2. številka.
Izhaja vsak dan
;udi f>b nedeljah in praznikih) ob 5. tiri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjntraj.
PMMiezae številke *e prodajajo po 3 nove. (t> stotink)
▼ mnogih tobaka rnah v Ti>tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase ls naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■lica Molia piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON 5tv. 87«.
Trst v soboto dne 2. januvarija 1904.
Tečaj XXIX
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse leto kron, pol leta 12 faren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaae pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a
Brzojavne vesti.
Novoletiio čestitanje na dvoru.
DUNAJ 1. Cesar je dane-< predpoludne
vsprejel novoletne čestitke nadvojvod. Pozneje so cesarju r-estitali najvišji dvorniki in generalni adjutanti. Ob (i. uri zvečer bilo je pri cesarju družinsko kosilo. Istega so se udelež li nadvojvode in nadvojvodinje, kne-»t nja Zofija Hohenberg-, knez Alojzij fjichten-stein in kne^inja Klizabeta Amalija Liechten-srein.
Orof Ti-.zsi o parlamentarizmu.
BUDIMPEŠTA 1. O novoletnih če-■t tkah sta toliko posl. Geea Kubi d vi v svojem nagovoru, kolikor predsednik liberalne •stranke baron Podmanizkv v odgovoru na -tega ob- >jaia postopanje obstrukcije in izraz ia nado, da se bo liberalna stranka v klanjem boju dala voditi le po resnem in t'.ćcem izvrševanju svojih dolžnosti in zvestobi do svojih načel.
C ani liberalne stranke podali eo se na to k' nrnisterskemu predsedniku, kjer so bili zbrani že vsi ministri. P<osL Nsgv je miui-s.errkemu predsednku v imenu stranke izrekel n trae eut) zaupapje in mu zagotovil j>odporo v težkem boju proti obstrukciji. Ministerski predsednik grof Tieza ee je na to v imenu viade zahvalil liberalni stranki na izraženem zaupanju in izjavil, da se ua ogr-^em parlamentar zmu že delj časa opažaju znaki omejenosti, ker so na mesto resnih razprav o velikih interesih dežele stopile one brezplodne razprave o umetno uprizorjenih incidenčnih slučajih, vsled česar so dragocene resne moči, katerih je dovolj v vseh strankah, stopile v ozadje, prepustivši prva mesta osebam, ki nimajo potrebnih lastnost za vodilne uloge in ki menijo, da je obstrukcija dolžna tratiti čas ter da je jediao orožje opozicije obstrukcija. Ta način boja je popolnrma zgrešen, ker opozicija ne bi smela motit1, marveč bi morala nasprotno povspeševalno upljivati na narodne sile. Ako se re-i gnirano z^trja, da se je parlamentarizem obrabil ter da se je ta zgodovinski pro-po vsem Bvetu izvršil, potem bi se moral, ako je to res, vsak državnik, ki je nav-lahnjen pravim patrijotizmom, raje vreči pod ko.esa svetovne zgodovine in se pustiti od i-tih streti, nego da brezbrižno gleda na propadanje svojega naroda. Govornik je priznaval, da je parlamentarizem povsod izpostavljen težkim skušnjam, ali le krepki narodi so prestali te skušnje. Parlamentarizem mora propadati le v onih narodih, v katerih se na -kupnem življenju in v vsej družbi pojavljajo znaki gnjilobe in propadanja.
Ministerski predsednik poživljal je liberalno stranko, naj « odločnostjo stopi v boj ttr vstraja na rapričeti peti. Obstrukcija da neLote izkazuje deželi veliko uslugo, ker jej v polnem svitu prikazuje škodljivo počenjanje opozicije. Večina m^ra stremiti za tem, da postavi parlamentarizem zopet na zdravo pc dlago ter da tako odpre polje proizvajanju n v*j*~nemu delovanju. Vlada vstraja trdno na politiki nagodbe iz leta 1*67, čije kardinalno točko tvori osnovua resnica, da bo interesi madjarskega naroda v tesnem soglasju z velikimi interesi nase velesile.
M a podlagi nagodbe iz leta 1867., ki p- > ;:olnoma zagotovlja razvoj madjarskega nareda, se bodo mogle uresničiti vse načelne zahteve liberalizma v narodni politiki in si^er rama ob rami z enimi Člani zakodaj nega zastopa, katere lečuje od liberalne stranke politika dh podlagi nagodbe iz leta 1S67. Sedaj se ne more še določiti časa, ko bo to mogoče, a vendar ni nikakor opravičeno maiodušje. Ministerski predsednik je slednjič izjavil, da ima trdno zaupanje v politično zrelost madjarskega naroda ter da zastavi vee svoje mt>či v dosego stavljenega si cilja.
Izjave načelnikov madjarskih •pozieijo-nalnih »t ran k
BUDIMPEŠTA 1. Ćlani neodvisnostne stranke prišli »o danes pes!. Košutu čestitat
na njegovo Btanovanje. Na nagovor posl. Ba-bota odgovoril je K' šut, da sta madjarski narod in neodvisnostna stranka v zadnjih letih prestala težke skušnje in pokazala dovolj moči, da premagata vojaško silo. Neodvisnostna stranka pa da ni trpela nikake škode na svojej jedinosti.
Stranka bo toliko časa onemogočala uza-konjenje nagodbe, dokler se iata v Avstriji ne reši parlamentarnim potom. Stranka je opustila obstrukcije in jo nobena stvar ne odvrne od njenih dosedanjih sklepov.
O novoletnem čestitanju v Szederkenvi-jevi skupini je posl. Szederkeuvi svoje pristaše navduševal za nadaljevanje obstrukcije proti sedanji vladi, tlo katere nima stranka nikakega zaupanja.
Člani ljudske stranke prišli so čestitat grofu Zichvju, kateri je izrazd svoje neza upanje do vlade in je izjavil, da je obstrukcija sicer res škodljiva, vendar pa da je osvetlila mnogo stvari.
Izrazil je slednjič željo, naj bi ljudska stranka ostala zvesta svojim načelom.
Grof Apponvi je v odgovoru na čestitke svojih pristašev povdarjal uzroke, vsled katerih je bil prisiljen izstopiti iz liberalne stranke in izjavil, da bo njegova stranka nadaljevala ono politiko, kattrej je sled.la tudi v zvezi z i beralno stranko.
Govornik je povdarjal, da je bil primoran nastopiti samostojno, ker je hotel kontrolirati vladno vojaško politiko in ni hotel nositi odgovornosti za isto.
Položaj v vshodni Aziji.
CARIGRAD 1. Car se je v predvčerajšnjem ministerskem svetu baje izrekel za ohranjenje miru.
TOKIJO 1. Japonska vlada ima jako težaven položaj nasproti javnemu mnenju, ki je odločno naklonjeno vojni z Rusijo. Vendar pa so kompetentni krogi uverjeni, da ne pride do vojne, ker je portarturaka'luka zamrznjena in ker niti Rusja niti .Lponska niste dobro pripravljeni za vojno.
LONDON 1. Na tukajšnjem japonskem poslaništvu se goji bojazen, da se položaj v vshodni Aziji kritično zasuče. Vsakakor pa da se v kratkem pride do odločitve.
PORT-SAID 1. Reuterjeva pisarna javlja : Ruska transportna ladija »Kazane je včeraj panirala sueški prekop. Na brodu je 2000, v Port Artur namenjen h vojakov.
