
'S'.'***

m roman a

Ivana Turgenjeva. Av? f**,«


Poslovenil

Miroslav Malovrh.

V Ljubljani, 1882.

Natisnila in založila ,,Narodna tiskarna“ v Ljubljani.

' .' . ——Qj

jFffi

1TOV.

V Ljubljani.

Tiskala in založila „Narodna Tiskarna".

1882 .










\ ' llil :


Nova zemlja naj se ne orje z brano
nego z globoko Bezajočim plugom.

Opazka nekega okonoma.

Prva knjiga.

I.

V spomladi 1868. leta stopal je okolo prve
ure po poludne slabo oblečen, kakšnih sedem in
dvajset let star mož pa zadnjih stopnicah pet nad¬
stropij visoke hiše v časniških ulicah. Težko sto¬
pajoč vlekel je zamazane in ohojene čevlje za seboj,
a ogromno, nespretno telo gibalo se je zdaj na to,
zdaj na ono stran. Prestopivši zadnje stopnice ustavil
se je pred starimi, na pol podrtimi in nekoliko
otvorenimi vrati ter potem s težkim sopihanjem v
malo, temno sobico vstopil, ne da bi bil prej po¬
zvonil.

„Ali je Neždanov doma?“ vprašal je z debelim
glasom skoro kričeč.

n Njega nij — ali jaz sem tu. samo vstopite",
čul se je iz bližnje sobe žensk, tudi precej osoren
glas. —

„Mažurina, ali ste vi?“ vprašal je mladi mož.

4

„Da. A vi ste Ostrodumov?" —
n Pimen Ostrodumov“, potrdil je ta, svoj stari«-
oguljeni plašč na žebelj obesil ter vstopil v sobo, iz :
katere se je prej ženski glas slišal.

Bila je to nizka, nesnažna soba, ki je po dvelr
zaprašenih oknih svetlobo dobivala, a barva zidov
bila je vodeno-zelena. Železna postelja v jednem
oglu, omara s knjigami napolnena v drugem, a
miza v sredi, to je bilo vse pohištvo.

Za mizo sedela je tridesetletna, v črnino oble
čena in cigareto pušeča ženska. Ko je vstopivšega
Ostrodumova zapazila, ponudila mu je široko, rudeča
svojo roko, katero jej je on tudi molče stisnil, se
na stol vsedel ter iz žepa na pol strto smodko
izvlekel. Mažurina dala mu je ognja in oba jela sta
ne izpregovorivši besedice goste, plavkaste oblake v
zrak, po tabaku itak dosti smrdeči, spuščati.

Oba kadilca imela sta nekaj v sebi, kar jima
je bilo skupno svojstvo, akoravno si njijina obraza
nijsta bila kar nič podobna. V teh dveh neotesanih
osobah z debelimi usti izražena je bila neka
poštenost, značajnost in praktična ljubav do dela,
katerih svojštev niti Ostrodumove osepnične rane
nijso izbrisati mogle.

5

„Ali ste Neždanova uže videli ?“ vprašal je
naposled Ostrodumov.

»Dadako; zdaj in zdaj mora tu biti, odnesel
je samo knjige v biblijoteko.

Ostrodumov plunil je v stran. 15

„Kje se zdaj vedno potepa? Nikdar ga nij
doma dobiti."

Mažurina vzela si je novo cigareto.

„Žalosten je“, mu odgovori, ter si cigareto
skrbno zapali.

„Hm, žalosten je 1“ ponavlja! je Ostrodumov,
nekako očitajoč.

„Kakšna slabost je to. Skoro bi mislil, da nij
naš. Tu je treba, ako ja božja volja, izkazati ener¬
gijo do slednjega trenutka, a on — se žalosti!"

„Ali nij nobenega pisma iz Moskve ?“ vprašala
fe Mažurina po kratkem molku.

„Se ve da, predveeranjim."

„ Ali ste ga čitali ?“

Ostrodumov je z glavo prikimal.

„No ... in kaj je pisano v njem ?

„Kaj je pisano?" . . . Jaz se bodem moral
‘kmalu odpeljati."

Mažurina vzela je cigareto iz ust.

6

„Kako je to? Govorilo se je, da je tam vse
v redu?“

„No, v redu je skoro vse, kakor je treba.
Samo nek, ne povsem zanesljiv fante se je pridružil*
katerega bode menda treba odstaviti, ali pa, kar bi
bolje bilo, povsem odstraniti. Razen tega je še
mnogokaj storiti. Vi ste tudi tja pozvaui.“

„Ali je to v pismu ? t!

„Da, v pismu.“

Mažurina stresla je z glavo, da jej lasje nijso
več v obraz viseli.

„E, dejala je ona; ako je tako ukazano, potem
nij treba več o tem govoriti."

„Naravno da ne! Toda brez denarjev nij nič
mogoče; a odkod denarjev dobiti?"

Mažurina začela je premišljevati.

„Neždanov jih mora preskrbeti", rekla je po
tihem, kakor da govori sama s seboj. —

„Ravno zavoljo tega sem prišel", dejal je'
Ostrodumov.

„Ste-li pismo seboj prinesli?" vprašala je Ma^
žurina.

„Dakako; hočete ga li citati?"

7

n  Daj te ga . . . ali ne, nij treba. Čitali ga
bodemo kasneje vkupej."

„Zanesite se na me“, mrmljal je Ostrodumov,
„kakor sem vam rekel, tako je.“

H Saj tudi ne dvojim." —

Zopet umolknila sta oba in zopet spuščala sta
oba iz svojih ust goste dimnate oblake, kateri so se
nad njijinima glavama izgubljali.

„Ah, evo pride 8 , šepetala je Mažurina.

Vrata so se malo odprla in prikazala se je
glava — ali ne Neždanovljeva.

Bila je to čudno okrogla glavica, s ščetina-
stimi črnimi lasmi; široko čelo nagubančeno je bilo
povsem, živi, ostri očesi bliščeli sta izpod gostih
obrvij, a široki nos podoben je bil račjemu kljunu
ležečemu nad rudečimi veselimi usti. Ta glavica
ozrla se je po sobi, veselo kimajoč in smeječ se ter
pri tem dve vrsti malih, belih zob kazoč. Potem
vstopil je nje lastnik slabega života, kratkih rok in
krivih skoro polomljenih nog v sobo.

Iz očes Mažurine in Ostrodumova videla se je,
ko sta ona glavico opazila, nekako milujoče pre¬
ziranje, ravno kakor da sta si mislila: „Ab, to stvo-
renje je prišlo ?“

8

No črhnila nijsta ni besedice, da niti premak¬
nila se nijsta. Ta vzprejem pa nij novega gosta ni
najmenj v zadrego spravil, nego obratno, bil mu je
še le nekako po godu.

„Kaj pa je to?" kričal je s sicer s tankim a
ostrim glasom. „Duo? Zakaj ne trio? Kje je prvi
tenor ?

„Vaša radovednost se menda Naždanova tiče,
jeli gospod Paklin?“ vprašal je ozbiljno Ostrodumov.

„Upravo ste jo pogodili, gospod Ostrodumov."

„Mogoče, da pride kmalu, gospod Paklin."

„Jako drago mi je, gospod Ostrodumov, to
slišati."

Možiček obrnil se je do Mažurine, ki je tem¬
nega obraza mirno sedeč svojo cigareto pušila.

„Kako se počutite . . . čeestita ....  čestita
....  Presneta stvar; vedno pozabim vaše in vašega
očeta ime!“

Mažurina pokimala je z glavo ter s tem izra-
razila svoje obžalovanje.

/Pek vam tudi nij vedeti treba. Saj znate,
kako se pišem. To naj vam zadostuje. A kakšno je
to vprašanje: kako se počutite? Menda vidite, da
se svojega življenja veselim."

9

»Povsem pravo govorite, povsem pravo!“
■vzkliknil je Paklin, ter svoje nosnice razširil, a
obrvi nagrbančil; „da bi se svojega življenja ne
veselili, ne imel bi vaš najponižnejši sluga časti,
vas tu videti in se z vami zabavljati. Moje vpra¬
šanje je star, bedast običaj, ravno kakor ono za
vaše in vašega očeta ime. Toda meni se zdi, da je
nekoliko nedostojno ras kar »Mažurina!" zvati.
Sicer vem, da svoja pisma samo z »Bonoparte" pod¬
pisujete; ab, kaj brbljam: „Mažurina“ sem hotel
reči, ali v razgovoru . . .“

„Kdo vas pa prosi, da se z menoj razgo-
•varjate ?“

Paklin jel se je smijati; bil je to nervozen,
skoro bi rekel histeričen smeh.

„No, no, ne jezite se, mila moja; sezite mi v
roko in umirite se; znam, da ste dobra . . . in jaz
sem tudi dober. No?“

Paklin ponudil jej je roko. Mažurina pogle¬
dala ga je sicer kaj temno iz strani, ali mu je vender
v roko segla.

„Ako uže na vsak način hočete moje krstno
ime vedeti," rekla je z istim srditim obrazom, „naj
bode, jaz se zovem Tekla."

10

„Jaz pak — Pimen," dodal je Ostrodumov
grmečim basom.

„Ab, to je res jako poučno! Ali bi mi pak
vi, o Tekla! in vi Pimen! hoteli reči, zakaj je vaše
vedenje z menoj sovražno, tako neprestano sovražno,
a jaz sem . .

„Mažurini se vidi," segel mu je Ostrodumov
v besedo, „in ne njej samej, da ste nezanesljivi, ter
vse s smešne strani gledate."

Paklin obrnil se je brzo na peti.

„Evo vam, velecenjeni gospod Pimen, pogreško,
radi katere me ves svet krivo sodi! No, prvič se
jaz ne smejem vedno, a drugič to tudi nikomur nič
ne škodi — a Da mene se smete tudi zanašati, naj*
jačji dokaz zato je vaše zaupanje, s katerim ste me
uže nekaterekrati počastili. Jaz sem pošten človek,
cenjeni gospod Pimen!“

Ostrodumov mrmral je nekaj mej zobmi, Pa¬
klin pak majal je svojo glavico, ter brez običnega
svojega smeha ponavljal:

„Ne, ne, jaz se ne smejem zmirom. Jaz nijsem
vesel človek. Poglejte me samo.“

Ostrodumov ga je ostro pogledal. Res, kadar
je Paklin molčal, kadar se njegov obraz nij v smeh

11

nabral, izgledal je ozbiljno skoro žalostno; a da je
samo usta odprl, izgledal je vesel, da ne rečem
budoben.

Ostrodumov nij ničesar rekel.

Paklin obrnil se je zopet k Mažurini in deb

„Kako pa je kaj z vašimi študijami? Ali v
svojej toliko požrtvovalnej umeteljnosti napredujete?
Meni se vidi, da nij tako lehko mlademu junaku
pri njega prvem prihodu na božji svet pomagati in
streči.*

„Nikakor ne, samo če nij večji nego ste vi,*
odgovorila je Mažurina, ki je bila nedavno svoj izpit
za babico prebila.

Pred jednim in pol letom prišla je s šest
in pol rubli v žepu iz južne Ruske, ter tu, vstopivši
v šolo za babice po neumornej delavnosti zaželjeno
diplomo dosegla. — Mažurina bila je še devojka.

„Ah, kaj je v tem tako osobitega,* del bode
morda ta ali oni skeptik, spominajoč se tega, kar
se je prej reklo o njenej vn mjosti. Mi smo pa tako
slobodni reči: to je v istini nekaj čudnega, ne-
običnega!

Paklin smijal se je zopet, ko gaje Mažurina
tako obrisala.

12

„Vi ste divna ženska, predraga moja!“ vzkliknil
je on. „Vedno ste pripravljeni; grozno sem pogorel!
Toda, tako je prav; zakaj sem majhen ostal!
Toda . . . kje je hišni gospodar?"

Paklin nij brez povodov skušal razgovor na
kakšen drug predmet navesti. On se s svojo malo
postavo nikakor nij sprijazniti mogel. Kot strasten
čestitelj nežnega spola ga je to tembolj peklo. Rad
bi bil vse žrtvoval, da bi bil njim dopadal; a še
bolj ko to, da je bil nizkega rodu, skelel ga je
njegov socijalen položaj. Oteč mu, priprost meščan,
dosegel je kot rabulističen, zakoten pisač, naslov
svetnika, ter si potem kot oskrbnik raznih posestev
in hiš po vsakovrstnih nepoštenostih nekateri rubel
zaslužil. Na stare svoje dni pa se je udal pijanče¬
vanju in vse zapil. Mladi Paklin — zval se je Sila
Samsonič, kar je smatral za veliko sitnost (sila = moč)
odgojen je bil v trgovskej šoli v St. Peterburgu, kjer
se je do dobrega nemški naučil. Kesneje prebil je
mnoga zla ter naposled v privatnej pisarni s 1500
rubli letne plače službo dobil. S tem preživel je
sebe, neko vedno bolno teto in sestro. Ko se je
naša povest začela, dosegel je bil ravno sedem in
dvajseto leto, ter bil poznan z nekaterimi dijaki in

13

druzimi mladimi ljudmi, ki jih je njegova cinična
brezozirnost, ostrost in zbadljivost njegovih samo-
svestnih govorov, njegova sicer jednostranska, a
vender ne pedantična naobraženost zabavljala. Le
redko kdaj se je kdo iz njega šalil.

Tako zamudil se je nekoč pri nekakšnem po¬
litičnem zborovanji, ter se silno otresal. Kar se je
iz daljnega kota nekdo oglasil, rekoč: „Paklin je
bojazljivec 1 ' ... in vsi so se začeli glasno smijatb
Tudi Paklin se je smijal, akopram ga je to hudo
skelelo; sam pri sebi si je pa mislil: „resnico je
zadel !' 1  — Z Neždanovim seznanil se je bil v tako
imenovanej „grškej“ gostilni, kjer je obedoval in
obično jako glasno in zbadljivo govoril. Trdil je
često, da je zanikerno jelo, ki se dobiva v „grškej“
krčmi, prebudilo njegove demokratične nazore, zato
ker so se mu jetra skvarila.

„A kde se vender naš gospodar mudi?" po¬
navljal je zopet Paklin. — „Zdi se mi, da je uže
delj časa zle volje. Saj zaljubil se menda vender
nij? Tega bi še trebalo ! 11

Mažurina pogledala ga je jezno iz strani, ter
dejala: „Šel je po knjige v knjižnico, — a za lju-

14

bežen še nij čas zanj, tudi nikogar nij, v katerega
bi se zaljubil.*

.A vi sami?“ bil bi Paklin skoro rekel.

„Jaz bi ga rad videl,* rekel je glasno, ogo¬
voriti mi je z njim o nekej, jako važnej zadevi.*

.Kakšna zadeva je to?" vtaknil se je Ostro-
duraov v razgovor, .naša menda vender ne.“

.Morda tudi vaša ... to je, naša skupna
zadeva."

Ostrodumov je umolknil. Notranji glas mu je
govoril, da se na tega človeka zanašati ne sme, in
mislil si je: .vrag ve, kakšen tihotapec je tol*

.Zdaj pride!" vzkliknila je na jedenkrat Ma-
žurina, a nje mali, inače ne lepi očesi uprti v vrata,
sta zabliščeli tako gorko ljubeznivo, bistro . . .

Vrata so se odprla in mlad mož, kakih tri in
dvajset let star, s kapo na glavi in nekoliko knji¬
gami pod pazduho vstopil je brzo v sobo; — bil je
to Neždanov.

Videvši v sobi zbrane goste, se je pri vratih
malo ustavil ter se ozrl, potem pak knjige in kapo
odložil ter se molče na posteljo vsedel. Nezadovolj¬
nost in srditost brala se je raz prijetnega belega

IB

njegovega obraza, ki je izmej temno-rudečih las še
ljubezni veje izgleclal.

Mažurina, ki se je pri njegovem vstopu neko¬
liko v stran obrnila, si je začela ustna gristi; Ostro-
dumov mrmljal je precej glasno: »hvala Bogu“!

Paklin stopil je prvi k Neždanovu.

„Kaj ti je, Ti Hamlet Rusije? Ali te je kdo
razžalil? Ali ti je kar tako, brez pravega povoda
težko srce?“

»Ti Mefistofeles Rusije, bodi tako ljubezniv in
pusti me v miru", odgovoril je Neždanov z nezado¬
voljnim glasom. „Zdaj nijsem voljan, tvoje neslane
šale poslušati." —

Paklin odgovoril je takoj:

„Način, katerim si se izrazil, nij čisto korekten
in kar je neslano, ne more šaljivo biti, a kar je
šaljivo, nij neslano.*

„Dobro, dobro . . . samo po sebi je umevno,
da si ti pametnejši."

„Ti pa tako razburjen", zavrnil je Paklin ter
svoje besede posebno naglasil, »da bi človek skoro
mislil, da se je nekaj hudega dogodilo".

»Ah, kaj naj bi se dogodilo? — Osobitega
nič; simo to, da se v tem pustem Petrogradu ne

16

sme na ulico stopiti, ako se neče bedastoč in v
nebo kričečih krivic videti. Človeku je skoro nemo¬
goče tu ostati. “

„Zategadelj si menda tudi v novinak naznanil,
da službo iščeš, ter da si pripravljen s kom poto¬
vati? 8  mrmral je Ostrodumov.

„Da, zavoljo tega in z največjim veseljem!
Vprašanje je pa to: je-li se najde tak bedak, ki bi
me v službo vzprejel."

„Najprej ima vsak tukaj svojo dolžnost izvr-
šiti“, dodala je Mažurina ter dalje v stran gledala.

»Kaj hočete s tem reči? vprašal je Neždanov
ter se brzo k njej obrnil.

„To vam bode Ostrodumov povedal", dela je
Mažurina.

Neždanov obrnil se je do onega, Ostrodumov
je pa samo zakašljal, ter nekaj zamrmral, kar je
bilo slično nekakemu: „čakaj, ako hočeš!"

»Šale je dosti", umešal se je Paklin v razgo¬
vor. ,,Ali ti je kaj neprijetnega na uho prišlo?"

Neždanov skočil je hitro s postelje.

„Ne vem, kaj bi se še dogoditi moglo, da bi
neugodneje bilo", kričal je z ostrim, donečim gla¬
som „Ali ne umira pol Rusije gladu, ali ne trium-

17

firajo »Moskovske novine“, ali nijso nam zopet v
šole klasicizem uveli, ali nijso dijaška društva pre¬
povedali? Povsod se plazijo biriči; denuncijacije,
laži in prevare so na dnevnem redu — nikjer nij
kraja, kjer bi bilo miru — a temu tu je to še vse

premalo! On še vedno misli, da se šalim.

»Basanov je zaprt!“ dodal je bolj po tihem, »ravno
sem to v knjižnici izvedel/'

Ostrodumov in Mažurina vzdignila sta oba na
jedenkrat glave.

»Dragi mi prijatelj, Aleksej Dimitrijevi?/ 1 , povzel
je Paklin, „ti si preveč razburjen ....  jaz vse to
umejem; toda, ali ne veš, v kakšnej dobi živimo in
v katerej deželi. Saj se mora še oni, ki mu je uto¬
niti, obrniti po slami, katere se hoče držati. Je-li
morda naša doba takšna, da bi mogli misliti na
uživanje življenja? Prijatelj moj, hudiču treba ostro
na oči pogledati, ne pak jeziti se ko dete ..."
— »Ah, prosim te, nehaj", segel mu je Nežda-
ncv žalostno v besedo; raz obraza čitala se mu je
velika notranja bol. »Ti, dakako, si energičen člo¬
vek, ki se nikogar in ničesar ne boji!“

»Kaj? Jaz se nikogar ne bojim?" hotel je
Paklin odgovoriti.

2

18

„Kdo je neki Basanova ovadil ?“ , . . nada¬
ljeval je Nešdanov, Jaz tega ne razumem!*

„Kdo drugi, nego kakšen dober prijatelj? To
znajo izvrstno ti dobri prijatelji. Oni imajo vedno
pazljiva ušesa. Tako sem na priliko tudi jaz imel
neeega prijatelja. Zdelo se mi je iz začetka, da je
izvrsten mož, blaga duša, ki mu je bilo mnogo stalo,
da ne pridem na slab glas. Še zdaj mi je živo pred
očmi, kako je časih k meni prišel: „Čujte, kakšne
bedarije o vas govore: pripoveduje se, da ste svo¬
jega strijca umorili; — da vas je nekdo v njemu
znano obitelj upeljal, vas tamkaj gospe predstavil,
a da ste jej vi hrbet pokazali, ter tako sedeč, celi
večer ostali. Radi te nepriljudnosti je ona gospa
mnogo bridkih solz prelila ... Je li so to beda¬
rije! Samo bedak more kaj takšnega verjeti!* —
Ali čujte, kaj se je kesneje zgodilo: za leto dnij
razprl sem se s tem svojim prijateljem ... On mi
na to v svojem listu, v katerem se mi za prijatelj¬
stvo zahvaljuje, piše: vi, ki ste svojega strijca umo¬
rili! vi, ki ste bili toliko nesramni, da ste spošto¬
vanja vredno gospo razžalili itd. itd. . . . Da, da
takšni so ti dobri prijatelji!*

Ostrodumov in Mažurina pogledala sta si v oči.

19

„Aleksej Diinitrijevič!“ oglasil se je na jeden-
krat Ostrodumov s svojim grmečim basorn, da
ustavi blebetanje Paklinovo, „iz Moskve došlo je
pismo! 8

Neždanov se je prestrašil, ter oči zamišljeno
v tla uprl.

„Tako? — Kaj se piše v njem? 8  — vprašal
je naposled.

„Kaj naj piše! Ona 8 , pri tej besedici namignil
je z očmi proti Mažurini, „in jaz morava tja v
Moskvo. 8

„Kaj, tudi njo tja zovejo ?“

„Tudi njo. 8

„Čemu sta pa še potem tukaj? Kakšen je
uzrok? 8

»E, uzrok ? . . . Tega si lehko sam misliš . . .
denarja nijmava. 8

Neždanov vstal je raz postelje in k oknu stopil.

„Koliko vama treba za potovanje? 8

„Najmenj petdeset rubljev. 8

Nastal je molk.

„Jaz zdaj denarjev nijmam 8 , rekel je Nežda-

aov s tihim glasom in s prsti na šipi na oknu bob-

2 *

20

nal; „toda . . . mogoče je . . . Jaz vama denarjev'
preskrbim. Ali imaš ti pismo ?“

„Pismo? To ima ... to je .. . seve, da ga
imam . . .“

„ Kakšne skrivnosti pa imate, da jih jaz ve¬
deti ne smem", oglasil se je Paklin. „Mar nijsem
vreden vašega zaupanja . . . Ako vam tudi v tem,
kar nameravate, ne morem povsem pritrditi . . .
zavoljo tega nikakor ne smete misliti, da bi vas jaz
izdal!"

„No . . . morda vender, nehote! 1 ' čul se je
Ostrodumov bas.

„Niti hote niti nehote. Evo, gospica Mažurina
se mi je tako nasmijala, kakor bi dvojila ... ali
jaz vas zagotovljam . . .“

„Meni ni na kraj pameti ne pade se smijati",
odgovonla je Mažurina ostro.

„Jaz vam pa rečem, gospoda moja' 1 , povzel je
Paklin besedo, „vam nedostaje pravega instinkta,
da bi svoje prave prijatelje od nepravih razlikovali!
Kdor se jedenkrat smeje, o tem sodite, da ne more
ozbiljen biti . . .“

„Ali morda nij tako?" vzkliknila je zopet Ma¬
žurina.

21

„Vam, na priliko*, nadaljeval je Paklin, ne
da bi Mažurino pogledal ali jej odgovoril s kričečim
glasom: „vam je denarjev treba. Neždanov jih
nijma . . . Dobro, jaz vam jih dam . .

Neždanov stopil je brzo od okna.

„Ne, ne, . . . čemu to ? Jaz uže drugod novce
dobodem ... Saj tudi lehko nekoliko svoje pen-
zije vzamem . . . Ravno se spominam, kaj so mi
še oni dolžni ostali. A čuj, Ostrodumov, pokaži mi
pismo.*

Ostrodumov se iz začetka nij premaknil, kakor
da poslednjih besed niti slišal nij; potem ozrl se
je na vse strani, si zavihal hlače, ter iz čevlja lepo
zložen kos plavega papirja vzel, nanj, Bog ve zakaj,
pihnil, ter ga Neždanovu izročil.

Ta prečital je pismo pazljivo, ter ga potem
Mažurini dal. Ona vstala je raz stola, prečitala
pismo, ter ga Neždanovu nazaj dala, akopram je
Paklin bil roko za njim stegnil. Neždanov nij ničesar
xekel, nego Paklinu list izročil. Tudi ta ga je hitro
prebral in potem polahkoma na mizo del. Ostrodu¬
mov vzel je pismo, užgal veliko žvepljenko, potem
pismo vsem pokazal in ga sežgal, da je samo neko¬
liko pepela ostalo, katerega je potem v peč vrgel.

22

Za čas te procedure sedeli so vsi molče in gledali
v goreč papir. V obrazu Ostrodumovem izražena je
bila neka slovesna ozbiljnost. Neždanov izgledal je
srdit, Paklin radoveden in pazljiv, a Mažurina izgle-
dala je, kakor da je pri kakej svetej ceremoniji.

Preteklo je nekoliko minut; vsi so bili v ve-
likej zadregi. Paklin čutil je najbolj potrebnost kaj
izpregovoriti.

»Kako torej ?“ povzel je naposled. „Ali se moj
dar sprejme ali ne? Ali se mi dovoljuje, ako ne ves
denar, vsaj petindvajset ali trideset rubljev darovati
za domovino?"

Rudečica srditosti oblila je Neždanova. No¬
tranja razburjenost, katere sežiganje pisma nij uto-
lažilo, zavrela je zopet v njem.

„Saj sem ti uže rekel, da nij treba ....  nij
treba ....  nikakor ne! Jaz tvojih novcev ne potre¬
bujem in jih nečem. Jaz sam lehko novce dobodem,
jih lehko koj dobodem!"

»No, brate", dejal je Paklin, „vidi se, da, če’
tudi si revolucijonar — vender nijsi demokrat!"

„Le povej svobodno, da sem aristokrat".

»Naposled saj si tudi res aristokrat — vsa-
kako samo nekoliko".

23

Neždanov smijal se je prisiljeno.

„Ah, ti me hočeš spomniti, da sem nezakonsko
dete ....  Tvoj trud je zaman ....  Tega itak ne
pozabim."

Paklin je ves prestrašen vzkliknil:

„Aleoša! Za Boga, kaj ti je? Kako si moje
besede tako zviti mogel! Denes si se ves izpre-
menil.“ —

Neždanovljeva glava izrazila je njegovo ne-
strpljivost.

„Basanovljeva nesreča te je vznemirila; ali
zakaj se je tako nespametno ponašal . . . .“

m  On svojega osvedočenja nij tajil", dejala je
Mažurma jeznim obrazom; „nam ne pristoji ga zato
obsoditi."

„ Ali on bi bil moral tudi na druge misliti, ki
jih bode zdaj kompromitiral."

»Kako morete tako o njem govoriti?" oglasil
se je Ostrodumov. »Basanov je značajen mož in ne
bode nikogar izdal. Kar se pak previdnosti tiče...
vsak nij tako previden kakor gospod Paklin!"

Paklin hotel je ves razžaljen nekaj odgovoriti,
ali Neždanov ga je zadržal.

24

„Gospoda moja“, vzkliknil je, „bodite tako
ljubeznivi in ne mešajte politike v razgovor. 11

Vsi so umolknili.

„Denes sem srečal Skoropihina“, povzel je zopet
Paklin, „vseh Rusov kritika, estetika in entuzijasta.
To je neiznosljiv človek. Vedno vre v njem. Kipi
kakor steklenica slabega kisliščaja, iz katere je na¬
takar zamašek vzel! Vse v steklenici šumi, a kadar
pene izginejo, ostane na dnu le nekoliko kapljic
neke ostudne tekočine, ki ne samo da nikogar žeje
ne gasi, nego mu celo želodec skvari ....  On je
mladim ljudem jako opasen individij.“

Čeravno je bila Paklinova primera dobra,
vender nij nikogar do smeha prisilila. Jedini Ostro-
dumov je dejal, da mladi ljudje, zanimajoči se samo
za estetiko, še nijso izgubljeni, in da jih ravno
Skoropihin zapelje.

„Prosim vas“, začel je zopet neumorni Paklin,
„ako to tudi politično vprašanje nij, je ipak vele-
važno. Po Skoropihinu vsak umetnišk proizvod uže
zavoljo tega nijma nobene vrednosti, ker je star . . .
Ako je tako, potem je znanost in umetnost tudi
samo stvar mode, o katerej niti vredno nij govo¬
riti! Ako pa v njej nič vzvišenega nij, nič večne

25

veljavnosti, potem naj gre k vragu! V znanosti, na
priliko v matematiki, ali so Euler, Laplace, Gaus
pozabljeni velikani? Ali hočete njihovo avtoriteto
priznati? Ali se vaša prevzetnost protivi priznati
avtoriteto Rafaela ali Mozarta ? Zakone umeteljnosti
je težje najti, nego zakone znanosti ....  Dobro,
oni so tu, in kdor jih ne vidi je slep; hote ali
nehote, to je vse jedno!"

Paklin je utihnil, toda nihče mu nij odgovoril;
ravno kakor da imajo vsi vodo v ustih, kakor da
se ga tako rekoč sramujejo. Ostrodumov jedini je
zarepeneil:

„A vkljub vsemu temu, ne obžalujem onih
mladih, po Skoropihinu zapeljanih ljudij.“

»Pojte z Bogom; vsi ste nepoboljšljivi?"
mislil si je Paklin. „Rajši pobrusim pete."

Paklin vzel je bil uže svojo kapo, ko se je iz
predsobe slišal jako lepo doneč, mošk bariton.

„Je-li gospod Neždanov doma?"

Vsi so se začudeno pogledali.

„Je-li gospod Neždanov doma?“ ponavljal je
bariton.

»Da", odgovoril je naposled Neždanov.

26

Vrata so se polabkoma odprla in visok, brhk
gospod kakšnih štirideset let star vstopil je počasi
in dostojanstveno v sobo. Akopram je bil uže me¬
sec april, oblečen je bil še vedno v lepo suknjo £
dragoceno kožuhovino, a s svojim nastopom naredil
je vse — na Neždanova, Paklina in Mažurino . . .
da celo na Ostrodumova velik utis. Vsi so nehote
raz svojih sedežev vstali.

Elegantni gospod pristopil je k Neždanovu in
z dobrohotnim smehom okolo ustnic del:

„Imel sem uže jedenkrat priliko se z vami,
gospod Neždanov, sniti, da imel sem celo srečo, se
z vami razgovarjati; bilo je to predvčeranjim v
gledališči, ako se še spominate.“ (Tujec je utihnil,
čakajoč odgovora; Neždanov pokimal je le malo z
glavo in zarudel.) „Da! . . . Denes pa pridem za¬
voljo anonce, katero sem v novinah čital. Govoril
bi rad nekoliko besedij z vami, ako gospode ne mo¬
tim . . . (Tujec priklonil se je Mažurini ter s svojo-
s švedsko rokavico odeto roko pokazal proti Pa-
klinu in Ostrodumovu . .. ako vas ne zadržujem . . .“
„Ne, nikakor ne . . . del je Neždanov v
malej zadregi. »Gospoda, dovolite ... Ali bi se ne*
hoteli vsesti?“

27

Tujec se je ljubeznivo naklonil ter si stol
primaknil, a ker so vsi drugi navzočni stali, se tudi
on nij vsedel.

„Z Bogom, Aleksej Dimitrijevič“, rekla je Ma-
žurina, „kesneje pridem zopet.“

„Jaz tudi“, dodal je Ostrodumov . . . „jaz pri¬
dem tudi kesneje."

Mažurina šla je mimo tujca, in kakor bi hotela
njemu klubovati, segla je Neždanovu v roko, ter
odšla, ne da bi koga pozdravila. Ostrodumov šel je
za njo, ter brez povoda s čevlji ropotal, a ustna
so se mu nabrala v zaničljiv smeh, kakor bi hotel
reči: „Tvoja suknja mi presneto malo imponira."

Tujec gledal ju je z radovednimi očmi; potem
jih je pa uprl v Paklina, v nadi, da bode tudi ta
izginil. Toda Paklin tega nij storil, nego stopil je
z afektiranim smehom nekoliko v stran, ter se tam
vsedel. Za njim vsedel se je tudi tujec in naposled
Neždanov.

„Jaz se zovem Sipjagin, kakor vam je morda
znano", povzel je tujec z nekim ponosom besedo.

Najprej povedati nam je, kako se je Neždanov
z onim gospodom v gledališči seznanil.

28

Predstavljala se je igra tedaj slovečega Ostrov¬
skega „Ne vsedaj se v tuje seni“. Pred obedom
šel je Neždanov, da si vstopnico kupi, ali pri kaši
je uže polno ljudij videl. Hotel si je kupiti biljet
za partčr; ko pride h kaši, zavpije za njim stoječ
častnik: „temu gospodu boste morali novce menjati;
ker tega pri meni nij treba, izvolite mi hitro dati
biljet za sedež v drugej vrsti. Jaz ne utegnem ča-
kati.“ Pri teh besedah hotel je svoje bankovce, tri
rublje vredne, kasirju dati.

»Oprostite, gospod častnik 1 *, odgovoril je Ne¬
ždanov srditim glasom, „jaz si nameravam tudi biljet
za sedež v drugej vrsti kupiti,“ — in dal je kasirju
tri rublje, ves svoj kapital. Dobil je zahtevani biljet
ter oni večer sedel v aristokratičnem oddelku Ale-
ksandro-gledališča.

Oblečen je bil slabo, brez rokavic, v zama¬
zanih čevljih, to ga je v zadrego spravilo, nad ka¬
tero se je potem jezil. Poleg njega na desnej sedel
je nek general poln medalij in zvezd; na levej oni
elegantni gospod, tajni svetnik Sipjagin, katerega
nenadni prihod je dva dni kesneje Mažurino in
Ostrodumova tako vznemiril. General pogledal je
nekaterekrati na Neždanova, kakor na nekaj nena-

29

dejanega, nedostojnega, razžaljivega; — tudi Sip-
jagin opazoval je iz strani svojega soseda, toda v
njegovih pogledih nij bilo nič sovražnega. — Vsi
okolo Neždanova sedeči bili so iz višjih krogov ljudje
in so se mej seboj poznavali, kajti pozdravljali so
se in razgovarjali. Nežd&nov sedel je nepremakljivo
v svojem širokem, mehkem naslonjači — kakor da
bi bil kakšen Parija. Jeza, sram in žalost so mu
dušo mučili, Ostrovskega komedija in igra pred-
stavljalcev ga je malo zanimala. Kar na jedenkrat

— čudež! — ogovoril ga je njegov sosed na levej

— ne oni dekonrani general, nego isti brez deko¬
racij ; — govoril je dostojno z neko mehko ljubez¬
nivostjo, ki se je morala vsacemu prikupiti. Jel je
govoriti o Ostrovskem in njegovih proizvodih, ter
dejal, da bi ga vrlo zanimalo čuti Neždanovljevo
sodbo kot »reprezentanta mlade generacije 11 . Začu¬
den, da ne rečem prestrašen, odgovarjal je Nežda-
nov iz početka le kratko. Srce jelo mu je hitreje
tleči; potem se je pak sam nad seboj jezil; čemu
se tudi plaši? Ali nij on isto takšen človek, kakor
vsi drugi? Začel je svoje mnenje razlagati, ter ni¬
česar zamolčal nij; naposled govoril je tako glasno
in ognjeno, da je svojega soseda, zvezdonosca, motil

30

in vznemirjal. Neždanov bil je goreč čestitelj Ostrov¬
skega; ali kljubu vsega spoštovanja talentov ime¬
novanega pisatelja ne more mu pritrditi, da je v
veselej igri »Ne vsedaj se v tuje seni“, hotel v
Vihorovu sploh civilizacijo karikirati. — Ljubeznivi
sosed nij ga v govoru motil ter ga z očividnim ve¬
seljem poslušal; po vsacem aktu začel je zopet z
Neždanovim govoriti, a ne več o veselih igrah
Ostrovskega, nego o tedanjih znanstvenih in celo
političnih vprašanjih. Neždanov govoril je kakor po¬
prej, ter vse še bolj na debelo slikal, kakor da bi
hotel reči: „Ker si uže tako radoveden, naj ti bode!“
■— Sosednega generala nij Neždanov s svojim ob¬
našanjem samo vznemirjal, nego jezil ga je in zdel
se mu je celo sumnjiv.

Ko je bila igra gotova, se je Sipjagin jako
ljubeznivo od Neždanova poslovil, ne vprašaje ga
za njegovo ime — svojega pak tudi imenoval nij.
Ko je na stopnicah čakal, da pride njegov voz na
vrsto, približal se mu je adjutant knez G.  —- »Opa¬
zoval sem te iz lože“, rekel mu je knez, „ali veš,
s kom si se zabaval?“ — „Ne; a ti?“ — »Ne¬
umen nij, kaj?“ — »Nij ne, nij; kdo pa je?“

Knez nagnil se je k njemu, ter mu francoski

31

v uho Šepetal: „Moj brat! Da, da, moj brat! Ne¬
zakonski sin mojega očeta . . . zove se Neždanov
(to je nepričakovani). Bodočnost njegovo osigural
je oče . . . il lui a fait un sort ... On dobiva
penzijo . . . Pameten dečko, in, hvala bodi očetu,
dobro odgojen. Samo na slaba pota je zašel, postal
je republikanec ... K nam ne sme več . . . II est
impossible! Toda, z Bogom, moj voz čaka.“ Knez
je odšel, a drugi dan čital je Sipjagin v novinah
Neždanovljevo ponudbo. — Šel je k njemu.

„Jaz se zovem Sipjagin“, rekel je Neždanovu,
sedeč pred njim na slamnatem stolu: „iz novin sem
izvedel, da bi vi hoteli v službo stopiti; za tega
delj prišel sem s sledečim predlogom k vam: Jaz
sem oženjen in imam devet let starega, jako na¬
darjenega sina. Večino poletja in jeseni prebivamo
na posestvu, ležečem v guberniji S., le nekoliko
vrst od okrajnega mesta. Moja ponudba je sledeča:
ali bi vi hoteli o počitnicah k nam priti, ter mo¬
jega sina v ruščini in zgodovini, katera predmeta
ste v novinah omenili, poučevati. Nadejam se, da
bodete z menoj, mojo obiteljo in s položajem po¬
sestva zadovoljni. Vrt je lep, reka blizu, zrak do¬
ber, hiša prostorna ... Ali ste zadovoljni? Potem

32

takem treba še vaše pogoje poznati, akoravno rni-
slim“, dodal je Sipjagin nekako prevzetno, „da za¬
voljo teh ne bode treba mnogo govoriti.“

Ves čas, kar je Sipjagin govoril, gledal ga je
Neždanov; njega malo glavo, ozko in nizko a pa¬
metno celo, fini rimski nos, prijetne oči, pravilna
ustna, ki so tako ljubeznivo govorila, po angleški
porezano brado — vse to ogledaval je Neždanov in
se začuden vprašal: „Kaj pomeni to? Čemu se mi
hoče ta človek tako rekoč prikupiti? Ta aristokrat
in jaz?! Kaj hoče s to ponudbo?“ . , .

