedstvo Preteklo nedeljo je bil ob številni udeležbi domačinov in gostov iz Slovenije odprt tradicionalni Globaški kulturni teden, ki nudi z bogatim sporedom za vsakega nekaj. Na sporedu so predavanja, likovna razstava, tečaji, odrska predstava in koncert. Predsednik domačega kulturnega društva Stefan Boschitz je v prostorih domače posojilnice, kjer so tudi odprli razstavo del Rudija Benetika, povedal, kako važno je kulturno delo na vasi, kjer živijo pripadniki dveh narodov. »Kulturno društvo si po eni strani prizadeva ohraniti kulturno dediščino prednikov, po drugi strani pa je nujno potrebno razvijati nove oblike kulturnega delovanja in tudi sprejeti izzive modernega časa.« Globaški kulturni teden pojmuje kot prispevek k razvijanju novih vizij in mirnemu sožitju ob hkratnem vključevanju naroda soseda onkraj meje. Daje to že živeta vizija, pa je vzorno dokumentirala svečana otvoritev. Vodja Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Milena Zlatar je publiki predstavila domačega umetnika Rudija Benetika, čigar ustvarjalnost spremlja že več kot desetletje. Nanizala pa je tudi nekaj kritičnih misli o vizualiziranem svetu, ki nas obdaja. »Danes je svet poln velikih zgodb, ki nas šo- membna mu je tako vsebina kot kirajo, vznemirjajo, a nas kljub tudi njegov pesniški navdih in temu puščajo hladne. Postajamo tudi sam proces ustvarjanja, vse bolj otopeli v dojemanju »Skozi navidezno igro, ki jo glasnih sporočil, s katerimi zmore ohranjati otroška duša, Z leve: Milena Zlatar, Rudi Benetik, Stefan Boschitz in Luka Kordesch Foio Siukeii kričijo v nas, da jih ne bi preslišali. Tudi vizualni dražljaji okrog nas so vsiljivi in nasilni. Slike švigajo z ekranov, reklamni panoji nas nagovarjajo od vsepovsod, pa naj se sprehajamo po mestu, se peljemo iz mesta in celo - na podeželju. Tudi v umetnosti prihajajo v našo zavest tako imenovani novi mediji, brez njih več ne moremo, hkrati pa ob njih postajamo malodušni, kajti tudi njihov način sta udarnost in surovost.« Rudija Benetika je označila kot umetnika, ki jemlje ustvarjalnost kot intuitivno dejanje, po- nas popelje v svet znakov in simbolov. Dojeti in izraziti barvo pa pomeni ujeti energijo, emocijo, ki da sliki več kot razpoloženje, znotraj te pa linija ustvarja akcijo, dinamiko.« Otvoritve kulturnega tedna so se udeležili tudi častni gostje. Med njimi: umetnik Bogdan Borčič, župan Paul Robnig, predsednika NSKS Bernard Sadovnik in K KZ Janko Zerzer ter drugi. Razstava del Rudija Benetika »Občutim izven vidnega« je na ogled v globaški Posojilnic -nici-Bank do 16. aprila med poslovnim časom. M. Š. • mm, Jfi ’lflWp JI H MM M'/ JgfTT MM Jlil K/ H g \ fnAJun i 0, M CELOVEC Premiera lutkovne igre »Sedem nalog« Zadnje dni v mesecu marcu so dijaki in dijakinje Slovenske gimnazije popestrili z igro »Sedem nalog«. Igra je nastala v okviru projekta COMENIUS 1, v katerem dijaki že tretje leto sodelujejo s partnerji evropskih držav. V tem projektu sodelujejo šole iz Nemčije, Italije in Belgije, celovška šola pa si z njimi izmenjuje projektna dela, učne izkušnje itd. Organizatorka in vodja tukajšnjega projekta je mag. Zalka Kuchling. Besedilo so napisali dijaki in dijakinje 7. a razreda, mentorja pri ustvarjanju pa sta bila prof. Maja Millonig-Kupper ter dr. Miha Vrbinc. Tako je s pomočjo profesorjev nastala