PETROGRAD 1. Časnik »Rus« trdi, da pogajanja med Rusijo in Japanom prijateljsko nadaljujejo. Vse vesti o ultimatumu Japonske da so popolnoma izmišljene. Res da je le to, da ste obe državi ooojstrili vojno pripravljenost, ker obBtoji možnost političnih zapletljajev in ker ee na Japonskem z inozemskem denarjem tira strašna agitacija proti Rusiji. Ne le radi njenih interesov v vzhodni Aziji, marveč tudi radi njenega ugleda kakor velesila mora Rusija ukreniti vse potrebno, da more mirno pričakovati dogodke.
Odstop avstro osjrskesa poslanika pri Kvirinalu.
RIM 1. V dobro poučenih krogih se zatrjuje z vso gotovostjo, da v kratkem odstopi avstro ogrski poslanik pri Kvirinalu, Pasetti.
Macedonske reforme.
CARIGRAD 1. O včerajšnjem novoletnem obisku turškega ministra za vnanje stvari pri avstro-ogrskem poslaniku baronu Calice vršil se je pogovor le o nekaterih podrobnostih izvajanja reform. — Civilnemu agentu dvornemu svetniku Mfillerju pri dodelil se je konzul Rappaport in jeden konzularni aspirant.
(»rozovit požar v Cbicago.
CHICAGO 1. O požaru v gledališču Iroijuois rešilo se je razun treh oseb vse občinstvo, ki je bilo v partarju. Od 300 oseb gledališkega osobja našli so v ognju smrt le trije strojevodje, mnogo drugih pa je bilo opečenih. Med istimi ste prva plesalka Arabela Moor in krasna pevka Vijola Macdonald.
CHICAGO 1. Gledališče izgleda od zunaj popolnoma nespremenjeno. Do sedaj
naštetih je 61)0 mrtvih ; pogreša se še 300 oseb. V gledališču je bilo i?000 oseb, od katerih 1740 na sedežih. Več izhodov bilo je zaprtih železnimi vrati. Osebe, ki so se hotele skozi te izhode rešiti, so zaman poskušale odpreti ali podreti vrata. Ker se vsled pomanjkanja potrebnih priprav ni moglo takoj pozvati ognjegascev, je preteklo precej časa predno so isti prišli na kraj nesreče. Vsled telefoničnega obvestila priirtelo je na pomoč luO zdravnikov in 150 postrežnic. Neki duhovnik je umirajočim delil zadnjo tolažbo. Kuharji in natakarji neke bližnje gostilne položili so lestvo na neko streho. Prvi kuhar je rešil l.~> žensk, ki so poska-kale r. nekega okna.
CHICAGO 1. Sinoči je bilo aretiran h 7 uslužbencev zgorelega gledališča Ircfjuois. Isti so obdolženi, da so sokrivi na nekem umoru, katerega je zakrivil neki Plunket. Istega so zaprli danes zjutraj še štirimi zbornimi pevci vred.
Mavor (župan) je izdal proglas, ki prepoveduje običajno novoletno zvonjenje. Mavor je nadalje predlagal, naj bi se jutri v znak žalovanja zaprle vse prodajalnice.
Velika tatvina na pošti v Rimu.
RIM 1. Danes po noči sta se v oddelek za poštne pakete utihotapila dva kakor peš to a u-lužbenca preoblečena moža t«;r sta odnesla za 150.000 frankov vrednostnih papirjev.
Revolucionarno gibanje v republiki Uruguay.
LONDON 1. »Times« poročajo iz Mon-tevidea: Vlada je ukre~ila stroga vojaške odredbe, ker trdi, da se v notranjosti dežele pripravlja revoiucijonarno gibanje, kar pa ni resnično, marveč se je bati, da hoče vlada t rftti iKrivatno politiko.
Glasovi z Goriškega.
VII.
Hvala vam, gospod urednik na uslugi, da ste dali prostora našim glasovom v cenjeni »Edinosti«. Dokler vam ne bodo ti glasovi zoprni, hočemo jih nadaljevati, kajti tvarine imam dovolj. V naših goriških listih smo imeli doslej samo jeden odmev — pod naslove m »Farizejstvo« v »Gorici«. »Glasovi« so provzročili, da je eden naših položil svoje telo na mehki divan, vzel pero v desno roko in napisal čiančič »Farizejstvo« v trdni veri, da piše »Glasove z Gor.škega« neki dobro znani mož na Goriškem, kateremu slednjemu je avktor vrgel na hrbet — bržkone ni imel pri roki primerne slovenske psovke — nemški pridevek »Kaučukman«. Ali ni to zelo duhovito, polfg tega, da je ta častni epitat, vzet iz tujega slovarja — popolnoma zgrešil pravi naslov in daje zadel — nedolžnega ! !
Imenitno pa je tudi, da so iskale in našle line glavice vašega dopisnika celo v vrsti bivših slovenskih deželnih odbornikov. — Za dopisnika je to res velika čast, ker znači, da je bilo v »Glasovih« vendar zvočnih in dobrih glasov — da je bilo dobrega zrnja. Pregovor vsaj pravi, da ni najslabši sad, na katerega se spravljajo ose.
Jemljemo na znanje trditev, da eo deželni odborniki v Istri še bolje plačani nego pa v Gorici. Nič nimamo proti temu, ker mi govorimo o Goriškem in ker iz dejstva, da so v drugih deželah tako in tako plačani nikakor še ne izhaja, da bi se na Goriškem ne smel oglašati oni, ki je, v primeri z drugimi, sramotno slabo plačan.
No, pustimo sedaj to in poglejmo dalje, kaj se godi posebnega po deželi naši.
V Gorici, v našem glavnem mestu, najbolj cvete razkol med Slovenci. Koliko časa še bo trajal ta ples, tega ni mogoče prorokovati. Le toliko je gotovo, da ta razkol škoduje na razne strani ter da so začeli želeti tu in tam, da bi ga bilo kmalu konec, ali da bi se prepir vsaj ublažil.
Prvi poskus, da bi se uvedel nekak «modus vivendic med brati v Gorici, je storil
(čujte in strmite !) sam dr. Turna.... Povabil je nekaj rojakov obeh Btrank na razgovor v »Čitalnico«. In došli so in se pogovarjali o društvenem življenju v mestu. »Soča« se je obregnila ob sklicatelja, druge stranke list je molčal, a »Slovenec« je objavil članek o spravi na Goriškem. Z gotovostjo smo pričakovali, da tudi »Edinost« izrazi svoje zadovoljstvo na tem, a motili smo se, kajti molčala je.
No, prav je storila: počaka nsj, da se stvari razvijejo po svoje brez zunanjega priliva nj a.
(Pripomba uredništva : Tako je : uganili ste. Tak-i poskusi po tolikem razburjenju, ko ' se je nagromadilo toliko osebne animoznostrr tolikfga sovražtva, toliko netiva, ki je kakor smodnik v sodčeku — so poskusi, kakoršnega se je lotil dr. Turna sila občutljiva in rahla 1 rastlinica. — Dotakni v ši se je, si jo hotel ' morda podpreti, a jej v resni škoduje. Posebno uči skušnja, da prezgodnje diekuzije po časopisju navadno prej škodujejo nego kort-ristijo. Novinarju, ki je neprestano v ognju, se rado dogaja, da je zadel na občutljivo stran, čeprav ni hotel tega.)
Tudi po deželi se čujejo glasovi vedno bolj pogostoma za kako pomirjenje in ne (to se umtje) za kapitulacijo.
