KoUko pridelka je mogoče pridobiti na Barju? Takole polno založenih kozolcev s koruzo bi bilo prav gotovo lahko še nekaj sto-krat več kot jih je sedaj.
BARJE Z VIDIKA PROIZVODNJE HRANE
Da bi besede postale pridelek!
Že dnigič so se sestali strokovnjaki, poznaval-ci in vsakodnevni uživaki Ljubljanskega barja. Na posvetu, Id ga je sklical 27. oktobra izvršni svet naie občine, so spregovorili o izkušnjah in možnostih kmetovanja na njem. V treh refera-tih so spregovorili o izkušnjah in možnostih kmetovanja na njem. V treh referatih so opre-deliii o naslednjih problemih: »Dosedanje iz-kušnje o kmetovanju na Barju s programom kratkoročnlh ukrepov za izboljšanje vodnih raz-mer«, »Hidroločke znatilnosti poplav Ljubljanskega barja« in »Sanitama deponija ko-munalnih odpadkov mesta Ljubljane na barju.«
Pred razpravo, v kateri je sodelovalo kar pet-najst udeležencev, pa so lahko v obliki korefera-tov slišali tudi mnenja in spoznanja o izboljša-nju travinja, o možnostih vrtičkarstva, o izkuš-njah z razvojem konjereje ter o možnostih pri-delovanja zdravilnih rastlin.
Ker bomo podrobneje še poročali o posamez-nih temah, naj vas tokrat spodbudimo k branju teh prispevkov z nekaterimi citati iz pozdravne-ga nagovora ter mnenje izraženih v razpravi.
Franc Knimberger, namestnik predsednika
IS: Posvet je logično nadaljevanje lani začete oblike razprav o namembnosti koriščenja barja, tokrat le za kmetijske namene. Osnovni namen posveta je torej dogovor, kako bi lahko barje maksimalno izkoristili za potrebe kmetijstva. To nam ne narekujejo le povečane zahteve po hra-ni, ki jih pred kmetijce postavlja mesto Ljublja-na, ampak terja od nas tudi obveznost da kme-tijsko zemljo polno izkoristimo za pridelovanje hrane.«
Martin Snoj, Lipe 19 na Barju:« Vse od leta 1933, ko je bila zadnja večja poplava na barju, pa do leta 1965 ni bilo nobenih poplav v dobi vegetacije, ki bo škodoval posevkom. Skratka, tudi po 7 dni deževja niso vode prestopile bre-gov. Po letu 1965 pa je zelo redko leto, ko ne bi voda pustošila. Kje so vzroki? Regulirali smo večje in manjše pritoke Ljubljanice ter pred-vsem hudournike, s tem osušili tu 50 morda tam celo 100 ha zemlje, v centralnem barju pa po-plavili tudi do 6000 ha zemlje, nekaj od tega intenzivno obdelane.«
Kmetijska zemljiška skupnost skrbi s finančnim sodelovanjem kmetom za aščenje drobnih barjanskih jarkov med polji in travniki. Za to dejavnost skupnosti je ogro-mno zammanje. Žal pa je urejanje osrednjih in pomožnih vodov vse preveč prepu-ščeno TOZD Hidrogradnje VGP Hidrotehnik. Tudi zaporničarska služba zamuja in zato je po mnenju udeležencer posveta potrebno pospešiti dejavnost slednjih na Barju
Lojze Kušar, Notranje Gorice: »Ob neki pri-liki je bilo rečeno, s strani strokovnjakov, da ni škoda vreči proč nekajj milijonov, saj gre vse za poskuse. Mislim, da je tega lahko že enkrat konec! Kmetje smo grenko občutili vse probe. Kmet je bil pritisnjen za vrat, z davki itd. Dajmo sedaj po takih razgovorih, ki jih imamo, resno misliti! Že danes je bilo danih nekaj pripomb. Nimamo niti enega odbora, ki bi sploh kaj od-govarjal, povedal npr. kateri graben naj čistimo ipd. Ko smo se trudili, da bi stvari izboljšali, so nas pustili životariti v leseni baraki.«
Jože Korošec, VTOZD Agronomija: »Okoli 1 milijon pridejo stroški na herbicide na ha. Kar se tiče preslice, bomo sedaj videli, če se bo zopet pojavila - 3.-4. leto.
Ta način so si ogledali tudi drugi. Npr. Petelin ni moget verjeti, da ni več preslice.«
Slamberger: »Zadruge bi morale skozi svoje proizvodne progratne pokazati stanje in poten-ciale, da se lahko na sametn pragu Ljubljane tudi veliko pridela. Denar bi lahko dobili - od zveze vodnih skupnosti gredo sredstva za melio-racije.«
Kresal: »Več kot 8 milijard 5 mio din se zbira
v republiškem intervencijskem skladu in to do-bivajo kmetijski proizvajalci, kmetje in družbe-na posestva, pcxi pogojem, da gre za proizvod-njo, ki pride na tržišče. Ta sredstva, ki so bila na razpolago, niso bila izkoriščena, zaradi slabše organiziranosti.«
Jože Tanko, direktor KZ LjuMjana: »Ce zna-nosti, proizvodnje in prakse nimamo povezane, ne bomo naredili nič. To velja za vsa področja (konjerejo, vrtičkarstvo, itd). Urejanje površin pa ni tako enostavno. Vsak kmet ima svoje mišljenje itd. Preden vse uskladimo, traja tudi 2 leti. Moram pa reči, da smo se od krnetov v Horjulu veliko naučili. Enako bo sedaj pri ure-janju zemljišč na Igu. Pripravljamo program skupaj s KZS. Za 245 ha je treba zagotoviti 140 milijonov din - od nekje zagotoviti sredstva - to pa je večno vprašanje. Vse se zavleče, če ni denarja. Problem je vsklajevanje med območno vodno skupnostjo, med zadrugo oziroma kmeti.«
i^u^^^^i^            PRIHODNJlC:
»MARTIN SNOJ LIPE 19
NA BARJU: O KMETOVANJU IN VODNI UREDITVI«.