kratka igra, z osebami iz slovenskih pripovedk in ljudskih pesmi. Pod vodstvom režiserja Tineta Varla je nastopilo devet igralcev in igralk. Za lutke je poskrbela Breda Varl, za primerno glasbo pa Edi Oraže, pravzaprav je bil igralcem v pomoč, da so skupno skomponirali pesmi. Kaj je bila vsebina igre? V »Sedmih nalogah« se srečajo razne osebe iz slovenske mitologije. Med drugim se npr. zbudi kralj Matjaž (ki spi že od 15. stoletja dalje!) in sreča Zalo (Miklovo, ki ni veliko mlajša) ter se zaljubi vanjo. Da pa bi se z njo lahko oženil, mora rešiti sedem nalog. Tako sreča Lepo Vido, Valjhuna, Pegama, zajca iz pravljice »Alice v čudežni deželi«, pa celo Turke. Kralj Matjaž uspešno reši vse naloge, ko pa sreča prelepo Rozamun-do, pa mu ne uspe, da bi jo odvrnil od namena, »da grede v klošter«, kjer »čast ljubljanskih nun postane«. Tako mu Zala ponudi pomoč v obliki čudežnega napoja (hm, kaj takega bi prej prisodili Almiri, vendar vsak se v nekaj stoletjih česa nauči). Pa se pojavi Alenčica, Matjaževa žena in spravi svet spet v red - vsak se vrne v svojo pravljico, kamor tudi spada. Kot gledalci upamo na čim-več takih projektov, ki postajajo poseben kulturni znak našega delovanja. Gordana Živanič Mag. Marija Novak-Trampusch Obetaven začetek tedna koroških Slovencev Nadaljevanje s 1. Strani Podžupan mesta Šmohor Klaus Hermann Ofner je v svojem pozdravu poudaril, daje tudi Ziljska dolina dvojezično območje, kjer da uspeva sožitje na kultumo-gospodarskih temeljih. Deželni glavarje spomnil na dejstvo, da živimo na stičišču treh kultur: slovanske, romanske in germanske in napovedoval čas dialoga. Hkrati se je lotil dvojezičnega šolstva in napove- dal spremembo manjšinskega šolskega zakona v sklopu ustavnih sprememb, med drugim celo o ustavnem določilu za zaščito manjšin. Precej časa pa je posvetil problemom z Evropsko unijo, tako kot tudi minister Böhmdorfer. Slednji je citiral iz preambule čmo-modre koalicije o zaščiti manjšin, tisto pač, kar se mu je zdelo pomembno ... V foyerju mestne hiše je bila na ogled tudi razstava del Fran- za Wiegeleja, šolskega inšpektorja za dvojezično šolstvo v pokoju, razstavo pa je odprla pesnica in galeristka Pepca Druml, ki je tako kot slikar doma na Ziljski Bistrici. Franz Wiegele, ta večer nekakšen vezni člen med Šmohorjem in južno Koroško, predstavlja prerez svojega ustvarjanja skozi več let in se loteva različnih motivov, tako krajinarstva, tihožitja kot tudi portretov. Pepca Druml: »«Kakor je inšpektor za dvojezično šolstvo na Koroškem iskal poti za razumevanje obeh jezikov, tudi kot umetnik izraža harmonijo in uravnovešenost, skorajda idealistično doživljanje, ki je hkrati tudi njegova želja.« Ob okusnem bifeju in pijači pa se je najbolj »luštni« del šele začel. Podjunčani in Ziljani so skupaj in izmenično še dolgo prepevali. Termini naslednjih prireditev so objavljeni v okviru na prvi strani. 