On je bil tako zamišljen, da je še sedaj mol¬
čal, ko je Sipjagin svoj govor uže završil in odgo¬
vora čakajoč, utihnil bil. — Sipjagin pogledal je iz
strani v oni kot, kamor se je bil Paklin vsedel. Ali
nij morda navzočnost te tretje osobe zavirala Nežda-
nova, svoje pogoje izreči? — Sipjagin nagrbančil je
čelo kakor v jezi, da je v ta kraj zašel; potem po¬
navljal je svoje vprašanje,

Neždanov se je stresel.

„Gotovo ; ‘, rekel je brzo, „gotovo ....  vzprej-
mem ....  z veseljem ....  akoravno mi je reči,

. . . . da sem jako začuden ....  kajti priporočil
nijmam nobenih ....  tudi moji nazori, o katerih

33

sem vam v gledališči govoril, mislim da bi va s zavi¬
rati morali . . .

„Vi se jako motite, dragi moj Aleksej . . ..
Aleksej Dimitrič, je-li? Menim, da se tako zovete?“
odgovoril je Sipjagin zadovoljno. „Jaz sem, to vas
lehko zagotovim, poznan zavoljo svojih liberalnih,
progresivnih nazorov. Vaši nazori pak, ako se ne
ozremo na to, kar je — ne zamerite mi moje od¬
kritosrčnosti! — mladeniško pretiranega v njih, ti
vaši nazori nijso proti mojim; ravno obratno, vaša
navdušenost se mi dopada.“

Sipjagin govoril je gladko; kakor med in su¬
rovo maslo prijale so njegove besede Neždanovu.

„Moja žena je jednih mislij z menoj“, nada¬
ljeval je oni; „njeni nazori se z vašimi morda še
bolj slagajo, nego z mojimi; toda to je naravno,
ona je tudi mlajša. Ko sem po našem shodu v gle¬
dališči drugi dan v novinah vaše ime, katero ste
proti običaju natisnili z naslovom vred — vaše ime
izvedel sem bil uže v gledališči — me je to jako
frapiralo. Zdelo se mi je — oprostite praznover¬
ji izraz — nekakšen izraz usodine volje! Vi ste
opomenili, da priporočil nijmate; jaz ne potrebujem
takšnih stvarij. — Vaša vnanjost, vaša osoba mi

34

je simpatična. To mi zadostuje; jaz sem naučen
samo svojim očem verovati. No — ali se smem na¬
dejati? Ste-li zadovoljni ?“

„Povsem ... se ve da“ . . . odgovoril je
Neždanov 11 , „trudil se bodem, da vaše zaupanje
opravičim. Samo na jedno okolnost bi vas še opo¬
zoril. Drage volje bodem učitelj vašemu sinu. ni¬
kakor pa ne njegov odgojevatelj. Zato ni j sem niti
sposoben, niti se nečem vezati ter tako rekoč svo¬
bodo izgubiti. “

Sipjagin mahnil je z roko po zraku, kakor da
je kakšno muho odgnal.

„Ne bojte se, dragi moj, vi nijste iz onega
testa, iz katerega se peko odgojiteJji; pa takšnega
mi tudi nij treba. Jaz iščem učitelja — in sem ga
našel. No, in vaši pogoji? Novčne razmere? 11

Neždanov bil je zopet v velikej zadregi ne
vede, kaj bi rekel.

„Čujte“, dejal je Sipjagin ter se pripognil in
s prstom Neždanovljevo koleno potipal, „mej ljudmi
naše vrste se takšne stvari z dvema besedama do-
ženo: jaz vam ponudim mesečnih sto rubljev; potne
troške tja in nazaj plačal bodem naravno jaz. Ste-li
zadovoljni ?•*

35

Neždanov je zopet zarudel.

„To je mnogo več, nego sem zahtevati kanil
. . ker . . .

„Izvrstno, izvrstno!“ segel mu je Sip j? gin v
besedo. „Jaz mislim, da sva stvar konečno do¬
gnala!"

Vstal je raz stola ter bil najedenkrat tako
dobre volje, kakor da je Bog si zna kaj našel. Iz
vsega vedenja njegovega razvidelo se je neko ve¬
selje in prijateljsko zaupanje. „Za nekoliko dnij
odpotujeva", dejal je neprisiljeno; „jaz rad prihod
spomladi na deželi dočakam, akoravno sem vsled
svojih opravil prozajičen, mesta navajen človek. Vi
mi torej dovolite, da se vaš prvi mesec začenši od
denašnjega dne računa. Moja žena je s sinom uže
v Moskvi. Ona je naprej šla, da vse uredi. Sešli se
bodemo ž njo na prsih prirode — na kmetih. Midva
potovala bodeva kot neoženjenca ....  He, he,
he!“ zasmijal se je Sipjagin skozi nos, kratko in
koketno. — „Toda sedaj . . . .“

Vzel je malo knjižico s črnimi s srebrom oko¬
vanimi platnicami iz žepa ter Neždanovu svojo vi-
zitno karto dal.

3 *

36

„Evo vam moje mestno stanovanje. Pridite,,
ako vam drago, jutri, ob 12. k meni. Govorila bo¬
deva o tem in onem. Jaz bi vam rad nekatere moje'
nazore o odgoji otrok povedal ....  Tedaj dolo¬
čiva tudi dau odpotovanja." — Sipjagin segel je
Neždanovu v roko. „Zdaj ... še nekaj", rekel je
po tihem, „ako morda denarje potrebujete ....
prosim, samo izvolite reci. Morda hočete plačo za
jeden mesec naprej ?“

Neždanov nij vedel, kaj bi rekel, — kakor
ves čas gledal je z velikim začudenjem ta svitli,
ljubeznivi, in vender tuji obraz, ki se mu je tako
približal, a se mu nekako dobrohotno-ponižljivo
smijal. —

„Ah, vam nij denarjev treba?" šepetal je
Sipjagin.

„Ako dovolite, povedal vam bodem to jutri",
rekel je naposled Neždanov.

„Izvrstno! Dakle na svidenje! Do jutri!"
Sipjagin spustil je roko Neždauovljevo in hotel
oditi. —

^Dovolite mi še neko vprašanje", rekel je na-
jedenkrat Neždanov. „Ravnokar ste rekli, da ste
moje ime v gledališči izvedli. Kdo vam ga je imenoval."

37

„Kdo? . . . Da, jeden vaših znancev, in . . .
iako se ne motim rojakov . . . knez G.“

„ Adjutant ?“

„Da, on.“

Neždanov zarudel je še bolj nego prej; odprl
je usta ... a rekel nij nič. Sipjagin stisnil mu je
vnovič roke, ta pot pak molče, potem pozdravil je
najprej Neždanova in za njim Paklina. Klobuk dejal
je še le pred vrati na glavo; ustna njegova na¬
brana so bila v zadovoljen smeh; raz obraza videlo
se je, da si je svest utiska svojega prihoda.

Komaj je bil Sipjagin iz sobe skočil, je Paklin
raz svojega stola ter Neždanovu čestital.

„ Izvrstno ribo si ujel!" vzkliknil je in od ve¬
selja skakal. r Znaš-li, kdo je to? Znani Sipjagin,
vladina leva roka — bodoči minister!"

n Meni je povsem neznan", odgovoril je Nežda¬
nov jezno.

„To je ravno naša nesreča, da nikogar ne
poznamo, Aleksej Dimitrič! Mi hočemo ves svet
preobrniti — ter živimo daleč od tega sveta, ne
poznavajoč nikogar, nego nekoliko dobrih prijate¬
ljev . . . .“

38

„ Opresti", segel mu je Neždanov v besedo,
„to nij res! Samo z našimi sovražniki nečemo nobe¬
nih opravkov imeti; z ijudmi naše vrste, z ljudstvom,
smo vedno v zvezi".

„Stoj, stoj ! w  dejal je Paklin. „Kar se prvič
naših sovražnikov tiče, dovoli, da te spomnim Goethe-^
jevega verza:

Wer den Dichter will verstehen,

Muss in’s Land des Dichters gehen_

Jaz pak velim:

Wer die Feinde will verstehen,

Muss in Feindes Lande gehen ....

Izogibati se svojim sovražnikom, ne poznati njihovih
običajev in navad, je bedasto . . . be-da-sto. Da, dal
Ako hočem volka v gozdu ustreliti, ga moram dobro
poznati. Drugič izvolil si reči: treba se ljudstvu bli¬
žati ....  Srce drago! ....  Leta 1862. šli so tudi
Poljaki „v gozde" — to je mej ljudstvo, tudi mi
gremo zdaj v ta gozd, kije teman kot vsak drug gozd".

„Kaj bi pa po tvojih nazorih treba bilo storiti ?“

„Indijanci se vležejo pod Djagarmavtov voz",
dejal je Paklin srditim obrazom, „ta jih zdrobi in
oni umrjo srečni! Tudi mi imamo svojega Djager-
mavta....  zdrobi naj nas le, ali s tem nas no
osreči".

39

,,Kaj je torej tvoje mnenje, da nam je storiti?“
zavpil je Neždanov. „Bi li mar poučljive ali tende-
cijozne povesti pisali; kaj?“

Paklin povesil je glavico.

„ Povesti bi ti lehko pisal, kajti pesniško žilo
imaš ....  No, no, ne srdi se, jaz uže molčim. Vem,
da ne maraš, ako te kdo na to spomni; jaz sem pak
s teboj jednih mislij, da takšno robo treba „napol¬
niti ", in to še z novomodičnimi izrazi. Na priliko:
„Ah! jaz vas ljubim! 1 ' vzkliknila je ona!  — in

— „To mi je vse jedno!“ popraskal  se  je  on!

— to gotovo nič prijetnega nij. Jaz torej še jedeu-
krat rečem: približajte se vsem stanom, začenši od naj¬
višjih ! Saj se vender ne morete oslanjati samo na ljudi,
ki so kakor naš Ostrodumov? Pošteni ljudje so —
ali neumni, kako strašno neumni!! St mo oglej si
tega prijatelja. Celo podplatje njegovih škorenj so
drugačni, nego jih imajo obični ljudje! Zakaj je neki
prej odšel? Ker nij hotel z aristokratom v jednej
sobi biti, ž njim jeden ter isti zrak dihati!“

„Prosim te, v mojej navzočnosti drugače o
Ostrodumovu govoriti", rekel je jezno Neždanov.
»čevlje z debelimi podplati nosi zato, ker so ce¬
nejši".

40

„Ti si me krivo razumel.hotel se je

Paklin oprostiti, ali Neždanov mu nij dal govoriti
— veleč:

„Ako nij s tem aristokratom hotel v jednej
sobi biti, ga moram zato le hvaliti; glavna stvar je
pa ta: on bi, ako je treba, svoje življenje žrtvoval
in mirno smrti v oči gledal, česar bi mi dva, ti in
jaz, nikdar storiti ne mogla!"

Paklinov obraz izgledal je kaj žalostno, ko se
je ozrl na svojo slabo postavo, na tanke svoje nožiče.

„Prosim te, Aleksej Dimitrič, reci mi, kako
morem jaz na boj misliti ?! Toda, pustimo to ... .
Še jedenkrat naj ti rečem, da me tvoje poznanje z
gospodom Sipjaginom jako veseli, kajti to bode, in go¬
tovo se ne motim, i svetej našej stvari mnogo ko¬
ristilo. Zahajal bodeš v naj višje kroge; vpoznal se
bodeš z onimi ženskami žametnega telesa in jeklene
volje, kakor so v »listih iz Španske" opisane; štu¬
diraj jih, prijatelj, študiraj jih. — Da si kakšen Epi-
kurejec, bal bi se za-te . . . ., a to itak nij povod,
da si šel za učitelja".

»Jaz sem to službo vzprejel, ker nečem lakote
trpeti", rekel je Neždanov, „in da se tudi vas za
nekaj časa odkrižam", dodal je v mislih.

41

»Dakako, dakako! Zavoljo tega sem pa tudi
rekel: študiraj tiste ženske in sploh tiste kroge!
Kakšen duh je za tem gospodom tu ostal! To je
ambre, isti, za katerim gospa policijskega ravnatelja
v »Revizorji* fantazira".

»Izprašal je kneza G. o meni“, mrmral je Ne-
ždanov, stopivši k oknu; »zdaj gotovo za vse moje
življenje ve“.

»Gotovo, gotovo! A kaj za to? Jaz bi kaj
stavil, da te je baš za tega voljo za učitelja svojega
sina izbral. Toda — reci, kar ti je drago, ali tudi
ti si aristokrat, vsaj po krvi! ....  Jaz pak zdaj tu
sedim, nemisle, da je čas v pisarno iti. Na svidenje,
prijatelj !“

Paklin je bil uže pri vratih, a se tam ustavil
in vrnivši se k Neždanovu, prijazno dejal:

»Cuj, Aleoša, sicer si mi baš zdaj odrekel —
znam, da bodeš zdaj sam denarje imel — ali dovoli
mi, vsaj kakšno malenkost za občo stvar žrtvovati!
Drugega itak nič storiti ne morem. Evo, tu sem na
mizo denem deset rubljev; ali jih vzameš ?“

Neždanov se nij premaknil in tudi ne odgovoril.

»Ti molčiš? To znači, da mojo ponudbo vzprej-
! Hvala ti“, rekel je Paklin veselim glasom in odšel.

42

Neždanov ostal je sam. Gledal je na ozki,
temni dvor, do katerega nijso segli solneni žarki —
teman, kakor dvor, bil je tudi njegov obraz. —
Neždanov bil je, kakor nam je uže znano, ne¬
zakonski sin kneza G., bogatega generalnega adju¬
tanta, in odgojiteljice njegovih hčerij, lepe, v pleme-
nitaškem zavodu odgojene dame, ki je pri porodu
umrla. Neždanov šel je najprej v šolo necega Švi¬
carja, strogega, a izvrstnega pedagoga, a potem šel
je na vseučilišče. On bi bil najrajši jurist postal,
ali oče, ki je mrzil nihiliste, upisal ga je v „este-
tiko“, kakor se je Neždanov prezirljivo izrazil, to je
v zgodovinsko-jezikoslovno fakulteto. Oče videl ga je
samo tri ali štirikrat vsako leto, toda za njegovo
napredovanje se je zanimal ter mu v spomin zapu¬
stil 6000 rubljev, katere so mu njegovi poiubratje,
knezi G., izplačevali. Paklin ga nij brez povoda zval
aristokratom; vse na njem svedočiio je o tem: imel
je mala ušesa, noge, roke, fine črte njegovega obraza
in glas, vse je kazalo, da v njem teče plemenitaška
kri. Bil je jako nervozen, a dobrega srca, samo imel
je svoje muhe. Razmere, v katerih je živel uže od
mladih nog, prebudile so v njem veliko občutljivost)
toda prirojeno mu velikodušje krivo je bilo, da nij

43

o ničemur sumničil. Iz tega položaja tolmačiti nam
je vso narav Neždanovljevo. Čeden je bil vedno,
izbirljiv neizrečno; delal se je cinika ter celo časih
proste izraze rabil, Po naravi bil je idealist, strasten
in boječ, neustrašljiv in strašljiv — vse ob jednem.
Toda teh svojih čuvstev se je sramoval ter mislil,
da je njegova dolžnost se iz idealov šaliti. Imel je
plemenito srce ter se ljudem umikal; razjezil se je
lehko, a vsacemu koj prizanesel. Nad svojim očetom
se je jezil, ker ga je v „estetiko" vpisal; javno se
je znalo, da se samo s političnimi vprašanji peča,
svojih nazorov, ki mu nijso samo prazne fraze bile,
nij zakrival, a skrivaj pečal se je z umeteljnostjo,

poezijo in lepoto ter celo.verze delal.

Skrbno skrival je sešitek, v katerega jih je beležil,
in jedini Paklin vedel je — in celo ta samo po pri¬
rojenem mu instinktu — slutil je njihovo ekzisteneo.
Nič ga nij tako razžalilo, kot govor o njegovih pes¬
niških poskusih, katere je smatral za proizvode ne¬
odpustljive slabosti. Delal je celo rad, samo neiztrp-
Ijivo in nepravilno. Tovariši imeli so ga radi; nje¬
gova odkritosrčnost, dobrodušnost in poštenost jim
je dopadala. Ali zvezda Neždanovljeva nij mu bila
prijazna, življenja mu nij olajšala. Čutil je to naj-

46

Zdaj še le vstopila je Mažurina v sobo.

„Ostrodumov me je poslal", je rekla, „da vas
povprašam, kdaj se morejo novci dobiti. Ako jih še
denes preskrbite, mogla bi nocoj odpotovati."

„Denes je to nemogoče", odgovoril je Nežda-
nov ter čelo nagrbančil; ^pridite jutri."

„0 katerej uri?"

„Okolo dveh."

„Dobro.“

Mažurina stala je nekoliko trenutkov molče,
potem pak Neždanovu roko ponudila:

„Mislim, da sem vas motila, oprostite. Da, . . .
ker odpotujem . . . kdo zna, ali se še kdaj vidiva,
hotela . . . sem se od vas posloviti ..."

Neždanov stisnil jej je rudeče in mrzle prste.

„Vi ste onega gospoda videli", povzel je be¬
sedo; „pogodila sva se. Jaz grem k njemu za do¬
mačega učitelja. Njegovo posestvo je v S. guberniji
blizu mesta."

Vesel smeh prešinil je obraz Mažurini.

„Blizu S a? Potem se morda še vidiva. Morda
nas ravno tja pošljejo." Mažurina je vzdihnila. „Ah,
Aleksej Dimitrič ..."

47

„Kaj je?“ vprašal je Neždanov. Mažurina iz-
gledala je zopet ozbiljno, jako ozbiljno.

„Nič! — Zdrav stvujte! Niči 8

Še jedenkrat stisnila mu je roko, potem pa brzo

odšla.

„Da, da“, mislil si je Neždanov, „v vsem
Petrogradu me nihče tako rad nijma, nego ta čudna
ženska! Ta pot me je pa. motila . . . toda prav je,
prav!“

V jutro druzega dne šel je Neždanov v mestno
stanovanje gospoda Sipjagina. Ta je bil v luksuri-
joznem svojem kabinetu, katerega ameublement se
je slagal s častjo liberalnega državnika. Na kolo-
salnej mizi ležala je gromada nepotrebnega papirja
v največjem redu, a poleg tega velikansk nož za
rezanje papirja. Tu sprovel je Neždanov celo uro,
vzprejel naposled svojih sto rubljev, ter se deset
dni kesneje — oni isti Neždanov! — z onim ; stim
liberalnim in modrim državnikom v posebnem ku¬
peji prvega reda — po Nikolajskej železnici proti
Moskvi peljal. —

V.

"V salonu velike, kamnene hiše s stolpiči in
grško fasado, katero je še oče Sipjaginov, znan

48

agronom in „zobni zdravnik" sezidal, čakala je ne-
cega dne Valentina Mibajlovna, soproga Sipjaginova,
jako lepa dama prihod svojega moža. Vse v sobi
svedočilo je, da je bil oni, ki jo je uredil, res este¬
tično naobražen. Vse je bilo prijetno, — začenši od
mnogoboj nih ali lepih kreton tapet in draperij do
različnih malih na etažerah in mizah ležečih ma-
lenkostij, narejenih iz bronca, porcelana ali kristala.
Vse se je harmonično zlagalo, skozi široko odprta-
okna sijali so žarki toplega solnca. Zrak v salonu
Dapolnen z duhom rož, katerih je bilo vse polno v
sobi, se je rahlo gibal, ako je iz vrta tamkaj se v
listji podeči veter tudi v sobo pihnil.

Bila je to krasna podoba! In hišna gospa,
Valentina Mihajlovna 1 Ona za vršila je to sliko, ter
jej je bila duša. Brhka osoba, visoke rasti, kakšnih
trideset let stara, s temnoplavimi lasmi, istobojnim
obrazom, spominajočim na črte sikstinske madone,
in divnimi žametnimi očmi! Nekoliko predebela
ustna bila so prebleda, ramena previsoka, roke pre¬
velike. Vender bi pa vsak, kdor bi jo bil videl,
ako je po sobi hodila, ako je brhko, visoko svoje
telo sklonila nad rožami, ako je kakšno kitajsko
vazo premaknila ali si pred zrcalom lase poprav-

49

ljala — vsak bi bil gotovo vzkliknil — tiho ali
celo glasno, — da krasnejše ženske še nikedar nij videl!

Lep, kodrolas deček, kakšnih devet let star,
v škotskej noši, z golimi nogami in pomadiziranimi
lasmi, pritekel je hitro v sobo, a ugledavši Valentino
Mihajlovno, se prestrašeno ustavil.

„No, Kolja, kaj hočeš?" ga je ona vprašala.
Tudi nje glas je bil žameten kakor očesi.

„Veš, mama," začel je deček v zadregi, »teta
me pošlje, da jej rožic prinesem ... za nje sobo,
ona tam nobenih nijma ..."

Valentina Mihajlovna prijela je svojega sinka
za brado in mu pomadizirano glavo privzdignila, da
mu vidi v oči.

»Reci ti teti, naj k vrtarju po rože pošlje . ..
Te tukaj so moje . . . Jaz ne dopuščam, da se od
tu proč neso. Reci jej, da ne trpim, ako se kdo ne
ravna po onem redu, ki sem ga jaz uvela. Ali bo¬
deš znal to, kar sem ti naročila, ponavljati?"

„Znal bodem . . rekel je dečko.

»No, poskusi."

»Rekel bodem . . . rekel bodem ... da ti
r ož ne daš."

4

50

Valentina Mihajlovna se je glasno zasmijala.
Tudi nje smeh je bil mehak.

„Vidim, da se tebi še nič naročiti ne more.
Dobro, reci jej, kar ti pride na pamet. “

Deček poljubil je svojej majki roko, na ka-
terej se je mnogo prstanov svetilo, ter brzo pete
pobrusil.

Mati sledila mu je z  očmi, potem pak vzdih¬
nila nehote, ter pristopila k pozlačenemu ptičniku,
v katerem je majbena, zelena papiga skakala.

Nekoliko časa dražila jo je s prstom, potem
se pak na nizek počivalnik vsedla ter raz okrogle
elegantne mizice vzela zadnjo številko „Revue des
deux inondes".

Ponižno kašljanje prouzročilo je, da se je obr¬
nila. Na pragu stal je sluga v livreji in z belim
Zavratnikom.

,,Kaj hočeš, Agaton?“ vprašala ga je Valen¬
tina Mihajlovna z onim istim mehkim glasom.

„Semeon Petrovič Kolomejcev je prišel. —•
Izvolite ga-li vzprejeti? -1

„Dakako. Reci, da ga lepo prosim vstopiti.
Tudi Marijano Vikentjevno pozovi doli v salon. 8

51

Valentina Mihajlovna vrgla je zadnji broj
.„Revue“ na mizo, povzdignila oči ter se nekako
zamišljeno nazaj naslonila — tako izgledala je
krasno.

Uže iz načina, s katerim je Semeon Petrovič
Kolomejcev vstopil v sobo — bil je dve in trideset
let star; — kako se je najedenkrat veselo razteg¬
nil, ko je priklonil in kako elastično se je potem
vzdignil; kako je s sladkim ljubeznivim glasom
govoriti začel; kako je ponižno poljubil Valentini
Mibajlovnej roko — uže iz vsega tega moglo se je
uganiti, da novodošli gost nij z dežele, da nij
kakšen bogat sosed, nego da pripada pravemu pe-
trogradskemu „grand genre“ naj višjih krogov. Vrhu
tega oblečen je bil po najnovejšej angleškej modi:
iz žepa kraj ramen visel je mnogobojen robec ko¬
ketno zložen; na precej širokem črnem traku visel
je monokel, bledo iva barva njega švedskih rokavic
harmonirala je s sivo barvo hlač. Lase imel je
kratko ustrižene, brado gladko obrito, njega skoro
žensao mehki obraz z malimi blizu vkupej ležečuni
očmi, finim, malo zavitim nosom, debelimi rudečimi
ustnicami — vse svedočilo je o neprisiljene! svesti

52

visoko naobraženega aristokrata. Prijaznost in lju¬
beznivost čitala se mu je raz obraza ....  a ven-
der se je tako lehko razjezil, mogel je celo osoren
postati, jako osoren: trebalo je le se njegovim kon¬
servativnim, patrijotičnim ali verskim principom pro-
tiviti — potem je bil brez usmiljenja! Njega finim
nameram nij bilo v tem slučaji ni sledu; — očesi
bliščeli sta mu ko ogenj; — ljubezniva usta izgo¬
varjala so grde besede in s hripavim glasom pretil
je — z gosposko!

Pradedje Semeona Petroviča bili so prosti
vrtarii. Očeta njegovega starega zvali so po rod¬
nem kraji Kolonemcev . . . Toda uže njegov stari
oče prekrstil se je v Kolomeicev; njegov oče pisal
si je ime: Kalomeica, a naš Semeon Petrovič izpre-
menil je i v j ter se smatral pravim aristokratom.
Da, trdil je celo, da so baroni Gallenmayerski, ka¬
terih jeden je bil baje avstrijski nadmaršal v tride-
setletnej vojski, njegovi pradedje. Semeon Petrovič
služil je v ministerstvu carskega dvora ter bil M ka-
merjunker“. Njegov patrijotizem je bil kriv, da se
nij diplomacije lotil, kajti za to bi bil najbolj spo¬
soben po odgoji in običaji z visocimi krogi občiti,

53

tn njegovi uspehi pri nežnem spolu in sploh njega
vnanjost....  mais quitter la Russie? — jemais!
— Imel je lepo premoženje ter bil na glasu za¬
nesljivega in vladi udanega moža „un peu trop . . .
feudal dans ses opinions", kakor je o njem sodil
knez B., jedna prvih zvezd mej uradniki v Petrogradu.

V S. gubernijo prišel je Kolomejcev za dva
meseca — toliko časa imel je namreč dopusta —
da se z upravništvom svojega posestva peča, to je, da
jednega plaši, druzega muči ... — Brez tega mu
nij mogoče izhajati. —

„Nadejal sem se, da dobodem Borisa Andre-
Jiča uže tu“, začel je razgovor ter se zadovoljno
gibal zdaj na to, zdaj na ono stran, potem pak po¬
gled v stran uprl; s tem mislil je neko znamenito
osobo posnemati.

Valentina Mibajlovna se je nekako zaničljivo
nasmijala ter rekla:

„Inače bi gotovo ne bili prišli?"

Kolomejcev stopil je dva koraka nazaj, kakor
da ga je to neopravičeno očitovanje razžalilo.

„Prosim vas, Valentina Mihajlovna!* vzkliknil
je, „kako morete kaj tacega misliti . .

54

„Dobro, dobro. Sedite. Boris Andrejič mor® |
koj priti. Poslala sem voz na kolodvor; malo še po¬
trpite — in videli ga bodete. — Koliko je zdaj
neki ura?“

„Uprav polutreh 11 , odgovoril je Kolomejcev
ter iz žepa svojega telesnika izvlekel veliko, zlato,
emajlirano uro in jo gospe Sipjaginovej pokazal. „ Ali ste
mojo uro uže videli? Mikajlo — srbski knez Obre-
novič, saj ste o njem culi — mi jo je poklonil.
Evo njegov podpis. On je jeden mojih najboljših
prijateljev, časih greva vkupej na lov. Inače je
mož trdih rok — kakor treba, da je državnik. Ta
ne umeje šale. Ta ne!“

Kolomejcev vsedei se je v naslonjač, n0 P e
prekrižal in rokavico raz leve roke slekel.

»Takšnega kneza potrebovali bi mi v našej
guberniji!“

„Kako to? Ali ste s čem nezadovoljni ?“

»Pomislite samo na okrajne zbore! Čemu teh

treba. Oni samo administrativni vpliv slabijo

ter vzbujajo nepotrebne misli (Kolomejcev začel je
z levo roko, raz katere je bil rokavico slekel, silno
gestikulirati).... nepotrebne nade. Jaz sem o tem

55

v Petrogradu nekoliko besedij mimogrede izpregovo-
ril . . . . mais bah! Toda veter ne piše v to stran.
Celo vaš gospod soprog ....  pomislite si to! Njegov
liberalizem je — v ostalem — dosti poznan“.

Valentina Mihajlovna povzdignila se je na po¬
čivalniku.

„Kaj? Vi, monsieur Kolomejcev, vi oponirate
vladi ?“

„Jaz oponiram? Nikdar ne! Ne za ves svet!
Mais j’ ai mon franc parler. Jaz sicer časih kritizi¬
ram ali se vedno uklanjam 11 .

„A, glejte, jaz baš obratno delam: jaz nikdar
ne kritiziram in se tudi nikdar ne uklanjam“.

„Ak! mais c’ est un mot! — Z vašim dovolje¬
njem povedal bodem to jednemu svojih prijateljev.
— Ladislav vous savez; on piše zdaj roman iz živ-
ljenja v visocih krogih ter mi je uže jedno poglavje
čital. To bode izvrstno delo. Nous aurons enfin le
grand monde russe peint par lui-meme“.

»Kje bode izšlo ?“

»Naravno da v ruskem vestniku; to je naša
»Revue des deux mondes“. Kakor vidim, vi ta list
Žitate“.

56

„Da, ali meni se vidi, da postaja dolgočasen".

„Morda, morda ....  Tudi ruski vestnik jel je
prekorakati neke meje ....  da se moderno izrazim!“

Kolomejcev režal se je misle, da se je izvrstno
pošalil.... „Mais, c’ est un journal qui se respecte".
In to je glavna stvar. Čast mi je tudi, vam reči, da
se jaz za rusko književnost.... vrlo malo zarnmam,
ker zdaj v njej samo prosti ljudje figurirajo. Zdaj
smo uže do tega prišli, da so si naši literati izbrali
prosto kuharico za junakinjo nekega romana, prosto
kuharico, parole d’ bonneur! — Roman pa, ki ga
Ladislav piše, čital bodem vsakako. II y aura le

petit mot pour rire. Nihiliste gotovo grozno

šiba, porok zato so mi nazori Ladislava — qui est
tres correcte“.

„To se o njegovej preteklosti ne more reči...“,
dela je Valentina Mihajlovna.

n  Ah! jettous un vode sur les erreurs de sa
jeunesse!" vzkliknil je Kolomejcev ter še z desne
roke slekel rokavico.

Gospa Sipjaginova pomežtkala je malo; časih
koketirala je malo s krasnimi svojimi očmi.

67

„Semeon Petrovič", povzela je ona, ^dovolite
mi vprašanje, čemu mešate, kadar govorite ruski,
toliko francoskih besedij ? . . . . Meni se vidi ....
oprostite! ....  da je to zastarel običaj“.

„Kako? Kaj? Vsak nijma materinega jezika
tako v oblasti, kot vi. Kar se mene tiče, mi
je reči, da ruski jezik čislam kot sredstvo za
ukaze in vladine izjave ter gledam, da je tam vse
jasno izraženo. Tudi se vrlemu našemu zgodovinarju
Karamzinu uklanjam ....  Kar se pak vsakdanjega
našega jezika tiče, dvojim, da sploh eksistira. Kako
bi na priliko prejšnjo mojo izreko „C’ est un mot!
preložili? Pa vender ne: to je beseda?! — Prosim
vas lepo!“

„Jaz bi rekla: „To je — dobra beseda".

Kolomejcev se je glasno zasmijal.

* Dobra beseda! — Valentina Mihajlovna! Ali
ne čutite, kako je to neukretno — kako to po šoli
duhti — — — Kako je to brez soli!....“

„Ah, mene ne bodete spreobrnili ....  Ali kje
se ta Marijana mudi?"

Ona je pozvonila; dečko v kozaskej noši je
vstopil.

58

„Jaz sem naročila, da se prosi Marijano Vi-
kentjevno, da se v salon potrudi; ali se jej to nij
poročilo?"

Dečko še nij mogel besede izpregovoriti, ko se
je za njim mlado dekle v širokej obleki in s krat¬
kimi lasmi prikazalo. Bila je to Marijana Vikentjevna
Sinecky, gospodu Sipjaginu z materine strani neča¬
kinja.

„Oprostite, Valentina Mihajlovna“, rekla je
Marijana, vstopivša v sobo, „jaz sem imela baš nu¬
jen posel ter nijsem mogla koj priti."

Po teh besedah naklonila se je Kolomejcevu,
ter stopila na stran, in se vsedla na majhen pate
blizu papige, katera jo je veselo pozdravljala.

„Čemu si se tako daleč proč vsedla", vpra¬
šala jo je Valentina Mihajlovna, ki jej je bila 2
očmi sledila. — „Gotovo hočeš v bližini malega svo¬
jega prijatelja biti? Pomislite, Semeon Petrovič,
papiga je v našo Marijano uprav zaljubljena . . •“
n To se mi niti najmenj ne vidi čudno . . •“
„Mene pak nikakor ne trpi."

„To me pa jako čudi! ... Ali jej kdaj na¬
gajate?"

59

»Nikdar; obratno. Jaz jej sladkor ponujam^
a ona ga iz mojih rok ne vzprejme. To je — sim¬
patija ... in antipatija . .

Marijana pogledala je pri teh besedah skrivaj
na svojo teto in ta zopet na njo.

Ti dve ženski se nijsta ljubili.

Primerjajoč Marijano svojej tet', morali bi jo
skoro »grdo opico 11  imenovati. Imela je okrogel
obraz, velik orlov nos, velike svitie oči, tanke obrvi
in nežne, tanke ustnice. Rudečkasto bele lase si je
strigla, a nje pogled umikal se je drugim očem.
Iz cele njene osobe razvidelo se je pa k jasno, da
je jakega duha in strastne nravi. Roke in noge
imela je jako majhene, a nje krepka brhka postava
spominala je gledalca na florentinske statuete šest¬
najstega stoletja. Tuai njena hoja bila je lehka in
prijetna.

Položaj mladega dekleta v Sipjaginovej obi-
telji bil je jako neugoden. Nje oče, razboren in
podjeten mož, na pol poljske krvi, dospel je do
časti generala, ali zavoljo velike tatvine obsodili so
ga na pregnanstvo v Sibirijo. Tudi je vse pravice
in časti izgubil. Resneje dovolila se mu je vrnitev

60

na Rusko ali kaj pridobiti si, mu nij šlo izpod rok
in umrl je v veiikej revščini. Njegova žena, Mari-
janina majka in sestra Sipjaginova. sledila je kmalu
svojemu možu; udarec bil je prejak za njo. Na to
vzel je strijc S>pjagin Marijano k sebi. Tej bilo je
pa neiznosljivo živeti v odvisnosti; z vso močjo svoje
duše hlepela je za neodvisnostjo in večna akopram
tajna borba vnemala se je mej njo in njeno teto.
Valentina Mihajlovna smatrala jo je za nihilistinjo in
atejistinjo, Marijana črtila je svojo teto kot svojo za¬
tiralko. Strijca se je izogibala kakor sploh vseh lju-
dij. Plaho se je vsem umikala, ali bala se nij niko¬
gar, kajti boječe narave nij bila.

„Antipatija“, dejal je Kolomejcev, „je čudna
stvar. Vsemu svetu je na priliko znano, da sem jaz
vrlo religijozen človek, pravoslaven kristijan v pra¬
vem smislu besede; ali vender se jezim, ako vidim
spletene lase popa; vse v meni zakipi, ako to vidim
in kako zakipi!“

In za ilustracijo kako v njem zakipi, pokazal
je Kolomejcev nekatere krati svoje pesti.

„Torej lasje vas osobito vznemirjajo, Semeon
Petrovič,“ rekla je Marijana. „Ako je stvar takšna,

61

potem vam tudi ostriženi lasje, kakeršne jaz nosim,
ne morejo po všeči biti.“

Gospa Sipjaginova nagrbančila je malo čelo
potem pak glavo nagnila, kakor da je vrlo začudena
nad drzovitostjo, s katero se dan denes mlade dame
v razgovor utikajo; Kolomejcev se je samo na-
smijal.

»Jaz le obžalujem", odgovoril je, „ako se tako
lepi lasje, kakor so vaši, Marijana Vikentjevna, ne¬
usmiljeno žrtvujejo; antipatije pa ne čutim nika-
keršne; vsakako bi me pa tudi . . . vaš primer, .
mogel . . . konvertirati.“

Kolomejcevu baš nij prišla prava beseda na
pamet, a francoski nij hotel govoriti zavoljo one
opombe gospe Sipjaginove.

»Naša Marijana še, hvala Bogu, ne nosi na¬
očnikov", povzela je gospa Sipjaginova besedo;
»tudi še do zdaj nij odložila niti belega Zavratnika
niti manšetov. Zato se pak na veliko mojo žalost
peča z naravoslovjem, ter se za emancipacijo žensk
zanima . . . je-li, Marijana?"

Vse to imelo je namero spraviti Marijano v
zadrego, ali nij svojega cilja doseglo.

„Da, teta, jaz vse čitam, kar se o tej stvari
piše, ter skušam to vprašanje razrešiti . . .“

„Kaj človek vse ne dela, dokler je mlad!"
rekla je gospa Sipjaginova, obrnivši se proti Kolo-
mejcevu: „Mi, je-li, — se s takšnimi stvarmi več
ne pečamo? Kaj?“

Kolomejcev se je nasmijal, moral je šali lju*
beznive gospe pritrditi.

„Marijana Vikentjevna", rekel je, „živi še v
svetu idejalov ... v onem svetu mladostne roman¬
tike . .

„Toda, — čemu samo sebe opravljam", rekla
je neiztrpljivo gospa Sipjaginova, „kakor da bi ona
vprašanja mene ne zanimala. Jaz se še nikakor ne
štejem mej stare ljudi."

„Tudi jaz se za, taka vprašanja vrlo zanimam",
rekel je brzo Kolomejcev, „samo o njih govoriti bi
prepovedal. “

„Vi bi prepovedali o njih govoriti?" ponav¬
ljala je Marijana prejšnje besede.

„Da! Jaz bi občinstvu rekel: radi mene mo¬
rete se zanimati za takšna vprašanja, tega vam ne
morem zabraniti. . . toda govoriti o njih . . . psst!“

63

Pri teh besedah del je prst na usta. „Vsaj po no-
vinah o tej zadevi govoriti bi prepovedal! Strogo
prepovedal !"