Na vipavskem n. pr. so ustanovili v zadnjih letih več gospodarskih, kmetijskih društev, večinoma z imenom vinarsko- sadjarskih društev. Vsak razsodni človek ve, da taka društva nimajo namena, da bi uganjala politike, sejala raspor med narodom, ampak v namen jim je povspeševanje kmetijstva, posebno vinarstva in sadjarstva. Vipavci kažejo, da imajo smisla in razuma dovolj za taka društva ter da žele napredka v gospodarstvu, Na tem polju, ki je pač nevtralno, ki ne pozna strankarstva, se lahko propagira slož-nost med brati, ki ee prepirajo za druge, a nn svoj račun.
Zduho je pač, da mlada kmetijska društva po Vipavskem delujejo z neko čilostjo ki obeta obilega vspeha. Koga ni razveselila razstava v Kasovljah pod Brjam« in druga v Prvačini ?
Z obema razstavama je bil združen tudi javen kmetijski shod. Oba sta se sponesla vrlo lepo, če tudi je hotel na prvem že motiti znani župnik iz-pod Cavna, a (hvala Bogu !) povsem brevspešno.
Na teh shodih se je rodila misel o ustanovitvi vinarske zadruge za Goriško. Ni se gledalo na politično strankarstvo, ampak v složnosti na gospodarskem polju naj bi delovali vsi, ki so blage volje in ki imajo poštene namene z narodom našim. Pravila vinarske zadruge s sedežem v Gorici so že potrjene, a zadruga še ni pričela svojega blagodejnega delovanja. Morda jo je zadržala nenavadno slaba letina, posebno ua Vipavskem, kjer niso pri delali vina niti za domačo i potrebo.
Upamo, da bo druga trgatev boljša ter da bo imela nova zadruga dovolj polja, na katerem bo delovati v blagor našega naroda po vinorodnih krajih ! Resnično trdim, da naš vinogradnik je vredsn boljših časov, in do teh naj mu pomorejo ostala gospodarska društva !
Na posvetovanju med društveni ki posamičnih gospodarskih društev se je izražala želja, da bi bilo prav in potrebno, ako bi priredili nekaj shodov v širšem krogu.
In vedno Koerber!
Nulla die3 sine linea ! Ni ga dneva, ki bi nam ne prinesel kakega — poslanega interpreta in pojašnjevalca Koerberjevih namenov. Seveda vedno za rabo in potrebo — dr.a Koerberja. Eno mora že pri poznat i prijatelj in neprijatelj tej avstrijski ekscelenci : nepreeežen, fenomenalno vztrajen je v svoji trdni veri, da s svojo lepo besedo res doseza, da oni, katerim je on najintimneji neprijatelj, ne poznajo ne njega, ne njegovih namenov. Će bi ne bilo tako, zdelo bi ee nam ne-

možno, pa bi hranitelji Kcerbeijevi megli paniliatično omejenost, zlorabljanje p 1 e m e - j napia da je torej nevaren za mir, ker bi
1	' 1	; f^t * 1. _ _____i. _! t !____T »AA^^MUt mi n i. i»f :it i" u m n < 1 Tt-nli'nni ln
prihajati dan na diu, da nam z najnerfolžne jimi obraz , pojasnjujejo Koerberjevo naklonjenost do Slovanov.
Tudi oficijozaa »M ntagsrevue« — že
n i t e narodne ideje (Čujte, avstrij- mogel poojstriti nasprotstva med Itali ani in ski socijalisti : to stoji v reviji, ki jo izdaje Hrvati. Upravno sodišče je razveljavilo pre
jeden Ferri !) Franehi jim očita, da so odklonili opravičeno zahtevo dr.a
ime pravi torej, da ta list ob ponedeljkih L a g i n j e, naj italijanska večina v dežel-opravlja svojo službo — je prišla na vrsto, j nem zboru istrskem dade Slovanom iste ga-
da podkreplja slovesno zatrdilo, da dr. K<>r-ber ni nasprotai~ Čehov. Vsaka sievilka uradne »Wiener Zeitung« da prinaša dokaze, da tak<» očitanje ni opravičeno. Vsporedno
rancije v pomirjenje, kakor jih je hrvatska veČina v deželnem fboru dalmatinskem nudila Italijanom !
Dalje izvaja Franehi, da pangermanski
z vsf.Kim n;f novanjem kakega nemškega urad element v Avstriji in v Nemčiji nima nika-n.ku !a ee *vršuje tudi imenovanje »vsaj« kega sorodstva s čudovitim socijalno-demo-
ece^a češkega uradnika, in Č9 je odlikovan
kratičnim gibanjem ; ampak je ves napojen
kak v Nemec, je oiliaovan gotovo tudi ka-	junkerskim duhom, ki je brutalen in nasilen
„ov < er. Tisti »vsaj« je vreden svoj groš.	v formi, gospodarski osvojevalen v bitstvu.
Dr. Koerber daje češki večini »vsaj« toliko,	Franehi konstatuje, da je Nemštvo v za-
Kol.aor nemški manjšini ! Ni li to prav d vna	plombo turškemu gospodstvu. Cesar Viljelm
prav • iost ? In ker tu pa tam tudi kakemu	| — ta pripuznani voditelj pangermanskega gi-
Čehu prer-irbuje Ktkov zaslužni — zasluženi	banja — je velik prijatelj sultanov radi —
ali pa tudi nezasluženi — križec, nimajo	nemške industrije.
< ehi nikake pravice tožiti, da se jim zane-
Neka nemška publikacija je bila te dni
inarjajo kulturelne potrebe. Zavoljo odlike- tako neprevidna, da je cesarja Viljelma pro-vanja kakega Čeha naj bi Čehi pozabili, da glasila naslednikom — cesarja Frana Josipa, jim dr. Koerbar noče ali ne more preskrbeti To je bil s;cer balUn d " essai, ali simpto-
druge
češke univerze ! !
matičen vendar za razpoloženje duhov in
Koerberjevi ofieijozusi menda ne slu-	znak nemškega gibanja gravitujoČega na
tijo, v Kaki nevarnost' so : skoro jih svet ne	jug !!
bo mogel več smatrati — resnimi!	Fraochi zaključuje, da je invazija Nemcev
_______ ______na jugu sistematična. Nemci so brutalni, ker
se zavedajo svoje moči in svoje metodike.
Trgovinsko razmerje med Avstro-	Illterea neodrešenih Italijanov — pravi —
Oirrsko in Itaiijo.	je v zvezi z interesom civilizacije in socijal-1
Z včerajšnjim dnem je potekla trgovin-	nega in gospodarskega razvoja v Italiji. Oba ^	_______
ska pogodba med A vatro-Ogrsko in Italijo,	ta interesa pa sta v zve« s splošnimi interesi j	slednjič - "last' noUeašt
poved z motivacijo, da lTskoki niBO nikaka narodnost v Avstriji, da torej ni možno ščuvati proti njim.
Razsodbo upravnega sodišča treba spo štovati in hočemo reči svojo le o sklepu Labinjcev samem: tako izzivanje je sicer blazno, ali — žal — v tej blaznosti je metoda !
Silvestrov yečer »Tržaškega Sokola«. Naš vrli »Sukol« ni prevaril onih — in prišlo jili je, da je bila dvorana v hotelu »Evropa« natlačeno polna —, ki so se odzvali njegovemu pozivu, nsj pridejo, da si oslade vsaj zadnje urice toli grenkega leta 1003. in da v bratski slogi, roka v roki, v ljubezni in veselju pozdravijo novega — neznanca. No, če smemo v razpoloženju, v ka-
ki je obgovoril občinstvo v divnem govoru, katerega priobčimo jutri.