5. W. LEDINCE, LIPA, KOTMARA VAS Že šesti festival mladinske knjige Zanimiva pobuda slovenskega oddelka Koroškega radia za več branja med ljudskošolci je prišla že v tradicijo. Letos so že šestič potekale prireditve po ljudskih šolah pod naslovom Festival otroške in mladinske knjige. Za kaj gre? Za približevanje knjige mladim, v tem primeru tako nemške kot slovenske. Moderatorji prireditev Niko Küpper, Andrej Mohar in Veronika Kušej so postali že zelo vešči, didaktično osveščeni, zato sestavljajo tak program , ki je otrokom blizu in v njem radi sodelujejo. Če pa za njim stoji še učiteljski kolektiv, ki podpira tovrstna prizadevanja za bralno kulturo otrok, je uspeh prireditev in posledično tudi veselje do branja še večji. Festival knjige seveda ne more potekati brez knjig. Zato izmenjaje sodelujeta obe slovenski knjigarni v Celovcu, Dravina in Mohorjeva. Letos je bila na vrsti Drava. V preteklih dneh, v ponedeljek v Ledincah, v torek v Lipi pri Vrbi in v sredo V Kotmari vasi, je bilo zelo živahno. Šolarji so namesto v razredih pre- Šolarji ob ogledu knjižne stolnice bili dopoldanski pouk ob knjigah. Kak dolgčas, bi rekel kdo, a bi se zmotil. V Lipi je na šolski stavbi ob glavni cesti že napis vabil k svečanosti. V obeh jezikih! V telovadnici pa je bilo najmanj toliko navijanja kot na kaki nogometni tekmi. Šlo je za točke, kajti skupina prej omenjenih nosilcev knjižne akcije je izvajala kviz za naslov »Šola branja 2000«. Z otroki je prepevala neumorna Lenčka Küpper, ploskali so, se vrteli, poskakovali, potem pa spet ugibali spretno postavljene rešitve in si pridobivali točke. Med zastavljenimi vprašanji so bili pisatelji, naslovi knjig, glavni junaki, pravljične osebe, živali itd. Tudi učiteljice, celo ravnateljica Annelise Kovačič, so morale sodelovati, kar je bilo za učence še posebej spodbudno. Skupno so si pridobili ta laskav naslov, ki jim po njihovih žarečih obrazih veliko pomeni. Akcijo podpirata obe slovenski osrednji kulturni organizaciji in prav je tako. »Drava« je imela ob tem svojo stojnico knjig, katere so si otroci z zanimanjem ogledovali in listali po njih. Slišati je, da se za letošnji Festival otroške in mladinske knjige zanimajo še nekatere dodatne šole. Prav bi bilo, da bi si jih čimveč pridobilo naziv »Šola branja 2000«. J. R. V soboto »Lira« v Škofičah Ljubitelji glasbe v Gurah bodo po uspelem koncertu Pesem združuje v Hodišah lahko spet doživeli kvaliteten koncert. Tokrat v večnamenski dvorani ljudske šole v Škofičah. Tamkajšnje SPD »Edinost« je za svoj pevski večer povabilo Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika. To je moški pevski zbor, ki je nastal v čitalniškem obdobju leta 1882 in je bil v svojem prizadevanju protiutež tedanji ponemčevalni kulturni politiki na Kranjskem. Večji del so ga vodili Vremšaki, od njh sta znamenita Ciril, ki je bil tudi skladatelj, in pa seveda sodobni skladatelj, komponist in solist Samo. Sedaj ga vodi zborovodja Marjan Ribič. »Lira» je zadnja desetletja eden najboljših moških pevskih zborov v Sloveniji, krasijo ga zmage na radij- skih tekmovanjih, dve srebrni plaketi z evropskega tekmovanja v italijanskem Arezzu. ter srebro iz Maribora. Na koncertu v Škofičah bo pel renesančne skladbe J. P. Gallusa ter slovenske umetne in ljudske pesmi, med katerimi se bo spomnil tudi Pavla Kernjaka. Za popestritev programa bo pel Kvartet bratov Smrtnik iz Kort, zaplesala bo mlada plesna skupina, poslušalce pa bo za uvod pozdravil domači Kvartet Rož. KAPLEŠKI PLANINCI Na zimskih pohodih Člani slovenskega planinskega društva Celovec iz Železne Kaple se že leta odpravljamo na planinske in gorske ture po Koroški, Sloveniji in Italiji. Letošnjo pomlad smo začeli že kar dejavno. Tako smo se 5. marca udeležili že