Gospa Sipjaginova se je glasno nasmijala, ter

rekla:

„Tako torej. Naposled še želite, da se pri mi-
nisterstvu posebna komisija imenuje, ki bi to vpra¬
šanje dognala ? 11

„E — zakaj pa ne! Mar mislite, da bi to
vprašanje slabeje dognali, ko oni fantalini, ki dalje
ne vidijo, nego do konca nosa, a mislijo, da so Bog
ve kako genijalni ljudje? . . . Vašega gospoda so¬
proga izbrali bi si za predsednika . . .“

Gospa Sipjaginova se je še glasneje in srč¬
neje nasmijala:

„Pazite! Boris Andrejič je časi Jakobinec . .

»Jako, . . . Jako, . . . Jako, . . .“ oglasila
ss  je papiga.

Valentina Mihaj lovna pretila mu je z robcem
ter rekla:

»Molči in ljudij ne moti! ....  Marijana, za-
maši jej kljun."

64

Marijana obrnila se je proti ptičniku in se za¬
čela s papigo igrati.

„Da, da“, nadaljevala je gospa Sipjaginova.
„Boris Andrejič se me časih vrlo čuden zdi! V njem
bije nekakšna posebna žila . . . žila tribuna."

„C’est parctqu’ il est orateur!" odgovoril je
Kolomejeev v hitrosti in začel zopet francoski go¬
voriti. „Vaš gospod soprog ima govornišk talent
kakor malo kdo; tudi je navajen figurirati ... ses
propres paroles de grisent . . . vrhu tega bi bil
rad popularen . . . Kakor se mi pa vidi, je zadnji
čas nekaj srdit, kaj? II boude? Eh?“

Gospa Sipjaginova opozorila ga je z očmi, da
je Marijana blizu ter po kratkem molku odgovorila:

„Jaz tega nijsem opazila."

„Da, da“, nadaljeval je Kolomejeev, „izpustili
ga, nij avanziral ..."

Gospa Sipjaginova ga je vnovič opozorila, da
je Marijana blizu.

Kolomejeev te je malo nasmijal ter zamižal
kakor bi hotel s tem reči: E da, jaz te uže ra¬
zumem.

65

Potem pak vprašal je najedenkrat, brez uzroka
Marijano: „Ab, recite mi gospica, kanite-li tudi to
leto v šoli poučevati ?“

Marijana obrnila se je od ptičnika k govor¬
niku ter ga vprašala:

»To vas zanima ?“

»Dakako da me zanima. “

»Ali bi kaj takega ne prepovedali ?“

Nihilistinjam zabranil bi samo misliti na šole;
pod vodstvom in nadzorništvom duhovenstva bi pak
sam šole osnoval.

»Tako! No kar se mene tiče, še sama ne vem,
kaj bodem to leto počenjala. Preteklo leto je bilo
vse slabo. A v poletji je težko zahtevati, da bi
otroci v šolo hodili."

Kadar je Marijana govorila, je vedno zarudela,
kakor da jej je vrlo težko govoriti. Bilo je še
»nogo samoljubja v njej.

»Ali nijsi morda slabo pripravljena za ta po-
se l“, vprašala je gospa Sipjaginova in ironiški glas
se  jej je tresel.

»Mogoče!“ —

«K a j.?!“ vzkliknil je zopet Kolomejcev.

5

66

„Kaj mi je slišati!! Moj Bog. Kmetske otroke
a-b-c učiti — zato treba priprav ?!“

V tem hipu pritekel je Kolja v sobo in zavpil:
„Mama! mama! papa pride"! za njim pa primajala
seje na debelih nogah neka dama v velik rumen šawl
zavita ter povedala, da bode „Borinka“ koj tu.

Bila je to Sipjaginova teta, imenom Ana Sa-
harovna. Vsi v sobi navzočni skočili so raz svojih
sedežev in šli na hišni prag. Dolg drevored naprav¬
ljen je bil od velike ceste uprav do hiše, po dre¬
voredu je pak drdral voz s štirimi konji uprežen.
Valentina Mibajlovna, ki je pred vsemi druzimi stala,
odzdravljala ja s svojim robcem uže od daleč, Kolja
je veselo vriskal.

Kočijaž ustavil je konje, sluga skočil je brzo
raz svojega sedeža in malo ne da nij vrat odtrgal
— in zdaj stopil je z voza Boris Andrejič, ponižljiv
smeh okolo ustnic, v očeh, v vsem obrazu. Graci-
jozno in hitro objela ga je Valentina Mihajlovna ter
se potem trikrat ž njim poljubila. Kolja skakal je
od veselja in se očetove suknje držal — ta pak
odložil je najprej svojo nespretno in grdo škotsko
potno kapo, se s staro teto poljubil, Marijano in

67

Kolomejceva pozdravil — s poslednjim segla sta si
v roko in sicer po načinu angleškega shakehandsa,
potem stopram obrnil se je k svojemu sinku, ga
vzdignil raz zemlje ter ga nekaterekrati poljubil.

Mej tem, ko se je vse to vršilo, izlezel je
Neždanov, ravno ko da bi slabo vest imel, iz voza,
se pri sprednjih kolesih ustavil, ne da bi svojo kapo
z glave vzel.

Ko je gospa Sipjaginova svojega moža objela,
si je novega gosta čez ramena soprogova dobro
pogledala; da pripelje učitelja s seboj, to jej je uže
prej pisal.

Vse društvo pozdravilo je hiše gospodarja, a
potem šli so vsi po stopnicah, kjer so na obeh
straneh sluge stali. Ti so se naklonili, ali Sipjagi-
novih rok nijso poljubili, kakor je bilo to poprej
obično — to „azijatsko“ navado odpravil je bil on.
Boris Andrejič nagnil je le malo glavo ter s tem
odzdravil.

Tudi Neždanov stopal je počasi po širokih
stopnicah.

Komaj je vstopil v predsobo, predstavil ga je

S’Pjagin uže svojej ženi, teti in Marijani, Kolji je

5 *

_ 68

pa rekel: „To je tvoj učitelj, bodi mu pokoren in*
sezi mu zdaj v roko!" Boječ podal je mali Nežda-
novu roko, — potem pa vanj zijal, ker pa na njem
nij nič osobitega našel, skril se je zopet za svojega
„papa“. — Neždanovu bilo je tako neugodno, kakor
oni dan v gledališči. Valentina Mibajlovna ga je i
prijazno vzprejela, ter mu nekakšno ljubeznivost j
rekla, katere pak on niti razumel nij in tudi nič I
odgovoril nij; samo opazil je, da je ona svojega [
moža z bistrim očesom gledala . . .

Pri Kolji spodtikal se je nad svetečimi se, I
pomadiziranimi lasmi; ko je Kolomejceva zapazil, j
mislil je sam pri sebi: „To je nacifran bedak!" —
ostalih niti pogledal nij. Sipjagin se je nekatere
krati ponosno ogledal, baš ko da „ s voj e" motri;
pri tej priliki izgledal je z dolgo svojo brado in j
ozko glavo, jako čudno. Naposled ukazal je slugi z 1
močnim kljubu dolzega potovanja nehripavim gla¬
som: „Ivan! vodi gospoda učitelja v zeleno sobo in
nesi njegov kovčeg tja!“ — potem rekel je Nežda¬
novu, da se naj zdaj spočije, uredi in preobleče,
ter da je obed točno ob petih. Neždanov se je na¬
klonil in odšel za Ivanom, ki ga je v zeleno, v dru¬
gem nadstropji ležečo sobo vodil.

69

Celo društvo šlo je zdaj v salon. Tam so se
•še jedenkrat pozdravili; — naposled prišla je še
stara, uže na pol slepa dojiteljiea Sipjaginova, da
tudi svojega gospoda pozdravi. Tej dovolil je Sip-
jagin z ozirom na njeno starost, da mu roko po¬
ljubi. — Potem poslovil se je za nekoliko časa od
Kolomejceva in s svojo soprogo v spalnico odšel.

Visoka in lepa soba, v katero je bil sluga
Neždanova odpeljal, imela je okno na vrt. Ta so
bila odprta in lehak veter majal je bele preproge,
ki so se napele ko jadra. Na stropu brlel je milo-
ben odsev zapadajočih solnčnih žarkov, cela soba
napolnjena je bila s čistim pomladanskim zrakom.

Neždanov rekel je slugi, da sme oditi, potem
izložil je iz kovčega svoje stvari in se preoblekel.
Pot ga je bil utrudil; dva dni neprestano s povsem
tujim človekom v društvu biti, — v katerem je o
vsakovrstnih, cesto banalnih stvareh govoriti moral
— je njegove živce vznemirilo. Nekaj bridkega, naj
si bode to dolgočasnost ali jeza, polastilo se je nje¬
govega srca; on se je nad tem jezil, ali bol veuder
nij nehala.

70

Stopil je k oknu in gledal na vrt. Bil je to
vrt, ki so ga še pradedje nasadili — na to stran
Moskve nij več takšnih vrtov videti.

Široki plato neeega holmca, na katerem je bil
vrt, razdeljen je bil uže po naravi v štiri dele. Dve
sto korakov pred hišo zavzimal je rožni vrt s svo¬
jimi s peskom posutimi poti in gredicami, posajenimi
z raznimi drevesi in rožami. Na levej strani raz¬
prostiral se je od hlevov do pota sadni vrt, na ka¬
terem je bilo mnogo sadnih dreves, a baš nasproti
hiše nasajen je bil krasen lipov drevored, ki se je
širil do velike ceste. Na desnej strani videl se je
vozni pot, a na obeh njegovih straneh nasajena so
bila visoka drevesa; izza kupa brez biiščela je streha
velike vrtne hiše.

Prve spomladi gorkota prebudila je speče ro¬
žice; ves vrt je cvetel. Nadležnih poletnih mušic še
nij bilo; mlado listje ščebetalo je rahlo in tu in
tam oglasil se je kakšen ščinkovec; tudi grlice se¬
dele so po drevesih; sem ter tja culo se je tudi
kukavičino kukanje. Na drugej strani potoka, mlin
gonečega, vpile so kavke, da bi človek mislil, kmet¬
skih vozov kolesa tako cvilijo. Nad vzbujeno naravo

71

plavali so beli ali svetlo sivi oblaki, ki so izgledali
ko velike ptice s širokimi prsmi. Neždanov se je
oziral, slušal in čisti zrak po odprtih mrzlih ustni¬
cah v se srkal . . .

In srce postalo mu je laglje; mir in pokoj je
v njem zavladal.

Mej tem govorilo se je spodaj v spalnej sobi
tudi o njem. Sipjagin pripovedoval je svojej ženi,
kako se je ž njim seznanil, kaj mu je knez G. o
njem povedal in kako sta se na potu zabavala.

„Bistra g!ava“! poudarjal je Sipjagin, „ki ima
mnogo znanja. Istina, da je pristaš „rudečih“, toda,
saj veš, kaj to pri meni znači; ti ljudje so vsaj
slavohlepni. Vrhu tega je Kolja še premlad, da bi
ga on zapeljal. “

Valentina Mihajlovna poslušala je svojega
moža pazljivo, a ustnice nabrane so jej bile v pri¬
jazen in ob jednern nekoliko zaničljiv smehljaj. Vi¬
delo se jej je, da nje seigneur et maitre, inače
tako soliden mož in visok uradnik vender še časih
kakšno bedarijo napravi, baš kakor da je dvajset
let star. Pred zrkalom v belej srajci stoje, češljal
se  je na anglešk način z dvema krtačama, a Va-

72

lentina Mihajlovna sedela je na malem turškem po¬
žiralniku ter mu o raznih hišnih stvareh govorila;
da papirnica nij več takšna, kakeršna bi imela biti;
da je treba druzega kuharja; da je v vaškej cerkvi
apno raz stene padlo; o Marijani; o Kolomej-
cevu . . . Mej njima vladalo je popolno sporazum-
ljenje; živela sta v ljubavi in slogi in ko jo je
Sipjagin po završenej toileti za nje roko prosil,
dala mu je obe ter se ljubeznivo in ponosno nasmi¬
hala, ko jej je on jedno za drugo poljubil. Čuvstvo,
ki ja je navdajalo, bila je sreča, akopram je imela
ona oči, ki bi jih Rafael vesel bil, a on navadne oči
svetnega tajnika.

Točno ob petej uri šel je Neždanov k obedu,
h kateremu se pa nij poživljalo z zvonom nego s
kineškim „gongom“. — Celo društvo zbrano je bilo
uže v salonu.

Sipjagin pozdravil je Neždanova zopet iz vi-
socega svojega Zavratnika ter mu odkazal sedež mej
teto Ano Saharovno in Koljo. Teta bila je stara
devica, sestra Sipjaginovega pokojnega očeta; duh-
tela je vedno po kafri ko stara obleka, ki je dolgo
v omari ležala, ter je bila nemirne nravi. V hiši

73

figuri rala je kot nekakšna pazilka malega Kolje;
nje grbavi obraz izraževal je nezadovoljnost, da so
mej njo in Koljo posadili Neždanova. Kolja oziral
se je s strani na svojega novega soseda; dečko
uganil je koj, da je učitelj v zadregi, saj nij skoro
nič jedel ter vedno na svoj krožnik gledal. To je
bilo Kolji drago; do tega trenutka se je bal, da
bode novi učitelj strog. Tudi Marijana pogledala je
nekaterekrati skrivno na Neždanova.

„On izgleda kot dijak“, mislila je ona, „amej
ljudmi še nij živel; obraz njegov je pak interesan¬
ten in barva njegovih las je tako originalna, ko
onega aposteljna, ki ga italijanski slikarji skoro
vedno z rudečerujavimi lasmi slikajo, in — roke
ma čedne." Sploh so vsi navzočni novega gosta
gledali, ali ga za sedaj pustili v miru. On je to
dobro čutil, ter s tem nekako zadovoljen bil, ali
se vender nad tem jezil, dasi sam nij vedel zakaj.
Pri obedu govorila sta Kolomejcev in Sipjagin skoro
sama; menila sta se o okrajnem zboru, o guver-
nei ’ji, o potnih davkih, o svojih kmetov odkupo¬
vanji, o znanih prijateljih v Petrogradu in Moskvi,
0  liceji gospoda Katkova, ki je baš tedaj zaslulo, o

74

težavah delavce dobiti, o Bismarku, o vojski 1. 1866
in naposled o Napoleonu III., katerega je Kolomej-
cev „prebrisanim“ človekom nazval. Mladi kamer-
junker razkril je tu vrlo retrogradivne nazore ter
svoje blebetanje s tem završil, daje  necega, njemu
znanega gospoda napitnico ponavljal: „Jaz napijem
jedinim principijem, katere pripoznam: batini in Ro-
dererjevemu šampanjcu!“

Valentina Mihajlovna se je namrgodila in rekla,
da je citat vsakako „de tres mauvais gout“. Sipja-
ginovi nazori tu razkriti, bili so jako liberalni; z
nekaterimi opazkami, mimogrede povedanimi, ovrgel
je Kolomejceva, da, se celo malo iz njega šalil.

„Vaša bojazen emancipacije, dragi Semeon
Petrovič", dejal je Sipjagin, „spomina me neke raz¬
prave, ki jo je naš velečislani in dobri Aleksej Iva¬
nič Tveritinov 1. 1860 pri vladi vložil ter v vseh
salonih v Petrogradu čital. Osobito zanimljiv je bil
ta-le stavek „osvobojeni naš kmet stopal bode go¬
tovo z bakljo v roči po domovinskih tleh*. R
kako je dobri naš Aleksej Ivanič z napibnenima
licema in svojimi malimi usti kričal besede: bakljai

75

baklja! — No, kmetje so osvobojeni ... a kje sc?
kmetje z bakljami v roci?“

„Tventinov“, odgovoril je Kolomejcev nezado-
voljno, „se je samo v toliko zmotil, da teh bakelj
ne nosijo naši kmetje, nego drugi ljudje! J  —

Pri teh besedah pogledal je Neždanov nasproti
sedečej Marijani na oči in ona isto tako njemu. A
ta pogled preveril je Neždanova, da sta oba, ta tem-
nogleda devojka in on sam, jednih nazorov. Ko mu
jo je Sipjagin predstavil, nij nobenega utiska nanj
naredila; zakaj se je tedaj baš na njo ozrl? Koj
na to stavil si je tudi sam vprašanje, nij-li sra¬
motno, tako mirno sedeti in slušati razvijanje takšnih
nazorov, ter s svojim molčanjem drugih misel, da
je on istih nazorov ko pripovedovalec, potrditi.

Neždanov pogledal je drugič Marijano in vi¬
delo se mu je, da iz njenih očes svojemu vprašanju
odgovor čita: „ Čakaj še malo . . . zdaj še nij čas
zato . . . tudi nij truda vredno . . . kesneje; pri¬
dite bodeš še dosti imel.“

Misel, da ga ona umeje, bila mu je draga.
Slušal je zopet razgovor ....  Valentina Mihajlovna,
ki je zdaj govorila, se je še bolj svobodno, še bolj'

76

radikalno izražala, kot nje soprog. Rekla je, „da
ne razume, nikakor ne raz-u-m  e,  kako more mlad
in omikan človek takšne zastarele stvari ponavljati! 8

„Jaz sem“, rekla je naposled, „uverjena, da
so to samo fraze, ki jih tu okolo sebe sipate! Kar
se pak vas tiče, Aleksej Dimitrič 8  — rekla je vrlo
ljubeznivo Neždauovu, ki se je začudil, da ona uže
njegovo ime zna — „to znam, da se z gospoda Ko-
lomejceva nazori ne zlagate. Boris povedal mi je, o
čem sta se na potu razgovarjala. 8

Neždanov je zarudel, se nad svoj okrožnik pri¬
pognil in nekoliko nerazumljivih besed mrmral; v
zadregi nij bil več, samo navajen nij bil, v takšnem
društvu govoriti. Gospa Sipjaginova se mu je še
zmirom prijazno smijala, ko je nje mož s svojim
protektorskim obrazom začel svojo soprogo zagovar¬
jati, Kolomejcev pak stisnil je mej nos in obrvi svoj
monokle ter v študenta zijal, ki nij bil njegovih
„nazorov“. Toda s tem Neždanovu imponirati, bilo
je jako težko. Uspeh Kolomejcevljeve operacije bil
je baš obraten: Neždanov jel je prevzetnega aristo-
kratičnega uradnika motriti: isto tako, kakor je takoj
uganil, da mu je Marijana prijateljica, isto tako

77

uganil je, da mu je Kolomejcev sovražnik! Tudi Ko-
lomejcev občutil je nekaj sličnega; del je svoj mo¬
nokle izpred očij ter se hotel zaničljivo nasmeh-
Ijati. . . kar se mu pak nij posrečilo; jedina teta
Ana Sabarovna, ki ga je na tajnem visoko čislala,
bila je v mislih njegovih nazorov ter se še bolj nad
novim gostom, ki se je mej njo in Koljo urinil, raz-
ljutila.

Obed bil je kmalu gotov. Društvo šlo je na
teraso, da popije ondukaj črno kavo; Sipjagin in
Kolomejcev užgala sta si smodke; prvi ponudil je
tudi Neždanovu pravo regalijo, katere pak poslednji
nij vzprejeti hotel.

»Ah, da“, vzkliknil je Sipjagin, »pozabil sem
Wl, da vi samo lastne svoje cigarete pušite. “

»Čuden vkus!“ pomrmral je Kolomejcev na
Pol glasno.

Skoro da je Neždanov svojo jezo izrazil; ven-
der se je zadržal.

„Iiazlika mej regalijo in cigareto mi je dobro
Poznana, samo hvaležen nečem nikomur zanjo biti. 1 *
Svojemu sovražniku zabeležil je to novo nedostojnost
v  »debet" računske knjige.

78

„Marijana!" rekla je najedenkrat gospa Sipja-
ginova; „zavoljo novega gosta našega lehko kadiš. —
Saj v vaših krogih, tako se mi je pripovedovalo —
tudi vse mlade dame pušijo, je-li? u  dodala je, obr-
nivši se k Neždanovu.

„Uprav tako je", odgovoril je Neždanov. Bila
je to prva beseda, ki jo je z gospo govoril.

„No, jaz pak ne pušim". je rekla ona in ga
z žametnimi svojimi očmi ljubeznivo pogledala. „Jaz
sem za modo zaostala."

Počasi, ravno ko da hoče s tem teto srditi,
vzela je Marijana svojo cigareto iz žepa, jo z žve-
plenko užgala in začela pušiti. Tudi Neždanov vzel
je cigareto ter Marijano ognja prosil.

Bil je to krasen večer. Kolja in teta šla sta
na vrt; društvo pak ostalo je še celo uro na terasi,
da čisti zrak uživa. Razgovor postal je živahen
Kolomejcev napadal je književnost; tudi tu izkazal
je Sipjagin svojo liberalnost, zagovarjal je neodvis¬
nost književnosti, dokazal njeno potrebo, omenil celo
Chateaubrianda, kateremu je car Aleksander I. dal
red sv. Andreja! Neždanov se nij v razgovor mešal.
Gospa Sipjaginova pogledala ga je z začudenjem, da

79

se nič ne oglasi, a to je bilo ob jednem odobravanje
njegove skromnosti.

K čaju šli so zopet vsi v salon.

„Pri nas“, dejal je Sipjagin Neždanovu, „pri
nas je grdi običaj, na večer igrati in sicer prepo¬
vedano stukolko. Ali ne verjamete? Vas dakako ne
vabim, da se je udeležite . . . toda, ne bi li Mari¬
jana tako prijazna bila in nam na klavirji kaj svi-
rala. Vi gotovo glasbo ljubite — kaj?“

Ne čakajoč Neždanovljevega odgovora vzel je
karte v roko.

Marijana sela je h klavirju in svirula, ni do¬
bro ni slabo, nekatere Mendelsohnovih „Pesnij brez
besed“.

„Caarmant, charmant, quel toucheP' vzkliknil
je navdušeno Koiomejcev: njegovo odobravanje je
Pa le izviralo iz kurterije, resnično mj bilo; Než-
danov pa o glasbi nij čisto nič razumel.

Mej tem seli so gospod Sipjagin s soprogo,
Koiomejcev in teta k mizi pripravljenej za kar¬
anje . . . Kolja prišel je lehko noč voščit in do-
bivši blagoslov svojih roditeljev popil je še namestu
čaja veliko kupico mieka ter potem odšel. Oteč mu

80

je še rekel, da se bodo jutri pri Alekseji Dimitriči
lekcije začele.

Ko je na to Sipjagin videl, kako Neždanov
brez dela v sobi sedi, ter iz same dolgočasnosti
fotografije gleda, rekel mu je, naj svobodno sp&t
gre, kajti od potovanja je baje vrlo utrujen.

Neždanov naklonil se je vsem ter odšel; pri
vratih sešel se je z Marijano in zopet sta si po¬
gledala na oči — in ta pogled potrdil je še bolj
njijino misel, da sta oba na jednem polji vzrasla,
akopram se mu ona nij zdaj nasmijala, nego celo
obrvi jezno nabrala.

V njegovej sobi duhtelo je vse po rožah; pod
njegovim oknom sedaj odprtim ležal je rožni vrt.
Baš nasproti v goščavi oglasil se je v tem trenutku
slavec: ponočno nebo, milo a nerazsvitJjeno, se je
nad temnimi vrhovi lip videlo sivo-rumeno, ker je
baš mesec vzhajal. Neždanov užgal je luč; sivi
nočni metulji prifrčali so v sobo, a veter, ki je v
sobo pihnil, pognal jih je v brleči plamen.

„Čudno!" mislil si je Neždanov, ko je uže v
postelji ležal: „Gospod in gospa sta poštena, slo-
bodoumna, celo uljudna človeka ... a vender mi

81

je srce težko! — Ta kamerjunker ... ali kar
je . . . no, o pravem času bodemo videli . . . Nij
vredno sentimentalen biti! “

V tem trenutku jel je nočni čuvaj z desko
tleči, ter svoje zategneno: „Po—zor!" v tamno noč
kričati.

Z nasprotne strani odgovoril mu je drug me¬
lanholičen glas isto tako zategneno „Pozor!"

„Vraga, tu sem ravno ko v kakšnej trdnjavi!"
Mislil si je dremljajoč Neždanov.

Neždanov probudil se je rano v jutro, se ob¬
lekel in odšel v vrt, ne čakajoč prihoda sluge. Lep
velik je bil ta vrt, ter v najlepšem redu; najeti
delavci snažili so z lopatami pota, a izmej zelenega
grmovja bliščele so rudeče rute, s katerimi so bile
glave kmetskih deklet pokrite. Neždanov šel je do
ribnika; megla je bila uže skoro povsem iznad njega
Zginila, samo sem ter tja ob bregu jo je še malo
b ‘lo. Solnce še nij visoko stalo, ter gladko površino
ribnikovo zlatilo. Pet tesarjev delalo je na bregu,
Poleg katerega se je nov prijeten čoln zdaj na to,
Z( laj na ono stran zibal. Delavci govorili so malo in
to  le poiuglasno; mirno in marljivo vršili so svoj

82

posel, povsod je bil red, redovito življenje. In glej,
na jedenkrat stal je pred Neždanovim personificiraui
red v osobi posestnika gospoda Sipjagina.

Ta nosil je v to jutro dolgo suknjo in mnogo-
bojno kapo; opiral se je na angleško bambus-pa-
lico in njegov novoobriti obraz svedočil je o veli-
kej zadovoljnosti, šel je svoje posestvo inspicirat.
Ko je Neždanovft zapazil, pozdravil ga je prijazno.

„Aha!“ mu je rekel, „vi ne pripadate onemu
mlademu svetu, ki rad dolgo spi,“ — hotel je s
tem Neždanova opozoriti, da je tudi on sam uže
rano vstal. Ob osmih pijemo skupej čaj in zajutrku-
jemo ob dvanajstih, ob desetih lehko Kolji ruski
jezik tolmačite, ob dveh pa zgodovino. Jutri je
9. dan maja, in njegov god, torej ga ne bode treba
učiti, za tega delj vas prosim, da še denes začnete. 8

Neždanov pokimal je zadovoljno z glavo iu
Sipjagin poslovil se je od njega na francosk običaj
ter veselo piskal in s palico mahal, ko je odhajal.
Vse to nij kazalo, da je znamenit uradnik in do-
Stojanstvenik, nege pošten, rusk country-gentlemaO.

Do osmih ostal je Neždanev na vrtu, ter se v
senci starih dreves veselil, uživaje čisti zrak in slu*

83

šfije petje ptic, dokler ga nij „gong“ v hišo pozval,
kjer je bilo uže celo društvo zbrano.

Valentina Mihajlovna bila je zopet jako lju¬
bezniva proti njemu, v prelepej jutranjej obleki
videla se mu je uprav krasna. Marijanino lice izra-
ževalo je tudi ta pot strogost in srditost.

Uprav ob desetih učil je Neždanov v navzoč¬
nosti Valentine Mihajlovne prvi pot malega Koljo;
najprej vprašala je Neždanova, če ga njena navzoč¬
nost ne moti, ter potem ves čas tiho in mirno se¬
dela. Kolja izkazal se je razbornim dečkom; po
prvem zadevanji vršila se je pouka jako dobro. Va¬
lentina Mihajlovna bila je z Neždanovim izvenredno
zadovoljna ter se ž njim dolgo časa jako ljubeznivo
zabavljala. Sicer je bil on še precej molčeč — a
vender ne več tako, kakor iz početka. Ona udele¬
žila se je tudi druge lekcije o ruskej zgodovini. Z
ljubeznivim smehom okolo ustnic je rekla, da v tem
Predmetu ona isto tako učitelja potrebuje, ko nje
s ' n , ter tudi to uro mirno poslušala. Od treh do
P e tih sedel je potem Neždanov v svojej sobi,
Pisal liste v Petrograd in se prilično dobro počutil;

dolgočasnost in žalost ga niista več motili, njegovi

6 *

84

razdraženi živei so se umirili. Samo pri obedu bil
je zopet ves nervozen, akopram nij bil Kolomejeev
navzočen in gospa isto tako ljubezniva; da uprav
to ga je srdilo Vrhu tega opazil je tudi, da mu
njegova soseda nij baš naklonjena, ker ga je vrlo
jezno gledala, Marijana držala se je isto tako ozbdjno
kakor poprej, a mali Kolja je uže povsem prijatelj¬
ski okolo sebe suval. Tudi Sipjagin nij bil najbolje
razpoložen. Bil je z ravnateljem svoje papirnice,
vrlo dobro plačanim Nemcem, zelo nezadovoljen.

Začel je vse Nemce v obče psovati, ter dejal,
da je do necih mej slavofilec, akopram ne fanatik
in omenil necega Rusa, Solomina, ki izvrstno vodi ;
papirnico, ne daleč ležečo, in s katerim bi se rad
seznanil. Na večer prišel je zopet Kolomejeev, ka- ;
terega posestvo je bilo od „Aršanova“ — tako se ;
je zvalo Sipjaginovo posestvo — samo kakšnih deset <
vrst oddaljeno. Pripeljal se je tudi nek sodec, jeden |
onih posestnikov, katere je Lermontov v dveh verzib
tako krasno karakteriziral:

„V Zavratnik skrit in frak tja do peta;

Diskant in brke, ter zaspan pogled . . .“

Še nek drug sosed z otožnim obrazom in brez
zob, a dobro oblečen, se je pripeljal; tudi okraju'

85

zdravnik, slab medicinec, ki se je pa s svojim
znanjem bahal, bil je navzočem Tako je na priliko
rekel, da on neznatnega pisatelja Kukolnika stavlja
nad Puškina, ker je v prvega spisih mnogo „proto-
plazem“. Začeli so stukolko igrati; Neždanov šel je
v svojo sobo, ter tamkaj čital in pisal do polunoči.

V drugi dan, 9. majnika. bil je Koljin god. Vsi
so se v treh odprtih vozeh, pri katerih so zadaj
sluge stale, v cerkev peljali, akopram je do nje
komaj četrt ure daleč bilo. Vse je bilo slovesno.
Sipjagin nosil je svoj red, njegova soproga pre¬
krasno bledosivo svilnato, v Parizu izgotovljeno ob¬
leko ; — molila je iz knjižice v rudeč žamet vezane,
zavoljo katere so se nekoji starci jezili; jeden teh
se  nij mogel zdržati, ter je svojega soseda vprašal:
»Kaj za božjo voljo tu dela; ali je morda to kakšna
knjiga, po katere.) se čara? 1 * Rožin duh, s katerim
Je bila iz začetka cerkev napolnjena, pomešal se je
s  smradom novih kmetskih čevljev in nad tem valili
so  se gosti oblaki kadila!

Psalmisti in cerkovniki so pri altarji vrlo mar¬
ljivo peli. S pomočjo tovarniških delavcev skušali
80  celo prirediti nekakšen koncert in to je zakrivilo,

86

da je vse navzočne skoro — krvav pot oblil. —
Tenor — bil je to delavec Klim, imajoč sušico —
začel je nenadoma brez podpore in v hromatičnem
redu razne muzikalne figure delati; bili so to strašni
glasovi! in vender, da je on utihnil — konec bi
bilo vsemu petju . . . Stvar se je naposled srečno ,
završila.

Oteč Ciprijan, na oko vrlo dostojanstven pop,
olepšan z „nabedrenikom“ in ,,kamilavko“, čital je
iz necega sešitka vrlo brumno pripoved; žalibože‘
dozdevalo se je vrlemu popu neobhodno potrebno
nekoliko čudnih imen necih asirskih vladarjev v pri-
poved vplesti. Izgovarjanje teh imen ga je silno
mučilo, akopram je s tem nekakšno seminarsko iz -
obraženost izkazal. Neždanov, kateri uže dolgo v
nobenej cerkvi nij bil, vstopil se je v kot, ne daleč
od kraja, kjer so ženske stale. Te so ga le se®
ter tja malo iz strani pogledale, se vedno križale i®
naklanjale, ter časih malim otrokom nosove brisale!
zato so ga pa kmetska dekleta, v novih oblekah z
raznim kinčem na čelu in kmetski fantje v srajcah
z rudečimi rameni tembolj pazljivo motrili . . . Tud'

87

Neždanov jih je motril — in raznovrstne misli so
mu prišle na pamet.

Ko se je služba božja, ki je dolgo trajala, za-
vršila, šlo je celo društvo, po Sipjaginu povabljeno,
v njegovo hišo, ter tam z drugimi ceremonijami
vred zidove poškropilo, ter se potem vsedlo k za-
jutrku, pri katerem so se jako dostojno, a vrlo
dolgočasno razgovarjali. Celo gospodar in njegova
gospa, ki inače ob tem času nijsta nikdar zajutrko-
vala, jedla in pila sta nekoliko. Sipjagin povedal
jo naposled nekoliko jako dostojnih ali vender ko¬
mičnih anekdot, ki so, s pomočjo njegovega reda z
nudečim trakom, dosti prijeten efekt prouzročile, ter
v otci Ciprijanu probudile neko čuvstvo, sestavljeno
iz hvaležnosti in občudovanja. Oteč Ciprijan, misle,
da mu je dolžnost se zato hvaležnim izkazati, go¬
voril je o svojem razgovoru z „arhirejem u , ko je ta
njegov okraj obiskal ter vse duhovnike k sebi v
mestni samostan pozval. „On je vrlo strog gospod,“
zagotavljal je Ciprijan svoje slušatelje; „najprej iz¬
praševal nas je o občinah in tukajšnjih razmerah . . .
Potem nas je nekako izpraševal . . . Pri tej pri-
liki vprašal je tudi mene: »Kdaj je praznik tvo-

88

jega krščen.ja ? :<  — »Jeden dan po Jezusovem oslav-
ljenji," odgovoril se mu jaz. — „Hvalospev tega dne
ti je gotovo znan?“ — „Kako da bi ga ne poznal?“
— »Daj, zapoj ga.“ — Začel sem torej takoj v
cerkvenej našej slovenščini: »Ker si ti, o Kristus,
naš gospod in izveličar na gori oslavljen . . —

„Stoj, kaj znači „oslavljati“ ? — „Ta beseda po¬
meni, “ odgovoril sem iaz, „da je Kristus svoje
učence hotel preveriti, da je res sin božji!“ —
»Dobro!“ odgovoril je on; »evo ti malo to podo¬
bico v spomin/ 1  —Jaz sem pred njim pokleknil ter
vzkliknil: »Hvala ti, vladika.“ ... In tako vsaj nij-
sem praznih rok od njega šel.

»Tega čestitega moža imam čast poznati,"
dejal je Sipjagin z nekim ponosom. „On je vrlo
čestitljiv dušni pastir!“

„Vrlo čestit!“ potrdil je oteč (Jiprijan. »Samo
dekanom moral bi menj verjeti.“

Pri tej priliki omenila je Valentina Mihajlovna
šolo, ter popa opozorila, na Marijano, bodočo uči¬
teljico. Dijakon, šolski nadzornik in mož atletične
postave z dolzimi lasmi, spotninajočimi na rep kak¬
šnega konja iz Orlovljevega hleva, hotel je svojo za-

89

dovoljnost z Marijanino namero izraziti, ali nij mislil,
kakšen organ ima, ter se s takšnim basom oglasil,
da je celo društvo in samega sebe prestrašil.

Kmalu potem odšla je duhovščina.

Dneva junak bil je Kolja v novej svojej suknji
z zlatimi gumbami; dobival je darove in čestitke;
na pragu hišnem in na stopnicah poljubljali so mu
delalci iz tvornice, sluge, stare babe in kmetska de¬
kleta roke; okolo mize, naložene s pirogi in stekle¬
nicami žganja, prepevali so in razsajali kmetje. —
Kolja je bil zdaj v zadregi, zdaj zopet ponosen;
boječ in vender vesel; zdaj držal se je svojih sta¬
ršev, a kmalu zopet kam hitei. Pri obedu ukazal
je Sipjagin šampanjca prinesti, ter predno je svo¬
jemu sinku napil, še govoril. Tolmačil je, kaj znači
„državi služiti" — in povedal, kateri pot naj „Ni-
bolaj“, kakor ga je denes zval, hodi; potem kaj
nrnre od njega zahtevati: prvič — obitelj; drugič —
stan njegov in društvo; tretjič — narod, da, gospoda
n ‘oj a, narod! četrtič — vlada. Naposled, na vrhunci
sv ojega govorništva, dal je. kot Robert Peel, jedno
r °ko na rep svojega fraka; a pri besedi „znanost“
8e  je tako razpalil, da je svoj govor završil z latin-

90

sko besedo: „laboremus“, katero je tudi takoj na
ruski jezik preložil. Na to hodil je Kolja s kozarcem
v roki okoio mize, se očetu zahvalil in vse navzočne
poljubil.

Zopet sta si Marijana in Neždanov nekatere-
krati v oči pogledala. Oba čutila sta menda jedno
ter isto., govorila pa nijsta ni besedice.

V drugi dan začele so se zopet lekcije in živ-
ljenje bilo je ono isto kot poprej.

Tako minul je jeden teden. Kaj je Neždanov f
čutil in mislil, o tem nas pouči odlomek iz njego¬
vega lista, pisanega bivšemu svojemu sošolcu z gim- *
nazije Silinu. Ta Silin nij živel v Petrogradu, nego ■
v nekem daljnem gubernijskem mestu, pri bogatih
sorodnikih, od katerih je bil povsem odvisen. Raz-1
mere njegove bile so takšne, da nij smel niti misliti
več, da pride kdaj proč; vrhu tega bil je slaboten;
in boječ človek brez posebnega dani, ali izvenredno
plemenitega srca. Za politiko se nij ni najmenj za¬
nimal, le sem ter tja čital je kakšno knjigo, zaradi
dolzega časa sviral je na flavto in se bal mladih
deklet. Neždanova imel je strastno rad; takšna jo
bila njegova nrav.

91

Nikomur nij Neždanov svojega srca tako raz¬
kril, kakor Vladimirju Silinu; kadar mu je pisal,
vedno se mu je zdelo, da se z dobrim in intimnim
prijateljem razgovarja, — ki je pa stvorenja dru-
zega sveta, ali da se s svojo vestjo meni.

On si nij mogel misliti, kako bi pač s Silinom
v jednem ter istem mestu živel. Gotovo bi njijino
prijateljstvo ponehalo; bila sta si preveč nejednaka;
ah pisal mu je rad, pisal mu je mnogo in odkrito¬
srčne. Proti drugim nij bil — vsaj ne na papirji —
cisto odkritosrčen, proti Silinu — vsikdar! Ta nij
bil v pisanji veščak, pisal je kratko in slabim slo¬
gom. Neždanov pak nij potreboval dolzega odgovora:
vedel je itak, kako žeijno njegov prijatelj vsako be¬
sedico eita, tako kot cestni prah dežne kaplje po¬
pije, da njegove tajnosti hrani ter, v svojej samoti
kaiostno živeč, samo zavoljo tega še daije vegetira.
Nihče na svetu nij znal za to prijateljstvo mej Siii-
nom in Neždanovnn, kateri je to za svojo najslajšo
tajnost smatral.