Ko je starosta dr. Rvbaf zaključil z jako efektno apoatrcfj, zavriskalo je — v pravem pomenu te besede — vse občinstvo. Vse se je dvignilo, vse je trkalo s polno čašo, prijatelj je segal prijatelju v roko, ljudje so si čestitali vse križem — saj je bila zbrana družina samih prijateljev in prijateljic, bratov in sestra.
Potem je trajala lepa zabava dalje ob pevanju in poskočnih zvokih glasbe. Kako dolgo — tega vara ne moremo povedati.
Kdo bo župan občini dekanski ? — Vsled prerane smrti nepozabnega župana Pavliča navstaja občinskemu zastopu dolžnost, da si izvoli načelnika. Kakor čujemo, se bo volitev vršila dne 9. januvarja. Istega dne se bo vršilo tudi žrebanje med tremi namestnik', ki so dobili na občinskih volitvah
terem so udeleženci »Sokolovega« »Silvestro- P° jednako BOV' Tako mwra dol.o5iti *reb'
kateri stopi v odbor namesto pokojnega Pavliča. Mi se obračamo do členov občinskega odbora z nujno prošnjo in toplim apelom,
vega večera« pozdravili prihod novega leta, videti ugoden »omen«, potem se smemo že nadejati, da na3 leto 1904. vendar vsaj nekoliko odskoduje za vse nade, v katerih nas je ravnokar minolo leto — prevarilo.
»Sokol« je izbral za ta večer kar naj-primerneji program. Postavil je v kontribu-
naj o volitvi župana puste na strani vsa osebne ozire in vodi naj jih jedino ta misel, da pride na čelo občini pravi mož. Mi nočemo pripovedovati gg. odbornikom, kolike važnosti je to, da taki obširni in važni občini, ka-
cijo: vsikdar mobilizirano »Slov. pevsko	koržna dekangkap uač.eluje mož, ki bo
društvo«, igralce našega »Dramatičnega dru-	^^ 8voj. nal(jgi y y8akem pogledu> Za
stva«, vojaško godbo, »profesorja s svetovne	tako ^^ ne /adoš6a 8amQ poštenje> ampak
klinične kirurgije« (to je bila senzacija	tfeba tadi veš6no3ti v občinskem gospodar-
večera), ki je operiral razne ljudij s po -
stvu in energije, treba jeklenosti, ki zna
svojega lastnega starosto. In res je bilo, trebo pQpolne nezavianogti v vsakem pogledu.
Tedne že so trajala pogajanja med avstrij-	miru in Italjani v Italiji in zunaj Italije naj
skimi 10 ogrskimi odposlanci na eni in itali-	bodo v dobrih razmerah s Slovani. Italijani	ta"Sekspirjev"vzklik: SUro.taje ^
jansfcimi na drugi strani, da z dnem 1. ja-	in Slovani morejo na tem vse pridobiti in nič ^	. ^ vr8fc. ^ oficijelnem programll| Ml
nuvarja ne bi prenehali trgovski odnosaji mtd	izgubiti. Sporazumljenje med obojnima naj
obema državama. In se le dne 30. decembra,	odklanja pangermansko invazijo. Slovansko
takorekoč ob 12. uri, je prišla iz Rima vest,	gibanje bi postalo še le potem nevarno tudi
da so pogajanja imela vsaj ta vspeh, da je	** Italijane, ako bi bili Slovani siljeni (in
sedanja pogodba podaljšana za dobo 6 mese-	bodo siljeni, ako ne pride do sporazumljenja
cev. Največe težave je provzročala glasovita	z Italijani) iskati pomoči jed no le v Rusiji,
klavzula. No, glede ta so se gospodje spora-	Tako sporazumljenje bi vzdrževalo ravno-
zumeii, da ostane v veljavi le en mesec. Ali	težje med dvema velikima silama : nemško in
močjjo Rontgenovih žarkov in uprav fenome- kljubovati tudi viharjem od — sovražne
ai ! A posebno ne smemo pozabiti na po-o popolne nezavisnosti v vsakem pogledu, nočemo usiljevati nikogar, ker zaupamo
popolnoma razsodnosti gg. odbornikov. Le ali bil je vendar le - prvi !	svoje mnenja w želfiH povedati> drt ima prvi
»Slovansko pevsko društvo« je pevalo	evetovalec v občinskem zastopu, gosp. Josip
— pod vodstvom pevovodje Srečka Bartela	Piciga, vse označene lastnosti. Kolikor mi
j— divno — kakor vsikdar. Izlasti je ustreglo	poznamo moža, smo uverjeni, da bi on uzorno
s kitico narodndi pesmi. S prizorom iz	in nepristransko vodil gospodarstvo občine.
»Ornega grabna« v »Rokovnjačih« pa je kar	8m!) uverjeni o njem, da bo znal čuvati
elektrizovalo občiLStvo. O solistinji — go-	in p0VZdigati ugled dekanske občine in da
tudi ta doba bo zadoščala, da smemo trditi, slovansko. Če bi prevladala ena teh sil, prišlo ff tirnici Kobalovi - se nam je zdelo, bi žnjim dobili vrednega naslednika pokoj-
kakor da nam je še le ta večer razkrila vse nemu nep0zabnemu Pavlicu.
svoje bogatstvo, ki je nosi v svojem grlu. Morda nas je zavajalo nekoliko tudi izborno
Iz dekanske županije nam p;šejo: Z ozirom na prerano Bmrt našega uzornega
da račun za doseženi provizorij bodo morali	bi do velikih kontlagracij.
poplačati zopet naši vinogradniki. V tem me-	S tem nazorom zaključuje Franehi svoja
secu sme Italija uvoziti v Avstrijo (po stari	izvajanja. Oe je že to, kar izvaja, zanimivo,
carini le 3 gld. in 'JO nvč. v zlatu) 200.000	važno, vredno razmišljanja, pak je za nas še
heL:t<>litrnv.	posebne važnosti, da je vse to citati v re-
Italijansko novinstvo je zadovoljno s tem	viji, ki jo izdaja jeden Enrico Ferri ! Tudi	. ,	.
v-p< »om. Ima tudi vzroka za to. Ž3 te dni	tržaškim socijalistom bi bilo priporočati naj- ofler 8VOJe <l)bre mocu r° amo vu,el1 na zemlja zagrnila moža poštenjaka, spregovoril
je bi v Trstu in na Reki s.len naval z ita-	topleje, naj pazno prečitajo prvi članek v 21. uprizoritvi burke »Sest tednov po poroki«. ob odprtem grobu te-le besede : Dragi Ivane!
Iijan*i£ m vinom in ni dvomiti, da Italijani	številki Ferrijeve revije »II Socialismo« od G-a Stular in g. Jaka Stoka sta ie% stavila fiil fli utor„sin 8vojemu očetu, poleg če
tako temeljito izkoristijo dovoljeni jim rok,	25. decembra 1003.
razpoloženje »Silvestrovcga večera«, ali nam župana jn slovenskega rodoljuba, pokojnega se je zdelo, da je nismo še čuli tako peti. Pavlica nripnmnili hi dn hilo, fl» i'* P. »Dramatično društvo« je poslalo na Karol	predno je naša slovenska
da izvozijo še vse do zadnjega onih 200.000 hektolitrov. To poplavo pa bo izdatno občutila naša domača produkcija vina.
Dnevne novice.
na pozornico resnično življenje in marsikdo	Bmrtnih ostankov boš počival in snival večni
si je gotovo mislil: taki smo! In ravno	gen Bjl gi UZOr-soprog in vzgleden očem
zato, ker so videli — sebe, so se smijali od	8VOjim peterim drobnim otročičem. A sled-
srca vsi.	gj tudj uzor župan naši širni občini.