tradicionalnega zimskega pohoda na Arihovo peč pri Šentjakobu, ki je hkrati tudi edini množični zimski pohod med Slovenci na Koroškem. Že teden kasneje, 12. marca, smo se odpravili na zimski vzpon na Snežnik na Notranjskem, katerega prireja planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice. Pot nas je peljala preko Postojne v Ilirsko Bistrico blizu hrvaške meje. Od tam smo se peljali po približno 20 km dolgi gorski cesti do 1241 m visoko ležečega turističnega centra Sviščaki, kjer je manjše smučišče ter veliko počitniških hiš. Tam se je začel približno dve uri trajajoč vzpon na 1796 m visoki Snežnik. Tega množičnega pohoda se vsako leto udeleži več tisoč pohodnikov. Na vrhu Snežnika, najvišje gore jugovzhodne Slovenije, stoji majhna planinska koča. Z vrha je lep razgled na Učko, Julijske in Kamniške alpe. 25. marca smo se udeležili spominskega vzpona na 1632 m visok Porezen na Cerkljanskem, ki ga prireja planinsko društvo Cerkno. Tokrat nas je pot peljala preko Škofje Loke v Cerkno. Od tam smo se peljali po kratki gorski cesti do vasi Poče, od koder je eden možnih vzponov na Porezen. Iz že dokaj pomladanske doline smo po zelo strmi poti po dveh urah prispeli na vrh Porezna, kjer stoji spomenik partizanom, padlim 24. marca 1945. Pod vrhom stoji planinska koča, Dom Andreja Žvana. Spodnji del koče je med vojno služil Italijanom za kasarno. V okolici vrha so še danes vidni bunkerji iz druge svetovne vojne. Po povratku v Cerkno smo šli na ogled partizanske bolnišnice Franje v bližini vasi Novaki. Nadvse zanimiv je bil že pristop skozi sotesko Pasice do območja nekdanje partizanske bolnišnice, ki jo je bil ustanovil dr. Volčjak leta 1943. Do konca vojne pa jo je vodila dr. Franja, po kateri je bolnišnica dobila ime. Ogledali smo si obnovljene barake tega kompleksa ob potoku v zelo ozkem predelu soteske. Polni vtisov smo se vračali domov in že med potjo govorili o novih turah in izletih mami Na Poreznu PRIREDITVE ČETRTEK, 6. 4._________________ CELOVEC, Musilova hiša 16.00 Simpozij - Gustav Januš ŠENTJAKOB, Regionalni center - Katoliška prosveta, Regionalni center, Univerza Celovec 19.30 Videofilma »Biča, biča, su su su... Ovčjereja« in »Kruh iz. črne kuhinje«. Filme predvaja: Dr. Herta Maurer-Lausegger PETEK, 7. 4.___________________ TINJE, Katoliški dom 14.00 Pomen izdelave lutk za lastno kreativnost. BELJAK, Parkhotel 16.00 Simpozij - Gustav Januš CELOVEC, v kavarni CIK (Künstlerhaus) 18.00 Krščanska filozofija. Pogovor vodi Vinko Ošlak HODIŠE, Grajska štala - SPD Zvezda 19.30 Erdstrahlen-Geopathologische Störzonen und ihr Einfluß auf. den Menschen (nem.) TINJE, Katoliški dom 19.30 Predavanje »Mistika vode«. Pred.: dr. K. M. Woschitz VELINJA VAS, Gostilna Seher 19.30 Soul & Funk - Sharky ground SOBOTA, 8. 4.__________________ PEČNICA, v farovžu - SKD Jepa-Baško jezero 13.30 Delavnica »Oblikovanje sena«. Vodi: Krista Kircher ŠMIHEL, Farna dvor. - KPD Šmihel 14.00 Barvanje pirhov, vodi M. Bačar SELE, Farni dom - KPD Planina 19.30 Razstava ikon Silve Deskoski GLOBASNICA, Farna dvor. - SKD Globasnica, SPD Edinost Šteben 20.00 Matiček se ženi. Gostuje igralska skupina Pragersko ŠKOFIČE, v telovadnici Ljudske šole - SPD Edinost 20.00 Glasbeni večer. Nastopajoči: MoPZ Lira iz Kamnika, Smrtnikovi fantje, Kvartet Rož, Mladinska plesna skupina iz Škofič ŽITARA VAS, Kult. dom - SPD Trta 20.00 Koncert »Slovenc Slovenca vabi« NEDELJA, 9. 