„Stari mi prijatelj,“ pisal mu je Neždanov,
»Ti, čisti moj Vladimir" — tako ga je navadno zval
in to po pravici — „čestitaj mi: kakor se konji v

92

spomladi na pašo ženo, tako sein tudi jaz iz hleva
semkaj prišel, kjer se morem izpočiti ter nove moči
zbrati. Pri nekem bogatem dostojanstveniku, Sipja-
ginu nazvanem, učim njegovega dečka, obedujem
izvrstno — kakor še nikdar ne do zdaj — spim
dobro in se po svoje? volji po krasnej okolici spre¬
hajam; in kar je glavna stvar: za nekoliko časa
znebil sem se petrogradskih svojih prijateljev; ako-
pram sem se iz začetka strašno dolgočasil, je to uže
prešlo in jaz se jako dobro počutim. Žalibože, moral
bodem zopet iti in se v stari jarem upreči, to je,
ker sem uprežen, moral bodem pošteno vleči (za
tega delj dobil sem odpust!); — ali za zdaj smem
se krasnega življenja veseliti in si trebušček malo
zrediti ter naposled tudi verze zlagati, ako me ravno
mika. Tako zvana „opazovanja“ odložil sem za boljše
čase. Posestvo je dosti dobro urejeno, samo v tvor¬
ni« nij vse tako, kakor treba, da je; kmetje, zdaj
osvobojeni, so nepristopljivi; sluge — imajo neobično
dostojne obraze, ali kakšui so v resnici, izvedel bodem
kajneje. Hišni so ljubeznivi, liberalni ljudje, gospo¬
dar se rad uljudnega dela, jako uljudnega — a na¬
posled govori strašno nabuhlo; inače je izobražen

93

mož! Milostiva gospa — je lepa kot slika ter vrlo
prebrisana; ona ve, kaj hoče ter gleda človeka tako
srpo — in ob jednem tako žametno mehko! Uprav,
kakor da bi nobenih kostij ne imela. Jaz se je bojim;
saj znaš kakšen kavalir sem v ženskem društvu! Tu
je dalje še nekoliko pustih sosedov in neka stara
osoba ženskega spola, ki me ne trpi ....  Bolj pa,
kot vsi ti vkupe me zanima neka mlada devojka,
nekakšna družica, ali kaj; — Bog zna! kdo je —
jedva sem ž njo nekoliko besedic govoril, ali pre¬
veril sem se uže, da je našega polja sad.“

Na to opisal je Marijanino vnanjost in njeno
obnašanje ter takole nadaljeval:

„Da je nesrečna, ponosna, polna samoljubja,

malobesedna, a v prvej vrsti nesrečna.o tem

sem uverjen. Zakaj nesrečna — tega še do zdaj ne
vem. Da je poštena — sem prepričan, a je-li dobra
— to še nij dognano. Da, ali ima sploh povsem
dobrih žensk v svetu — ako nijso slučajno glupe?
Jo, ali jih je v obče treba? — Toda — jaz poznam
ženski svet vrlo slabo. Gospa Sipjaginova te devojke

ne mara.a ona jej to vrača. Kdo izmej teh

dveh žensk ima pravo na svojej strani — mi nij

94

poznano. Meni se vidi, da gospa Sipjaginova nijma

prav.ker je z njo preljubezniva, a onej se

obrvi od nervoznosti tresejo, ako s hišno gospo samo
govori. Nervozna je silno; njej se po tem takem
godi, kakor meni — samo na drug način.

„Brž ko se mi to malo razbistri, ti 0 'šem ...
„Kakor sem uše omenil, ona sknm nikdar z
menoj ne govori; ali one besede, s katerimi se je
do zdaj — vedno nenadejano — do mene obrnila,
mi svedočijo, da je robate odkritosrčnosti in to se
mi dopada. — Da, zdaj sem se spomnil: poroči mi
vender, je li se ti pri tvojem sorodniku še tako slabo
godi kot poprej in — ne misli se li on kmalu na
oni boljši svet preseliti?

„ Je -li si v „Evronskem vestniku" čital članek
o zadnjem pretendentu? Prijatelj, stvar vršila se je
leta 1834.! M'ni se te novine ne napadajo, njih
urednik je konservativec; toda stvar sama po sebi

je zanimljiva ter vzbuja različne misli.“

V drugej polovici mainika meseca bili so
dnevi uže prilično vroči. Neždanov je bil s svojo
zgodovinsko lekcijo gotov ter odšel skozi vrt v mladi
brezni gozdek, katerega so pred petnajstimi leti tr-

95

govci kupili, izsekali in nove breze nasadili. Mala
drevesca poganjala so prva peresca. Spomladanske
trave vrhovi rili so skozi debelo odejo lanskega,
zemljo pokrivajočega rumeno-rudečega in rujavega
listja. Po celem gozdu so bile ozke steze. Pol ure
hodil je Neždanov po gozdu, potem se je pak vse-
del na odsekano deblo necega drevesa, okolo kate¬
rega je polno trsk ležalo. Uže nekaterekrati jih je
zimski sneg pokril in spomladanska toplota zopet
razkrila, a nihče jih nij zbral in odnesel. Neždanov
sedel je s hrbtom proti jako senčnatem gozdnem
delu. Mislil nij prav za prav nič, nego se udal
spomladanskim čuvstvom, ki tudi v mladem in sta¬
rem srci otožnost probude . . . prsi vzdigujočo otožnost
bodočnosti pri mladih ljudeh, pri starih ljudeh pe¬
koča otožnost, da je uže vse minilo!

Najedenkrat čulo se je stopanje.

Koraki nijso bili samo jednega človeka —
»iti kmeta v čevljih ali škornjih, tudi ne bosonog
ženske; morala sta dva biti, ki sta tu hodila počasi
• • • ženska obleka je šumela.

Oster mošk glas rekel je v tem hipu:

96

„Dakle je to poslednja vaša beseda? . . .
Nikdar ? 11

»Nikdar ! 11  odgovoril je drug, žensk, Nežda-
novu poznan glas — nekoliko trenutkov potem sto¬
pila je iz goščave Marijana v društvu necega, Než-
danovu nepoznanega moža, s črnimi očmi in jako
temnim obrazom.

Zapazivši Neždanova — ustavila sta se oba —
ta je bil pak tudi tako osupnen, da z obrobka, na
katerem je sedel, niti vstal nij , . . Mar jana za-
rudela je do las — potem pak nabrala je ustna v
zaničljiv nasmeh . . . Komu na ljubo je to storila
•— morda se je sramovala, — ali je bilo morda
Neždanovu namenjeno — nij znano.

Nje spremljevalec pak nagrbančil je srdito
svoje čelo, njegovi nemirni očesi bliščeli sta skoro
da rečem grozno.

Pogledal je svojo spremljevalko in ona njega
— po tem ubrala sta oba nemirnim korakom pot
pod noge ter odšla od Neždanova, kateri jima je z
začudenim pogledom sledil.

Pol ure potem vrnil se je on v svojo sobo in,
ko je gong zadonei, vstopivši v obedno sobo, našel

97

ondukaj onega črnookega nepoznanca, katerega je bil
prej v gozdu videl.

Sipjagin predstavil ga je Neždanovu kot svo¬
jega beau-frere, a brata njegove soproge — gospo -
dina Sergeja Mihajloviča Markelova.

»Gospoda, prosim vaju, ljubita se in bodita si
prijazna!" rekel je Sipjagin s svojo bahato dvorlji-
vostjo, ter se raztreseno nasmijal.

Markelov se je molče naklonil; Neždanov isto
tako ....  Sipjagin stopil je v stran in z ozko,
®alo svojo glavo pokimal, kakor bi hotel reči: Se¬
znanil sem vaju, ako si pa hočeta naklonjena
biti, ali se ljubiti, mi je vse jedno.

Zdaj pristopila je tudi Valentina Mihaj lovna
ter  ja še jedenkrat predstavila ter se z neobično
ljubeznivim smehljajem, ki se je ko na zapoved
°kolo njenih ustnic nabral, s svojim bratom razgo-
Var jati začela.

»Kaj pa je to, cher Serge,“ rekla je ona, »ti
Sl  nas menda povsem pozabil! Celo k godu malega
K°l)’e te nij blizu bilo. Ali si si morda zopet kaj
novega dela naložil? — On uvaja pri svojih krne¬
li ne vem uže kakšen nov red“ — dejala je Než-

7

98

danovu — »nekaj čisto posebnega; njim prepušča
tri četitine sveta, njemu pa ostane jedna četrtina,
a vrhu tega še misli, da si je preveč pridržal.“

»Sestra moja se šali,“ dejal je Markelov Než-
danovu, »toda prav ima, ako reče, da če jeden člo¬
vek četrtino tega dohode, kar je vlast več stotin
ljudij, ta do*>; preveč."

„Ai st , A eksej Dimitrič, uže kedaj opazili
da se jaz š tm?'  vprašala je gospa Sipjaginova
našega >n c isto prijaznostjo v očesu in glasu, j
Ta n i "UsI kaj bi odgovoril; — v tem hipu
prijavili so d ie prišel Kolomejcev in nekoliko
trenutkov i o neje prišel je upravnik ter z nosnim
glasom ko  6 io k obedu pozval.

N*’ho' e ozri se je Neždanov pri obedu neka-
terekrati n M rpano in na Makelova. Sedela sta
jeden pol. k  druzega in gledala pred-se, s stisne-
nimi usti. r.mnim, osornim, ako ne jeznim obra¬
zom. Osob to se je pak Neždanov čudil, da je Mar¬
kelov bi-f - • pe Sipjaginove — tako malo sta si
bila po iob m

S mo tem bila sta si slična: imela sta oba
jako rujavn k toda v Valentini Mihajlovnej de-

99

laia je ta hoja kože nje roke in ramena se divnejša;
— v njenem bratu izpremenila se je ta boja v ono,
katero olikani ljudje imenujejo bronovo, v katerej
pak pravo rusko oko veliko sličnost z barvo novih
škorenj najde. Vrhu tega imel je Markelov kodrave
lase, kljukast nos, debela ustna, suha lica, izsušeno
telo in žilave roke. Sploh bilo je v njem vse ži¬
lavo in izsušeno, njegov glas doneč, govor oster, v
kratkih, raztrganih stavkih; pogled mu je bil te¬
man — izgledal je kratko povedano: ko prav srdit
kolerik. Pri mizi, jedel je le malo, delal je skoro
'ves čas krogllice iz kruha, in sem ter tja pogledal
na  Kolomejceva, ki se je bil ravno iz mesta povr¬
ni kjer je gubernatorja obiskal in ž njim o nekej
zanj vrlo važnej stvari, o katerej pa še do zdaj niti
•črhnil nij, govoril in zdaj gubernatorja v zvezde
koval.

Sipjagin ga je tudi zdaj, kakor vedno, pošteno
obrisal; smijal se je pak vender zavoljo Kolomej-
■cevljevih anekdot ter dobre volje rekel: „qu’il est
on affreux reactionaire.“

Kolomejcev zagotavljal je svoje slušatelje, da
se n,u priimki, katere dado kmetje — „oui, oui! les

7 *

100

simples mongiks" — odvetnikom, prav dopadajo,
Zovejo jih „bavkače in revsa!ce!“ „Bavkačiin revsalci!“
ponavljal je navdušeno: „ce peuplerusse est delicieux!“
— Nato povedal je, kako je nekoč, prišedši v neko
šolo, stavil učencem vprašanje: „Kaj je to struthio
camelus?" — in ker mu nihče, niti sam učitelj nij mo¬
gel na to odgovoriti, vprašal je dalje: „Kaj pa je
pytecijum?“ ter navel starega ruskega basnopisca
verz: I Pyticij, slaboumni, predstavljač divjih živa-
lij!“ . . . In tudi na to mu nihče odgovoril nij. —
Zdaj naj pa še kdo za ljudske šole govori!*

„Dozvolite mi,“ rekla je Valentina Mihajlovna,
Jaz v istini ne vem, kakšna stvorenja so to."

„Milostljiva gospa!“ vzkliknil je Kolomejcev,
„vam takšnih stvanj niti treba nij znati."

„Za Boga, čemu je pa potem to ljudstvu
znati treba?"

„Bolje je, da se kaj tacega nauči, nego da
kaj o Proudhonu aii celo Adamu Šmitu kaj čuje.“
Tu izjavil se je zopet Sipjagin veleč, da je
Adam Šmit jeden največjih mislecev, in da bi vrlo
koristno bilo, ako bi se človek njegovih princi-
pij ... (tu nalil si je kupico vina, zvanega chateau

101

d’ Iquem) uže z materinim mlekom . . . (pri teh be¬
sedah duhal je vino) . . . nasesal. — Zdaj izpil je
kozarec. Kolomejcev storil je isto tako ter potem
vino jako hvalil.

Markelov se niti zmenil nij za besedičenje pe-
trograškega kamerjunkerja ter damo, nekaterekrati
Neždanova začudeno pogledal. Skoro da je, igrajoč
se s krogljicami iz kruha, jezičnega gosta v nos
zadel ....

Sipjagin brigal se je malo za svojega svaka;
tudi Valentina Mihajlovna nij ž njim govorila; —
videlo se je, da ga oba, gospod in gospa, smatrata
posebnežem, katerega ne kaže razsrditi.

Po obedu šel je Markelov v biljardno sobo, da
popuši lulo tabaka, Neždanov je pak šel v svojo
sobo. Na hodniku srečal je Marijano. Hotel je mimo
iti, ali ona ga je ustavila.

»Gospod Neždanov,“ povzela je zvenečim gla¬
som — »naposled mi je vse jedno, kaj o meni mi¬
slite; ali vender mislim, da je . . . daje . . . (pravi
izraz jej nij prišel na pamet) dostojno vam reči, da,
ste me denes z gospodom Markelovim v gozdu
■videli . . . Recite mi, ali nijste si mislili: zakaj sta

102

prišla oba tako v stisko in čemu sta semkaj prišla j
gotovo k rendez-vousu? 8

»Res, nekako čudno se mi je videlo . . .
začel je Neždanov.

»Gospod Marketov, 8  segla mu je Marijana v
besedo, „me je snubil — a jaz sem mu odrekla.
To je, kar sem vam hotela reči; in zdaj . . . zdrav-
stvujte ... In — mislite o meni, kar koli vam
drago. “

Obrnila se je od njega ter brzim korakom po
hodniku odšla.

Neždanov vstopil je v svojo sobo, sedel k
oknu in tu dolgo ves zamišljen sedel. „ Kako čudna
je ta devojka — čemu ta neprošena odkritosrčnost?
Kaj neki to pomeni? — Je-li to morda želja, ori¬
ginalna biti — ah bahanje — ali ponos? Skoro
gotovo je ponos! Neiztfosljivo jej je najmaoje surai-
čenje. — Misel, da bi utegnil kdo o njej krivo so¬
diti, jo muči. — Čudno dekle!“

To so bile Neždanovljeve misli; zdolej na te¬
rasi se je pa o njem govorilo — in vse mogel je
on zgorej slišati.

„Moj instinkt, 8  zagotavljal je Kolomejcev svoje
slušatelje, „moj instinkt mi veli, ta je — jedeD

103

rudečih. Za dobo ko sem bil uradnik za oscbito
važne posle pri generalnem gubernatorji v Moskvi
— avec Ladislav — sem se jako izvežbal v spo¬
znanji teh rudečkarjev. Vse po svojem instinktu!
Pri tej priliki povedal je Kolomejeev kot a propos,
da je v bližini Moskve necega staroverca, katerega
je policija dolgo iskala, baš tedaj za peto prijel,
ko je hotel skozi okno bajte uiti ....  Lopov
sedel je povsem mirno do slednjega trenutka na
klopi!«

Kolomejeev pozabil je samo dodati, da oni
isti sivolasi staroverec od trenutka, ko so ga temnico
posadili, nij ničesar več jesti hotel ter gladu umrl.

»Novi vaš učitelj," nadaljeval je Kolomejeev
strastveno, „ta je brez dvojbe — rudečkar! Ali ste
°Pazili, da on nikdar prvi ne pozdravi ?“

»Jaz ne vem, čemu bi baš on prvi pozdraviti
moral?« dejala je gospa Sipjaginova. „To se mi od
ojoga celo dopada.«

»Jaz sem gost v onej istej hiši, v katerej on
služi," vzkliknil je Kolomejeev, »kjer on služi, za
novce, eomme un salarie . . . Torej- sem jaz več
°d njega — torej me mora  on prvi pozdraviti."

104

»Kaj pa še, moj dragi,* umešal se je Sipia- I
gin v pravdo. „Vse, kar ste tu govorili, izgleda
precej starinsko. Jaz sem samo njegovo delovanje
kupil, on sam je sloboden ko prej.“

„On neče vajet čutiti,* jezil se je Kolomej-
cev, „le frein! Vsi rudečkarji so takšni. Kakor sem
vam uže rekel, jaz te gospode poznam. Samo moj
prijatelj Ladislav se more z mano meriti. Da pride
ta gospodič, vaš učitelj, v moje roke, jaz bi ga dru¬
gače držal! Da, da in še kako! Čisto drugače bi
piskal ... in kako ponižno bi se mi odkril . . .
veselje bi ga bilo gledati!*

„Lump! Bahač!* je Neždanov baš hotel za¬
vpiti — kar so se vrata odprla in vstopil nij nihče
drugi nego Markelov.

Neždanov je vstal, hoteč mu nasproti iti; Mar¬
kelov pak je pristopil brez pozdrava k njemu in ga
vprašal, je li on Aleksej Dimitrič Neždanov, dijak
petrogradskega vseučilišča?

„Da, to sem jaz,“ odgovoril je Neždanov.

Zdaj potegnil je Markelov iz svojega žepa raz-
pečateno pismo. „Od Vasilija Nikolajiča,* rekel je
pazljivo in tiho.

105

Neždanov prečital je pismo. Bilo je to nekakšna
okrožnica, v katerej se je Bje izročitelj, Sergej Mar-
kelov, kot »jeden naših" predstavil; fnadalje govo¬
rilo se je tu o potrebi vkupnega delovanja in o na¬
črtu, kako naj se to vrši. List pisan je bil mej dru¬
gimi tudi Nežclanovu kot zanesljivemu človeku.

Neždanov segel je Markelovu v roko, ga prosil,
da sede ter to tudi sam storil. Markelov užgal si
je cigareto in Neždanov isto tako.

»Ali ste uže priliko imeli se s tem ali onim
tukajšnjih kmetov seznaniti," vprašal je naposled
Markelov.

„Ne, do zdaj še ne."

»Kako dolgo ste pa uže prav za prav tu?“

»Dva tedna."

„In . . .. imate li mnogo dela?"

„Nič preveč."

Markelov se je nekoliko srdito nakašljal.

„Hm ! Narod je tu jako zaostal," začel je zopet
Markelov; »strašno je neveden. Treba ga poučevati.
Tudi je vrlo siromašen — a nikogar nij tu, ki bi
Uiu uzroke tega siromaštva raztolmačil."

106

»Prejšnjim kmetom vašega svaka se ne godi
ravDO slabo, vsaj kolikor sem jaz videti mogel. 8
dejal je Neždanov.

»Moj svak je premetena glava; on zna ljudi
— slepariti. Tukajšnjim kmetom se res ravno slabo
ne godi, a to zavoljo tega ne, ker ima on tvornico. 1
A tu je kraj, kjer treba delati! To je kot kakšno
mravljišče! — Ali imate kaj knjig seboj?“

»Da — toda le malo."

»Jaz vam jih pošljem. Kako da nijste, pri'
šedši semkaj, na to mislili?"

Neždanov nij ničesar odgovoril, a Markelov jo
tudi utihnil in tabaeen dim skozi nos spuščal.

»Kako prost človek je ta Kolomejeev," rekel
je najedenkrat Markelov. »Pri obedu obšla me j e  j
misel vstati in temu gospodu nesramno fizijognomij 0  j
malo pogladiti drugim v svarilo. O pravem času |
palo mi je pa še na pamet, da zdaj še nij prava I
prilika bedakom zavoljo njihovih neumnih govorov j
glave mehčati; zdaj je čas, da jih zaviramo, da kak¬
šne bedarije ne narede."

Neždanov prikimal je z glavo. — Markelov
upalil si je drugo cigareto.

107

»Mej vsemi posli je samo jeden, ki kaj vredi,“
začel je zoptt Markelov; „to nij vas sluga Ivan, ta
uij nič, nego Ciril, ki je pri buffetu. (Ta Ciril bil
je velik pijanec.) Samo tega ne izpustite iz rok.
Prebrisana glava — toda zdaj ne smemo preveč
izbirljivi biti! — Kako se vam moja sestra dopada?“
dodal je najedenkrat, ter povzdignil glavo m svoje
lumene oči sipo v Nežčanova uprl. „Ona je vender
Se nekoliko bolj premetena nego moj gospod svak.
Kaj mislite o njej ?“

»Kaj bi mislil? Ona je jako prijetna in lju¬
bezniva ter vrhu tega res uprav krasna. “

»Hm! Kako nežno se vi petrcgradski gospo¬
diči iziazujete . . . Jaz se kar čudim! — No, iu
kako se vam . . .“ stavka nij završil, nego čelo
fciuito nagrbančil, a obraz postal mu je ves crn
Poprav za nekoliko tienutkov je zopet rekel: „Vi-
°®*, ča imava se o mnogočem govoriti. Tu je pa
ko nemogoče; vrag naj zna, ako za temi ali onimi
' vl 'ati k Uo llt . S | ut)is  j Znate kaj. Denes je sobota,
jutri torej malega mojega nečaka ne bodete pouče¬
ni; je-li?«

108

„Jutri popoludne imam samo malo repeticijo
ž njim."

„Repeticijo! Ravno kot v gledališči. To be¬
sedo si je gotovo moja ljubezniva sestra izmislila.
No, meni je vse jeduo. Ako vam je drago, se koj
zdaj peljava na moje posestvo samo kaeih deset
vrst od tu oddaljeno. Konji moji so izvrstni, k®
veter beže, vi ostanete pri meni čez noč in pred-
poludne, a popoludne vas do tretje ure semkaj pri¬
peljem. Hočete-li?

„Hočem,“ mrmral je Neždanov, ki je bil, od¬
kar je Markelov prišel, ves razburjen. Nenadejano
približanje Markelovljevo ga je delo v stisko, čuti!
je, da je novi njegov znanec samo borniran, a brez
dvojbe pošten in značajen mož. Spomina! se je tudi
one dogodbe v gozdu in nepričakovanega razjasnenja
Marijaninega.

„To je lepo!" dejal je Markelov. »Priprav®
se hitro, jaz bodem ukazal, da se konji uprežejo-
Saj vam menda ne bode treba slavno gospodo do'
voljenja prositi?"

„Jaz jim bodem stvar samo prijavil, kajti d*
bi se jaz odpeljal, a jim tega ne rekel, bi nespO'
dobno bilo."

109

»Bodite brez skrbij; ta posel vara opravim
jaz,“ povzel je brzo Markelov besedo. Ti sede pri
kartah in se ne bodo za vašo odsočnost niti zmenili.
Moj svak bi rad kazal, kakor da je kakšen velik
državnik — a vender ne zna nič druzega, nego se
bvrstno kartati. No, prvi ne bi on bil, ki je tem
potom obogatel! Torej pripravite se !“

Markelov je odšel, a za jedno uro drdral je
po ravnej cesti brzo ko veter tarantas, v katerega
so bili upreženi trije lisci s spletenimi grivami in
re pi. Neždanov sedel je poleg svojega novega znanca
na velikem usnjenem sedeži sicer starega, a vrlo pri¬
pravnega voza, mali, debeli kočijaž pak naganjal je
k°uje z nekakim ptičjim čivkanjem, katero se je
vrlo neugodno slišalo. Bilo je uže skoro deset, ko
Su  se odpeljali, ter mimo vasij, gozdov, polj in
brezdnov, katere je polumrak kril, uprav leteli.

Markelovljevo malo posestvo, Borsenkovo zvano,
obsezalo je kakšnih 800 oral sveta, ter dajalo 700
rubljev čistega dohodka. Posestvo oddaljeno od gu-
bernijskega mesta samo tri vrste, Sipjaginovo pak
Se dem. Cesta v Borsenkovo šla je skozi mesto. Nova
Zlla nea sta jedva nekoliko besed izpregovorila, ko

110

sta uže prve, majhne, žalostno izgledajoče hiše, z
na pol razpalimi krovi in nepravilnimi okni zapazila;
kmalu na to drdral fe tarantas po slabem kamene-
nem tlaku gubernijskega mesta. Tarantas hotel se
je zdaj na to. zdaj ua ono stran zv-iH, a na de-
snej in levej vrstile so se nep -< *■ 'n > •>  1-e nad¬
stropji zidane, kamenene hiše trro c“v z tisočim'
vrhi, cerkve s stolpi in gostiln 11  ’• n ž vrste.

Bilo je v sobotino no’ 1 ; c s bi ! e sn uže
prazne — a v gostilnah in žgani r'> o ^ ljudje
še ruvali. Hripava grla tulila so n o ‘sni in ža¬
lostni glasovi harmonik so se di 1 ! o ivate a iz
odprtih vrat smrdelo je po žgani 1 . I j > bi'o groza.
Skoro pred vsako krčno sta’i s« • •> ‘sn vozovi, v
katere so bili majheni dolgo 11 k >ri z debelimi
trebuhi upreženi.

Iz krčme stopi raztrgan, o :  - ne-, z neza-

peto suknjo, in staro kosmato k mo • e kot vreča
izgledala: prišedši do voza, t nal n kakor da
nekaj išče ... iz druge krčm° • > 1  ! se je suh
tvornišk delavec s srajco nal h'a>  it  buonog,
— čevlje moral je krčmarju z is a 1  - ujeden-

111

krat se je ustavil, si hrbet popraskal, vzdihnil in —
se v krčmo vrnil . . .

„Žganje je močneje nego naš mož . . dejal
je srditim glasom Markelov.

„Mož pije, da pozabi skrbi, oče Sergej Mihaj-
l°vič,“ dejal je kočijaž, ki je pri vsakej krčmi utihnil
m se zamislil.

»Naprej!“ zavpil je jezno Markelov. Tarsntas
drdral je zdaj čez trg, kjer je po kislem želji duh-
telo, potem mimo hiše gubernatorjeve, pred katero
J e  bilo nekoliko mnogobojnih stražnih hišic, nadalje
mimo policijske hiše, čez boulevard kjer so nedavno
drevored nasadili, a drevesca so se uže posušila,
mimo trgovske hiše, kjer je polno psov bilo, kateri
so se v lajanji in tuljenji skušali in naposled iz
mesta ven. Tu došel je voz kmalu celo vrsto dru-
Z| b vozov, katerih vsak je bil po jednem konji
v lečen. Zdaj, ko so bili naši znanci zopet v čistem
z raku, tekel je voz po širokej cesti, ob katerej so
Vr be rastle, da je bilo veselje.

Markelov, o katerem nam je tudi kaj pove¬
dk bil je šest let starejši od svoje sestre. CHgo-
d en  je bil v topniškej šoli, iz katere je izstopil kot

112

lajtnant; odpovedal se je službi zaradi uecega pre¬
pira s svojim šefom — nekim Nemcem. Od tega
časa sovražil je vse Nemce, osobito pa na Ruskem
rojene. Ta odpoved službi bila je povod, da se je
tudi s svojim očetom razprl, katerega tudi potem
do njegove smrti videl nij; po njem dobil je malo
posestvo, kjer se je potem naselil. V Petrograda
shajal se je često z mnozimi najodličnejšimi pristaši
napredne stranke, ter je pobožno slušal ter si na¬
posled njihove nazore prisvojil. Čital je le malo in
to samo o stvareh tičočih se javnosti, osobito Her-
cena. Živel je kot Špartanee ali pa menih. Pred
nekaterimi leti zaljubil se je bil v neko mlado de¬
kle, ki ga je pa grozno prevarila; nevesta njegova
zaročila se je z nekim adjutantom tudi — Nemcem-
Zdaj črtil je Markeiov vse Nemce in tudi vse adju¬
tante. Skušal je spisati nekoliko člankov o slabo¬
stih ruskega topničarstva ali neimejoč daru za te¬
meljito izvaževanje, nij nijednega članka završil. S
svojo okorno pisavo zamazal je paše vender mnogo
velikih pol surovega, sivega papirja.

Markeiov bil je svojeglavcu, predrzen človek,
ki nij niti kaj odpustiti niti pozabiti mogel; vedno

113

smatral se je razžaljenim, tudi če se je komu dru-
zemu krivica dogodila — in sposoben je bil za vse.
Kratkoumen kakor je bil, gledal je zmerom le na
jedno ter isto in česar nij razumel, to tudi zanj
nij ekzistiralo; laž in zvijačo je pa mrzil. Z ljudmi
višjih krogov bil je malobeseden in celo osoren;
s prostimi ljudmi prijazen; s kmetom občeval je
kakor z ljudmi svojega stanu. Ekonom bil je srednje
vrste; ukrepal je vedno o raznih socijalističnih na¬
merah, katere izvršiti je bil isto tako nesposoben,
kakor je bil nesposoben izvršiti svoje članke o sla¬
bostih ruskega topničarstva. Sreče sploh nij imel —
n i najmenj ne; uže v kadetnej šoli zvali so ga ne¬
srečnežem. Istinit in odkritosrčen, strastven in ne¬
srečen, bil je časih neusmiljen in krvolok, da bi
tedaj zaslužil ime zveri — a pri drugej priliki bil
J e  pripravljen brez obotavljanja sebe in svojo bodoč¬
nost žrtvovati.

Ko so se uže tretjo vrsto od mesta vozili,
zavil je kočijaž v mali drevored trepetlik; zrak je
Wl mrzel, a napojen rožnim .duhom, a nad njimi
širilo se je nesvetlo nebo. Baš tedaj izšel je mesec,
ru deč in širok, kot bakren ščit.

8

114

Komaj je bil tarantas v gozd zavil, ustavil se
je uže pred malo hišo, ki je zdaj mesec zakrila. Na
sprednjej strani nizke hiše razsvetljena so bila tri
četverooglata okna; vrata so bila odprta in nič nij
kazalo, da se sploh kedaj zapro. Na dvorišči videla
se je v polutemini visoka kibitka, pri katerej je bilo
par belih konj upreženih; dva mlada, tudi bela psa
prilezla sta Bog ve od kod, ter začela ne srdito, a
glasno lajati. V hiši premikala se je luč; tarantas
ustavil se je pred stopnicami in Markelov in Nežda'
nov stopila sta iz voza.

„Zdaj smo doma!“ dejal je Markelov. »Našli
bodete še druge goste, katere dobro poznate, ali S3
jih ne nadejate. Samo izvolite vstopiti!"

Gosta, tako napovedana, bila sta stara naš«
znanca, Ostrodumov in Mažurina. Oba sedela sta ?
slabo meblovanej sobi Markelovljeve hiše ter p
žalostno gorečej lučnici 61 pila in tobak pušila.

Neždanovljev prihod ja nikakor iznenadil nij:
kajti znala sta, da ga bode Markelov skušal seboj
privesti; — tem bolj začuden je pa Neždanov bd
Ko je vstopil, pozdravil ga je OtrodumoVi
rekoč: »Dober večer želim, prijatelj!" MažuriB 9

115

zarudela je do las in mu v roko segla. Markelov
povedal je Neždanovu, da sta njegova znanca za¬
voljo „vkupnega delovanja" iz Petrograda prišla, da
ostane Ostrodumov v S. guberniji, da dela ondukaj
propagando; Mažurina pak da pojde v K., kjer se
ima z neko osobo sniti.

Markelov se je pri tej priliki brez povoda raz¬
srdil, kajti nikdo mu nij oporekal. Z bliščečimi očmi
grizeč si ustna, govoril je zamolklim, a jeznim gla¬
som o tedanjih razmerah, o nujnej potrebi energič¬
nega postopanja ter povedal, da je skoro vse pri¬
pravljeno in da samo strahopetci še o odlaganji
govore.

Videlo se je, da neče, odkar je slednjo nado
Priboriti si Marijano izgubil, na nobeno stvar več
0z ir jemati ter se le hitreje „dela“ lotiti. Njegov
govor spominal je človeka na deblo, teslom obse¬
dno: bil je brez lepih izrazov, kratek, oster — in
sr( iit; jednolično tekle so mu besede čez bleda ustna
^r spominale slušatelja na kratko hripavo lajanje
starega psa.

Pripovedoval je, kako dobro on kmete v oko-
iici in tvorniške delavce pozna, da je mej njimi

116

mnogo nadarjenih, vrlih Ijudij, ua priliko Jeremija
iz Golopeckega, ki so pripravni iti proti kateremu
koli treba. Tega Jeremijo spominal je še nekatere
krati. Vsak trenutek udaril je z desno roko ob mizo,
a z levo roko mahal je po zraku. Te zarastene suhe
roke, ti prsti, kričeči glas in bliščeči očesi naredile
so velikansk utisek. Na potu je Markelov z Nežda-
novom le malo govoril; zdaj mu je žolč prekipel.
Mažurina in Ostrodumov pritrdila sta mu s smeh¬
ljaji, pogledi in kratkimi vzkliki; z Neždanovom se
je pak nekaj čudnega vršilo. Iz začetka skušal je
Markeiovu ugovarjati; opomenil je, kaj bi nepre¬
mišljeno, prehitro začeto delo lehko škodilo; čudil
se je, kako se je stvar tako hitro odločila, ne da
bi prej narod na to pripravljen bil . . . A naposled
jela je i njemu kri gorkejša postajati in začel je z
nekakšnim obupanjem, s solznimi očmi ter kričeči®
glasom govoriti v onem duhu kot Markelov, da, še
hujše. Težko je reci, zakaj: se je-li morda kesal, da
nij v poslednjem času tako delal kot prej; ali seje
nad samim seboj in nad vsemi ostalimi pristaši jezili
ali je hotel notranji glas zaglušiti; ali se celo pred
novodošlimi pristaši izkazati?

117

Do ranega jutra trajalo je to posvetovanje:
Ostrodumov in Mažurina sedela sta na svojih sede¬
žih kot da sta privezana, a ni Markelov ni Neždanov
nij vsedel. Prvi stal je kot straža na jednem ter
istem mestu in se nij premaknil, drugi pak stopal
ie z nemirnimi, zdaj krajšimi zdaj daljšimi koraki
Po sobi. Govorilo se je, kaj je treba v bodoče sto¬
riti, kako ulogo bode kdo igral; nabrali so nekoliko
majhnih knjig, rokopisov in listov ter jih zvezali;
potem govorilo se je tudi o trgovci Goluškinu, ime¬
novali so ga sicer neizobraženim, a vrlo delavnim
človekom, o mladem propagandistu Kisljakovu, ki
lraa  mnogo znanja, ali hoče vse prehitro delati ter
si o samem sebi preveč misli; naposled izreklo se
J e  tudi ime Solomin .....

„Je-li to voditelj papirnici?" vprašal je Ne¬
ždanov, spomnivši se onega Sipjaginovega govora,
k jer se je to ime izreklo.

„Oni isti,“ potrdil je Markelov, „s tem se
morate na vsak način seznaniti; — vsakako je jako
Vr l človek."

Govor je bil potem zopet o Jeremiji iz Go-
mpeeka, o nekem Cirilu, služečem pri Sipjaginu,

118

o nekem Mendeleji, zvanem Dutik, na katerega se
pa nij mnogo zanašati, ker je le tedaj pogumen,
kadar je trezen, kadar je pak pijan, je bojazljivec,
— pijan je pa vedno.

„No, ali mej vašimi ljudmi nobenega nij, na
katerega bi se mogli zanašati?" vprašal je Neždanov,

Markelov je dejal, da, ali imenoval nij nikogar <■
ter začel o nekaterih meščanih in seminaristih go- '
voriti, ki bi pa mogli le s svojimi pestmi služiti, |
kajti kamor jeden izmej njih udari — ne raste več
trava! Neždanov je bil vrlo radoveden, kakšni so j)
odnošaji mej plemstvom in Markelov mu je dejal,
da se je na pet ali šest mlajših plemenitašev zana¬
šati — da je jeden mej njimi celo Nemec in še
radikalnejši od vseh druzih; toda znano je, da se
nij na Nemca nikdar zanašati; ta te prevari in izda,
da sam ne veš kdaj! Tudi treba čakati, o kakšnih
novicah bode Kisljakov govoril. — Neždanov vprašal
je nadalje, kaj je z vojaki. Tu nij Markelov koj
vedel kaj odgovoriti ter dolgo svojo brado gladil
o ljudeh tega stanu se do zdaj nič, čisto nič čulo
nij ... . ako nij morda Kisljakov koga pridobil . . . < j

„Kdo pa je ta Kisljakov?" vprašal je Neždanov
neiztrpljivo.

119

Markelov se je pomenljivo nasmijal ter rekel:
n to je človek ....  takšen človek ....  Jaz ga sicer
le malo poznam ....  kajti videl sem ga le nekatere
krati; toda ta človek piše pisma — takšnih pisem
še nikdar čital nijseml! Jaz vam jih bodem poka¬
zal ....  In ta marljivost! Pet ali šestkrat je uže
Po celej državi potoval; od vsake postaje pak pošlje
Ust ....  deset do dvanajst stranij obsezajoč!!“
Neždanov pogledal je začuden Ostrodumova;
toda ta sedel je kot da je iz kamena izsekan; Ma-
šurina nabrala je sicer ustna v čuden nasmeh, ali
molčala je i ona. Neždanov hotel je baš Markelova
Izprašati, kaj je on storil za širjenje socijalnih idej
v  kmetih svojega posestva, ko se je Ostrodumov v
razgovor umešal.

„Oemu vse to zdaj ?“ je rekel. „Stvar nij truda
Vr «dna; kasneje trebalo bode itak vse izpremeniti.“
Govor je bil zopet o politiki, A kragulj, klju-
joči Neždanovljevo srce, je tem huje grizel, čim
glasne j e in brezozirneje je govoril. On je samo
P'len kozarec piva izpil in vender se mu je nekatere
krati zdelo, da je pijan — v glavi se mu je vrtelo
ln  srce mu je tolklo, kot da hoče počiti.

120

Naposled, ob štirih zjutraj, ko se je posveto-
nje završilo ter vsak iz društva skozi predsobo mimo
spečega sluga šel ter svojo posteljo poiskal, stal je
Neždanov še mnogo časa nepremakljivo na jednem
ter istem mestu, zamišljeno v tla uprtimi očmi. Še
vedno donel mu je v uho žalostni, prežalostni glas
Markelovljev: samoljubje tega človeka moralo je
strašno razžaljeno biti — in vender se je toliko
zmogel, da je čisto nase pozabil, ter se je onemu,
kar je za resnico smatral, tako čisto posvetil! „Ta
človek, tako kratke pameti! . . . mislil si je Ne- j
ždanov. „Nij-li stokrat bolje tako kratke pameti
biti ....  nego kot ... . kot jaz?! “J

Toda takšnemu ponižanju samega sebe protivil
se je njegov ponos in njegovo samoljubje.