Ko pa je sloveči operater vršil svoje	^jj previdnost božja je hotela, da si nam
Važen socijalističen glas o razmerju Italijanov do Slovanov in Nemcev.
Revija »II Soc alismo«, ki jo izdaje v
Rimu znani voditelj jedne dreh socijalistiških	^vana R«bso struj v Italiji, Enrico Ferri, prinaša članek
p ni naslovom »Pericolo tedesco o pericolo	političnimi prvobontelji Slovencev
Imenovanje v finančni stroki. Pred-j
sedništvo finančne direkcije za Primorje je operacije, ni moglo občinstvo priti iz smeha,	odvzet predčasno; zato ne plaka za teboj
imenovalo davčnimi adjunkti davčne prakti- Videti bi ga hoteli, ki bi bil mogel ohraniti	samo v solze utopljena vdova in petero
kante Petra Blessicha. Antona Cenani-ja, resno lice! Gospod profesorje operiral razne	Gtročičev, ampak plakamo vsi: občinarji,
Rudolfa Socohcha. Milana Hočevarja in pacijente. In kako je to škripalo, ko je rezal	znanci, in plakam tudi jaz tvoj zvesti prija-
in žagal kosti ! Enemu je vzel slamo iz glave,	y trenotku, ko se nam je ločiti od tebe
Dr. Josip Vošnjak. ta veteran med (lrugemu je ^vlekel ne vemo kolitro metrov	7a vedno, prosimo te, izprosi nam od Vse-
tudi dolgo trakuljo iz — zoba. Staremu invalidu	večnega milejo bodočnost! Tvoj spomin ostane
slavo«. Kakor je razvidno torej že iz na-	slovenski pieatej, praznoval bo dne 4. janu- 3® JemaI krogljo iz noge. Potem je ope- blagoslovljen med nami. Počivaj v miru v
slova, bavi se avktor — Bruno Franehi —	varja t. 1. v Slovenski Bistrici na Spodnjem riral nekega magistratovca, kije imel 25.000 ljubljeni zemlji slovenski !
z akt.ivelnim vprašanjem, od katere strani	Štajarskem svojo sedemdesetletnico. Dobri Slovencev na želodcu. Zadnji bolnik pa je	Bo. ali ne bo ? Neki čmerikovi Sio-
preti Italijanom nevarnost: ali od Nemcev,	**og naj ohrani jubilarja pri čvrstem zdravju bil najimenitneji, bil je ekscelenca — Koerber. veaec mim piše . Dan na dan čitamo v
ali od Slovanov?! Izvajanja v »So^alismo«'	do one skrajne meje, ki je sploh usojena Tožil je, da ga nekaj tišči v želodcu. Pro- raznih iistlh 0 pripravah, ki se vrše za bo-
pridobiva za nas na interesu po dejstvu, da	človeškemu življenju !	fesor ga je preiskal s pomočjo Rontgenovih dogi vojni, ki se imati vršiti ; ena med Rn-
imamo tu posla s polemiko med dvema ho-	Novemu deželnemu fflavarju istr žarkov, in je spoznal na mah, da treba tu 8jj0 ja Japonsko, druga pa med Rusijo in
cijaiist!^ ma glasiloma. »II Socialismo« od-	skemu, Ludoviku Rizziju, županu puljskemu, težke operacije. In ta operacija je prinesla za Avstrijo na eni in Turčijo na drugi strani,
govarja namreč na neki članek v listu ,Avanti',	80 občinski uradniki puljski priredili banket tržaške Slovence slovesno razkritje — izve- \z piaaVe vseh mogočih listov in lističev ki je trdil, da so Slovani nevarneji Italija- izročili diplomo s sliko slavljenčevo. deli so, zakaj nimajo šc šole, ker — jo je ZVeni — vojna. Vojna mora biti, pravijo
nom, nego-li Nemci. Bruno Franehi je dru-	Na banketu je znani dr. Glezer slavil Riz- imel dr. Koerber — na želodcu ! Občinstvo ijsti dane3- Vojna mora biti, ker Rusija to
gačnega muenja.	zijeve zasluge za mesto puljsko. Ne vemo ie udarilo v bučen emeh, ko je gospod zahteva, so pisali listi včeraj ! Vojna mora
On pravi, da za narod italijanski ni slo-	I>a> da li je govornik navel tudi vsa tista profesor visoko dvignil pravo pravcato hišo,
van«ke nevarnosti. Marveč morejo Slovani —	svojstva, ki posebno kvalitikujejo dra. Riz- vzeto iz ministrovega želodca z napisom,
ako b priAii v neposredno dotiko z zapadao	eija za novo podeljeno mu dostojanstvo — »Slovenska šola v Trstu«. To vam je bil
civil zacijo in svobodo — postati nevarni za	deželnega glavarja za Istre?! Bog ve in pa vihar, veselost in aplavza, ki pa je še
evropsko reakcijo. Pač pa obstoji — trdi	ekscelenca Koerber, da-li sta med temi svoj- narastel, ko je »preiesor« zaupno povedal,
Brun > Franehi — konkretna nemška nevar-	stvi tudi temeljito nepoznanje jezika večine da je videl v ministrovem želodcu še drugo
nost. Ta je : v razviti nemški industriji, v	prebivalstva v deželi in še temeljiteja mržnja ali manjo hišo, katero pa mu je pustil notri,
r-nerg:;; m v nasilnosti a pomočjo kapitala in	novega deželnega glavarja do narodnosti te ker bila je — italijanska univerza...
trgoviaeke ekspanzivnosti, e pomočjo državne	večine?!	Izborna ideja je bila to našega — .laka
politike nemške — in to na vsej vshodni Labinj in »Uskoki«. V Labinju (v Stoke brez katerega si že niti misliti ne
meji Italije od Alp in ob Adriji.	Istri) so si sezidali novo mestno hišo in so moremo »Silvestrovega večera« Mi mu mo-
Slovanska nevarnost za kulturo in soci	sklenili, da na tej prirede spominsko ploščo ramo zares čestitati z željo, da nam ostane
jalni razvoj Italije je torej — |>o mnenju	z napisom: »Dne 20. januvarja 1899. je zve?t »operater« tudi v bodočem »Narodnem
Franchi ja — le namišljena, dočun je nem-	-bran:i bdeči Labicj svojo civilizacijo pred domu«, ^a priznati mu moramo tudi to, da
ška nevarnost določena v svojih oblikah in	uskoskim barbarstvom«. Okrajno glavarstvo si je znal izbrati »pacijente«, ki so narav-
bolj h »m< ireuna v svojih sestavah, l»olje pre-	v Pazinu je prepovedalo ta napis in občina nost izborno igrali svoje uloge,
»krbljena s političnimi in gospodarskimi sred-	je rekurirala, dokler ni dospela na upravno	12. ura se je bližala, manjkalo je le še
stvi, ki p sezajo v italijansko življenje celo	sodišče, ki je dne 30. decembra razpravljalo nekoliko minut, vojaška' godba je začela
preko meje v notranjost Italije. Franehi meni	o t*j labinjski . . . recimo plošči. Zastopnik svirati veselo koračnico, in ob zvenečih akor
torej, da tu ni kaj izbirati, proti komu naj	vlade je branil prepoved in je povdarjal, da dih glasbe je bilo tu — leto 1904. V tem
Ftalijani naperijo svoje energije! Tu pa sledi	ost onega napisa je naperjena proti Hrvatom, trenutku ne more nikdo pritajevati nekega
r članicu Franchijem imenitna moralna plju-	ker zgodovina pravi, da so bili Uskoki slo- vznemirjenja. V tem hipu je ustal starosta
ska istrskim Italijanom, katerim očita kam-	vanski požgalci in pomorski roparji. Oni »Trž. Sokola«, brat dr. Otoka r K v bar
biti — ker .laponska tako hoče — pisaii bodo listi jutri. Ko si je navaden človek že vstvaril svoj bojni načrt in je že naprej iz-računil, kedo mora dobiti in kedo zgubiti — tedaj prihajajo zopet listi in pišejo: »Vojne ne bo, ker Turčija privoljuje v vse stavljene jej pogoje ! Vojne ne bo, ker Rusija ne želi vojne ! Vojne ne bo, ker si Japonska ne upa napasti Rusije !«
Ta komedija se ponavlja sleherni dan a razširjevalci te komedije so v prvi vrsti židovski kapitalisti, kateri ue morejo groma-diti milijonov, ako ne ribarijo po — Človeški krvi ! — To je, ak^ ni vojne, jo Židje vstvarjajo, pa bilo tudi samo na — papirju !