4._________________ BILČOVS, Ljud. šola - SPD Bilka 11.00 Pravljica o polomljeni lutki. Gostuje Lutk. skupina Navihanci SVEČE, Pri Adamu 12.00 Dan domačih jedil PONEDELJEK, 10. 4._____________ CELOVEC, Drava-Naša knjiga 19.00 »Schneeläufer« - Literarno branje in predstavitev knjige z avtorico Christiane Janach in s prevajalko Sonjo Wakounig GRADEC, KSŠŠG 20.00 Politični krožek »Avstrija in evropska unija«. Predava: dr. Zdravko Inzko TOREK, 11. 4.__________________ ŠMOHOR, Mestna dvorana 10.00 Musical »Konferenca živali«. Glasba: Gabriel Lipuš; režija: Miran Herzog ŠMOHOR, Srednja dvorana Mestne hiše - Deželna vlada (Biro za slov. narodno skupnost), KKZ, SPZ, Mesto Šmohor (kulturni oddelek) 19.30 Literarno branje: Florjan Lipuš & Engelbert Obernosterer TINJE, Katoliški dom 19.30 Predavanje »Gojitev in negovanje vinske trte«. Predavatelj: inž. Herbert Gartner ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 20.00 Predavanje (mag. p. J. Sraka): Politični tokovi v Evropi in vloga kristjanov SREDA, 12. 4.__________________ TINJE, Katoliški dom 9.00 Cepljenje sadnih dreves. Predavatelj: Franz Josef Quendler TINJE, Katoliški dom 19.00 Koncert mladih virtouzov-violinistov. Nastopata: Nina Marija Popotnig in Kristijan Krajnčan (violončelo) ČETRTEK, 13. 4.________________ GLOBASNICA, Pri Jueni -_SKD Globasnica, ŠPD Edinost Šteben 14.00 Kuharski tečaj. Vodita Lena in Ana Gregorič GRADEC, KSŠŠG 20.00 Koncert AYSU. KS rock, od funka do punka do narodne. ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica, DSPPPA 20.00 Literarni večer ob 25. letnici DSPPPA. Glasbena spremljava: Šentviške korenine in Marjeta Maraž (klavir) PETEK, 14. 4.__________________ TINJE, Katoliški dom 16.00 Seminar »Kako prepričljivo in samozavestno nastopati pred publiko. Voditelj: mag. dr. K.Schöffmann BILČOVS, pri Miklavžu - Društvo slov. pravnikov 18.00 Občni zbor CELOVEC, IKUC Ljudski dom, Südbahngürtel 19.00 IKUC se predstavlja. Uradno odprtje Interkulturnega centra Ljudski dom BILČOVS, v ljudski šoli - GŠ in SPD »Bitka« 19.30 Samostojni koncert Nine Popotnig, violina GLOBASNICA, Pri Jueni -.SKD Globasnica, ŠPD Edinost Šteben 20.00 Perspektiven des Alpen-Adria Raumes für Kärnten. Predava dr. Zdravko Inzko PRAZNUJEJO! Ana Logar iz Prible vasi - rojstni dan; Rudolf Grillitz iz Lovank - rojstni dan; Frančiška Mičej iz Šentvida - 80. rojstni dan; Lenčka Koletnik iz Cirkovc - rojstni dan in god; Maks Kanzian iz Loč pri Šentilju - 64. rojstni dan; Lenčka Küpper z Gorij nad Vrbo - rojstni dan; Albin Travnik iz Sel - rojstni dan; Jurij Mak s Kota -rojstni dan; Francka Užnik iz Sel - rojstni dan; Mici Kruschitz na Klopcah pri Sko-fičah - rojstni dan; Dl Hanzi Miki iz Ločila - 40. rojstni dan; Marija Hafner iz Srej -rojstni dan; Fini Einspieler iz Zgornje vesce - rojstni dan; Minka Ogris s Svaten - rojstni dan; Irena Brežjak - rojstni dan in god; Hanzi Tschemernjak s Hriba nad Baškim jezerom - rojstni dan; župnik Jurij Buch iz Šentjakoba - 50. rojstni dan; Franc Hafner na Krčanjah - okroglo obletnico; Gitka Sadjak-Opetnik iz Vidre vasi - rojstni dan; Helena Mert z Bistrice nad Pliberkom -rojstni dan; Marija Daniel iz Libuč - rojstni dan; Rihard Dumpelnik iz Štebna - rojstni dan; Ivanka