»Čemu to? Nebi-li morda jaz tudi mogel svoje
življenje za to žrtvovati ? Čakajte samo, gospodje.. •
Tudi ti, prijatelj Paklin, ki se bodeš o svojem času
preveril, da jaz, estetik in zlagatelj verzov . . .

Jezno pogladil si je lase z roko, zaškripal z
zobmi in se brzo slekel ter se vlegel v mrzlo, vlažno
posteljo.

121

»Lehko noč!“ cul se je z one strani Mažurin
glas, Jaz sem vaša sosedinja."

„Spijte sladko," odgovoril jej je Neždanov in
že le zdaj palo mu je na pamet, kako je ona ves
večer neprestano vanj gledala ....

„Kaj neki hoče?" dejal je sam pri sebi —
najedenkrat ga je bilo sram. „Da bi vender brzo
zaspati mogel!"

Z razburjenimi živci se nij šaliti . . . solnce
je uže vzhajalo, ko je naš znanec zaspal, a to spanje
bilo je preslabo, da bi ga umirilo.

V drugo jutro vstal je pozno in bolela ga je
glava. Ko se je oblekel, stopil je k svoje sobe oknu
in  videl, da Markelovljevo posestvo niti pravo po¬
sestvo nij, kakeršno si obično mislimo. Hišica
na  posestvu stala je od gozda precej oddaljena, ter
bila vremenu povsem izpostavljena. Na jednej strani
b>la je žitnica, hlev, klet in kočica z na pol razdrto,
slamnato streho, na drugej jako majhen ribnik, vrtec,
konopljigče in zopet kočica z jednako streho; neko¬
liko dalje proč bil je pod in prazna žitnica. To je
bp ves „božji dar“, kar ga je bilo videti. In vse to
bHo je tako ubožno, žalostno in zapuščeno; le kakor

122

nekaj, kar še nikdar cvetelo nij, kakor kakšno jalovo
drevo.

Neždanov šel je v salon, kjer je našel Mažu-
rino, sedečo za samovarjem; ona ga je čakala. Iz¬
vedel je, da je Ostrodumov o stvarnej zadevi od¬
potoval in sicer najmenj za dva tedna, a Markelov
da je odšel se s posli prepirat. Ker je bilo skoro
koncem meseca majnika in torej nujnih opravil ne-
dostajalo, ukrenil je Markelov, nek brezov gozdek
izsekati ter se uže na vse zgodaj dela lotiti.

Neždanovu bilo je srce čudno prazno. Prošli
večer govorilo se je mnogo o nemogočnosti daljšega
odlaganja ozbiijnega delovanja in o potrebi odločnosti.
Čemu ta hitrost?

Mažurino o tem izpraševati ne imelo bi no¬
benega uspeha; tej odlaganje in ukrepanje nij bilo
poznano; ona ni trenutek nij premišljevala o svojej
zadači, potovati v K. Druzega nij nič znala. Nežda¬
nov nij vedel, kaj bi govoril ter za to brzo svoj
čaj izpil ter šel v gozdek na sprehod. Na potu
srečal je seljake, ki so prišli s polja, kamor so
gnoj vozili; bili so to prejšnji Markelovljevi robje.
Upustil se je ž njimi v razgovor ... ali pametnega

123

nij nič slišal. Videlo se mu je, da so utrujeni, toda
samo od dela, ne pa duševno kot on. Prejšnji njih
gospodar je, sodili so oni, priprost mož, samo ne¬
koliko čudne glave; prorokovali so mu gotovo pro¬
past — on gospodari nemarno, imejoč le vedno
novinarije v glavi in ne delajoč tako, ko dedje in
pradedje. „Tako čuden je,“ dejal je jeden teh kme¬
tov, „da nam niti razumljivo nij, kaj prav za prav
hoče — a poleg tega tako dobrega srca, ko malo
kdo.“ — Neždanov šel je dalje in srečal samega
Markelova.

Obkoljen je bil od mnozih delavcev, katerim je,
kakor se je uže iz daljave videlo, nekaj razlagal, a
z  roko je neiztrpljivo in srdito mahal okolo sebe, in
t° je menda toliko veljalo, ko da je rekel, brez¬
uspešno in brezkoristno je, učiti takšne ljudi. Poleg
D J e ga stopal je njegov oskrbnik, mlad, kratkoviden,
neznaten človek. Ta ponavljal mu je vedno ono isto
frazo: »Zgodilo se bode, kakor velite! 1 ' S tem je
Pa svojega gospodarja, ki je večjo samostalnost od
n J e ga zahteval, ne malo jezil. Neždanov stopil je k
^tarkelovu, ter v njegovem obrazu opazil ono isto
duševno utrujenost, ki jo je sam čutil. — Pozdra-

124

vila sta se kratko; Markelov začel je koj o včeraj¬
šnjih vprašanjih in o bodočem prevratu govoriti; ali
izraz utrujenosti tudi zdaj nij izginil. Zaprašen je
bil ves; trske in kosci zelenega mahu viseli so na
njegovej obleki, njegov glas je bil hripav. Obkolja-
joči ga kmetje so molčali in kakor se je videlo, se
ga nijso bali, nego on se jim je smilil. Ko ga je
Neždanov pogledal, prišle so mu na pamet Ostro-
dumovljeve besede: „Čemu to zdaj ? Saj je vse jedno,
kesneje trebalo bode itak vse izpremeniti." — Nek
delavec, ki je Bog si zna kaj storil, prosil je Mar- :
kelova, naj mu kazen odpusti. Ta se je strašno
razsrdil, na kmeta jezno zarenčal — ter mu na¬
posled vender odpustil. „Trebalo bode kesneje še
vse izpremeniti!“ mislil si je Neždanov, ter Mar-
kelova za voz prosil, da se odpelje domov. Ta ga
je najprej pogledal, kakor da se mu to vrlo čudne
vidi, a vender ukazal, koj upreči.

Ko se je z Neždanovom k domu vračal, gibal
se je od utrujenosti kakor kakšen pijanec.

„Kaj vam je?“ vprašal je Neždanov.

„ Truden sem ko pes! K  odgovoril je jezno*

„Kakor jasno tem ljudem kaj razložite, nihče vaS

125

ne umeje! Nihče zdaj slušati neče! Niti ruski ti
ljudje več ne razumejo. Beseda „učastok% dei sveta
ali zemlje, jim je znana; ako pak kdo govori o
udeležbi, „učastje“, to tega nihče rfe razume. Ka¬
kor da to ruska beseda nij. Ljudje mislijo, kadar
o njihovej udeležbi govorim, da jim hočem del svo¬
jega sveta dati!

Markelov razložil je kmetom principe asocija-
cije, ki jo je pri sebi v vesti kanil, ali oni so se
um protivili. „ Prej je bila jama pri nas globoka...
zdaj se je pak niti do dna ne vidi!“ — dejal je
jeden ter s tem Markelova grozno razjezil.

Prišedši k hiši, ukazal je seljakom oditi, a
svojemu slugi velel je, konje upreči in zajutrek
Prinesti. — Služabnikov nij imel preveč; necega
malega dečka, kuharico, kočijaža in necega starca,
katerega uho je bilo zarasteno in ki je v dolzem
kaftanu iz pavole okolo stopal; bil je to bivši sluga
Markelov] j e vega starega očeta. Ta starec gledal je
vedno z veliko žalostjo v svojega gospoda — dela
Pak nij nobenega imel, ker za nobeno več bil nij;
a li v sveto dolžnost si je smatral vedno v hiši biti.
Na omari v predvežji čepel je obično.

Za zajutrek dobil je Neždanov trdo kuhana
jajca in mrzlo juho iz kvasa s kosci mesa. Nežda¬
nov sedel je na isti, tarantas, s katerim se je bil
prejšnji dan pripeljal; toda namestu treh upregli so
samo dva konja, ker je bil jeden vsled podkovanja
malo šepast postal. Pri obedu govoril je MarkeloT
le malo, jedel pa skoro nič ter le težko sopihal.
Izpregovoril je nekoliko besedij o svojem gospodar¬
stvu ter zopet z roko mahal, kakor da je hotel tudi
reči: „Saj je vse jedno, kasneje trebalo bode itak
vse izpremeniti!“ Mažurina prosila je Neždanova,
da jo s seboj do mesta vzame; hotela je oodu ne¬
kaj kupiti; nazaj pa pojde peš ali pa se bode b
kakšnemu kmetu na telege vsedla. Markelov spre¬
mil je oba do stopnic ter Neždanovu rekel, da bode
menda kmalu zopet ponj poslal, potem pak . . . •
potem — on se je ves stresel, ali se koj zopet
zvladal — potem moralo se bode kaj stalnega
ukreniti; tedaj bode tudi Solomin prišel; on sam le
čaka, da pridejo poročila Vazilija Nikolajiča, ker pO'
tem se bode reklo: „na delo!“, kajti narod jneče
delj čakati. — (Oni isti narod, ki niti besede „ude'
ležba 8  nij umel!)

127

„Kaj pa je s pismom, ki ste mi ga hoteli po¬
kazati . .. čegav je uže ... da od Ki sl jakova?"
vprašal je Neždanov.

„Pri drugej priliki," . . . odgovoril je Markelov.

Tarantas je oddrdral.

„Bodite pripravljeni!" zavpil je še Markelov,
ki se je bil na mostu ustavil. Za njim stala je
vedno žalostno gledajoča osoba polomljenega starca,
ta dedščina po praočetu, ki je krivi svoj hrbet sku¬
šala kolikor toliko ravno držati.

Skoro čisto do mesta molčala je Mažurina ne¬
prestano ter svojo cigareto pušila. Ko sta se za¬
pornici približala, vzdihnila je najedenkrat glasno.

1  „Kako se mi ubogi Sergej M:hajlovič smili,"
Vzkliknila je tožnim obrazom.

„Meni se vidi, da ga je naša stvar čisto zme-
šala," dejal je Neždanov, ,,tudi njegovo posestvo
n ’j ravno najbolj urejeno."

„Ah, meni se ne smili zategadelj." ....

„Nego?“

,-Zato, ker je jako nesrečen . . . uprav rojen
Za  nesrečo! — Kakor da bi koga boljšega najti
m °gli... a vender ga nečejo! On jim ne dopada!“

128

Neždanov pogledal je ves začuden v svojo i
sosedinjo.

»Ali vam je kaj pobližje znano?*

»Znano mi nič nij ... to vsak le čuti — sam f
po sebi! Z Bogom, Aleksej Dimitrič."

Mažurina stopila je iz tarantasa in jedno uro
kesneje pridrdral je Neždanov na dvorišče Sipjagi-
nove hiše.

Lep obraz pogledal je pri oknu ter se mu
ljubeznivo nasmijal . . . gospa Sipjaginova pozdra¬
vila je njegov prihod.

»Kako krasni sta njeni očesi!" mislil si je
Neždanov.

K obedu prišlo je mnogo gostov, a občo opra- j
vilnost upotrebil je Neždanov, da je odšel v svojo |
sobo. Čutil je potrebo sam biti, da zbere in uredi
utiske svojega potovanja. Pri obedu ga je Valentina
Mibajlovna nekatere krati pazljivo pogledala, alt
kakor se je videlo, nij imela prilike z njim govoriti;
Marijana se ga je pak ogibala, kakor da se je on®
čudne prigodbe sramovala. Neždanov vzel je pero
v roko, da bi se s svojim prijateljem Silinom pi s '
meno razgovarjal — ali nič mu nij prišlo na pamet;

129

kar bi bil pisati mogel; v njegovej glavi nabralo se
je toli nasprotnih si mislij in čuvstev, da jih nij
mogel urediti ter vse — za drugi dan odložil. —

Mej gosti, ki so pri Sipjaginu denes obedovali,
kil je tudi gospod Kolomejcev. Do zdaj svoje na-
pihnenosti še nikdar nij tako izkazal, kot v ta dan.
Neždanov njegovih govorov niti poslušal nij. Zdelo
se mu je, da je mej njim in ostalim svetom neka
meglena preproga, skozi katero nij nič druzega videl,
n ego tri ženske, ki so svoje oči vanj upirale. Bile
so  to Valentina, Mažurina in Marijana. Kaj znači
to? In čemu baš te tri? Kaj imajo te tri mej
seboj? Kaj hočejo od njega?

Zgodaj vlegel se je v posteljo, ali zaspati nij

mogel. Mrzko žalostna misel ga je navdajala.

misel na rano smrt! Ta mu je uže dobro znana
kila. Dolgo časa ga je uže navdajala; časih pre-
strašil se je nad mogočnostjo večne uničenosti,
časih se je je zopet veselil. Zdaj obšlo ga je znano
čuvstvo ....  Brzo je vstal ter se vsedel k mizi in
tu  skoro brez korekture sledeče verze v svoj, vsemu
SVbtu  tajni sešitek spisal:

130

Milyj drug, kogda ja budu
Umirat’ — vot moj prikaz:

Vseh moih pisany grudu
Istre bi ty v tot že čas!

Okruži menja Cvetami
Solnee v komnatu vpusti —

Za razkrytymi dverjami
Muzykantoy pomesti.

Zapreti inu plač pečalnyj!

Pust, kak budto v čas pirod
Rčzko vzvizgnet vals nehalnyj
Pod udarami smyčkov!

Sluhom gasnuščim vnimaja
Zamiranijam strunij,

Sam zamruja, zasypaja ....

1 predsmertnoj tišiny
Ne smutiv naprasnym Stonom,

Perejdu ja v mir moj,

Ubajukam legkim zvonom
Legkoj radosti zemnoj!

Ko je besedo „prijatelj“ zapisal, mislil je cS
Silina. Potem deklamiral si je še jedenkrat cel®
pesea ter se čudil svojemu proizvodu. Ta skeptik

131

zem, ta nemarnost, ta lehkomiselnost in ta brez-
vernost — kako se je vse to zlagalo z njegovimi
principi, s tem, kar je bil proti Markelovu izrekel?
— Jezno vrgel je sešitek v mizmco in legel v po¬
steljo. Ali zaspal je še le zjutraj, ko so uže prvi
škrjanci pri svojem vzletu k čistemu jutranjemu nebu
začeli žvrgoleti.

Ko je drugo jutro po završenej lekciji se v
sobi za biljard mudil, vstopila je najedenkrat gospa
Sipjaginova. Ona ozrla se je pazljivo na vse strani
tor potem k njemu pristopila in ga s prijaznim
smehom k sebi v kabinet pozvala. Oblečena je bila
¥  lehko ali jako ukusno barč-obleko; rokavi so bili
8  špicami obšiti ter sezali samo do belih lakti; čez
Pas imela je širok opasek, a divni lasje padali so
jej v debelih kitah čez tilnik. Vse na njej izraževalo
je prijetno, srce omamljivo in nade vzbujajočo dobro¬
hotnost — vse: blestenje na pol zatisnenih očij,
faehka nemarnost jezika, nje držanje in vedenje.
Peljala ga je v svojo prijetno sobo, kjer je po
rožah in dišečih oljih duhtelo, prosila ga, da se
y sede v naslonjač ter se njemu nasproti na nizek
Počivalnik na pol vsedla na pol vlegla, izpraševaje

132

ga o njega potu, o življenji in delovanji svojega
brata in vse na tako skromen in lep način! Videlo ‘
se jej je, da jo za svojega brata, katerega dozdaj
v Neždanovljevej navzočnosti nikdar omenila nij,
dobrohotno čuvstvo navdaja; iz njenih besed bilo
e tudi zaključi ti, da jej nijso čuvstva, ki jih on goji
za Marijano, neznana. Izrazila je nekakšno obžalo¬
vanje, toda ali obžaluje, da Marijana njegove ljubavi
ne vrača, ali da si je on tako stvorenje izbral, to
ostalo je nedognano. Videlo se je, da jej je največ
ležeče: pridobiti si Neždanovljevo zaupanje in prisi¬
liti ga, da se proti njej ne obnaša tako divje. De¬
lala se je, kakor da mu celo zamerava, da je o njej
tako krivo misliti mogel.

Neždanov je poslušal in sem ter tja polno
občudovanja nje roke in ramena pogledal, časih
tudi na rožnata ustna in mehko tresoče nje dolg 6
lase ... ali polahkoma izpremenilo se je to čuvstvo
v neko drugo, sicer tudi vznemirjajoče ali tem slajše*
kako bi si bil on misliti mogel, da se more tako
imenitna, krasna dama, takšna aristokratinja $
njega, priprostega dijaka, zanimati; in ne samo,
se je zanj zanimala, celo koketirala je malo z nji*'

I

133

Vpraševal je samega sebe, kaj neki to znači? —
odgovarjal si pak nij, tudi do odgovora nij mnogo
stalo. Ona začela je govoriti o Kolji ter dejala, da
si je zavoljo dečka uže zdavnaj želela, kakšnemu
učitelju se približati, da z njim ozbiljneje o njegovem
Mnenji glede odgoje ruskih otrok govori. Čudno je
vsakako bilo, da se jej je ta želja kar tako najeden-
krat vzbudila. Valentini Mihajlovni nij bilo do tega,
da se z Neždanovom razgovarja, nego obšlo jo je
telesno poželjenje tega neukretneža videti klečečega
pred sabo ....

Ozrimo se malo v preteklost. Valentina Mihaj-
lovna bila je hči necega neimenitnega generala jako
slabih darov, s samo jedDO dekoracijo na prsih —
rn neke vrlo prebrisane Malorusinje, ki se je, kakor
Mnogo njenih zemljakinj, zelo najivno, da ne rečem
glupo delala, kar je pa povsod v svojo korist upo-
trebiti mogla. Starši Valentine Mihajlovne nijso bili
begati ali posrečilo se jim je, da so syojo hčer pripra¬
vi v zavod za plemenitaške gospice, ki je tedaj
Pripadal Smolna-samostanu. Tu so jo smatrali za
republikanko, ali bili so vender z njo zadovoljni, ker
8e  je jako marljivo učila in se vzorno obnašala. Za-

134

pustivši zavod, živela je s svojo materjo pri svojem
bratu, ki se je bil na kmete preselil, oče je bil mej r
tem umrl, v sicer čednem ali jako mrzlem stanovanji,
kjer se je v zimi moglo videti dih, prišedši iz ust«'
Iz ekonomističnih uzrokov se nijso iz nje preselili;
Valentina Mihajlovna je celo rekla, da se jej zdi,
da je pri njih doma ravno tako, kot v cerkvi. Hrabre
prenašala je zlo neugodnega, žalostnega položaja. Pe
značaji bila je jako potrpežljiva in s pomočjo svoje
majke mogla si je vsa svoja nekdanja poznanstva
vzdržati; povsod je bil o njej govor, celo v najvišjik
krogih, in imenovali so jo vrlo ljubeznivo, izobra¬
ženo in čudoredno devojko. Marsikateri se je hotei
oženiti z njo in ona izbrala si je tajnega svetnik® j
Sipjagina, kateri se je bil v njo strašno zaljubil.":
On je videl, da ne dobode nikjer in nikdar takšne

žene. Ona bila je razborna, ne zlobna.p? e J

dobrosrčna, po naravi neobčutljiva ....  nij mogl® j
misliti, da more proti njej kdo hladnokrven ostati'

V oblasti imela je ono neposnemljivo gracijo, ki
le pri takšnih lepih samoljubkinjah nahaja; v
graciji nij niti poezije niti prayega. čuvstva; ali f
v tej graciji je neka miloba, simpatija, — da, cele

135

nežnost. Samo ugovarjati se tem samoljubkinjam ne
sme: one se vladeželjne ter ne trpe tuje samostal-
nosti. Ženske, kot ta Sipjaginka, vznemirijo mlade
neizkušene in sti astvene narave, a one same ljubijo
redno, mirno življenje ter se ne ogrejejo za nič.
Njim nij težko svojo krepost varovati — one se ne
vznemirijo; večna želja pak, velevati in dopadati,
prouzročila je pri njih neko gibčnost in živost: volja
jim je nespremenljiva, a ves njihov vpliv proizvira
časih jedino le iz te železne volje. Težko je možu
se zadrževati, ako vidi, da tako čisto, neoskrunjeno,
deviško stvorenje navdaja sladko čuvstvo poželjenja;
vedno čaka in čaka trenutka, da led skopni; ali kri¬
stalno čisti led le blišči — ne skopni pa ne —
nikdar ga nij mogoče skaliti.

Koketiranje nij bilo Valentini Mihajlovni težko,
kajti vedela je, da tu za njo nobene opasnosti nij,
niti biti ne more. Ali koketiranje pomaga, da tuje
°či zdaj žalostno gledajo, zdaj veselo zablišee, da se
tri j i glas trese in tuja duša vznemiri in se v njej
strastno poželjenje vzbudi, — o kako jej je to pri-
jato, kako prijetno je bilo, kadar se je v večer na
brezmadežno svojo postelje vlegla, spomnivša še vseh

136

besed, pogledov in vzdihov, kar jih je v dan pro-
uzročila! S kakšnim samozadovoljnim smehljanjem
spominala se je svoje nedosegljivosti — ali milo-
stivo dopustila zakonsko dovoljene ljubeznivosti do-
brovoljnega svojega moža! Vse to bilo je tako pri¬
jetno, da jo je časi celo misel obšla, kakšno dobro
delo storiti, ter se kacega nesrečneža usmiliti. Nek
v njo grozno zaljubljen mlad tajnik poslanstva hotel
se je umoriti, a zavoljo tega dala je ona majheno
bolnišnico sezidati ter je za tega nesrečneža mnogo
molila, akopram uže od mladih nog nij baš osobito
religijozna bila.

Zdaj zabavljala se je z Neždanovim, ter na
razne načine skušala ga svojim pokornim hlapcem
narediti. Delala se je, kakor da uživa nje popolno
zaupanje, ter z ljubeznive radovednostjo in skoro
materino rahločutnostjo opazovala, kako ta, nikakor
ne grdi, zanimljivi in na pol divji radikalec to raz¬
ume. V jednem dnevu, v jednej uri, da, v jednetn
trenutku bode stvar pozabljena, — zdaj pak jo je
zabavljalo, bila je vesela, samo časih zabolelo j e
tudi njo srce. Njegovo mladost in razmere njegove
obitelji pozabila je uže skoro povsem, ter ga zdaj

137

o tem izpraševati jela, vedoč, da ljudje, ki sami
za se žive, takšno vprašanje visoko cenijo; iz nje*,
govega, srdito glasečega se odgovora razvidela je
koj, da nij prave strune zadela. Da bi svojo hibo
popravila, delala se je še odkritosrčnejšo. Isto tako
odpre cvetoča roža v toploti poletnega dne sladko-
duhteča svoja peresa, ki jih krepki pomočni hlad
zopet zapre.

Svojega pogreška nasledke nij mogla povsem
uničiti. Na bolečem kraji zadeti nij imel več onega
istega zaupanja. Ono čuvstvo srditosti, ki ga je uže
od nekdaj navdajalo, probudilo se je zopet na dnu
njegove duše, demokratična jeza in sumnja sta se
P zopet polastili. — „Zato nijsem semkaj prišel,“
mislil je sam pri sebi; potem spomnil se je zanič¬
ljivih besed in svetov Paklinovih in upotrebil kratek
®°lk ter vstal in s kratkim pozdravom zapustil
s °bo, Jako neumno", kakor je sam pri sebi rekel.

Njegova zadrega pala je tudi Valentini Mi-
bajlovuej na oči; ako pa nje smehljaj, v kateri so
P 1 ’’ njegovem odhodu se ustna nabrala, prav raz-
nmemo, — smatrala je to zadrego dobrim zna¬
menjem.

138

V biljardnej sobi našel je Neždanov Marijano« I;
Ne daleč od vpat kabineta naslonjena je bila na
okno, a roki je na prsih prekrižani držala. Nje |
obraz bil je skoro čisto v senci, a nje bistri očesi f
uprti sta bili v Neždanova z izrazom neizrečnega ?
prezira, rje stisnena ustna izraževala so razžaljivo
usmiljenje — on je nehotoma obstal, ne vede, kaj
to pomeni.

„Hočete mi li kaj reči? 11  . . . vprašal je nesi-
gurnim glasom.

Marijana mu nij koj odgovorila.

„Ne ... ali ipak; nekaj vam imam povedati«
Samo zdaj ne.“

„Kdaj pa?“

»Pri drugej priliki. Morda jutri; morda tudi
nikdar. Saj niti ne vem — kdo ste?“

»Jaz menim,“ odgovoril je Neždanov — „men!
se je zdelo ... da mej nama ..."

„1 kaj, vi me ni najmenj ne poznate/' delaj 6
Marijana. „Toda, čakajte; morda jutri . . . Zdaj
moram k . . . svojej gospodinji! Do jutri!"

Neždanov stopil je nekoliko korakov proti vra' ;
tom, ali se najedenkrat obrnil.

139

»Gospica Marijana , 0  del je on, Jaz sem vas
uže davno prositi hotel, da mi dovolite jedenkrat z
vami v šolo iti — jaz bi rad videl, kako ondukaj
delate , .

„Slobodno, ako vam je drago . . . toda za¬
voljo šole nečem z vami govoriti . 0

„Nego?“

„Jutri!“ ponavljala je ona. Toda ona do dru-
žoga dne nij čakala; še isti večer govorila sta v
nekem lipovem drevoredu, ki se je blizu terase
začel.

XIII.

Marijana približala se mu je sama.

»Gospod Neždanov," povzela je brzo, „vidi se
m i) j da vas je Valentina Mihajlovna skoro po vsem
očarala . 0

Jz česa to ukrepate ? 0  vprašal je on.

„Nij-li morda istina? Potem takem ste denes
slabo zavarovani bili. Jaz si mislim, kako se je tru¬
dila ter nastavljala fine svoje zanjkel*

Neždanov nij nobene besede odgovoril, temveč
l e  od strani gledal to čudno devojko.

140

„Čujte mene,“ nadaljevala je ona, Ja; vam
bodem odkritosrčno govorila; jaz Valentine Mihaj-
lovne ne ljubim, to vi v ostalem prav dobro veste.

Morda se vam vidi, da nijsem pravična.ali

pomisl te sami. 11

Grlo bilo jej je tako suho, da nij mogla dalje
govoriti. Zarudela je ter se razburila in sicer tako
zelo, da bi človek sodil, ka je od srditosti razven
sebe.

„Vi se bodete gotovo sami vprašali," povzela
je nekoliko trenutkov kasneje, »čemu mi ta gospo*
dična vse to pripoveduje? To isto ste si menda
tudi mislili, ko sem vam ono ....  o gospodu Mar*
kelovu povedala?"

Pripognila se je k tlom in malo rastlino od¬
trgala ter jo potem v stran vrgla.

„Vi se jako motite, Marijana Vikentjevna,*
odgovoril je Neždanov, »jaz sem ravno obratno
mislil, namreč, da sem zaupanja vzbujajoč utisek V
vas naredil — in ta misel mi nij mrzka bila."

Neždanov nij svete istine govoril; ta misel
obšla ga je bila še le zdaj.

141

Marijana pogledala mu je prvikrat na oči; do
zdaj gledala je mej govorom vedno v stran.

»Da ste moje zaupanje vzbudili, baš ne morem
ieči,“ odgovorila je ona po kratkem premišljevanji,
»saj ste mi povsem tuji. — Toda vaš položaj —
in moj položaj — sta si v mnogem slična. Oba sva
jednako nesrečna! A to baš naju veže."

„Vi.vi ste nesrečni?" vprašal je Ne-

ždanov.

»Vi morda — ne?“ odgovorila je Marijana.

On nij vedel, kaj bi odgovoril.

»Ali vam je moje življenje znano ?“ rekla je ona:
»Zgodovina mojega očeta? Njegovo prognanstvo ? —
Ne? —. Oujte torej: postavili so ga pred sodišče
J n ga krivim spoznali; vzemši mu vse pravice in
časti poslali so ga v Sibirijo. Kmalu po njegovej
smrti izgubila sva tudi svojo majko. Na to vzel me
J e  gospod Sipjagin, moj strijc in brat moje majke,
k sebi ter zame skrbel — jaz njegov kruh jem in
on  je moj dobrotnik — njegova žena moja dobrot-
mca! Jaz jim pa vse to s črno nezahvalnostjo vra-
čam, gotovo imam slabo srce — in tuji kruh je
§ r enak. Jaz ne morem ljubeznivih uvred in protek-

142

cij prenašati — in ako se me zbada dan za dnem,
le zategadelj ne kričim, ker sem jako ponosna! 1

Marijana hitela je mej govorom hitro naprej.

Najedenkrat se je ustavila.

„Znate li, da me kani moja teta, samo da se
me iznebi, omožiti z onim neizmotljivim Kolomejce-
vom? Ona moje nazore pozna, zanjo sem jaz nibi-
listinja — in on! Naravna stvar je, da se mu ne
dopadam, saj nijsem lepa — a za prodajanje dosti
dobra. Je-li, da je to tudi dobrota!"

n Zakaj pa nijste . .. dejal je Neždanov ter
potem koj utihnil.

„Zakaj pa nijsem Markelovljeve ponudbe vzpre-
jela — hoteli ste reči? Jeli? Dakako — ali kaj
mi je storiti? On je pošten človek, to je istina
A sem li jaz kriva, da ga ne ljubim?"

Marijana bežala je zopet brzo dalje, kakor &
bi ne hotela svojega spremljevalca odgovor slišati.
Zdaj prišla sta do konca drevoreda. Marijana kre¬
nila je po malej stranskej stezi proti gozdu. Ne¬
ždanov šel je za njo. Njemu so se dve stvari ne¬
razumljivi zdeli: prvič nij vedel, kaj bi si mislil)
da je ta na pol divja devojka tako odkritosrčna

143

proti njemu in drugič se je še bolj čudil, da se mu
ta odkritosrčna izpoved povsem naravna zdi.

Najedenkrat, baš na pol pota, ustavila se je
Marijana, tako, da je nje obraz tik njegovega bil, a
»je očesi v njegove uprti.

„Aleksej Dimitrič,“ povzela je ona, „ne mi¬
slite, da je moja teta hudobna . . . Ne, to nij; nego
»na je personificirana laž, ona je igralka, kolikor je
je, vse na njej je študirano. Ona hoče, da jo vse
obožava in pred njo v prahu kleči, kakor pred
kakšno svetnico! Kakšno ljubeznivo, mehko besedo,
jo jednemu reče, ponavlja tudi drugemu in tre¬
tjemu, vedno z istim nedolžnim obrazom, kakor da
jej je beseda uprav tedaj na pamet prišla — in
»je očesi!! — Ona se sama vrlo dobro pozna, ona
v e, da ima obraz kot madona — ter ostane hladna
kot ona, pred katero se moli. Vrhu tega se dela,
kakor da bi se za svojega sina Bog si zna koliko
zanimala, ter išče poznanstva s pametnimi ljudmi,
da se ž njimi o njegovej odgoji posvetuje. Ona ne
^eli nikomur nič zlega! Ako bi se pa komu prime¬
jo, da si v njenej navzočnosti ude polomi — kaj
to  »jej mari! Ona ne bode ni prsta premaknila v

144

pomoč kacega druzega človeka; ako bi pa to njej v
prilog šlo, potem dakako . .

Marijana je utihnila. Jeza jo je tako trla, da
nij mogla dalje. Ona je bila jedna istih stvorenj,
kakor jih je žslibože osobito na Ruskem mnogo, ki
so zadovoljna, ako vidijo, da kakšna pravična stvar
zavlada, a ne da bi jih to veselilo, najmanjša kri¬
vica jih pa strašno razburi. Nežaanov motril jo j®
mej govorom jako pazljivo. Nje od notranje razbur¬
jenosti goreči obraz s kratkimi lasmi in krčevitimi
finimi ustnicami zdel se mu je imeniten — celo lep.
Skozi vejevje padajoči solnčni žarek razsvetil jo je
povsem ter osobito nepremakljivim bliščečim oče¬
som nekaj milega dal, kar je z nje glasom harmo-
niralo.

„Povejte mi,“ vprašal je Neždanov, „zakaj
ste prej rekli da sem nesrečen? Vam je-li moj*
preteklost znana?"

Marijana potrdila je to z miganjem glave.

„Kako mi je to razumeti ? Ali vam je kdo kaj
o meni govoril ?“

„Jaz znam — vaše pleme."

„Od kod? — Kdo vam je to povedal?" '

145

„Kdo drugi, nego ona Valentina Mihajlovna,
ki jo vi tako čislate. Ona se nij mogla vzdržati, da
ki v mojej navzočnosti — se ve da po njenem obi¬
čaji mimogrede a razumljivo, ne z obžalovanjem
nego kot liberalna žena, ki so jej predsodki neznani
— ne govorila, da je v žitji novega učitelja neka
nepravilnost, tičoča se njegovega rojstva. Samo ne
čudite se: Valentina tudi kar mimogrede prvemu
novemu znancu pove, da je v žitji nje netjakinje ta
>n ta nepravilnost; da so nje očeta v Sibirijo pro¬
dali! Kakor se tudi ona sama za aristokratinjo
smatra, vender nij nič, ko besedična ženska in dobra
bralka —- evo vam vašo madono!“

»Dovolite," rekel je Neždanov, »zakaj jo zo-
Ve če „m o j o“ madono ?“

Marijana obrnila se je od njega proč ter jela
P° stezi dalje stopati.

»Nij s te se mar ž njo dolgo raztovarjali in za-
^avljali?“ odgovorila je zamolklim glasom.

»Jaz sam sem jedva kakšno besedo izprego-
zavrnil je Neždanov, »ona sama govorila je
ves čas.“

10

147

katero besedo črhne, le o prejšnjem predmetu ne.
Toda njemu bilo je v tem hipu malo stalo do onih
n javnih vprašanj*.

»Marijana Vikentjevna,* rekel je Neždanov,
»jaz vam moram odkritosrčno povedati, da se tega,
kar se je denes mej nama vršilo, nijsem nadejal.
(Pri besedi »vršilo* pogledala ga je ona srpo, ko
da hoče nekaj ugovarjati.) — »Vidi se mi pak,
da ... da sva si zdaj mnogo bliže, nego prej. To
ie i treba. Znala sva uže davno oba, da sva jednih
ffi >slij, samo nij hotel nobeden prve besede izprego-
voriti. Dovolite mi, da od srca govorim. Vam je
ta hiša mrzka; a recite mi, kako to, da se vaš
strijc, ki se mi, kolikor morem razsoditi, sicer puhle
glave ali inače dober človek zdi, za vas ne za¬
vzame?*

»Moj strijc? Prvič on niti človek nij ... on
J e  samo vladin uradnik, senator ali minister ali ne
Ven » kaj! Drugič . . . jaz nečem zastonj tožiti, v
ostalem mi pa nij tu vse tako mrzko, saj me nihče
ne  zatira; tetino zbadanje je iznosljivo . . . Jaz sem
P°vsem svobodna."

Neždanov pogledal je Marijano debelo.

147

katero besedo črhne, le o prejšnjem predmetu ne.
Toda njemu bilo je v tem hipu malo stalo do onih
n javnih vprašanj*.

»Marijana Vikentjevna,* rekel je Neždanov,
»jaz vam moram odkritosrčno povedati, da se tega,
kar se je denes mej nama vršilo, nijsem nadejal.
(Pri besedi »vršilo* pogledala ga je ona srpo, ko
da hoče nekaj ugovarjati.) — »Vidi se mi pak,
da ... da sva si zdaj mnogo bliže, nego prej. To
ie i treba. Znala sva uže davno oba, da sva jednih
ffi >slij, samo nij hotel nobeden prve besede izprego-
voriti. Dovolite mi, da od srca govorim. Vam je
ta hiša mrzka; a recite mi, kako to, da se vaš
strijc, ki se mi, kolikor morem razsoditi, sicer puhle
glave ali inače dober človek zdi, za vas ne za¬
vzame?*

»Moj strijc? Prvič on niti človek nij ... on
J e  samo vladin uradnik, senator ali minister ali ne
Ven » kaj! Drugič . . . jaz nečem zastonj tožiti, v
ostalem mi pa nij tu vse tako mrzko, saj me nihče
ne  zatira; tetino zbadanje je iznosljivo . . . Jaz sem
P°vsem svobodna."

Neždanov pogledal je Marijano debelo.

148

„V tem slučaji ... je torej vse, kar ste mi
rekli? . . .“

„Smejajte se mi, ako vas je volja," segla mu
je ona v besedo; „a če se nesrečno čutim, ne ču¬
tim se sama za se . . . Meni se često vidi, da ja*
za vse zatirane, uboge in nesrečne cele Rusije
trpim ... ne, jaz za nje ne trpim; jaz sem 1®
srdita nad tem, kar se njim godi . . . pripravljen*
sem svoje žitje za nje žrtvovati, ter sem nesrečn*i ,
ker za nje nič storiti ne morem, saj nijsem sam*
nič, nego ubogo dekle, katero kruh milosti je. K«
je bil njegov oče v Sibiriji, a jaz s svojo majko ' -
Moskvi, — ah, kako sem si želela biti poleg njega-
Ne, da sem ga jaz Bog zna kako ljubila ali čislal*'
ne, jaz sem le na svoje oči videti hotela, kaj pr°'
gnanci ondukej trpe . . . Kako sem se na vse bo¬
gatine in site jezila ... A potem, ko se je iz P r0 '
gnanstva vrnil, telesno in duševno uničen . . • ko
se je začel ponižati in prosjačiti . . . ah . . . kako
težko je to bilo prestati. Blagor njemu, da je umrl'
in tudi majki, ki mu je sledila! Jaz pak ostala so® 1
sama na svetu . . . Čemu? Gotovo le zato, da
tim, kako slabega sem srca, kako sem nehvaležni

149

da nihče z menoj izhajati ne more — in da nič,
&sto nič, za nikogar nič storiti ne morem!“

Marijana pogledala je v tla in roke pustila,
da so visele od nje. Neždanovu se je pak smilila;
P ri Jel jo je za roko, a ona mu jo je iztrgala, da bi
°n ne mislil, da jej je za njegovo usmiljenje kaj
stalo.

Skozi jelkino vejevje videla se je iz daljine
ženska obleka.

Marijana se je vzdignila.

„Glejte,* je vzkliknila, „evo izposlala je vaša
Madona svojo ogleduhinjo. To je njena služkinia,
ki ima na me paziti, ter svojej gospe poročati, kje
111  s kom me je videla! Teta gotovo sluti, da sem
z v ami, ter misli, da je to nedostojno, osobito po
sentimentalnem prizoru, ki ga je denes predstavljala.
A r es je, da je čas iti domov. Pojte!*

Marijana vstala je raz klopi in Neždanov isto
tako. Pogledala ga je iz strani ljubeznivim in sra¬
mežljivim obrazom.