Mene pa dela že nervoznega to menjavanje od dneva do dneva na obzorju spekulativnega časopisja. Jaz bi hotel enkrat čati od kompetentne strani : 'jo ali ne bo vojna ? !
Koprska čitalnica praznuje danes svojo 25-letnico, a praznuje jo v — Dekanih!^
Tako nam poročajo i z okolice koperske in se ^ sedanjim, znatno zboljšanje tako glede avto — j*ze! Ogorčeni so v prvič za to, da se je matičnega klicanja se strani naročnika, kakor ->e priredilo tako na tihem, kakor v strahu, i tudi glede neprimeroma boljše in bolj gotove potem pa zato, da goepoda beže iz Kopra v postrežbe se strani centrale.
Dekani in da so na slavnost povabili samo fastito duhovščino in cenjeno učiteljstvo.
V pijanosti sta praznovala novo let • j 74 letni Anton Sever, kateri je bil tako j pijan, da se je v ulici Chiozza zvrnil na tla, od kjer so ga vzdignili redarji ter ga nesli na redarstveni inšpektorat v imenovanoj ulici in 2'A letni vojak (desetnik) Ivan K., katerega je radi njegove pijanosti neki izvcščik podrl na javnej ulici. Tudi lega so morali redarji vzdigniti od tal. Spremili so ga na glavni inšpektorat. Od tu so pa poklicali zdravnika se zdravniške postaje, kateri je konstatoval, da je K. dobil o padcu precejšnjo rano na glavo.
Tudi za prvega, namreč za Severja, ki
Ob enem se tačasni telefonski naročniki obveščajo, da zahteva novi sistem premenitev Kaj n?j zahtevamo — vsklika naš dopisnik ! vseh aparatov, nahajajočih se na telefonskih
—	od preprostega naro la, ako se inteligenca naročniških postajah ter da se z dotičnim de-
T.tko vele ?! Dopisnik je pripravljen uvaže- lom prične prihodnje dni.
vati, la «e naša inteligencija v Kopru sestav-	O tem se novi aparat definitivno name-
" a večinoma iz c. kr. I ndij. AH temu na- sti na prostor starega doČim se poslednjega spr »t | stavlja on dejstvo, da se c. kr. pusti provizorično, do otvoritve nove centrale urade:k. italijanske in nemške narounosti poleg novega aparata.
i leležu ejo vseh in tudi hrupnih demonstra-1 Glede ča»a in okoliščin prehoda od jed-•ij. Če bomo vedno h ali, bomo — vedno nfga s stema do druzega bo občinstvo obve-! se je bil tudi pobd na glavo, so poklicali tepeni.	ščeno pravočasno.	zdravnika se zdravniške postaje.
Tako zaključuje naš dopisnik. Mi pa ne j Društvo »Zrezdac bo imelo svoj pati	gg
orem > drugače, nego da tudi izraz mo svoje	zbor v nedeljo 3. januvarja 1904 na
-ačujenje na tem, da se je takov, ozirom na Dunaju v dvorani »Zum Regensburgerhof«, r izmere n* Koprščini precej važen dogodek Sonnenfelsgasse 2. Začetek ob petih po-
-	k rival tudi pred slovenskim časopisjem.	poludne.
Zgradba hotela »Union« v Ljubljani	Dnevni red: Nagovor g. predsednika,
e zagotovljena. Gradbena dela ee pnčno v	poročila gg. tajnika, blagajnika, pregledoval-
aprilu t. 1.	cev> volitve, slučajno3ti. Prešernov spomenik. »Laib. Zeitg.«
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 52. A--
fv lastni hišiJ
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, d« se ni bati nikako konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna, dela tudi
po "posebnih načrtih.
Iluatrov&n cenik brezplačno ln franko-
Dokazano je, da ao v obče priljubljene (
. i ^ in povsod razširjene k a p 1 j i c e sv. Marka
lekarne v Zagrebu i^
i
i z
mestne
Svoji k avojim !
ZALOGA
Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v j y vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku,1 ^
kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje Občnemu zboru bo sledila društvena za - i na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu,
. oroča, da je izvedela, da bo ta spomenik stal i,ava z nastopnim vsporedom :
pred justiČuo palač j. V tem slučaju pride	A. Hajdrih : »Mladini«, možki zbor.
'•esarjev spomen k v »Zvezdo«.	o. P. H. Sattner : »Na planine«, možki zbor.
Nemški šovinizem ua Kranjskem. 3 Prizor iz »Revčka Andrejčta«, predstav-V -It»emeah na Gorenjskem imajo železniško j gm Janša. 4. K. Mašek : »Pri eibeli«, p* »staje, a tej postaji načeiuje neki W e-mer. ! 5etverospev. f>. L Tomaževič : »V krčmi«, I>a-Ii je mož poseben železniški strokovnjak, možki zbor 6 F g Vilhar: »Slovenac i ni znano ; znano pa je, da se odlikuje z , Hrvat«, možki zbor. nemško strastjo. Kaj druzega nego grda'
Markov trg št. 44.
Trgovina.
Čudno novoletno darilo. Včeraj po-
Vče-ajšnja borzna manjkajo radi praznika.
in tržna poročila
«-:rast je, ako ta mož na slovenski zemlji prepoveduje železniškim uslužbencem slovenski govoriti in jim grozi s kaznimi, ako se do bi pokorili tej njegovi — da govorimo naravnost — impertnentni prepovedi ? Tudi .log • ?ireota igra za nemškutarske trgovine v I/ubijani in naroča zi svoje uradnike SVdraarckine koledarje. A Jesenice leže menda ob Rudolf j vi železnici, ki je v dr-svni upravi: gospod \Viesrer je torej dr-I £*vni uradnik. Odkar nas oblsgodarja Koer-•erjev zistem, so menda ravno državni uradniki prevzeli nalogo prvačenju v nemškem -ovinizmu. Iziasti vidimo to na StajarsKem in Koroškem. Pa tudi v Trstu bi lahko počaka t na ievestne oblasti v Trstu, kamor sa hilr izvestni uradniki premeščeni za ka/.;n
radi nemškonacijonalnega rogoviljenja.....