Kolter z Brega pri Žvabeku -rojstni dan; Stanko Jelen iz Libuč - rojstni dan; Erna Pernat z Bistrice nad Pliberkom ZALOŽBA DRAVA vabi na predstavitev knjige in literarno branje pesniške zbirke »Schneeläufer / Puščavske rože« avtorice Christiane Janach in v prevodu Sonje Wakounig v Celovcu, v knjigarni »Naša knjiga«, Paulitschgasse 5-7 v ponedeljek, 10. aprila 2000, ob 19. uri Prisrčno vabljeni! SPD TRTA vabi na koncert »Slovenc' Slovenca vabi« v soboto, 8. aprila 2000, ob 20. uri v Kulturnem domu KUMST v Žitari vasi Sodelujejo: MePZ SPD Radiše, Gregorčičev oktet iz Kobarida, Pevska-instrumentalna skupina KPD Drava, MoPZ SPD Trta Prisrčno vabljeni! SPD »ZARJA« vabi na uprizoritev plesne skupine Mojce Horvat »SNEGULJČICA« nedeljo, 16. aprila 2000, ob 20. uri v farno dvorano v Železno Kaplo Prisrčno vabljeni! SPD »DANICA« IN DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV vabita na LITERARNI VEČER v četrtek, 13. aprila 2000, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu Brali bodo: Herman Germ, Tonči Haderlap, Anita Hudi, Saška Innerwinkler, Kati Marketz, Janko Messner, Jože Pasterk, Stanko Wakounig, Jože Zlatar. Glasbena spremljava: »Šentviške korenine« in Marjeta Maraž (klavir) Prisrčno vabljeni! ČESTITKA Na dunajski univerzi je zaključila študij psihologije bivša dijakinja ZG za Slovence Marija Malle iz Slovenjega Plajberka. Mladi magistri iskreno čestitamo! - rojstni dan; Ida Potočnik iz Zvabeka - rojstni dan; Albert Messner z Doba pri Pliberku -rojstni dan; Daniel Brumnik z Obirskega - rojstni dan; mag. Jože Blajs iz Celovca - rojstni dan. Mara Ban iz Celovca - rojstni dan; Irena Verdel iz Borovelj - rojstni dan. Za posredovanje imen slavljencev se zahvaljujemo slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig (-34)............................... Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 6. 4.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 7. 4. | 18.10 Utrip kulture________ SO 8. 4.118.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca_______________________________ NE 9. 4.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 10. 4. | 18.10 Kratek stik_________ TO 11. 4. | 18.10 Otroški spored SR 12. 4.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 9. 4. | 13.30 ORF 2 . Kulturni teden koroških Slovencev v Šmohorju: Dogodek za vso Ziljo in srečanje obeh narodov dežele. • Š knjigo »Oblačila kultura slovenskega kmečkega prebivalstva v Podjuni« je dr. Marija Makarovič končala obravnavo oblačilne kulture slovenskega kmečkega in delavskega prebivalstva na Koroškem. • Strokovni simpozij v pesniku in pisatelju Gustavu Janušu v Celovcu in Beljaku. • Violinistka Nina Marija Popotnig: najobetavnejši podmladek slovenske Glasbene šole na Koroškem._____________ PO 10. 4. I 3.15 ORF 2 - Ponovitev 16.00 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 7. 4. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kalejdo-fon 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Ta mera (pon.)_____________________________ SO 8. 4. I 10.00 Tinjski pogovori: Tina Bahovec:Koroški Slovenci v letih 1930-1941 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Crescendo 13.00 Die Welt ein Dorf 18.00 Sto deci- belov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: (pon.) Rudi Bartaloth in Tonči Sivec 20.00 Yugo-Rock 23.00 Glasba_______________________ NE 9. 