»Menda nijste na me jezni? In tudi ne mislite,
sem tu kakšno komedijo igrala! — Ne, ne, tega
ne  morete, ne smete misliti. Saj ste isto tako ne-

150

srečni kot jaz — imate isto takšno srce kot jaz,
Jutri pa pojdeva skupaj v šolo, kajti zdaj sva si
dobra prijatelja, je-li ?“

Ko sta Marijana in Neždanov blizu hiše prišla,
gledala ja je Valentina Mihajlovna z lornjeto raz
balkona, ter z občnim, sladkim smehom z glavo ma¬
jala ; ko sta pri odprtih vratih v sobo vstopila, kjer
je Sipjagin z nekim na čaj prišlim, brezzobnim so¬
sedom karte metal, rekla je ona, glasno poudarjaje
vsako besedo:

„Kako moker je vender zunaj zrak. To je ne¬
zdravo. “

Marijana in Neždanov sta se pogledala; Sip*
jagin pa, ki je bil baš igro dobil, pogledal je od
zdolej gori s pravim ministerskim pogledom svojo
ženo in potem isto tako zaspano-mrzlo mlada Z
vrta prišedša človeka.

XIV.

Zopet sta dva tedna minula. Sipjagin odredil
je vsakemu dnevni posel, ako tudi ne kot minister,
to vender kot kakšen okrajni glavar, a sam držal
se je — veličastno. Koija se je učil; teta hotela

151

je počiti zavoljo tajue svoje jeze; gostje so priha¬
jali in odhajali, se zabavali, se prepirali — v kar¬
tanji in nikdar ne dolgočasili. Tudi Valentina Mi-
hajlovna nadaljevala je svoje koketiranje z Nežda-
ncvom, a s to mešala se je neka dobrohotna iro¬
nija. Kar se Marijane tiče, to je ona z Neždanovom
sklenila veliko prijateljstvo; v prvega veliko .začu¬
denje, uveril se je, da Marijanin značaj nij niti
■spremenljiv kot vreme niti muhast, nego miren,
tako da se z njo o vsem brez velikega odpora go-
v oriti more. Nekatere krati sta vkupe šolo obiskala;
n uže prvikrat uvidel je Neždanov, da tu nij nič
storiti mogoče. Dijakon je z gospoda Sipjagina do¬
jenjem v njej ravnal, kakor ga je bila volja in
a ko je starec sicer ne brezpametno, a po starem
kopitu otroke citati učit, to so bila vprašanja, ki
j'k je pri izpitih stavljal, isto tako čudna kot odgo-
v °ri, katere je bil otrokom prej v glavo ubil. —
Tako se je na priliko vprašanju „Kaj znači izraz:
Temna je voda v nebesih 1 ', odgovorilo: „To je ne¬
sumljivo . 11  Poletje bilo je tu in zategadelj se je
Šola tudi kmalu zatvorila.

Na to skušal je Neždanov, spomnivši se Pa-
klinovih besedij, s kmeti v dotiko priti, a kmalu se

152

je uveril, da ne dela mej njimi propagande, nego
da le njihove značaje študira. On je skoro celo
svoje življenje v mestu preživel in mej njim in
kmetskim stanom bila je razlika, ki mu je nij možno
bilo odstraniti. Govoril je tudi z onim pijancem Ci¬
rilom, celo z Mendelejem, ali — čudo! — z nekim
strahom, čul pa nij nič, nego celo vrsto psovk in
kletev. Nek drug kmet, z imenom Fitujev ga je že
bolj začudil. Obraz tega človeka bil je neizrečeno
energičen, baš kakor kakšnega bandita, in Neždanov
ukrepal je iz tega, da je našel porabljivega moža.

— A kaj se je izkazalo? Ta Fitujev bil je pravi
proletarij, kateremu je občina vzela posestvo, ker
on, močan, zdrav človek nij mogel  delati, kakor
je z velikim ihtenjem in jokanjem zagotovljal. „J aZ
ne morem  delati: ubijte me, ali delati ne morem . -1

— Stvar završila se je tako, da mu posestva nijso
več izročili, a on je okolo prosjačil ....  Prosjačil
z obrazom Rinaldo Rinaldinijevim! Pri tvorniškib
delavcih imelo ie Neždanovo prizadevanje še manjši
uspeh; ti so vsi ali preveč veseli svojega življenja
ali preveliki siromaki, da nij bilo z njimi nič početi.
S takimi bridkimi izkušnjami pisal je Neždanov svo-

153

jemu prijatelju Silinu, kjer mu je svojo nesrečo in
svojo nespretnost tožil ter poslednjo smatral izvorom
nedostatne odgoje in grde estetične svoje narave.
Obšla ga je misel, da on ne more propagirati ustno,
fego pismeno; — ali začeta brošura ostala je ne¬
ugotovljena. Vse, kar koli je zapisal, videlo se mu
je nedostatno ter na njega samega naredilo utisek,
da je vse prisiljeno in nepravilno v jeziku in načinu;
nekatere krati pa k našel se je sebi na velik strah
poetizirajočega ali se spomnil na kakšne skeptične
zreke. Odločil se je svojej poverjenici Marijani po¬
vedati o svojih nesrečnih poskušnjah in zopet je bil
vrlo začuden, videvši, da sicer ne za njega lepo¬
slovne poskušnje, nego za moralne boli, ki so tudi
njej samej znane bile, z njim simpatizira. Marijana
bila je isto tako odločno protivna estetiki, kot Ne-
ždanov, a vender je Markelovljevo ponudbo baš za¬
tegadelj odbila, ker v tem moži nij bilo ni sledu
■estetiki. Dakako, tega niti sama vedela nij, saj v
nas le vse ono močno deluje, česar si nijsmo svesti.

Tako minil je dan za dnem — jednolično —
nli ne dolgočasno.

Z Neždanovom vršila se je neka izprememba.
^n je bil sam s seboj, ali bolje rečeno, s svojim

154

delovanjem nezadovoljen. To izraževal je v svojih
govorih, a na dnu srca bilo mu je povsem drugače;
bil je mirnejši, nego kdaj poprej. Je-li to bilo vsled
miru in samote, čistega zraka, poletja, dobre hrane
in prijetnega, rednega žitja, ali je od tod prihajalo,
da je prvikrat v svojem življenji čutil osrečujoče
čuvstvo popolne harmonije svoje duše z dušo žen¬
ske — težko je reči; a v istini, bilo mu je lehko
okolo srca, akopram je svojemu prijatelju Siliau
tožil, in kakor je menil, odkritosrčno tožil.

Nekega dne pak probujen je bil iz tega duš¬
nega razpoloženja.

V jutro tega dne dobil je pismo od Vazilija
Nikolajeviča, voditelja celega podjetja, kjer se mu
je ukazalo, da se ima po Markelovu seznaniti s So-
lominom, uže nekatere krati omenjenim in z nekim
trgovcem Goiuškinom, v S. bivajočem starovercem, ter
novih ukazov čakati. To pismo ga je jako iznenadilo,
očitanje njegove nedelavnosti citati je bilo izmej
vrstic. Srditost, do zdaj le po besedah izraževana,
polastila se je zopet njegove duše.

Jezen in srdit je bil Kolomejcev k obedu prišel.
— „Pomislite si,“ povzel je s skoro jokajočim gl a '

155

som, „kakšno strašno dogodbo sem uprav iz noviu
zvedel. — Razbojniki so mojega prijatelja, ljubezni¬
vega kneza Milana, kneza srbskega, v Belgradu
umorili. — Kaj bodo ti Jakobinci, puntarji, še storili,
ako jih trda roka ne uniči."

Sipjagin „dozvolii si je opomniti 11 , da tega
groznega umora nijso Jakobinci, — katerih, kakor
je obče znano, na Srbskem nij, — zakrivili, nego
stranka Karagjorgjevičeva, ki je Obrenovičem sov¬
ražna. — A Kolomejcev nij hotel o vsem tem nič
slišati, nego je le z istim glasom govoril o svojem
prijateljstvu do umrlega in o tem, da mu je slednji
ueko puško poklonil ... od Jakobincev prišel je
na domači kruh, na nihiliste in socijaliste, ter jih
grozno psoval. Z obema rokama zgrabil je dolgo na
ftancosk način spečeno pogačo, jo nad svojim krož¬
nikom prelomil, kakor se to v Parizu v kavarni
Riche vidi, ter izrekel željo, da bi vse one, ki se
sedanjim odnošajem ali sploh komu protivijo, na
ls ti način zlomiti in uničiti mogel!! To so bile
njegove besede! — „čas je! Čas je!" — je trdil,
ter nesel žlico juhe k ustom. — „čas je! čas je!"
je ponavljal ter slugi vino točečemu svojo kupico po-

156

rinil. Z velikim spoštovanjem omenil je velikega
Moskovskega publicista in „Ladislas, notre bon et
cher Ladislas", bilo mu je zmerom na jeziku, a nje¬
gove oči bile so vedno v Neždanova uprte, kakor
da ga je hotel s tem jeziti: „Evoti! To je zate! 8

Naposled zmanjkalo je temu strpljivosti, začel
je ugovarjati, iz začetka kratko in tresočim (a ne
od bojazni, nego od razburjenosti) skoro hripavim
glasom zagovarjal je nade, principe in ideale ruske
mladine, na kar mu je Kolomejcev tankokričečim
glasom odgovarjal, ter naposled osoren postal. jSip-
jagin zavzel se je dostojanstveno za Neždanova in
njegeva soproga isto tako; teta skušala je KoljinO
pazljivost na kakšen drug predmet vzbuditi, ter je
izpod svoje jej čez čelo viseče čepe srditimi pogledi
društvo motrila; Marijana sedela je, ko da je iz
kamena izsekana.

Ko je Neždanovljev protivnik dvajsetikrat citi¬
ral ime „Ladislava“, skočil je Neždanov jezno raz
stola ter z dlanom roke ob mizo udaril.

..Lepa avtoriteta je to, ki jo tu citirate! Ka¬
kor da bi mi ne znali, kdo je ta gospod Ladislav?
Človek, ki nič druzega nij, nego lizun in hlapec!“

157

,,A—a—ah! Ta—a—ako!“ cvilil je Kolomej-
cev. „Tako si vi dozvaljavate o možeh govoriti, ki
so ljudem, kakor knezu Kovriškimu, prijatelji ? u

Neždanov namignil je z rameni, „Lepo pripo-
točilo," je odgovoril, „ta knez Kovriškin, hlapec, ki
se predstavlja entuzijasta . .

„Ladislav je moj prijatelj," kričal je Kolomej-
cev, „moj drug . . . in jaz . . .“

n  Tem slabeje za vas,“ segel mu je Neždanov
v besedo, „s tem potrjujete, da ste tudi vi nje¬
govih nazorov in torej se moje besede tičejo tudi
vas!“

Kolomejcev postal je bled ko smrt.

„Ka—ko ? Ka—aj ? Vi se podstopite . . . Vas
se mora koj ..."

„Kaj se mora koj z menoj storiti?" vprašal
je Neždanov z ironično uljudnostjo.

Bog zna, kako bi se bil prepir končal, da se
nij Sipjagin umešal. Donečim glasom in inponirajo-
držanjem — ne ve se, je ii se je bolj kot
državnik ali kot hišni gospodar držal — je mirno
rekel, da pri njegovej mizi ne želi delj takšnih pre¬
pirov poslušati; da je uže od nekdaj v njegovej hiši

158

zakon (on se je sam koj popravil rekoč „ sveti za¬
kon"), da se vsako prepričanje čisla, toda samo s
tem pogojem (tu je svoj kazalec z velikim prsta¬
nom vzdignil), da ne prekorači meje dostojnosti.
Gospodu Neždanovu mora opomniti, da naj ne go¬
vori takšnim načinom, a tudi gospoda Kolomejceva
mora pokarati, da je pristaše one stranke tako
srdito napadal, — kar se pa iz njegovega prizade¬
vanja za vseobči blagor tolmačiti da.

„Pod mojim krovom," za vršil je svoj govor,
„pod krovom Sipjaginovim nij ni Jakobincev n’
hlapcev, nego tu so sami pošteni ljudje, ki si v roko
sežejo, ako so se sporazumeli.

Neždanov in Kolomejcev sta molčala, a v roko
si nijsta segla, baje še nij čas njijinega sporazuffl-
Ijenja napočil. Obratno: nikdar se nijsta tako sovra¬
žila, ko zdaj! Obed vršil se je z občim in neugod¬
nim molčanjem; sicer je Sipjagin skušal pove¬
dati jedno svojih diplomatičnih anekdot, ali v sre¬
dini pripovedanja je utihnil. Marijana gledala je ne¬
prestano na svoj krožnik. Ona nij hotela kazati, da
je z Neždanovim jednih mislij; ne morda iz bojaz¬
ljivosti — o ne! — samo gospe Sipjaginovej se nij

159

hotela izdati. Čutila je, kako ostro ona vanjo gleda.
Res, ta nij izpustila ni njo ni Neždanova iz oeij.
Slednjega nenadejano strastno razburjenje je preme¬
teno ženo iz začetka osupnilo — potem pak obšla
jo je neka misel, daje nehote vzkliknila: „Ah! . . .“
Koj je uganila, da Neždanova nijma več v svojej
oblasti; oni isti Neždanov, katerega je uže svojim
snžnjem smatrala. Nekaj se je moralo dogoditi . . .
Nij li morda Marijana tu kaj vplivala? Da, gotovo!
Nihče nego Marijana ... on se jej dopada ... in
tudi ona . . .

„Tu bode treba kaj odločnega storiti," za¬
vršita je svoje ukrepanje. Kolomejcev hotel je od
jeze počiti. Še dve uri pozneje, ko je preferanee
%ral, rekel je: „kupim“ ali „igram“ jako srditim
glasom, akopram se je delal, ko da svojega protiv-
uika prezira. Jedini Sipjagin je bil s tem prizorom
prav za prav zadovoljen. Saj se je izkazal kot go¬
vornik ter nevihto ukrotil. Znan mu je bil latinski
jezik, torej tudi Vergilov „Quos ego!“ Se ve da,
z  Neptunom se nij primerjal, ali njegovih besedij
spominal se je z nekakšno simpatijo!

160

XV.

Prvo priliko, ki ga je zadela, upotrebil je
Neždanov, ter v svojo sobo odšel, kjer se je za¬
klenil. Nikogar nij hotel videti, nikogar — razen
Marijane. Njena soba bila je povsem na konci dol-
zega po celem zgornjem nadstropji vodečega hod¬
nika. Neždanov je bil samo jedenkrat, in tedaj samo
za trenutek, notri; ali slutil je, da mu ne bode za¬
merila, ako pri njej potrka, obratno, ona morda
sama želi ž njim govoriti. Bilo je uže precej kasno,
okolo desete ure. Gazdarji so mu ljubav izkazali
ter pustivši ga v miru s Kolomejcevim kartali. Va¬
lentina Mihajlovna vprašala je nekaterekrati za Ma'
rijano, ker je i ta koj po obedu izginila.

„Kje je pa Marijana?" vprašala je najprej
ruski, potem francoski, ne da bi se naravnost do
koga obrnila, nego, kot da bi z zidom govorila, ka¬
kor to cesto ljudje delajo, ako jih kaj začudi. Za¬
radi igre pozabila je kmalu i to.

Neždanov šel .je nekaterekrati po sobi; potem
stopal je po hodniku do Marijanine sobe, ter ondu-
kaj pazljivo na vrata potrkal. Nihče se nij oglasil-
Potrkal je drugikrat ... in skusil odpreti. Vrata

161

so bila zaklenena. Povrnil se je v svojo sobo; jedva
se je vsedel, kar se njegova vrata tiho odpro in se
Marijanin glas zasliši:

»Aleksej Dimitrič, ste li vi zdaj trkali ?“

On je brzo vstal in na hodnik šel. Marijana
stala je bleda, z lučico v roči, poleg vrat.

»Da . . . jaz sem bil,“ šepetal je on.

»Pojte,“ rekla mu je, ter šla, a ne do konca
hodnika, kjer je bila njena soba, nego do malih
Vr at, katera je odklenila. Neždanov zagledal je
ttajheao, prazno sobico. — »Vstopite, Aleksej
Dimitrič, tu naju nihče motil ne bode.“ — Nežda-
D °v je vstopil, ona postavila je svečnik iz rok in
Se  k njemu obrnila:

„Jaz razumem, zakaj hočete baš mene videti;
življenje v tej hiši vam je neiznosljivo — kakor
meni!«

„Da,“ odgovoril je Neždanov. „A odkar sva
Se  sprijateljila, mi nij več tako težko pri srci.“

Marijana se je zamišljeno nasmijala.

»Hvala vam, Aleksej Dimitrič; toda recite mi,
^°čete li še delj v tej smradljivej atmosferi živeti ? K

162

»Mislim, da mi bodo službo odpovedali , 0  od¬
govoril je Neždanov.

„A vi sami ....  vi je ne bodete onim od¬
povedali ?“

»Jaz sam? . . . Ne!“

»Zakaj ne?“

»Hočete li istino vedeti? . . . Zato, ker ste
vi tukaj!“

Marijana povesila je glavo ter stopila nekolik®

nazaj.

»Vrhu tega,“ nadaljeval je Neždanov, »sem
dolžan  tu ostati. Vi o vsem tem nič ne veste, ali
vidim, da vam moram vse povedati.*

Pristopil je k njej in jo prijel za roko. Ona
mu je nij odtegnila, nego ga le radovedno pogledala.

„Čujte torej!“

Strastno in z neobično zgovornostjo, vedno
držeč Marijanino roko, povedal jej je svoje namere,
uzroke, ki so ga prisilili vzprejeti učiteljsko službo
pri Sipjaginu, vse zveze in sploh vso svojo pretek¬
lost in vse, kar je do sedaj za svojo tajnost sma¬
tral. Omenil je tudi onega pisma od Vazilija Niko*
lajeviča in celo — svojega prijatelja Silina! Govoril

163

je hitro, jezik se mu nij zadeval, baš kot da si sam
očita, da tega uže prej nij Marijani zaupal, kot da
se hoče zato pri njej oprostiti. Ona poslušala ga
je pazljivo in si vsako besedo, ki jo je nenada sli¬
šala, zapamtila; hvaležnost, ponos, udanost in po¬
žrtvovalna odločnost navdajala jej je dušo. Oči so
jej bliščale. Svojo roko dela je na njegovo in ustna,
tresoča se od radosti, malo odprla. V tem hipu
bila je krasna! Ves zavzet utihnil je on — in jo
ljubo pogledal; zdelo se mu je, da ta ljubeznivi
obraz, ki mu je bil tako drag in tako znan, vidi
prvikrat.

On je globoko vzdihnil.

„Kako dobro je, da sem vam vse povedal ,* 1
ščebetala so njegova ustna.

„Dobro . . . gotovo da!“ ponavljala je tudi
°na na pol tiho. Nehote govorila je v istem glasu
bo on . . . „Čujte torej,“ nadaljevala je po kratkem
toolku, „čujte torej, da vam hočem pri vašem pod¬
jetji kolikor toliko pomagati, da sem pripravljena
'ti, kamor se mi ukaže; saj sem si vedno iz cele
duše želela, kar si vi želite . . .“

n*

164

Ona je utihnila. Samo še jedna beseda in ga*
nenost bi jo premogla.. . debele solze polnile sa
jej oči. Postala je najedenkrat krotka in vodljiva.
Želja za delanjem, hrepenenje se žrtvovati, in sicer
takoj — jo je navdajalo.

Pazljivi in hitri koraki so se na hodniku čuk
Marijana se je dvignila ter svojo roko pri'
jatelju odtegnila. Bila je vsa izpremenjena; v za*
ničljiv smeh ubrala so se jej ustna.

„Vem, da je zdaj nekdo slušal,“ rekla je take
glasno, da se je zunaj vsaka beseda razumeti m°'
rala, „in sicer je to gospa Sipjaginova ... ali 28
to ne maram mnogo!“

Stopanje se ni j več slišalo.

„ Govorite," rekla je Marijana Neždanovu, „> B
povejte, kaj mi je storiti? Kako vam morem pom®'
gati . . . Govorite, govorite brzo. Kakšno zadati
imate zame?"

„Kakšno zadačo?" odgovoril je Neždanov.
»Tega vam še ne vem povedati. — Od Markelov 8
došlo mi je pismo.“

„Kdaj? Kdaj?"

165

„Denes na večer. Jutri se moram ž njim k
Solominu v tvornico peljati. Tudi Marketov je po¬
šten človek — verujte mi! Prav prijatelj!"

„Takšen kot jaz?“ vprašala je Marijana ter
Neždanovu na oči pogledala.

„Ne . . . takšen ne."

„Kaj ?....“  Ona obrnila se je od njega proč.
»Ah! Ko da bi vi ne vedeli, kaj ste mi postali in
kaj za vas čutim ..."

Neždanovljevo srce tolklo je hitreje in nehote
u prl je pogled v tla. Ta devojka, ki ga ljubi, njega,
k> nijma, da bi kam svojo glavo potožil, ki nanj vse
tvoje nade stavlja, ki je voljna ž njim iti, kamor ja
Usoda zaneso, to prekrasno dekle, Marijana, bilo je
v tem hipu za njega vzor krasote in blagosti, na
sveti, ker ga je osrečila z dozdaj nepoznano ljube¬
čo sestre, ženi ter hoče z njim srečo, dom, boj
iu svobodo deliti!

Vzdignil je zopet glavo in pogledal v nje lepe,
Va nj uprte oči.

„Jutri bodem potoval," povzel je mehkim gla¬
som. „In brž ko se povrnem . . . vam . . . bodem
Povedal — besedica „vam“ mu nij hotela raz je-

166

zika, videla se mu je neprilična — „potem vam
bodem poročil, kaj sem izvedel iu kaj se je ukre¬
nilo. A vse, kar se bode odslej zgodilo, vse kar
mislim in čutim ... vse bodeš . . . ti . . . naj¬
prej izvedela. “

„ 0 , mili mi prijatelj!" vzkliknila je Marijana
veselo in ga prijela za roko, „tudi jas tebi  to isto
obljubim!“

To „tebi,“ izgovorila je tako naravno, ko
da nij nič druzega, nego obično tikanje mej tovariši'

„Smem li pismo čitati ?“

„Evo ti ga!“

Marijana prečitala je brzo pismo ter z neko
pobožnostjo oei povzdignila.

„In tebi tako znamenite stvari zaupajo?"

On se je smijal njenej začudenosti ter pismo
zopet utaknil.

„Čudno!“ rekel je on, „oba sva spoznala, da
se ljubiva — nij-li tako: midva se ljubiva? — a
vender še nijsva nobene besede o ljubezni Spre¬
govorila."

„Čemu tudi?" šepetala je Marijana, potem
se ga pa najedenkrat oklenila in svojo glavo na

167

njegove prsi dela ... a poljubila se nijsta; to bi
se jima nedostojno ozbiljnosti njunega položaja vi¬
delo — vsaj čutila sta oba tako; za slovo segla
sta si srčno v roko.

Marijana vrnila se je še jedenkrat v prazno
sobo, da odnese lučnico, ki jo je na okni pozabila, in
zdaj stoprav oglasila se je v njenem srci dvojba in
nesigurnost. Brzo ugasnila je luč in po temnem
hodniku tiho v svojo sobo hitela, kjer se je slekla
■n vlegla v temini, katera je prijala njenemu dušnemu
razpoloženju.

XVI.

Ko se je Neždanov drugo jutro prebudil, n ; j
samo nobene zadrege čutil, spomnivši se prejšnjega
'ecera dogodeb, nego obratno, navdajalo ga je neko
Prijetno zadovoljstvo, kot da je nekaj storil, kar bi
hil uže davno storiti moral. Izprosil si je za dva
hni odpusta, katerega mu je tudi Sipjagin, akoravno
z  osornim obrazom, koj dovolil in se potem k Mar¬
celo v u odpeljal. Pred odhodom posrečilo se mu je
Videti Marijano. Tudi ona nij bila ni najmenj v
stiski; gledala ga je mirno in z neko odločnostjo,

168

ter ga tikala. Samo ta misel jo je trla, kaj bode
neki pri Markelovu izvedel in prosila ga je, jej koj
vse poročiti.

„E, to se samo ob sebi umeje," odgovoril je
Neždanov.

r Res,“ mislil si je sam pri sebi, videvši njo
tako mirno, „čemu bi se vznemirjal, saj osobna na¬
jina čuvstva so pri sklenenej najinej zvezi najvaž¬
nejša. Najina zveza je neločljiva, ker sva jo v sveto
svrho sklenila!"

Tako si je Neždanov mislil, ne sluteč, koliko
je istine, koliko neistiae v tej misli.

Markelova našel je pri onej istej slabej volji'
Po dosti slabem obedu seli so v tarantas, nam uže
znani; ker je tretji konj Markelovljev še vedno
šepast bil, izposodil si je druzega od nekega kmeta
in odpeljal svojega gosta k predilnici necega
trgovca Falejeva, ki jo je vodil Solomin. Neždanov
je bil vrlo radoveden; jedva je čakal, da se spozna
s človekom, o katerem je slednji čas toliko slišal-
— Solomin je za ta pohod vedel; ko sta se naš*
znanca pri tovarniških vratih ustavila ter svoje i«> e
povedala peljali so ja koj v majheno neznatno hišo«

169

v katerej je tehnični voditelj tvornice stanoval. Ker
njega samega nij tu bilo, hitel ga je nek delavec
iskat; Neždanov in Markelov stopila sta mej tem k
oknu, da s ;  ogledata podjetje. Tvornica imela je
oeividno silno dela, povsod videla se je navidezna
zmešnjava in cul se hrup neprestane delavnosti;
mašine so sopihale in tolkle, statve klopotale, ko¬
lesa drdrala, jarmena v zraku brenčala, vozovi,
sodje in samokolnice so se pripeljali ali odpeljali,
ukazi so se glasno dajali, zdaj čul se je zvon, zdaj
piščal, brzo so tekali delavci čez mnogobojne srajce
prepasani, ali dekleta v lahkih oblekah in konji so
odpeljavali velike kovčege. Nategnenemu tetivu je
kila podobna ta divna, po človeških rokah ustvar¬
jena, moč. Vse stopalo in delalo je redovito; samo
nikjer nij bilo ni sledu kakej eleganci ali lepoti, da
oelo snažnosti nij bilo opaziti; povsod vzbudilo je
začudenje neka brezskrbna nemarnost; tu bilo je
°kno razbito, tam odpalo je apno od zida, laptovje
kilo je polomljeno, stare duri bile so povsem od¬
prte, sredi dvorišča gnila je velika v vseh bojah
kliščeča luža, a ne daleč od nje bil je prevrnen kup
opek: stari zaboji in strgane vrvi ležale so okolo;

170

na pol izstradani grdi psi plazili so se po dvorišči
ter niti lajati hoteli; v nekem kotu poleg ograje
sedel je majhen, povsem zamazan štirileten dečko
napihnenega telesa, ter na vse kriplje tulil, ko da
ga je ves svet zapustil, poleg njega žrla je svinja,
isto tako umazana ko on, s svojimi mladimi štore
kapusove, raztrgano perilo viselo je na vrveh in se
v vetru na vse strani gibalo, — a k temu še
ostuden neznosljiv duh! Bila je to prava ruska
tvornica; slična ni nemškemu, a še menj francoskemu
obrtniškemu podjetju!

Neždanov pogledal je ves začuden Markelova.
„Jaz sem uže toliko o nenavadnej nadarjenosti So-
lominovej slišal," je rekel Neždanov, „da mi je ta
zanikernost, ki jo vidim, povsem neumevna, kaj ta*
cega se nijsem nadejal."

»Zanikernega gospodarstva tu nij,“ odgovoril
je Marketov malo srditim glasom, „samo ruska ne*
snažnost in lenost. In vender se tu zaslužijo mili'
joni! Solominu pak je lavirati mej starimi običaji
in tvorničnim lastnikom. Imate li kakšen pojem o
tem Falejevu? 11

„Ne, nobenega."

171

»No, to je najtrdosrčnejši skopuh cele Moskve/
V tem hipu stopil je Solomin v sobo. Isto
tako kakor je Neždanova iznenadila tvornica, tako ga
je tudi Solomin iznenadil. Bil je prej Švedu ali Finu
podoben, nego Rusu; bil je visoke rasti, širokih prs,
in imel je bele obrvi, ter isto takšne trepalnice.
Obraz mu je bil dolg in rumen, nos kratek in širok,
oči majhne in zelenkaste, pogled miren, ustna de¬
bela ; imel je velike, hele zobe in podbradek v sredi
Preklan ter malo obrasten. Po obleki smatral bi ga
človek za kakšnega rokodelca ali kurilca peči, ker
Je bil oblečen v staro suknjo z dolzimi žepi, na glavi
imel je zmečkano kapo iz voščenega suknja, volne¬
nim šalom okolo vratu in velikimi škornj' na nogah.
^ njim prišel je kakih štirideset let star mož v dol-
§ e j širokej starej suknji, pravim ciganskim obrazom
,u  črnimi očmi, ki jih je koj pri prihodu v Nežda¬
nova uprl, ker mu je Markelov uže znan bil. Zval
Se  je Pavel, ter je bil desna roka Solominova. So-
‘°min pristopil je počasi, ter molče obema obisko-
Va lcema v roko segel — on imel je suho žuljavo
roko; — potem vzel je iz miznice zapečaten paket
^ er  ga molče izročil Pavlu, ki je na to takoj sobo

172

zapustil. Potem se je odkašljal, hitro kapo raz glave
vzel in se na priprost lesen stol vsedel, a z roko
jednak počivalnik ponudil Neždanovu in Markelovu.

,, Iz volite!*

Markelov predstavil je zdaj Neždanova Solo-
ninu, na kar sta si zopet v roko segla.

Zdaj začel je Markelov govoriti o njihovej „za-
devi“ in omenil onega pisma Vasilij Nikolajevičevega,
katerega je potem Neždanov izročil Solominu. Ko jo
ta pazljivo brez hitrosti vrsto za vrsto čital, ogledal
si ga je Neždanov natančneje. Solomin sedel j e
blizu okna; zapadajoče solnce obsevalo je njega za¬
gorelo, poteče se lice, njega zaprašene plave lase,
ki so se svetili kot suho zlato. Nosnice njegove so
trepetale, a ustna so se mej čitanjem odpirala, kot
da vsako besedo glasno izreka; pismo držal je z
obema rokama. Bog si zna, zakaj se je vse to
Neždanovu izredno dopa^o. Solomin vrnil je Nežda¬
novu pismo in se mu nasmijal, ter potem pazljiv®
poslušal, kar je govoril Markelov. Ta je govoril
govoril, — da je naposled od uspehanosti utihnil-
„Razgovora tu pri meni,“ povzel je potem So¬
lomin sicer nefinim ali možatim glasom, ki se J®

173

zopet Neždanovu jr ko dopal, „ne moremo brez skr«
bij voditi, lehko da nas kdo posluša; ako vam je
drago, peljimo se k vam; do vas je samo sedem
vrst, a vi prišli ste gotovo s svojim tarantasom ?“

„Dakako!“

„No, prostora bode tudi zame v njem. V jed-
nej uri se tu delovanje završi, a jaz sem prost.
Potem bodemo lehko temeljito vse pretresli. Vi ste
gotovo tudi prosti?"

„Da, do pojutranjem.*

„To mi je drago, potem izostanemo čez noč.
Bode-li to mogoče, Sergej Mihajlič?"

„Kakšno vprašanje! Se ve da je mogoče!"

„No, jaz sem kmalu gotov. Samo umiti in
preobleči se moram.*

„Samo to povejte, kako je kaj pri vas v tvor-
nici?* vprašal je Markelov.

Solomin ozrl se je pazljivo ter rekel:

„0 tem se bodemo lehko kesneje zmenili.
Samo malo potrpljenja prosim ....  Jaz se koj
vrnem ....  nekaterih malenkostij še nijsem opra¬
vil . . . .“

174

On je odšel. Da nij na Neždanova tako do¬
brega utiska naredil, bil bi gotovo Markelova vpra¬
šal: „Ne misli-li, da se nas s katerim koli izgovo¬
rom odkriža? !<  — A zdaj mu to nij na pamet
prišlo.

Jedno uro pozneje, baš ko so iz vseh nad¬
stropij, po vseh stopnicah in iz vseh vrat hiteli de¬
lavci, je tudi tarantas, v katerem so sedeli Marke¬
tov, Neždanov in Solomin, zdrdral skozi velika vrata.

„VaziIij Fedotič! Bi-li pričeli?" vprašal je še
Pavel, ki je Solomina do vrat spremil.

„Naj se še počaka," odgovoril je Solomin-
Svojima sopotnikoma povedal je, da se to neke ope¬
racije tiče, ki se ima v to noč vršiti.

Prišedši v Borzenkovo so večerjali in si ci¬
gare užgali, začela se je ponočna, brezkončna in
človeka ubijajoča ruska zabava; takšne menda v
nobenem drugem narodu na svetu nij. Tudi tu nij
Solomin izpolnil Neždanovljevih nad. Govoril je jako
malo, tako malo, da je skoro ves čas moičal ter
pazljivo poslušal; ako je pak kakšno sodbo izrekel,
ali kaj opomnil, bilo je, kar je rekel, pametno, pre¬
mišljeno in jako kratko. Izkazalo se je, da ne ve-

175

ruje Solomin, da bode na Ruskem kmalu revolu¬
cija; ker pa nij svojega uverjenja nikomur nasilje-
val, to tudi nij hotel — dotične podjetnike zavirati
vsaj stvar poskusiti, in hotel gledati — a ne od
zadaj, nego iz strani. Voditelji petrogradske revolu¬
cijske stranke bili so mu dobro znani in deloma
simpatiziral je ž njimi, kajti on sam je bil iz kme¬
tov; ali on je vedel, da se isti narod, „brez kate¬
rega nij nič mogoče doseč,“ ne bi nobene revolu¬
cije udeležil; treba bi bilo narod za to pripravljati,
dolgo pripravljati — in ne na isti način, ne po istih
ljudeh kot zdaj. Oa se je torej zadaj držal, ne kot
premeten in lukav, nego kot razboren človek, ki
n eče niti sebe, niti druzih zastonj uničiti. Slušati
P a k . . , e, zakaj ne? Ako Bog da, se tudi iz tega
lehko kaj nauči.

Solomin bil je necega psalmista jedini sin;
unel je pet sestra, ki so se vse omožile s popi ali
dijakoni. Z dovoljenjem svojega očeta, jako razbor-
® e ga moža, izstopil je Solomin iz semenišča, ter se
Pečal z mehaniko. Potem prišel je v necega An-
Sleža tvornico; temu se je tako prikupil, da mu je
^ a l sredstva iti v Manchester; tu ostal je dve leti

176

in se do dobrega angleški naučil. V tvornici mo¬
skovskega trgovca še nij bil dolgo, in akopram je
bil strog — na Angleškem je videl, kaj je disci¬
plina — imeli so ga vender vsi radi: saj se je bil
iz njihove sredine povzdignil. Njegov oča bil je ž
njim jake zadovoljen ter ga „točnega“ svojega sina
imenoval ter le tožil, da se ta nikakor neče oženiti.

Solomin molčal je, kakor uže rečeno, mej po¬
nočno zabavo, skoro neprestano; ko je pa Markelov
začel govoriti, kakšne nade se v tvorniške delavce
stavlja, dejal je Solomin po svojem običaji, povsem
kratko, da tvorniški delavci nijso na Ruskem takšni
kot drugod — ruski delavci so mirni in krotki, da
bolj ne morejo biti.

„A kmetje ?“

„Kmetje? Skopuhi so vsi; jeden druzega
odira; zdaj jih je uže več nego preveč mej delavci.
— Skopuhi pa samo na dobiček mislijo; — vsi
drugi so glupci.“

„Kje naj pak drugod podpore iščemo?“

Solomin se je nasmijal ter odgovoril:

»Kdor išče, ta najde!®

177

Smijal se je skoro neprestano, toda njegov
smeh nij bil zaničljiv, nego nedolžen — a ne ne¬
premišljen, čisto kot on sam.

Z Neždanovom govoril je skoro srčnim glasom;
mladi dijak se mu je nenavadno prikupil.

Mej govorom se je ta najedenkrat vrlo raz¬
buril; Solomin je polahkoma vstal ter s težkimi
svojimi koraki šel po sobi in okno, ki je bilo od¬
prto nad Neždanovijevo glavo, zaprl. „Vi bi se še
prehladili,“ odgovoril je dobrohotno na začudeni po¬
gled mladega govornika.

Neždanov povprašal je, kakšne socijalne ideje
je skušal mej delavci svoje tvornice razširiti in
hoče li stvari tako urediti, da bodo tudi delavci kaj
dobili od celega dobička.

„Srce moje,“ odgovoril je Solomin, „vse, kar
s em dosegel, je to, da se je osnovala šola in pa
mala bolnišnica in celo temu se je principal dolgo
Upiral. “

Samo jedenkrat se je Solomin res razjezil in
8  svojo velikansko pestjo tako ob mizo udaril, da
8e  je vse na njej zvrnilo, celo poleg tintarnice sto¬
ječa put-težina. Razjezil se pa je, ko so mu po-

12

178

•vedali o nekej nepravične) sodnijskej obravnavi, vsled
katere je neko delavsko društvo velika izguba zadela.

Neždanov in Markelov sta potem govorila, kako
treba to stvar začeti, da se tudi kaj doseže in So-
lomin ja je poslušal, jako pazljivo poslušal, a sam
ni j črhnil ni besedice; do štirih zjutraj trajalo je to
ukrepanje. In kaj se nij vse tu govorilo — Mar¬
kelov omenil je tudi skrivnostnega potovalca Kislja-
kova in njegovih pisem, ki so' od dne do dne za-
nimljivejša. Obljubil je Neždanovu, da mu jih po¬
kaže in celo na dom posodi, ker so jako dolga in
časi nečitljivo pisana, vrhu tega je mnogo učenih
citatov, da celo verzov, — a ne lehkomišljenih, ne,
vsi so socijalistični.. Ko je o Kisljakovu nehal, pre¬
šel je na vojništvo, na adjutante in celo na Nemce,
— ter naposled začel govoriti o svojih člankih o
topničarstvu v Rusih. Neždanov govoril je pak o
antagonismu, ki je mej Heinejem in Bornejem, 0
Proudhunu, o realizmu v umeteljnosti; Solomin paz¬
ljivo slušaje, pušii je, a ni črhnil, akopram je bolje
vedel, kaj je v celej stvari, nego onadva oba.

Bilo je štiri. Markelov in Neždanov vzdržala
sta se jedva na nogah, le Solomin še nij bil ni naj-

179

t

fflenj truden. Prijatelji ločili so se po ukrepu, v
drugi dan k starovercu, onemu trgovcu v mesto iti,
da se ž njim o propagandi dogovore. Goiuškin iz¬
kazal se je vrlo delavnim možem. Solomin je sicer
mislil, da nij vredno k njemu iti, a naposled dal se
je pregovoriti.

XVII.