;n ki na tej tržaški oblasti uživajo prednost lzPraševa'* red drugimi mirnimi in treznimi uradniki in	Ljubezen ! Ob, to vam je prava ne-
avsn*irajo. Sapienti pauca.	! Ta vr8*' kateremu pravijo ljubezen
Zareza avstrijskih jugoslovanskih Je hu&> neZ° V8e eg^ovake šibe skupaj.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
( Včeraj je bilo pripeljanih na trg 10 pre-poludne je bil prišel na zdravniško postajo šičev, ki so se prodali po kron 1.20 za 29 letni ogljar Ivan Mojega iz ulice Ma- j 100 klgr.
don ni na št. 38. ter dejal, pomolivši zdrav- + Ker BIB«° dobili popolne statistike o
trgovini ee zaklanimi praRici v letu 190.1, n.ku pod no. svojo glavo : »Glejte, gospod pr,ob5imo ieto v eaej prihodnjih številk, a
zdravnik, kaj sem jaz dobil za novo leto!« za danes omenjamo samo, da je bilo v pre
Zdravnik, ki je bil radoveden, je pogledal ttkiem letu pripeljanih na tržaški trg 11.680
ter na pokazani mu glavi našel precejšojo glav-
krvavečo rano.	1 ——————————————
»Kdo vam je pa poklonil to darilo '?« vprašal je zdravnik ogljarja. A ta mu je dejal.
»Kaj bi morda tudi vi radi dobili kaj takega ? O ne, tega vam pa ne pove~, kdo da deli tika darila«.
Ker pa zdravniku ni bilo mnogo na tem, da bi zvedel, kje se dobivajo ona darila, je ogljarju ol»vezal glavo, ne da bi ga dalje
pohištva
dobro poznane
St tovarne mizarske zalrnge t Sonci (Soltac)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
B prej ^nton Černigoj
<s» Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) -tf 55	it. 1. hiša Marsnzi.	2
n
A
K *
n
ac *
n
x\
K K
NajTeCja tovarna ptiišt?a primorske deželo
SolidnoBt zajamčena, kajti lea ae osno! v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, ■»• dernl sestav. Konkurenčne oene.
K "
Album pohištev bresplafira
se a m
n *
*
»riteljskih društev bo imela letošnjo glavno
-zupščino v P0910 ni o Bmkoštib.
železniška zveza med Oorico in Ljubljano. Mi Brno bili že omenili, da pričao pr hoanjo pomlad trasirati železnica, ki ima lm j iti Gorico z Ljubljano preko vipavske loli ne. Tako dob mo skoro dve novi zvezi □»ed Gorico in Ljubljano: eno p3 soški, drugo p" vipavski dolini.
Deželne doklade ua Goriškem. < esar e odobril sklep deželnega odbora gor škega ra pobiranje deželn h doklad za 1. 19U4.
Oheinske volitve ua Koroškem. Dalje Slovenci častno zmagali v Selab. Dobili III. in II. razred v svoje roke. V Oho-in Zibcici ao pa ostali v manjšini, toda
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-— TRST
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih eenali.
Andemo de Franz.
V dobrozuani gostilni »Andemo de Franz«
v ulici Geppa št. 16.
se toči:
Koliko Ijudij je že ljubezen pripravila ob življenje, da niti ne govorimo o onih, ki jih je spravila ob pamet. Posebno je pa vrag z ljubeznijo, če ona predolgo traja, ali pa v Blučaju da se vgnezdi vsa v eno samo srce, . mesto da bi se vgnezdila v dve srci in sicer fino vipavsko belo.....po 40
v vsakega pol.	za ta	.......»36
_ . ,	...,ti	ii-	' istrski teran L vrste
Ljubezen je bila zlezla — razdeljena na • ^ ^ ^
dve polovici — pol v srce 33 letnega kurjača Frana Bezeka in pol v srce Katarino Bartoli. A to poslednje srce mora biti ali pretesno, ali preobrabljeno, ali prestaro uli je bilo v njemu že kaj druzega, ali... Bog
u ve.
nad 10 litrov
36 3 2
KXKXKKK*KKXK«XKX
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških, predmetov
za otroke in odraseene.-
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
SliKe ua porcelanasti! ploščati za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z neomejenim jamstvom
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr
v lastni hiši.
--
dalmatinsko I. vrste . ... * 36 »
za na dom.......> 32 >
nad 10 litrov......»	>
Priporoča se krčmarjem in trgovcem za
.	,	urodaio na del>elo, slavnemu občinstvu pa za
si ved, kaj, dejstvo je to, da mora to srce £no^brojni obisk Na razpoiago 9G vedno
meti kako napako, ker tiste pol ljubezn:, ki topja jn mrzja jedila. Krčma je odprta v?ak
je bilo zlezlo vanje, je je kmalu zapustilo ter večer do polnoči.
-mage tudi niso pričakovali radi neugodnih : prilezlo iz njega. Ker je bilo pa zunaj —
razmer v
tej občini. Iskrenim obžalovanjem
posebno te dni — premraz, je
tiste
Udani
Josip Furlau,
krčmar.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaoega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/o> ne bi 8e odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 5x/8°/o
(Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopjl. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. ?log leta 1902. Kron 1,479.003 Poštuo-iii an. račun šiv. 831.315.
..s. jemljemo na znanje vest, da so Slovenci	ljubezni zlezlo v srce Frana Bezeka ter je
propadli tudi v Rožeku. Odvetnik dr. Brejc	vbogemu kurjaču, z ono drugo polovico
* elovcu daja brezplačno strankam zjasnila	ljubezni, ki je bilo že prej v njemu, zakurilo
bcinskem volilnem redu, o reklamacijekem	v srcu tak ogenj, da se je revežu prismodila
; »stopan u, pritožbah itd. Na koroških Slo-	pamet. Po tem nesrečnem požaru je pa
vene;n je, da se pr.dn > poslužujejo te pr.like,	revež začel uganjati vsakovrstne neumnosti.
J j:m ]o nudi požrtvovalni odvetnik.	Mej dragimi neumnostmi je napravil tudi to,
i - ■ _ a,._fr>	da je dejal Katarini, da, ako ne bo ona sama
Jutrr k sr. Ivanu na veselico sveto-	» '
______<lr„5teoni	: naredila prostora v svojem srcu za one pol
Zdravje je največje bogatstvo!
Kapljice sv. Marka.
bo popoln društveni J nar®d'la prostora v svojem srcu za one pol
_ or brat »vščine sv. Ci-	ki JeJ Je bil° Pniezl° 8r,*a' M bc>
n a iu Metodija. To je prvi oficijelni nastopi™ z nožem izdolbel V ^cu potrebni prostor.
tera društva. Zato je pričakovati velike ude-
p.s >cške godl>e. Sviral ►rkester in peval bo zbor
Pen>trojeuje telefonske centrale. C.
ter. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam
Javlja :
Ker lokalni telefonski centrali nikakor n mogoče več vsprejemati novih Daročnikov, se dotlej, dokler se ne proda prometu -tfvi centralni prelikalnik, zaustaviti vspreje-maoje nadaljnjih naročnikov v tržaškem mestnem telefonskem omrežju.
Eventuelna nova oglasila se bodo za-znameDOvala ter se dotične nove proge svoje-ča^no odpro čim bodo tehnične razmere trža-^Ee telefonske naprave to dopuščale.
Preuatrojenje centrale vrši se poc^ntral-^em baterijskem sistemu z zarničnim signali-z ranjem, kateri sistem nudi, v primeri se
Katarina je pa poklicala redarje, kateri so dejali Frana pod ključ v ulico Tigor, kjer mu bo prismojena pamet lahko zopet ozdravila.
Nesrečno novo leto sta imela 40-letni težak Ivan Babola iz Grete št. 23. in 60-1. kočijaž Peter Tantin iz ulice Indastria št. 2. Prvi Be je na delu pobil v desno lice a drugi je, skočivši s kočije padel, ter si raail levo koleno. Oba sta dobila potrebno zdrav- | nišio pomoč na /. Iravniškej postaji.