4. I 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 11.00 Literarna kavarna: Martin Kuch-ling: »Iskanje Nataše« 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Out of Carinthia: Sepp Brugger 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 23.00 Glasba________ PO 10. 4. I 10.00 Kalejdoskop: 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Special (pon.) 18.00 Otroški kotiček + Blazno resno o seksu 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Die Welt ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Tinjski pogovori: Tina Bahovec___ TO 11. 4. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: H. Marizzi: šolski radio 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Šoja und Elster: 20.00 Noche latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter_____________________________ SR 12. 4. I 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Stay tuned 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force ČE 13. 4. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Soundchek 21.00 DJ Line 24.00 Ta mera (pon.)____________ MEŽICA / ŠTUDIJSKI KROŽKI Teme povedo, kaj jih teži Eno od oblik aktivnega in ustvarjalnega izrabljanja časa odraslih, ki se razvija v gibanju vseživljenjskega učenja, so strokovnjaki Andragoškega centra v Ljubljani poimenovali študijski krožki. Leta 1993 so jih v praksi preizkusili ravno v Mežiški dolini. Od takrat naprej oživljajo nove skupine, ki štejejo okrog deset članov. Delo vodi mentor/ica, organizacija pa je stvar lokalnega vodje, ki je povezan z Andragoškim centrom. Sestajajo se tedensko ali na štirinajst dni, temo sami izberejo. Naučijo se nečesa novega in koristno izrabljajo svoj prosti čas. To dejavnost spodbuja občina, ki ureja pogoje, pravi lokalna vodja Marjana Skralovnik iz Mežice. Tudi za- radi tega so se krožki tu prijeli, saj jih poteka letno pet. Zvrstile so se teme kot so biovrtnarjenje, zdrava prehrana, zdravilna zelišča, sadno drevje, domača kuhinja, razgibajmo zunanjost, da polepšamo notranjost, kar kaže na to, kaj naše ljudi teži, je menila sogovornica. Od leta 1997 teče krožek poznavajmo vrhove v okolici Mežice z namenom raziskati naravne in kulturne značilnosti ter opisati poti. Člani so izdali priročnik oz. vodnik, ki bo v pomoč pohodnikom, nadaljujejo pa z markiranjem teh poti. To pa že presega sam krožek, saj bo gradivo širše uporabljeno. Načrtujejo temo slikanje na steklo in svilo. Nedavno je delo končal krožek z naslovom pomagajmo si sami do zdravja. Medse so članice povabile poznavalce načinov zdravljenja in lajšanja težav kot so radiostezija, bioenergija in homeopatija in jih praktično preizkusile. Naučile so se sprostitvenih dihalnih vaj, obiskale so razstavo v galeriji Falke blizu Pliberka, kjer so se spoznale z razmestitvijo kamnov za zdravljenje zemlje po Koroški, naravne materiale so spoznavale v ravenskem Likovnem salonu na etnološki razstavi Od lanu do ovce, strokovnjakinja za dietetično prehrano pa jim je predavala o spreminjanju prehrambenih navad za boljše zdravje. V svojih vrstah so odkrile pesnico, ki jim je prebirala svoja dela, a tudi sicer so si udeleženke zaupale zgodbe, ki jih piše življenje, in se med seboj zbližale, kot je bilo opaziti na zaključni prireditvi. S.Š. < I' '