Markelovljevi gostje so še spali, ko mu je
sluga njegove sestre, gospe Sipjaginove, pismo od
nje prinesel. V listu naznanila mu je gospa Sipja-
ginova nekoliko neznatnih domačih stvarij, prosila
ga, jej neko knjigo, ki si jo je od nje izposodil, po
slugi vrniti, ter naposled kot dodatek še dodala:
»Še neko zabavno novico ti moram poročiti, namreč
da se je tvoja stara draga, Marijana, v učitelja Ne-
ždanova grozno zaljubila in on v njo. A to nij
Prazno besedičenje, nego jaz sama sem vse to na
sv oje „oči videla, na svoja ušesa slišala 8 . Markelov-
jjevi očesi zabliščeli sta srdito, ali rekel nij ni be-
sedice, nego slugi zahtevano knjigo izročil, ter —
Neždanova pozdravil, ko je uprav doli prišel, dal
je celo obljubljena pisma, a v sobi nij ostal.
»Nekaj posla me na polji čaka," je rekel ter odšel.

180

Neždanov vrnil se je v svojo sobo, ter brzo
pisma pročital; mladi propagandist pisal je skoro
samo o sebi in o svojem neumornem delovanji. Po
njega poročilu bil je v slednjih mesecih v jeduajstib
okrajih, v devetih mestih, v devetindvajsetih farah,
triinpetdesetih manjših vaseh, na jednem posestvu
in v osmih tvornicah; šestnajst nočij spal je na potu,
jedno noč v konjskem hlevu, jedno celo v kravjem
hlevu, tu omenil je v opomnji, da se sedaj niti boib
več ne boji.

Dalje zahajal je po svojem poročilu v kmetske
bajte in koče delavcev ter ljudi poučaval, knjige delil
ter notice ali koj na mestu zapisal ali si jih zapamtil
in to po najnovejših pravilih mnemotehnike; poleg tega
pisal je štirinajst daljših pisem, osem in dvajset kraj'
ših in osemnajst listkov (teh napisal je štiri s sviu*
čnikom, jednega s krvjo in jednega s sajevino v vodi
stopljeno) — in vse to je on sam storil, ker si j e
znal čas razdeliti, držeč se spisov Quentina, John'
sona, Sverdickega, Karpelija in drugih statistikov ah
publicistov. Potem govoril je zopet o svojej sreči
ter dokazoval, kako in o čem je Fourirjevo teorij®
o strastih dopolnil ter zagotavljal, da je on prvi, ki

181

stoji na trdih tleh in da on ne bode tega sveta brez
sledu in spomina zapustil. — Najbolj se je pak
Čudil, kako da je on, dva in dvajset let star mla¬
denič, vsa vprašanja životna in znanstvena uže dognal,
— in da bode prevrat v Ruskej prouzročil in te
države Stanovnike iz spanja probudil! „Dixi!!“ Dodal
je tej vrstici. — To „dixi“ nahajalo se je cesto v
njegovih pismih in vedno z dvema klicajema. V
jednem listu našel je Neždanov socijalističuo pesen
nečemu mlademu dekletu; to se je začelo z besedami:
jLjubi ne menja — no ideju!“

Neždanov se nij toliko čudil Kisljakovljevej
samohvali in oholosti, kolikor Markelovljevej poštenej
dobrosrčnosti; ob jednem si je pak mislil: ,Vražja
estetika! Tudi ta Kisijakov lehko kaj koristi!“ —
K čaju sešli so se zopet naši prijatelji, a sinočna
Pravda se nij ponavljala. — Nobeden nij imel prave
volje; Solomin bil je jedino miren, kajti Neždanov
in Markelov bila sta razburjena.

Po čaji odpeljali so se v mesto; stari sluga
sledil je raz svojega sedeža z znanim tožnim pogle¬
dom odhajajočemu gospodarju.

182

Trgovec Goluškin, s katerim se je imel sedaj
Neždanov seznaniti, bil je sin obogateiega droguista
in staroverskega razkolnika. Sin nij po očetu pode-«
dovanega premoženja povekšal, kajti bil je veseljak,
epiku rej ec ruske fazone brez trgovske spekulativnosti-
Bil je blizu štirideset let star, debel, grd in osepni-
čen, z malimi očmi, kakor jih ima prašeč. Govoril
je brzo in zmedeno, z rokami mahal je vedno okolo
sebe, smijal se je glasno ter sploh naredil utisek
oholega in prevzetnega človeka. Sam se je smatral
fino naobraženim možem, ker je nosil opravo s tu*
jega naročeno, zmerom ljudi gostil ter znan bil z
drugimi bogataši, celo v gledališče zahajal in znan
bil z gospicami cafe chantanta, s katerimi se je ^
nekem strašnem jeziku razgovarjai, ki hi baje frafl'
coski imel biti. Naj večja njegova strast bila je želji*
popularen bili. „Daj, vzkaži se, Goluškin, da t e
bode ves svet občudoval! Ako ja to Suvorov,
Potjomkin, je pa to kapitan,Goluškin!“ — Ta strast
zmanjšala je celo prirojeno mu skopost ter ga dovekf
kakor je samosvestno pripovedoval, v opozicijo ( li
začetka je rekal v „pozicijo“, dokler mu nijso i' aZ '
ločka razložili) in naposled v nihiliste; bil je najr a '

183

dikalnejši človek; norčeval se je, da ga še vedno
starovercem prištevajo, ter v postu meso jedel, celo
na karte igral in šampanjca pil kot vodo. A zgodilo
se mu nij nič, ker je, kakor je brez strahu pravil,
vse uradnike podkupil in vsa ušesa zamašil. Bil je
vdovec brez otrok in njegove sestre sinovi plazili so
se s hlapčevsko bojazljivostjo okoio njega, a on
psoval jih je, rekoč, da so neizobraženi giupsi in
barbari ter jih le redko kdaj k sebi pustil. V nje-
govej velikej, kamenenej hiši bil je povsod veliksnsk
nered, velikanska nečistost; v mnozih sobah bilo je
dragoceno pohištvo, a v druzih stali so leseni stoli.
Povsod visele so slike ali mej njimi nij bilo nobene
dobre: redeče krajine in vijolično morje, slaba ko¬
pija Mollerjeve slike »poljub^ in poleg te debele,
nage ženske z rudečimi koleni in laktmi. Akopram
nij Goluškin nobenih sorodnikov priznaval, se je
Vender v njegovo hišo ugnezdilo mnogo poslov in
druzih snedežev, katerih pa nij iz dobrosrčnosti
a b radodarnosti pii sebi trpel, nego le iz želje biti
Popularen in da ima ljudi, ki jih more mučiti. Zval
Jih je svoje „klijente“, da bi drugi ne uvideli pravih
razmer. Čital nij v obče nič, ali sem ter tja zapamtil
[e kakšno modro besedo . . .

184

Nasi znanci našli so Goluškina v kabinetu. V
dolgo suknjo oblečen, s smodko v ustih, ležal je na
počivalniku in se delal, kot da čita novice. Videvši
svoje goste, skočil je koj na noge ter z zarudelim
obrazom svojim ljudem ukazal brzo zajtrk prinesti,
vprašal to in ono, se glasno brez uzroka smijal —
in vse to ob jednem. Markelov in Soiomin bi'a sta
mu znana, Neždanov ne. Ko je slišal, da je slednji
dijak, narežal se je zopet ter mu drugikrat v roko
segel.

„Lepo! lepo! Nova moč v našej vojski ••• ■
znanost je svetloba, nevednost tema. Moja odgoj 3
bila je slaba, ali jaz sem vse to kasneje dopolnili

Neždanovu se je zdelo, da Goluškin nekoliko
boječe govori; tako je tudi bilo. Videvši kakšno
novo lice, mu je zmerom prva misel bila: „Pazi,
pitan, ne blamiraj se!“ A kmalu bil je zopet kot
obično in začel je s svojim šepetalnim, brzim glaso®
in konfuznim načinom govoriti o Vaziliji Nikolajeviči,
o njegovem značaji in potrebi pro—pa—gam—dO'
(To besedo si je tudi zapamtil, ali jo je le po^ aSl
izgovoriti mogel.) Potem pripovedoval je, da je P 1 ^
dobil novo moč, zanesljivega in porabljivega mladih

185

ter zagotavljal, da je pravi čas blizu in zrel-

za lanceto (pri tej besedi pogledal je Neždanova,
kateri pa nij nič rekel); nato obrnil se je do Ne-
■ždanova in se začel hvaliti baš kot oni dopisnik
Kisljakov; rekel je poleg mnozega druzega: da se
“e slaga z onimi, ki še zdaj v temi tavajo, da pozna
pravice proletarijev (tudi te besede se je spominal)
in da je največ zavoljo tega popustil trgovstvo in se
samo z borznimi operacijami pečati začel — da si
Poveča kapital, osobito pak, da more slednje o
pravem Času, v korist ....  da, v občo korist ....

je ... . v korist naroda ....  da. žrtvovati. Kajti
°n, Goluškin, on rekel bi ... . prezira kapital!'* V
veliko radost Goluškinu vstopil je v tem hipu sluga
2  zajtrkom v roki. Goluškin nakašljal se je pomen-
ijivo ter gospode povabil nekoliko njegovega žganja
Pokusiti: on sam izpil je veliko kupico poprenega
%anja.

Gostje lotili so se zajtrka. Goluškin pojel je
neizmerno prešanega kavijarja in pridno pil ter ves
zdaj to zdaj ono ponujal: »gospoda, pokusite koza¬
vo makona!“ in obrnivši se k Neždanovu, vprašal ga
i e i od kod pride, kako dolgo se misli tu muditi in

186

kje ga je možno dobiti. Ko je cul, daje pri gospodu
Sipjaginu na stanu, je zatulil:

, Ah, tega gospoda poznam. To je velik glupee!"
To priliko upotrebil je ter začel vse vlasteline S.-ke
gubernije psovati. Trdil je, „da ne mislijo na blagor
naroda in občin, da, niti na svoj blagor ne!" Čudno
pak bilo je to, da je mej psovanjem Goluškin svoje
oči boječe zdaj v tega zdaj v onega uprl, kot da se
boji izdaje. Neždanov ni j umel, kakšen človek je ta
Goluškin — in s čim bi on „njikovej stvari" služiti
mogel. Solomin sedel je po svojem običaji molče,
Markelov gledal je pa tako nezadovoljen, da ga j 0
Neždanov vprašal, kaj mu je. Markelov odgovoril
je sicer, da mu nič nij, toda s takšnim glasom, s
kakeršnim navadno ljudje odgovarjajo, kateri hočejo
reči: meni je sicer nekaj, ali to tebe nič ne brig a -
•— Goluškin začel je zopet zdaj to zdaj ono psovati,
mladi svet'pak hvaliti: „Kako pametni so zdaj mla*
diči, da, kako pa—met—ni!" — Solomin vprašal
ga je: „Kdo je tisti zanesljivi in izvrstni mož, 0
katerem je prej govoril, a kje ga je možno dobiti - 1
— Goluškin se je glasno nasmijal in rekel: J jC '
malo še strpite"; potem začel je govoriti o tvor'

187

niči in nje lastniku, starem „Iopovu“; Solomin
odgovarjal je jako kratko. — Goluškin natočil je
zdajci šampanjca, Neždanovu na ušesa ščebetal;
Živela republika! in kupico do dna izpraznil. Než-
danov je vino samo malo pokusil, Solomin pak
rekel, da on predpoludnem nikdar vina ne pije. —
Markelov izpraznil je srdito svoj kozarec. Videlo se
tou je, da ga neiztrpljivost mori in raz obraza čitala
se mu je misel: Tu jemo in pijemo, a najvažnejšega
se nihče ne spomni! Najedenkrat potrkal je srdito
°b svoj kozarec in začel: Gospoda moja.

V tem hipu vstopil je nacifran možiček, z ru¬
meno, vrču podobno glavo, oblečen v nanking suknjo,
Urezano na trgovsk način in z dolgimi rokami, V
sobo. Ko je prikazen pozdravila celo društvo z
Velikanskim poklonom, povedala je Goluškinu nekaj
Ua pol glasno.

„Koj, koj,“ odgovoril je ta brzo in dejal, obr-
mvši se k društvu: „Prosim vas, gospoda moja,
°Prostenja. Moj komi, Vazilij, poročil mi je nekaj,
kar me sili vas za nekoliko časa zapustiti; nadejam
s e pak, da mi bodete čast izkazali ter danes pri
toeni obedovali. Ob treh, prosim; tedaj govorili bo«
demo svobodneje!“

188

Ni Solomin ni Neždanov nijsta znala, kaj bi
odgovorila, le Markelov rekel je nezadovoljno:

»Dakako da pridemo — saj nijsmo prišli zbijat
komedije/ —

»Najsrčnejša hvala," dejal je Goluškin in bolj
po tihem pristavil: »Tisoč rubljev žrtvujem na vsak
način.računajte na-me.“

Potem spremil je goste do vrat in na prag«
stoje jedenkrat vzkliknil.

„Ob treh vas pričakujem. 1 '

»Dobro!" odgovoril je Markelov.

»Gospoda," rekel je Solomin, ko so bili « a
ulici, »jaz si bodem voz najel in se v tovarno peljal
ker do obeda nobenega posla nijmamo. Kar se
tega trgovca tiče, se mi vidi, da se nam je od njega
malo nadejati, bas kot od koze — ni volne ni mleka! 11

»No, vsaj nekoliko volne," zavrnil je Markelov;
»vsaj denarje obeta. Ali se vam ga ne zdi treba? 1

»Sami ne moremo vsega, a izbirčni ne sme®«
biti, kot kakšna nevesta."

„Jaz nijsem izbirčen," odgovoril je Solo®' 11
mirno. »Jaz bi le rad vedel, kaj moja navzočnost
koristiti more. No," dodal je malo kasneje in

189

danova pogledal, »naj bode, jaz tudi ostanem. Če
nas dobodo ....  v dobrem društvu je smrt tudi lepa.*

Markelov vzdignil je glavo.

»Pojdimo mej tem v mestni vrt; vreme je
ugodno — oglejmo si ljudi. “

„Pojdimo.“

Oui so odšli; Markelov in Solomin naprej, Než-
danov za njima.

XVIII.

Neždanova navdajala so razna čuvstva. Kakšni
so pa tudi bili utbai poslednjih dnij, s koliko no¬
vimi ljudmi se je vpoznal. Prvič v svojem življenji
spoznal se je z devojko, katero, kakor vse kaže,
ljubi; — udeležil se je začetka necega podjetja,
kateremu bode skoro gotovo vse svoje moči žrtvo¬
vati moral. — In zdaj.kakšna čuvstva so ga

8e daj navdajala. Se je-li veselil? — Ne. — Nij li
vedel, za kaj bi se odločil ali se ga je bojazen po¬
lastila? — Ne, gotovo ne! — Je-li vsaj čutil ono
vpetost vseh mušic, ono hlepenje po krvi, ki žene
boritelja v prvo vrsto borilcev? — Tudi tega ne.

Je-li ga je navdajala vsaj trda vera v ono pod¬
jetje? Trda vera v njegovo ljubezen? — „0, zani-

190

kerni estetik! skeptik!“ ščebetala so njegova vkup
stisnena ustna. — Od česa torej tista onemoglost,
nevolja kaj govoriti, ako se nij na umeten način
razburil ter potem tulil in razsajal? Ali ga ne ljubi
Marijana, ta krasna, zvesta tovarišica, ta čista, stra-
stvena duša, ta prečudna devojka? Nij ii morda
sreča, njo videti, si nje prijateljstvo in nje ljubezen
dobiti — velika? Markelov in Solomin. — Sled¬
njega ja še malo poznal, ali dopadal se mu je jako;
nijsta li to dva prava ruska značaja in nij li bilo
poznanstvo ž njima tudi sreča? Od kod torej ono

neumevno, grizeče čuvstvo ? Čemu ta žalost ..

„Ako si premišljevalec in melanholik,“ govoril j 0
sam sebi, „vraga, kakšen si potem revolucijonai’1
Čačkaj svoje verze, ubijaj iu muči se s svojimi uti-
ski in s svojo rahločutnostjo; glej ga, Bog ve kakšno
psikologične kombinacije pretolmačiš — ali svojo
bolne, krčevite razburjenosti in samovoljne muhe n 0
smatraj za možato razkačenost, za pošteno jezo člo¬
veka, ki ima svoje prepričanje. — O Hamlet, Ham'
let, danski princ, kako se tvoje sence spasim ? Kak 0
mi je začeti, da bi se na dalje povsem ne posnemal,
celo v nedostojnem uživanji kaznij, ki si jih sam
naložim ?“

191

»Aleksej! Prijatelj, ti ruski Hamlet!“ oglasil
se je ko jeka svojega ukrepanja njemu znan, kričeč
glas. — »Te-li res zopet vidim ? 11

Neždanov se je ozrl, ter na veliko svoje za¬
čudenje zapazil Paklina. V lehkej, belej, poletnej
obleki, brez Zavratnika in s slamnikom, ovitim s ši¬
rokim plavim trakom — v lakiranih čevljih korakal
je Paklin proti Neždanovu in mu v roko segel.

»Najprej,“ mu je rekel, »morava se, akopram
sva v javnem vrtu, objeti in poljubiti. Jedna — dve
— tri! Drugič ti moram povedati, da, ako bi se tu
Mšla ne bila, imel bi bil jutri srečo me videti, kajti
dobro mi je znano, kje živiš; da baš tebi za voljo

Pdšel sem v to mesto.na kakšen način —

0  tem kesneje; tretjič te prosim, da me s svojimi
spremljevalci seznaniš. Povej mi kratko, kdo so oni
la  njim, kdo sem jaz — potem pak uživajmo vkupej
Oljenje!“

Neždanov izpolnil je željo svojega prijatelja,
^ er  ga Markelovu in Solominu predstavil rekši o
Vsa cem, kdo je, kje biva in kaj dela.

„Divno!“ vzkliknil je potem Paklin; »zdaj mi
P ft k dozvolite, da vas iz te gneče brez ljudij od

192

one klopi odpeljem, na katerej sedim, kadar hočem
prirodo uživati. Od tam je krasen izgled: vidi se
hiša gubernatorjema, dve mnogobrojni stražili hišici,
trije žandarji in — nijeden pes! — Ne čudite se
preveč govorom, s katerim se zaman trudim vaš
smeh vzbuditi. Po mnenji svojih prijateljev sem j» z

reprezentat ruske šale.zato sem menda tudi

malo šepav."

Paklin vodil je svoje prijatelje do one „sa-
motne klopice" in, spodivši nekoliko žensk, ki so
ondukaj sedele, jih povabil, da se vsedejo. Mladi
znanci so se potem „razgovarjali“ . . . precej dolgo*
časna zabava, osobito v začetku novega poznanstva
— in strašno neplodovita.

„Da!“ rekel je najedenkrat Paklin, obrnivši se
do Neždanova, „reči Ti mi je še, kako je to, da
sem tu. Kakor znaš, peljem vsako leto svojo sestro
kam na deželo; ko sem zvedel, da ti v bližini tega
mesta živiš, spomnil sem se dveh vrlo čudnih ljudij •
moža in žene, s katerima smo po majki v rodm
Oteč moj bil je malomeščan, (Neždanov je to vedeli
a Paklin povedal je to zavoljo — ostalih dveh) majka
pak iz plemenite obitelji. Uže dolgo časa povabijo 11

193

so nas ti rojaki, da jih obiščemo. — Stoj! mislil
sem si jaz, to mi je po všeči. To sta dva vrlo
dobra človeka, sestri se bode tu dobro godilo —
kaj hočem več! Tako prišla sva sem. In res, tu
se izvrstno živi! Ali kako smešna sta ta človečka!

— Ne, s tema se morate na vsak način seznaniti!

— Kaj pa tu delate ? Kdo bodete obedovali ? Čemu
ste sploh v mesto prišli?*

„Denes obedujemo pri nekem Goluškinu . .
tukajšnjem trgovci,“ odgovoril je Neždanov.

»Kdaj?«

„Ob treh.®

„ Ah! Gospod;'e se bodete o...  o naših stvareh.. “
Paklin pogledal je najprej Solomina, ki se je
smehljal in petem Markelova, ki je vedno srditeje
gledal, ter potem Neždanovu rekel:

„Daj, govori Aleksej, naredi kakšno zna¬
menje . . . reci vender gospodoma, naj se pred
menoj ne bojita ... da sem jaz jeden vaših.®

„Tudi Goluškin je naš,“ rekel je Neždanov.
»Tako? No, to mi je drago! Do treh je še
dosti časa, s katerim moremo razpolagati. Prosim.
Pojte z menoj k mojima sorodnikoma . . .“

194

„ Si li znorel ? Kako je to kar tako mogoče ? ...“
„Zato se ti ne brigaj, to je moja skrb. Po¬
misli si zelenico v puščavi: ni o politiki ni o književ¬
nosti in sploh o ničem, kar nas zanima, nij onima
človekoma poznano. Uže hiša je stara, velika omara,
kakeršnihje dandanes redko kje videti; zadaha, ljudje,
zrak, vse je starožitno; obleka, prah za lase, vse
spomina na dobo Katarine II., na osemnajsto sto¬
letje. A vlastnika sama, mož in žena, jednako silno
stara, — sta še brez nagrbančenega obraza: okrogla,
mehka in čedna, prave inserable-papige, poleg tega
jako dobra, do neumnosti prava svetca! — Sicer
vele tudi, da velika dobrohotnost nadomestuje druge
duševne moči . . . toda za to se jaz ne brigam:
jaz samo to vem, da sta moja starca — dobra in
poštena! Otrok nijsta nikdar imela „otročja sreč¬
neža", to je priimek, ki ga vsak v mestu ve. — Ob¬
lečena sta oba vedno jednako, v istih mnogobojnib
kapotsuknjah, kakor jih nij dan danes nikjer več
videti; podobna sta si tako, da bi ja človek lehko
zamenjal, samo da nosi gospa čepo, mož pa kapo,
ki je pa isto tako s tulom olepšana, ko čepa. D a
bi pri čepi trakov ne bilo, nemožno bi bilo spoznati,

195

Mo je mož, kdo žena, ker je on brez brade. On
se zove Fomuška, ona Fimuška. Lehko bi se za
denar gledati dajala. Starca sta se srčno ljubila,
ter se vrlo veselila, če ja je kdo obiskal, dobra in
ljubezniva pokazujeta koj vse svoje dragocenosti.
Samo pušiti se v njih ne sme; ona nijsta staroverca,
le tabaka ne trpita. Saj v dobi Katarine II. še nihče
m i tabaka pil; zato pak tudi kanarčkov ni j mata,
Mr tedaj še nijso znani bili ... A da je to ve¬
lika sreča, gotovo pritegnete! — No, kaj mislite, bi
1' tja šli?«

»Jaz res ne vem . . .“ odgovoril je Neždanov.

»Še malo potrpljenja prosim, jaz še nijsem
^ega povedal. Tudi njijina glasa sta si slična: ako
slušalec oči zatrene, potem ne ve, kdo govori. Meni
se  le zdi, da je v govoru Fomuškinem več čuvsta,
a  v Fimuškinem več energije. Vi gospodje namera-
Va te nekaj velicega izvršiti — morda vas ljuta
Mrba čaka ... Ne bi li, predno v šumeče valove

Poskočite . .

»Stopili v stoječo vodo?“ segel mu je Mar¬
iov v besedo.

13 *

196

„Zakaj ne? Ta voda stoji, ali ne gnije. Ne¬
katera pustinjska jezera nijraajo vidnega odtoka, ali
nijso nikdar pokrita z zeleno plesnovino, zato ker
na njih dnu studenci izvirajo. Tudi izvirajo v dnu
srca mojih starcev čisti in bistri studenci! če nič
druzega nečete znati, nego kako se je pred sto ali
stopetdesetimi leti živelo, kar pojdite brzo z menoj.
Kajti mogel bi priti oni čas, ona ura, brez dvojbe
jedna ter ista ura za oba, ko bodeta moja ptička
mrtva raz svoje palice pala — in ž njima izginilo
bode vse, kar je starinsko, stara hiša bode razpad
a na tem mestu rastlo bode ono, kar po moje pra-
majke besedah vedno ondukej raste, kjer je pr e J
kaj „človeškega" bilo, namreč: koprive, torice,
dračje in brinje; ko ne bode več te ulice, a drug*
ljudje bodo tu živeli, ki takšnega žitja nikdar videli
nijso! . .

»Pojdimo,“ rekel je Neždanov, — »kaj ?“

„Jaz grem iz srca rad,“ pritrdil je Soloinini
»to sicer ne spada v mojo stroko, ali je gotovo vrlo
zanimljivo, in ako je gospod Paklin uverjen, da naš
pohod starih ljudij ne moti . . . zakaj bi ne šli. • •
— »Nedvojite!“ odgovoril je Paklin, »baš obratnOi

197

starca se bodeta jako veselila. Tam nij nobenih ce¬
remonij treba. Saj sem sam rekel, da sta to dva
»otročja srečneža"! Nekaj vam bodeta pela. Gospod
Markelov greste li z nami ?“

Markelov namignil je jezno z ramama.

„Saj vender ne bodem tu sam ostal! Poka¬
žite nam pot."

Mladi znanci vstali so raz klopi in se odpra¬
vili na pot.

„Kako srdit in nezadovoljen je ta človek,"
šepetal je Paklin Neždanovu na uho; kakor sveti
Janez Krstnik, ki se je redil od samih kobilic . . .
od samih kobilic brez medu! Oni drugi je pa vrlo
ljubezniv človek. Kako prijetno se smehlja. Tako
se le ljudje smeje, ki so, brez svojega znanja mnogo
pametnejši od druzih."

„Ali takšni ljudje sploh žive?" vprašal je
Neždanov.

„Žal, da se le vrlo redko kdaj kakšen najde",
odgovoril je Paklin.

XIX.

Fomuška in Fimuška, prav za prav Tomaž
Lavrenčevič in Evfemija Pavlovna Subočev imenovana,
tila sta oba potomca jedne ter iste stare plemeni-

198

taske ruske obitelji ter baje tudi najstarejša Stanov¬
nika mesta S. Gotovo da sta se vzela uže v vrlo
ranej mladosti in pred mnozimi mnozimi leti; živela
sta potem v hiši, po starem očetu podedovane], ter
vedno tako živela, kakor je bilo za čas njijine mla¬
dosti obieno. Rekel bi skoro, da se je za ta dva
človeka časa kolo ustavilo: nič novega nij prekora¬
čilo meje te »zelenice". Premoženje nij bilo Bog si zna
kako veliko; kljubu emancipaciji donašali so jim®
kmetje nekatere krati v letu perutnine in druge
jestvine; vaški starešina prišel je v določenem času
z danjem in dvojico jerebic, o katerih je dejal, da
jih je v gozdih ustrelil, akopram teh uže davno vet
bilo nij; kakor je navada, pogostili so starešino na
pragu s čajem, poklonili mu kapo iz ovčje volne in
par zelenih usnjevih rokovic ter ga odpravili s po¬
zdravom: „Hodi z Bogom!" Tudi ostali posli nijs°
bili Subočevljeve hiše zapustili. Stari sluga Kalijopit
v neobično debelej suknji z visokim Zavratnikom in
malimi jeklenimi gumbi prijavljal je kot nekoč:
»jed je na mizi", ter potem za stolom milostim
svoje gospe stoje — zaspal. Njemu je bil buffet V
varstvo izročen; vse špecerije, kardamome, citron«

199

itd. izdaval je le on — in ako ga je kdo vprašal,,
je-li uže slišal, da so kmetje osvobojeni, to je vsaki-
krat odgovoril: da se marsikatere bedarije na svetu
govore; morda se je s Turci to dogodilo, toda ž
njim se kaj tacega, hvala Bogu, nij z godilo! Pufka,
služkinja vrlo majbne postave, bila je zaradi zabave
ia razveseljevanja v hiši; Vazilijevna pak, stara
dekla, prihajala je opoludne v sobo z velikim, temno-
bojnim robcem ovita ter s slabim, tresočim se gla¬
som raznovrstne novice pripovedovala: o Napo¬
leonu I., o letu 1812 , o antikristu in o belem mu-
rinu, ali je pak žalostna naslonila čeljust v roko in
svojej gospodi povedala, kaj se jej je sanjalo ali kaj
jej karte kažejo.

Hiša Subočevljeva razlikovala se je od vseh
druzih v mestu; bila je čisto iz hrastovega lesa na¬
rejena; okna so bila štirivoglata, a zimski zaboji na
°knih ostali so tudi po leti. V hiši bile so vse mo¬
goče sobice in izbice, sobice pod streho, ormare za
sedeti in ormare na malih tankih izrezanih nogah,
vrata in stopnice in Bog si zna še kaj vse. Pred
bišo bil je majhen ograjen vrt, a za njo veliki vrt
za tem hlevi za perutnino, polje, kleti — celo

200

gnezdo! Ne da bi vsi ti prostori polni bili, ne, bili
so še iz starih časov nekateri čisto prazni in uže na
pol propali. Subočevljevi imeli so tudi par silno
starih konj, katerih jeden je od same starosti uže
bele maroge dobival. K večjemu da so jih vsak
mesec jedenkrat upregli v voz, celemu mestu znani,
podobnem velikemu globusu, ki je spredaj vrata
imel ter s starim rumenim žametom tapeciran bik
Tudi kcčijaž je bil prava starožitnost, duhteč po
kolomazu in smoli, a brada začela se mu je koj
pod očmi, tako, da so sreberno bele trepalnice izglo¬
dale kot slapovi na brado padajoči. V svojem kre-
tanji bil je tako počasen, da je pet minut potrebo¬
val, dokler se jedenkrat ujuhal, dve minuti, da je
bič utaknil za pas in cele dve uri, da je jednega
konja upregel. Zval se je Peifiško. Ako sta se starca
le koliko navkreber peljala, uže sta se bala, kar se
je takoj ponavljalo, ko sta se peljala nizdol; držala
sta se za jarmen v vozu in na kočijaža vikala'

»Konji, konji.oni imajo moč kot Samuel

a midva sva lažja kot pero, lažja kot duh !!.••■“
Celo mesto smatralo je Subočevijeve na p°'
norimi ljudmi; — ona priznavala sta tudi sama, da

201

tega sveta sedanji red ne razumeta: taka, kakeršna
sta bila, ko sta se rodila, odgojila in poročila, tak¬
šna ostala sta do denašnjega dne. Samo jednega
običaja iz te dobe nijsta si nikedar prisvojila —
svojih ljudij telesno kazniti, nikedar nijsta koga
ostro kaznovala niti v zagovor pozvala. Ako se je
izkazalo, da je jeden mej slugi nepoboljšljiv pijanec
ali celo tat, prenašala sta to potrpežljivo kakor dolgo
jo le možno bilo, — na priliko tako, kakor se pre¬
naša slabo vreme. Naposled skušala sta, da sta ga
komu druzemu prepustila: „naj se zdaj tudi kdo
drugi malo ubija ž njim!" Toda kaj tacega se je
le redkokedaj primeiilo, tako redko, da je to prava
epoha v njijinem življenji bila, da sta na priliko
rekla: „0, kar se je to zgodilo, je uže dolgo, tedaj
jo še Aldoška, tisti malopridnež, pri nas bd“; ali pa
»To je bilo takrat, ko so nam praotčevo kapo z
lisičjim repom ukrali". — Starca imela sta sama
takšne kape. Inače pa pri Subočevljevik nij bilo no¬
benih starinskih osobitostij: nobeden nij bil baš reli-
tjijozen; Fomuška živel je po Voltairejevih nazorih;
Fimuška se je pak bala kacega duhovnika srečati;
bilo jej je to po lastnem izkustvu za njo slabo

202

znamenje. „Da pride pop k meni, se mi smetana
koj skisa!“ rekla je ona. V teikev sta se le redko-
kedaj peljala, a postila sta se na rimsko katoliški
običaj, to je, jela sta le jajca, surovo maslo in pil*
mleko.

Meščani so to znali in se nad tem spodtikali,
toda njijina dobrotljivost bila je tako znana, da se
jim je tudi to odpustilo. Ako se je tudi vsakdo h
Subočevljevih norčeval in se jim smijal, smatrajoč
ja na pol bedastima, vender ja je vsakdo čislal kot
poštena dva stara človeka.

Da, čislani so bili, — ali obiskal ja nij nihče.
Toda to nij naša starca ni najmenj žalostilo; kadar
sta bila sama vkupej, se nijsta nikedar dolgočasila,
bila sta zategadelj neločljiva in si nijsta nobenega
društva želela. Nobeden od njih še nij bil bolan;
ako se pak jeden nij čisto dobro počutil, to sta
oba pila lipov čaj, oba si z gorkim oljem hrbet na¬
mazala, oba si podplate nakapala z vročim lojem
in za malo časa prešlo je vse. Vsak dan prešel jima
je jednako. Vstala sta pozno in izpila v jutro vrlo
malo čašico čokolade, veleč, da je čaj stopram ka¬
sneje v modo prišel. Potem vsedla sta se jeden

203

druzemu nasproti, ter se zabavljala; čudno da sta
Se zmerom našla kakšen predmet, o katerem sta se
menila. Ali sta kaj iz „Prijetnega zabavljalca" ali
,,Svetnega zrkula" čitala ter si staro v rudeče usnje
z zlatim obrezkom vezano knjigo ogledovala. Opomnja
»a prvej strani kazala je, da je ta knjiga nekoč bila
lastnina madame Barbe de Kabjdine. Kako in kdaj
je ta knjiga v to hišo prišla niti sama nijsta vedela.
V njej je bilo nekoliko francoskih pesnij ter velika
večina ruskih pesnij in prozajičuih sestavkov. Kakšni
so ti bili, razvidno je iz sledečega »kratkega pre¬
mišljevanja o Ciceronu“:

»Kakšnega dušnega razpoloženja je Cicero bil,
zavzemši mesto kvestorja, se vidi iz tega le: Po-
trdivši bogovom čistost svojih telesnih čuvstev v
Vseh službah, s katerimi je bil dozdaj počasten, videlo
R e mu je, da ga najsvetejše spone vežo te dolžnosti
dostojno izpolniti in vsled te nakane se on, Ciceron,
samo nij pečal z nedopuščenimi čuvstvi, nego se
je sploh vsake zabave umikal, akopn*m so te po-
vsem in neogibno potrebne. 11  — Pod tem bilo je
dostavljeno „Spisal v Sibiriji, gladen in v mrazu."

204

Boljša nego ta bedarija bila je pesen z na¬
slovom „Tirsis“, v katerej so bili mej druzimi tudi
sledeči granesi:

Pokoj vselennoj upravljaiet,

Bosa s prijatnostju blistit,

Prirodu r.ežit, prohiaždajet,

Jej novu žiznj soboj dai it!

O dih Tirsis s dušoj unyloj
Stradajet, mučitsja, grustit,

Kog da s njim net etnetymiloj —

Jego ničto ne veselit

-»— in „eximproviso“ kapitana, vozečega se čez S.
lej;a 1790., v šesti dan meseca majnika:

Nikogda ja nezabudii!

Tebja, ljubeznoje selo!

I večno pomnit budu!

Prijatno vremia kak teklo!

Ko Joroje imeli ja čest’!

U vladelicy tvojej!

Pjat’ luščih v žiznji dnej
V počtenejšem krugu provest’!

SrOdi množestva dam i devic
I pročih anteresnih lic!


205

Na zadnjej strani knjižice bili so namestil gra-
nesov — napisani recepti za želodec, krč — in celo
za gliste.

Subočevljevi obedovali so točno ob dvanajstih
in jeli vedno jedi kot v časih preteklih: sirnik, na¬
soljeno ribo, kuretino z žafranom, kislo mleko, mli¬
nec s strdjo itd. Po obedu sta počivala — urico, a
ne dalje; prebudivši se, sela sta zopet jeden na¬
sproti drugemu in pila malinovo yodo, časih tudi ne¬
kakšno kipečo pijačo, ki sta jo zvala „srakoum“.
A ta pijača je zmerom skoro vsa ušla iz steklenice,
gospodi v veliko radost, a Kalijopiču v veliko jezo:
moral je vselej povsodi brisati — iu dolgo je mr¬
mral na gospodinjo in kuharja, ki sta si po njego¬
vem mnenji to pijačo izmislila ... „A kakšna je
v njej zabava? stvar le nebeljem škodi! — hotel
je reči mebeljem! — Potem čitali sta polovim za¬
konski ali se smijali pritlikovki Pufki, ali peli stare
romance s povsem jednakim, visoKim, slabim tre¬
sočim in osobito po spanji nekoliko hripavim ali
vender ne neprijetnim glasom. Ali so igrali na karte,
a  dakako le stare igre: „la mouche“, „boston“,
»sans-prendre u . Potem prinesli so samovar. Zvečer

206

pila sta čaj; samo s tem klonila sta se duhu nove
dobe, akopram sta vedno trdiia, da je to samo za¬
bava in da narod od te „kitajske trave® samo peša.
Inače zadržavala sta se graje novih in pohvale sta¬
rih časov: od svojega rojstva živela sta vedno tako,
a nič drugače, da celo bolje, sta rada priznavala,
samo da njih ne sili nikdo drugače živeti nego do
zdaj. Okolo osme ure prinesel je Kalijopic večerjo
— večno okrožko t. j. mrzlo jed iz kvasu in mesa,
a uže ob devetih sprejemale so mehke pirnice v
v svoja objetja okrogla telesa Fomuške in Fimuške
in sladki sen ja je objel. V starej hiši umolknilo
je vse: lučnica je tlela, vonjalo je po melisi, šurec
je črikal — a dobra, smešna, nedolžna zakonska
dvojica je spala.

Pri teh na pol otročjih ljudeh bila je Pakli-
nova sestra in k tem vodil je zdaj svoje znance.

Paklinova sestra bila je razborno in tudi n 0
grdo dekle; a nesrečna grba je bila povod, da se
je vedno žalostila in se vsakej nadi odpovedala, ter
postala nezaupljiva, da, celo hudobna. Njeno im 0
bilo je tudi čudno in nenavadno: Snandulija!

207

Poklin hotel jo je prekrstiti v Zofijo, ali ona
tega nikakor nij pustila, veleč, da se grbasta žen¬
sk drugače še zvati ne sme. Bila je izvrstna igralka
Da klavirji: ,.Zavoljo dolzih svojih prstov,“ in ostrim
glasom je vedno dodala: „grbasti ljudje imajo vsi
dolge prste!"

Gostje zasačili so Fomuško in Fimuško baš v
istem hipu, ko sta se probujevala od poobednega
spanja ter pila svojo malinovo vodo.

»Ustopimo v XVIII. stoletje!" vzkliknil je
Paklin, ko so prestopili prag Subočevljeve hiše.