Ša nesrečoejse novo leto ste pa ime'e ■ 441etna Uršula Strnad iz Grete št. 21. in 54letna Frančiška Rtfje iz ulice Scussa št. 24. Obe ste si že ob 8. uri zjutraj zlomili levo roko za pestjo.
Tudi te dve ste dobile na omenjenej postaji potrebne zdravniško pomoč.
Ud
y/

Te glasovite in nedosegljive Kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter cz Iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubliž'jjejo k»tar, umii ujejo blevanje in lajšajo nadutio. Pospešujejo prebav Tanje, čistijo kri in čfeva. Odvajajo velike in male gliste in v^e bolfzoi provzročene od glist. Delujejo izvrstni* preti bripavosti, zdravijo vse bolezni na jetiali. >koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni zvirajoče jz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madroou. le
kapljice ne sraeio manjkati v n' beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj se naslovlja : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja uaprei, <Jrugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne pošlja. Cena je sledeča franko na vjako pošto: 12 steklenic K 4 —, 24 Keklenic K 8.—. 36 stpkleuic K 11.—, steklenic
K 14.60, 60 steklenic K 17.—.
Na razpolago je <iemo £amo imena
ter popolnoma ozdravili: Ivan Haretinćić. učitelj
župnik: Ilija Mamir. opankar ; Zolija Vukelić. šivilja; Josip Seljanović, kmet itd.
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trs H v bližini cerkve sv. Marka.
— Zdravje je največje bogatstvo!	=
u
Svoji k svojim!
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine. »rebrnine in žepnih ur. — Sprejema n&ročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. 9V Cene zmerne.
Svoji k svojim !
Ulica S. Francesco šter
TRŽAŠKA POSOJIL N. C A IN HRANU N K^A
registrovana zadruga z omejenim por .tv,.^.
I- " T J? S T - Ulica S. Fraueesco štev. 2r I. Telefon	-------—
Hranilne oge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud zadruga in ji . obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/2°/o>
na menjice po lj°/0t na zastave po o1/«0/«)* Uradne ure i od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnicni račun 816 004.
I
♦
I
i
l
♦
I
♦
l
s
<•>
i
l
IE33 +
kranjska
srni
I»obro/naue katrani nate pasti! ije Iiavasini. koje sc izdeujejo z izvlečkom kemično eistesa norveškega katrama. indijo same na sebi že mnl cinfilno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse h-Uzni d'-hi'nfga organa le- zlasti odpravijo katare, bronlrjalre, želodčne ia
»črevesne zasližerja.
K. a -Kutijica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le pastilije z vžganim imenom „Kavasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja Po posti posiija proti povzetju najn anj o stcatljic?.
Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu.
\ iobiva i; s-j v TUSTI' v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Hiasoletto Pon teros.-o. Gmeiner ulica <Tiulia. .Teromt, ul. (.'aserma, <le Leiteubvrff pri javnem vrtu I.eite '>urtj trg S. (iiovanm, l:i ciola Barr. veccbia. Serrarnlo ul. Pešce, Suttinn (.'orao, Viđali «£■ I'ardab(i<tn pri sv. Antonu nov. ; v GORICI : ( rt-fofbltfti iu Pontoni; na KEKI : Prodani in Scfiindl^r. in v glavnih lekarnah v
Avstvo-Ogersbej.
mMm
'mmsm*
Odlikovana v Rimu se f] fl 11 fl V PH i fl tf fi PTl £1 Odlikovana na Dunaju zlato kolajno in	UUiiAU T Olifl 1 U ? (L 1 L U. • se zlato kolajno in-
-zasiuznim križcem -
se zlato kolajno in - - častno diplomo. -
/a čopiče in ščetke
IVAN ANGELI
ulica Ganale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona norega.)
Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni uafdanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence irlede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena.
V - . ;				~A
				
				
— — Važno za lastnike konj ! — ~
Znaten vspth, ki eeni ga ('osegel v m nolem letu a trgovino na b iljs.h trpežnih
konjskih plaščev
pri p. t. rskrbnikrh, posestnikih, poljedjeleih itd., o čemer sem pre'e; :.a .stotine t»r/.nalnih p nem. dajo mi povode, da tudi letos ponudim izvrstne debele, g -ike in trpežne vr^e: A. i ujave pltšje za konje, rudi če-rumeno obrob-»>ene 130 1 komad K 4.— : B. konaki plašč za gospodarsko rabo, izvrttie k-r'ovoti 14o X ^ 5. : C. Double, volnene konjske plašče za g ispodstvo 15< > 2« M) K 7 50.
R*z:(^Jja po povzetju M. Rundbakin. Dunaj. IX., Berggasse 3.
^nton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST.
Velik dohod fustavja velenr v najnovejših risanjih.
Zaloga, perila in imbGtiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fušfanja ter belih v velikem izboru kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske
oooooooooo hlače in izdelki za delavce, oooooooooo
Jako znižane cene.
/:xxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxxx^
Odlikovana
1894.
Odlikovana
1894.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
x
s g
x
X X
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Mi Doljai i Mm pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 18^1) V lastni hiši. ^ Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, lesčimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slugov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov: prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje. =====
Na
razvidna
z vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko.
priporeča si. < bčinstvu, prečast. duhovščini, iinejite'jem I in predstojnikom zavodov in šol, kr«"rrar;em in kavar-i narjem, ravnateljstvom uradov,	brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače j fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po kamajbolj nizki ceni. Biago ie z trdega, izbrant lesa, poljubno Iikano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
žeijo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
obhka blaga in cene, zastonj in franko.
Naroeevalcem na debelo dovoli se znaten jiojnist.

m
m*
Rs
m iš iš
(Š &
0
Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspešne'še domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
T^O Cpll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-mače zdravilo — Trpotcev sok.
Cena stekleuici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40.
NASLOV ZA NA ltOrUK :
LEKARNA H „SALVATORJU '
Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103.
©i
m
m ^
m m m m m

sas"------
<
i
<
M
<
Sj <
i <
Tovarna sodov.
Tovarna vstakovrstne posode spadajoče v sodar-sko stroko nahajajoča se v ulici Luigi Ricci štev. 4. (prej Vicolo Cieco), do sedaj last gosp. Antona Baretto. se z prvim januvarjem 1904., razširi in bo nosila naslov : Anton Baretto in drug. Ostane pa tudi na dalje pod direktnim vodstvom gospoda A. Baretto, kateri si je našel druga, le z namenom, da se podjetje razširi.
Ta tvrdka izdeluje tudi sode po francoskem sistemu,
ter se toplo priporoča vsem narodnim krogom.
>1
S
£
m
>
■
i
>
Momalii iiziMičiii orl

nadomeščajo popoien orkester ter so zelo pripravni za restauracije in druge javne shajališča. Te orkestrone izdeluje jedna najboljših tovarn, koje zastopnik v TRSTU je	:
FONDA, ul. Soli t ari o 16
Plaču]b se lakoj ali na m obroke.
Velika zbirka obkladkov ireoae?a), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in |x>oblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol. kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
\sa»ka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi.
Vrhu ieg» ee jamči za vsak posamezen kos. — Bizojavi: DolJ&k —olkan.
\ajboljse obuvalo
po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici
Julij Romanelli "
TRST — Corso št. 12 — TRST
Veliki izbor ang,fkih rčuemjev z,f mofe od g,d'liS na^rei
Specijaliteta, obuval za dečke.
Za l raznike! mš ""T"""™-~