In res: XVIII. stoletje srečalo je goste koj v
Predsobi, in sicer v podobi malega španskega zidu,
k katerega so bile prilepljene izrezane silhouette
Pudranih dam in kavalirjev. Po vzgledu Lavaterja
Prišle so silhouette okolo osemdesetih let preteklega
stoletja tudi v Rusih zelo v običaj. Nepričakovani
Prihod toli velicega čisla gostov — bilo so vsi
v hupe štirje — spravil je dom, ki se je tako redko
°biskoval, v velik strah. Čulo se je topotanje obu-
i'h in bosih nog, zdaj prikazalo se je nekoliko žen-
fkih lic, katera so se pa zopet brzo poskrila; tu se
1® nekdo priprl, tam zopet nekdo globoko vzdihnil,

208

ondukej nekdo obupno tožil in nekdo trepetno po-
šeptal: da bi vas . . .

Naposled prikazal se je Kalijopič v svojej
kosmatej sukinji in odprši duri v salon, glasno
rekel:

„MilostIjivi gospod, Sila Samsovič z drugo go¬
spodo prosi dovoljenja vstopiti! 1 '

Gospodarja preplašila sta se dosti menj, nego
sluge. Ustop štirih odrastenih mož v sicer dosti
prostorno sobo pa je res nekoliko iznenadil; 0°
Paklin umiril ja je takoj predstavši jima po vrsti z
raznimi opomnjami Neždanova, Solomina in Marke-
lova kot ljudi mirne in ne „kronine“.

Fomuška in Fimuška nijsta mogla videti lj u '
dij „kroninih“, to je, carskih služabnikov — urad¬
nikov.

Snandulija, katero je brat poklical, bila je z 3 '
radi tega moškega obiska mnogo bolj razburjena i»
ceremonijozna nego starca. Ta dva poprosila sta
oba najedenkrat in z istimi besedami goste, naj se¬
dejo in povedo, s čim bi se jim postreči moglo, s
čajem, čokolado ali s kipečo pijačo? Videvši, &
gostje ne žele ničesar, nehala sta jim nuditi in P°'

209

loživši roke jednako na trebuh začela sta govorico.
— Iz začetka tekla je ta nekoliko počasno, ali
se je skoro oživila. Paklin spravil je starčka &
pripovedanjem neke znane anekdote o Gogolji tako
v smeh, da so jima solze po lici tekle. Smijala sta
se tudi povsem jednako: jako tenko, otročje, kon-
eaje se vedno s kašljem in rudečico v potnem
obrazu. Paklin opazil je pri tej priliki, da citati iz
Gogolja na ljudi, jednake Subočevljevim, silno vpli¬
vajo in to nekako vulkanično. Al', ker nij hotel
starčkov samo razveseljevati, zasukal je besedo
tako, da sta bila starčka najedenkrat neobično dobre
volje/ Fomuška pokazal je svojo ljubo, iz lesa izre¬
cno tabačnico, na katerej je bilo nekoč mogoče na¬
pojiti šest in trideset človeških podob v različnih
Položajih; vse te podobe se uže zdavno nijso več
r azlikovati mogle, jedini Fomuška znal jih je še na¬
pajati. — „Vidite,“ je rekel — „vidite, jeden
8leda pri oknu — glejte, kako pomoli svojo glavo . ..“
Toda mesto, na katero je debeli njegov prst z ve-
Pim nohtom kazal, bilo je gladko kot vsa druga
tabačniea. Za tem opozoril je svoje goste na sliko
z  oljnatimi barvami naslikano in baš nad njegovo

14

210

glavo visečo. Kazala je lovca, bežečega na vso moč
na rujavem konji po sneženej ravnini; slika nare¬
jena je bila v profil. Lovec imel je na glavi visoko,
belo iz ovčje kože narejeno kapo zadej s sinjim je¬
zičkom; črkeska suknja iz veljblodove volne bila je
obrobljena s črnim žametom; rokovica, prešita z ru-
dečo svilo, gledala je izza pasa z zlatom okova¬
nega, na katerem je visel kinžal v srebernej nožnici.
V jednej roki držal je lovec, na oko še jako mlad,
rog neobične velikosti, ki so ga lepšale rudeče
dolge franže, v drugej pak imel je uzdo in biči
vse štiri noge konjeve bile so v zraku, a na vsake]
izrazil je slikar podkove in celo žeblje. „Glejte“ —
rekel je Fomuška, kazoč na štiri polukrogle pičice
za konjičem — „glc jte sledove v snegu, — celo te
je označil!" Zakaj se je pa teh sledov samo štifl
videlo, a dalje od konjiča nobeden več, o tem mol¬
čal je Fomuška.

Po kratkem molku dejal je sramežljivo: „znate
... ta lovec sem jaz!"

„Kaj?“ — začudil se je Neždauov. —
ste bili lovec?"

211

— »Bil, a ne dolgo! Nekdaj zvrnil sem se
vznak raz konja in si skoro vrat zlomil. Fimuška
se je tako prestrašila, da mi je lov prepovedala.
Od tedaj sem tudi popustil."

„No, ako si se ti uže tako pobahal," — dela
je najedenkrat Fimuška — »pobaham naj se i jaz.“
— Iz malega »bon heur du jour“ — takonazival se
je star pisar na krivih nožicah z okroglim podjem-
nim pokrivalom, katero se je spuščalo v hrbtišče
pisarjevo — vzela je minijaturno akvarelno sliko z
bronastim, ovalnim okvirom, izražajočo povsem go-
lega, štiriletnega otroka s strelotokom na ramah
to plavim trakom čez prsi, poskušajočega s koncem
svojega prsta ostrost pušice. Otroče bilo je kodrasto,
nekoliko šiljavo in se je držalo na smeh. Fimuška
Pokazala je gostom akvarelno sliko.

— „To sem bila — jaz,“ reče Fimuška.

— „Vi?“

— „Da, jaz, ko sem bila še mlada. K pokoj¬
nemu mojemu očetu zahajal je neki slikar, —
Francoz, a res izvrsten skkar! — Glejte, tako me

en naslikal za god mojega očeta. In kakšen mož
le bil ta Francoz; izvrsten! Kadar je ustopil, drgnil

14 *

212

je nogo iD potem vsem gospem roke poljubil, a pri
odhodu obliznil je svoje prste — jej, jej! — Id
priklanjal se je na desno in levo in nazaj in naprej!
Izvrsten je bil ta Francoz!"

Gostje hvalili so delo, Paklin pak našel je celo
neko sličnost mej Fimuško in njeno sliko.

Tu začel je Fomuška govoriti o sedanjih Fran¬
cozih, ter izrazil svoje mnenje, veleč, da sodi, da so
oni silno zlobni ljudje! — „ Zakaj tako, Fomuška
Lavrenčevič ? — Res, samo pomislite, kakšna imajo
časih imena. — Na priliko? — Na priliko: Nogent-
Saint-Lorrant! — Pravo razbojniško ime!“

Pri tej priliki vprašal je Fomuška: kdo zdaj
na Francoskem caruje? Povedali so mu, da Napo¬
leon, kar ga je vidno iznenadilo in razžalilo.

— „Kako je to možno? . . . tako star mož? . • •
je vprašal, a potem koj umolknil.

Fomuška govoril je le slabo francoski, ter Vol-
taireja čital v prevodu (pod zglavjem v skritej
skrinjici hranil je v rokopisu prevod „Kandida“), 8
vender je časi tudi kako staro francosko frazo v
razgovor uplel. Rekel je na priliko često: »T°’
očka, je fausse parquet, 1 ‘ (v smislu to je „dvojbeno i

213

»neresnično 11 ). Zaradi tega so se mu silno smijali,
dokler mu nij nek učen Francoz povedal, da je to
parlamentaren izraz iz leta 1789.

Ker je govorica baš o Franciji in Francozih
tekla, odločila se je Fimuška o nekaterih stvareh
povprašati. — S prva mislila se je obrniti do Mar¬
celova, ali on jo je uže preveč srdito gledal; —
Solomina vprašala bi rada ... ali videl se jej je
prost in mislila si je, da on gotovo ne zna fran¬
coskega ; obrnila se je torej do Neždanova.

— „ Očka ... jaz bi rada nekaj od vas izve¬
dela . . '. ali oprostite . . . moj sorodnik Sila Sam-
sovič se vedno iz mene in moje nevednosti norca
dela. “

— „Kaj bi pa radi vedeli?"

— »Je li res, da, če hoče kdo v francoskem
dijalektu staviti vprašanje: »Kaj je to?“ ima reči
»Keše, kese, kese la?“ (Qu’ est-ce que c’ est que
cela?)

— „Tako je res.“

— »More se pa tudi reči: Kese, kese la?“ (Qu’
est-ce que c’ est la?)

— »Da, tudi tako."

214

— „In prosto: Ke se la? (Qu’ est-ce la?)

— „Da, tako je tudi prav! 14

— s In vse to znači jedno ter isto?"

— „Da!“

Fimuška se je zamislila in razprostrla roki.

„No, Siluška," — rekla je naposled — „ja z
sem kriva, a ti si pravo govoril ... Ne, ali ti Fran¬
cozi ... Da bi jih . . .“

Paklin začel je starčka prositi, da bi zapela
kakšno romanco. Posmijala sta se oba in se začu¬
dila, kako mu je to na pamet prišlo; a vender sta
se soglasila, toda le pod pogojem, da ja Snandulij®
na „klavecinu“ spremlja. V jednem kotu soba za¬
pazili so gostje stopram zdaj jako majhen klavir!
Snandulija se je tja vsela in udarila nekoliko akor¬
dov . . . Takšnih, kakor iz brezzobnih čeljustij pri'
hajajočih, kislih in ovenelih glasov Neždanov še nik'
dar v svojem žitji slišal nij; starčka pa začela sta
takoj:

Na tol’ čtobi pečali —
začel je Fomuška —

V ljubvi nam nahodit’,

Nam bogi serce dali,

215

Sposobnoje ljubit’?

Odno liš čuvstvo strasti —
odpela je Fimuška —

Bez bed, bez zloj napasti
Na svete jest’ li gde?

Nigde, nigde, nigde —
odpel je zopet Fomuška —

Nigde, nigde, nigdd —
ponavljala je Fimuška —

S njim guresti žestoki
Vezde, vezde, vezde —
pela sta oba v duetu —

Vezde, vezde, vezde —
potegn’1 je Fomuška sam.

„ Bravo!" — vzkliknil je Paklia; „to je prvi
kuplet; a drugi?"

„Dobro," odgovoril je Fomuška; „t>da Snan-
^ulija Samsonova, kje je „triler“ ? Po mojem verzu
treba je „ trilerja."

„Ako izvolite" — odgovorila je Snandulija —
u^uli bodete triler."

Fomuška je začel:

216

Ljubil li kto v vselennoj
I muk ne ispytal?

Kakoj, kakoj obljublennoj
Ne plakal, ne vzdyhal?

A tedaj Fimuška:

Tak serdce strannc v gorje
Kak lodka gibuel v morje . . .

Na čto — ž ono dano?

Na zlo, na zlo, na zlo!

vzkliknil je Fomuška — in počakal, da bi Snandu-
lija storila triler.

Snandulija ga je storila.

A zdaj oba starca vkupe:

Vozmite, bogi, serdce.

Nazad, nazad, nazad!

Nazad, nazad, nazad!

In vse završilo se je zopet s trilerjem.

„Bravo! bravo!“ — kričali so vsi povprek in
celo z rokami ploskali. —

^Bog zna,“ — mislil je Neždanov, ko so P 1 ' 6 '
stali ploskati — „znatali, da igrata ulogo bedakov?
— Morebiti da, morebiti ne: — In ako to Čutita;
morda si mislita: „Kaj zato? S tem ne škodujeva

217

nikomur, obratno celo druge razveseljujeva" — in
prav delata, povsem prav!"

Pod vplivom jednacih mislij jel jima je ljubez¬
nivosti govoriti, na katere sta odgovarjala s tem,
da sta se malo naklonila, ne zapustivši svojih stolov
ne za jeden hip . . .

V tem trenutku prikazala se je iz sosedne
sobe, najbrž spalnice ali devičnice, kjer se je uže
dolgo šum in ropot slišal, pritlikovka Pufka, katero
je spremljala pestunja VaziJjevna. Pufka začela je
kričati in se pačiti — a pestunja jo je zdaj tolažila,
zdaj dražila.

Markelov, ki uže davno svoje srditosti nij več
prikrivati mogel — Solomin se je samo nekoliko
bolj široko smijal — Markelov obrnil se je zdaj do
Fomuške.

„Od vas nijsem pričakoval" — začel je po
nezkem svojem običaji — „da se vi kot izobražen
človek — čul sem, da čitate Voltaireja — morete
zabavati s tem, kar je usmiljenja vredno, s — po-

kvečenci.“ Tu spomnil se je sestre Paklinove

' n  srdito usta stisnil; — Fomuško oblila je pa ru-
dečica. Popravil si je kapico in rekel: „Da . . . .

218

da ... . veste, ne jaz ... . ona sama . . . .“ In zato
je Pufka prav nateknila se na Markelova.

»Zakaj ti je prišlo na pamet, “ — zavpila je
jedva umevno — »žaliti našo gospodo? Mene ubo-
žico vzeli so k sebi, me preskrbeli, me rede in
poje. Je li tvoja nevoščljivost tolika, da se ti celo
tujega kruha škoda zdi? Odkod se je ta črnouma-
zanec priklatil ? Brke ima, kakor kakšen šurec .. •“
Pufka pokazala je s tolstim svojim prstom, kakšne
so njegove ruše. — Vaziljevna nasmijala se je na
vsa brezzobna svoja usta — da se je v soseduej
sobi cula jeka!

„Jaz,“ obrnil se je Markelov do Fomuške, »jaz
nijsem vaš sodec — in lepo je res skrbeti za ubožce
in pokvečence. Toda dovolite mi tudi reči, da: ži¬
veti v obilosti, da pečena piščanca v grlo lete, ni¬
komur žitja ne greniti in ne brigati se za svojega
bližnjega ni najmenj ... to še ne kaže plemenitost
človekovo; vsaj jaz takšnej dobroti ne pripisujem
nobene vrednosti."

Pufka začela je najedenkrat strašno vpiti; ako-
pram nij ni besedice razumela; toda črno-umazanec
se je prepiral....  Kolika drzovitost!

219

Tudi Vaziijevna zagodla je nekaj. Fomuška
položil je roke na prsi in obrni vši se do svoje
žene rekel zadušljivo:

„Fimuška, golobica moja, si-li cula, kaj je
gospod gost govoril? Mi dva sva grešnika, zločinca,
farizejca ....  pečene race nama v grlo lete, oj, oj,
oj! ... . Na ulico naju silijo, iz hiše, in vsacemu
metlo v roko, da si svoj kruh zasluži — o, ho —
ho!“ —

Pufka, slušaje tako silno tužne besede, zavri-
žčala je še huje, Fimuška pak zatisnila je oči, si
usta grizla in za jok uže dovolj sape nabrala ....

Bog si zna, kako da hi se vse to završilo bilo,
^ se nij Paklin umešal v pravem hipu.

„Kaj pa je to! za Boga, 8  — začel je on, ma¬
haje z rokama okolo sebe in smeje se na vse grlo
— „ali vas nij sram? Gospod Markelov hotel se je
le malo pošaliti, ker je pa njegovo lice jako ozbiljno,

Pokazal se vam je nekoliko prestrog.in vi

v erovali ste mu vse? Bodite razborni! — Evfemija
Pavlovna, dušica, nam je oditi — znate kaj? za
slovo vrzite nam karte ....  vi to izvrstno umejete.

Sestra, daj karte. 8

220

r Karte dejala je ona. „. . . . teh sem

se uže odvadila; uže davno jih nijsera imela v

rokah.“ A sama segla je hitro Snanduliji v

roke, s katerimi je držala kup strašno zamazanih)
starih neobičnih kart.

„Vsem,“ — rekel je Paklin — a sam pri sebi

je mislil: „Kako živahna je ta starka. čisto

veselje.”

„Vsem, babica, vsem,” dejal je zopet glasno.
»Povejte nam našo usodo, naš značaj, našo bodoč¬
nost ....  vse povejte!”

Fimuška začela je karte uže razlagati, ko na-
jedenkrat vse zbere in jih vrže pod mizo.

„Nj treba iz kart ukrepati,” — je rekla;
Jaz tudi tako lahko vsakemu od vas značaj povem.

-— Glejte tega — (pokazala je Solomina) — to j 0
človek hladne krvi in nespremenljiv; — ta-le (p°'
kazala je Markelova) — je goreč človek, pog u '
ben ....  (Pufka pokazala mu je jezik); tebi (p°'
gledala je Paklina) — nij treba govoriti: ti sam
veš: vrtalka! — A ta ... .“ pokazala Neždanovai®
umolknila ....

221

»Kakšen sem jaz?" — vprašal je on rado-
vedno; — ,, povej te mi, kakšen človek sem; bodite'
tako dobri ! 11

»Kakšen človek si.“ povzela je Fimu-

ška.»veš kaj, ti si — revež!'

Neždanov se je preplašil.

»Revež, kako to?"

„Tako! Ti se mi smiliš!"

»A zakaj ?“

»Zakaj! Moje oči so takšne. — Ti misliš, da
sem jaz brezumna? — Ne, morebiti sem prebrisa-
n ejša od tebe. — Ti imaš rudeče lase. — Ti se mi

smiliš."

Vsi so utihnili.ter jeden druzega gle-

dali....

»No, prijatelji" — brenknil je prvi Paklin. —
nZasedeli smo pri vas — in vi ste se nas morda
uže naveličali ....  Tem gospodom se mudi ....  a
tudi jaz moram z njimi. — Srečni in lepa vam hvala!“

»Srečni, srečni, če vas še kdaj usoda v naše
kraje dovede, ne pozabite nas" — rekla sta oba
jednoghsno .....  A Fomuška še pristavi:

»Mnogo, mnogo, mnogo let, mnogo."

222

,.Mnogo, mnogo,“ dodal je povsem nepriča¬
kovano Kalijopič, odpirajoč mladim ljudem sobine
duri ....

Najedenkrat bili so vsi štirje pred trebusnato
hišo na ulicah; z okna cul se je pa cvileči glas
Pufkin:

„Duraki! ....  duraki! ....  duraki! . . . .“

XX.

„Do zdaj bili smo v osemnajstem stoletji/
začel je Paklin, „a zdaj pojdimo v dvajseto. Goto'
škin je takšen naprednjak da ne spada več v de¬
vetnajsto stoletje. “

„Ga-li poznaš/* vprašal je Neždanov.

„Tega pozna ves svet,“ odgovoril je Paklin
ter dodal: ,,Jaz sem rekel: mi gremo k njem«!
kajti kauim z vami tja iti.“

„Kako bi to možno bilo, ako ga ne poznaš?"

„Nič zato! ste-li vi prej z mojima ptičkama
znani bili? 1 *

„Ti si nas predstavil.“

„No, predstavite zdaj vi mene. Skrivnostij ne
morete pred menoj nobenih imeti, a Goluškin s 0

223

dela gostoljubnim. Videl, bodeš da se bode veselil
videvši nov obraz; tu v S. se inače baš mnogo ce¬
remonij ne dela.“

„Da,“ mrmral je Markelov, „to je gotovo
istina.“

Paklin odkimal je z glavo.

„A,“ dejal je hladno, „ta opomnja bila je
ffleni namenjena . . . Naj bode, to ocitovanje sem
zaslužil. Toda, novi moj gospod znanec, jaz vam
svetujem, da se za zdaj rešite tistih črnih mislij, ki
vam jih vaš temperament vzbuja! Osobito pak . . .“

„A jaz,“ segel mu je srdito Markelov v be¬
sedo, ,,jaz vam, gospod novi znanec, povem ... vas
svarim ... da nikdar v svojem življenji nijsem ma¬
ral za šale — najmenj pak denes! — In od kod
vam je moj temperament poznan?" — Besedo „tem¬
perament 11  naglasil je močno. — „Znana sva si še
Jako malo, ker sva se denes prvikrat sešla.“

„Prosim vas, umirite se, počakajte malo, ne
Prisezajte, saj vam tudi tako verujem,“ odgovoril ja
Paklin in obrnivši se k Solominu, dodal: „Vi, ka¬
terega je celo ostroumna Fimuška hladnokrvnim člo-
v ekom zvala, in res nekaj pomirljivega je v vas, —

224

vi recite, sem li mislil, komu kaj neugodnega sto¬
riti, ali se o nepravem času šaliti? — Prosil sem
samo dovoljenja z vami k Goluškinu iti, v ostalem
sem povsem nedolžno stvorenje. Saj vender ne bo¬
dete mene dolžili, da sem jaz kriv, da je gospoda
Markelova obraz rumea.“

Solomin vzdigoval je zdaj to, zdaj drugo ramo;
— bil je to njegov običaj, kadar nij hotel koj od¬
govoriti.

„Brez dvojbe," povzel je naposled, „gospod
Paklin, ne morete niti nečete koga razžaliti; zakaj
bi ne šli k gospodu Goluškinu, ne uvidim. Tam se
bodemo, kakor slutim, zabavali, kot pri vaših sorod'
nikih -- in menda z isto koristjo. “

Paklin pretil mu je s prstom.

„Vidim, da ste tudi vi mali zlobin. Toda, vi
greste tudi k Goluškinu ?“

„Se ve da grem. Denašnji dan je zame itak
izgubljen . 11

„Torej: en avant, marchons! V dvajseto sto'
letje! Neždanov, naprednjak, ti nas vodi!"

„Dobro, dobro, le ne ponavljaj starih svojih
šal toliko kratov, inače ti jih zmanjka. “

225

„Ne skrbi zato, za vas jih še zmerom dosti,
vem,“ odgovoril je veselo Paklin in ne „ skakaj e “
nego šepaje naprej hitel.

n To je jako zabavljiv gospod," dejal je Solo-
rain, ki se je z Neždanovom pod pazduho drže za
Paklinom stopal; „ako nas vse, kar Bog ne daj, v
Sibirijo pošljejo, imeli bodemo vsaj koga, da nas
bode zabavljal."

Markelov šel je molče za drugimi. V hiši tr¬
govca Goluškina pripravljen je bil izvrsten obed
din er s „chicom“, kakor je on sam rekel.

Zadnja jed bila je draga juha iz sterletribe,
jako mastna in — strašno slaba. Ker se je Golu¬
škin smatral človekom, stoječim na vrhunci evrop¬
skega naobraženja, je naravno, da je bilo še mnogo
»Patejev" in „fricassejev“ na mizi, za katere se pa
n ihče zmenil nij. Goluškin, akopram staroverec, vzel
s > je bil kuharja iz kluba, od koder so ga radi iz-
Venredne nesnažnosti spodili. Glavno bilo je pri ce-
obedu — šampanjec!

Sprejel je Goluškin svoje mlade goste z njemu
n avadnimi modami in glasnim smehom, ter je bil,
kakor je Paklin prorokoval, jako vesel tega pri

226

sebi vzprejeti: „Gotovo jeden naših ?“ vprašal je kaj
in ne čakajoč odgovora sam rekel: „To se samo ob
sebi umeje!" Na to pripovedoval je, da pride bas
od čudnega človeka, od gubernatorja, ki ga prosi,
naj bi vrag ve kakšen zavod podpiral.

Težko bilo je razumeti, s čim je bolj zadovo¬
ljen, ali s tem, da ga je gubernator sam sprejel,
ali s tem, da ga more v navzočnosti mladih zastop¬
nikov napredka po volji izpsovati. Nato seznanil je
goste svoje z obljubljenim proselitom, ki nij bil
nihče drugi, nego oni nacifrani, jetični človek z
butico vrču podobno, nego komi, ki je bil v jutru
v sobo prišel ter Goluškinu nekaj na uho povedal
in katerega je ta zval Vasja ali celo Vaška.*) „O n
sicer nij zgovoren", zagotavljal je Goluškin ter z
vsemi petimi prsti nanj kazal, „ali za našo stvar
ves navdušen." Vasja naklonil se je nekatere krati,
zarudel do las, mežikal, z zobni zaškripal in svoj
obraz tako čudno nategnil, da nij bilo možno uga¬
niti, jeli zabit glupec — ali obratno — prebrisan
in premeten lopov.

„Zdaj pak k obedu, gospoda moja," vikal J e
Goluškin. —  Seli so za mizo, a prej si še z ob*
*) Deminutiv od Viljem. M. M.

227

čnim prigrizkom, obstoječim iz slanikov, sardin, ka-
vijarjev in raznovrstnim žganjem tek vzbujajočo pod¬
stavo naredili. Koj po sterietnej juhi ukazal je Go-
luškin šampanjca donesti. Vino teklo je iz steklenic,
ko zmrzli kosci slanine. „Živelo naše podjetje,” na¬
zdravil je Goluškin ter z očmi svoje goste na na¬
vzočnost sluge opozoril, ko da bi jim hotel reči,
da morajo zavoljo teh jako pazljivi biti. Proselit
Vasja igral je i nadalje svojo molčečo ulogo, a
svojo čašo praznil je kot kakšen obupanec, akopram
je le na oglu svojega stola sedel ter se silno po¬
nižno držal, kar nij bilo v soglasji s principi, katerih
sta on in njegov gospodar svojimi imenovala. Ostati
zabavali so se mej seboj, navadno govoril je pa le
gospodar in — Paklin; osobito poslednji. Neždanov
bil je na dnu srca nezadovoljen, Markelov srdit kot
z merom, Solomin je pa le opaževal.

Paklin bil je jako vesel in drzoviti govori
njegovi dopadali so Goluškinu neizrečeno; temu pa
n 'j na pamet prišlo, da oni isti „šepec“ svojemu
sosedu Neždanovu sem ter tja kakšno mastno o Go-
inškinu pove. Ta smatral je Paklina za precej za¬
bitega mladiča, s katerim nij treba nobenih cere-

228

monij delati in zavoljo tega se mu je tudi jako
dopadel. Da je Paklin poleg njega sedel, gotovo bi
ga bil uže nekatere krati v rebra sunil ali ga po
ramah udaril. Toda ločil ja je »črni oblak“, Mar¬
ketov in Solomin, in zato mu je z glavo prikimal ter
se od smeha za trebuh držal in svojo plavkasto
dlasno pri vsakej besedi pokazal; verjel je Paklinu,
da je vse silno smešno. Paklin opazil je kmalu, kaj
Goluškin prav za prav hoče in začel je vse in vsa-
cega obirati: konservativce in liberalce, uradnike in
odvetnike, administratorje in vlasteline, deželne in
okrajne zbore, Moskvo in Petrograd!

„Da, da, da,“ pritrjeval mu je Goluškin; „tako
je, uprav tako! — Tudi naš župan je velik osel!
Glupec, da ga nij večjega! Naj mu o tem ali onem

govorim.on ničesar ne umeje; baš kot nas

gubernator!"

»Vaš gubernator je torej neumen?" vprašal j®
Paklin.

„Saj sem vam rekel: osel je!“

„Nijste li opazili, kako govori hripavo ali nos-
ljaje?"

229

a Kako mi je to razumeti?" vprašal je Goluškin
začuden.

„E, ne veste li, da govore mej nami na Ruskem
visoki državni uradniki s hripavim glasom, a vojaški
nosljaje — in le največi dostojanstveniki hripavo —
noslja je!“

Goluškin je skoro od smeha počil; solze ulile
so se mu po debelem obrazu.

„Da, da,“ dejal je, . on . . . . noslja . . .
noslja! On je voiak!"

„0 ti tepec!" misli! je Paklin sam pri sebi.

»Česar koli se dotaknete, vse je na Ruskem
gnilo !* kričal je Goluškin nekoliko trenutkov kesneje.
»Vse, vse je gnilo!"

„Velečislani kapitan Andrejič," dejal je Paklin
Pomenljivo a Neždanovu priščebetal: „Kaj ta neki
2  debelimi svojimi pestmi okolo sebe maha, so mu
k rokavi preozki?" — „Velečislani gospod kapitan
Andrejič, verujte mi, samo polovične uredbe tu nič
ue hasnejo!"

„Kakšne polovične naredbe?" zavpil je Go¬
luškin ter svoj režeči se obraz v srditega izpremenil,

230

»tu je samo jedno sredstvo: s korenom vred ss
mora vse zlo izruvati! — Pij, pasji sin, Vaška!“

»Saj pijem, kapitan Andrejič, 11  odgovoril je
Vaška, ter si izlil v grlo kozarec vina. Goluškin storil
je isto tako.

»Kako, da še nij počil ?“ priščebetal je Paklin
svojemu sosedu Neždanovu.

»Navadil se je!“ odgovoril je ta. Toda komi
nij jedini pil, tudi vsi drugi gostje postajali so po¬
časi veseli; celo Markelov in Solomin umešala sta
se v razgovor.

Neždanov je prvi začel iz začetka z nekakšnim
prezirom, baš ko da se sam na se jezi, kako more
tako malo značajen biti, ter se v prazen razgovor
upustiti, — zdaj je čas, da utihne vedno besedi¬
čenje, da se začne ozbiljno „ delovanj e “! —Omenil
je celo najdene zemlje!! — a v onem istem tre¬
nutku zahteval je, ne vedoč, kako si sam prereka,
da se mu naj oni realni elementi pokažo, na katere
bi se mogli upreti, kajti on jih ne vidi. — »V
društvu se nam nihče pridružiti neče, a prosti na¬
rod ne umeva . . . kaj je možno doseči, ubijajmo
se, kolikor nam drago!“ —Nihče mu nij na to od-

231

govoril, — ne morda, ker nihče nič reči nij vedel,

— ne, nego zato, ker je uže vsak svojo razlagal.
Marketov renčal je ko star boben, srditim glasom,
svojeglavno in jednostransko — »ko človek, ki zelje
reže 1 ', rekel je Paklin — a precej zmedeno, lotil se
je celo topničarstva in pogreškov, kijih je on našel.

— Celo adjutanti in Nemci prišli so na vrsto. So-
lomin sam je rekel, da razlikuje dvoje čakanje: ča¬
kanje brez dela in — z delom.

„Mi nikogar ne trebamo, ki hoče le polabkem
naprej/ 1  krulil je Markelov.

»Polabkem so zdaj naši voditelji zgorej de¬
bli./ 1  rekel je Solomin, „začnimo mi zdolej istotako;
ttorda z boljšim uspehom."

»Čemu tega vraga!" začel je Goluškin hitro;
" »na jedenkrat moramo vse imeti, vse na je-
denkrat!"

„To je, vi bi radi skozi okno skočili?"
»Dakako!" vpil je Goluškin, »kar skozi okno!"
~~ »In moj Vaška skoči za menoj! — Ako mu
kkažem, skoči koj! Je-li Vaška?"

Vaška izlil je, kar je še vina v kozarci imel, v
Mo in rekel:

232

„ Kamor greste vi, kapitan Andrejič, tja grem
tudi jaz. — Sme-li revež, ko sem jaz dolgo go¬
voriti?*

„Mislim, da ne sme! Jaz bi vas kmalu naučil!"
tulil je Goluškin.

Kmalu potem bili so naši znanci v stadiji, ki
ga jezik pijancev zove babilonsko zmešnjavo —
brezkončno vpitje in razsajanje. Kakor prve snežinke
hitro padajo, tako so se tudi cule in vrstile razno¬
vrstne besede: progres, vlada, književnost, žensko
pitanje, cerkveno pitanje, pitanje o reformi sodnij
in davka, klasicizem, realizem, komunizem, nihili¬
zem, klerikalec, liberalec, administracija, organiza¬
cija, asocijacija u — da celo kristalizacija! Golu¬
škin bil je silno navdušen ....  ,,Vidite li, kdo sem
jaz? Umaknite se, inače vas povozim — Goluškin
je tu!“ tako po priliki mislil je zdaj. Njegov komi
Vaška pak je bil tako pijan, da je sopihal ko konj
ter z nosom na krožniku začel govoriti — potem
skočil je najedenkrat raz svojega sedeža in zavpil
„Kaj hudiča je . . - progimnazij ?!“

Zdaj vzdignil se je Goluškin in tulil s celimi
debelim in krvavorudečim obrazom, raz katerega s 6

233

je moglo videti surovo tiransko samoljubje in tajna
bojazen: „Jaz žrtvujem še „tisoč“! Vaška izplačaj
jih!“ — na to odgovoril je Vaška: „Da, tisoč ore¬
hov!" — Paklin pak skočil je bled ko smrt in ves
poten raz svojega stola, obe roki nad glavo vzdignil
in težko govoril: „Jaz žrtvujem! ... Ta le pravi:
jaz žrtvujem! — O! v kako porabo ... si prišla
ti . . . sveta . . . beseda! . . . Nihče nijma toli
moči in volje izpolniti vse dolžnosti, kar jih ti na¬
ložiš: nihče — vsaj nas tu navzočnih — a ta sam
v se zaljubljeni človek, ta bedasti bogataš z veli-
him svojim trebuhom vrže nekoliko denarjev na
mizo ter pravi: „Jaz žrtvujem!" A zato hoče da
s mo mu hvaležni, ter se nadeje lavorjevega venca
— ta — lopov!!"

Goluškin morda nij slišal, kaj je Paklin govo¬
ril, ali ga nij razumel ali pak mislil, da je to šala,
kajti ponavljal je šejedenkrat: „Da, tisoč rubljev!
Kar kapitan Goluškin obljubi — to izpolniti si
smatra v sveto dolžnost." — Segel je v žep in za-
v Pil: „Evo denarje! Mislite na kapitana!“ —Vedno,
kadar je bil navdušen, govoril je o samem sebi v
tretjej osobi. Markelov zbral je molče raz polite

234

mize bankovce in jih utaknil. — Ker nij bilo uz-
roka se še delj tu muditi, torej so vsi vstali, svoje
kape vzeli in odšli.

Prišedši v prosti zrak začelo se je vsem v
glavi vrteti — osobšto Paklinu.

„No? Kam pa zdaj?" vprašal je z velikim
dušnim naporom.

»Kam vi pojdete, ne vem," odgovori Solomin,
a jaz grem domov."

„V tvornico ?“

»Da, v tvornico."

„Zdaj, po noči in peš?"

»Zakaj ne? Tu nij ni volkov ni razbojnikov
— šetnja v noči pa je zdrava."

„Tvornica je štiri vrst od tu?"

„Da jin je pet — kaj zato? — Na svidenje
gospoda moja."

Solomin zapel si je suknjo, si kapo do nosa
potlačil ter z gorečo smodko v ustih pot pod noge
ubral.

»In kam greš ti?" obrnil se je Paklin do Než'
danova.

235

„Jaz ? k njemu" — pri teh besedah pokazal
je na Markelova, ki je bil roki na prsih prekrižal in
molče čakal odhoda Paklinovega. „Nas čakajo konji."

„To je lepo ... a meni ne preostane nič
druzega, nego se vrniti v svojo „zelenico“ k Fimuški
■n Fomuški. — Veš, kaj ti bodem še povedal ? Tam
je vse bedasto — in tukaj tudi. Samo da bedarija
lz  osemnajstega stoletja ruskemu čuvstvu bolj prija,
nego ta iz devetnajstega. — Prosim gospoda, ne
Cmerite mi mojih besedij — jaz sem pijan. —
Toda ....  še nekaj: boljše žene nego je moja
sestra Snandulija nij na celem svetu in vendar je
grbasta ter se zove Snandulija. Tako je na
svetu! A ime je baš izbrano zanjo; kajti veste li,
N je bila sveta Snandulija? — Krepostna žena, ki
) e  v ječe hodila, zaprtim rane celila in bolnikom
Gregla. Toda, zdravstvujte! —zdravstvuj Neždanov
" obžalovanja vredni človek! — Tudi ti častnik
brrrr!“

Napotil se je proti „zelenici“. Markelov in
^aždanov šla sta v gostilno, v katerej sta imela
* ar antas in konje, ki sta jih upreči ukazala, ter se
pol ure pozneje po velikej cesti odpeljala.

237

»Jaz ne govorim o Goluškinu. Ta je vsaj nekaj
denarja dal; — naš pohod pri njem imel je vsaj
jedno basen."

»Obžalujete li, da nas je Paklin k svojima . . . .
kako je uže rekel ....  k svojima ptičkama peljal?"

»Obžalovati tu nič nij. ali tudi nič,.

česar bi se veselili. Jaz ne pripadam onim ljudem,
katere takšne burke vesele. O tej nesreči nijsem
govoril."

»Nego?"

Markelov nij nič odgovoril ter se v svojem
kotu bolj v plašč zavijati začel; Neždanov nij od
njegovega obraza nič videl, nego črne dolge brke
toda uže od jutra znal je Neždanov, da z Marke-
lovom nij več v onih razmerah kot prej in da se
ta nanj nekaj jezi, ali te jeze izrazili ne če.

»Čujte, Sergej Mihajlovič," začel je Neždanov^
»ste li res tako zavzeti za onega Kisljakova, kate-
f ega pisma ste mi denes za čitanje posodili? Cela
stvar je . . . oprostite izraz . . . neumno besedičenje!"

Markelov odgovoril je strastno in srdito.

»Prvič," je dejal, „vam moram reči, da nijsem
teh mislij glede Kisljakovih listov; meni se vidi, da

238

so jako važni in ... . ker so vestno pisani! Drugič
pak dela Kisljakov ozbiljno in — kar je glavno:
veruje da je možna revo—lu—cija! Še nekaj Aleksej
Dimitrič: meni se vidi, davi,  vi  nijste več za našo
stvar tako zavzeti kot prej, da ste vi vso vero iz¬
gubili!®

„Iz česa to ukrepate?" vprašal je Neždanov.

„Iz česa? — Iz vseh vaših besed, iz vašega
obnašanja!! — Kdo je pa denes pri GoJuškinu de¬
jal, da ne vidi elementov, na katere bi se mogli
upirati? — Vi! — Kdo je zahteval, da se mu ti
pokažo? — Vi! — In ko je vaš prijatelj, puhlo¬
glavi zabavljač, gospod Paklin oči k nebu povzdignil
ter dejal, da nihče izmej nas nijma toli moči, da
bi kaj žrtvoval, kdo mu je pritrdil in z glavo pri'
kimal? — Nijste li vi to bili? — Mislite in govo¬
rite o sebi, kar koli vas je volja . . . toda jaz po¬
znam ljudi, ki so vse, kar življenje sladi, odbac-
nili . . . celo najlepše čuvstvo, ljubezen, — samo,
da bi najsvetejšemu svojemu svedočenju služiti mogh,
samo pa bi se temu ne izneverili! — Dakako vaffl
nij denes zato bilo!®

„Denes? Zakaj baš denes ne?“

240

Tarantas pripognil se je bil sumljivo na jedno
stran. Markelov vzel je vajeti, ki mu jih je bil
koCijaž izročil, a vender nadaljeval in sicer glasno
ko prej:

„Jaz vam ničesa ne očitam, Aleksej Dimitrič!
Vi uporabili ste svojo srečo . . . Prav ste storili.
Jaz se le čudim, kako hitro se je vase navdušenje
za obči blagor ohladilo. Dakako, zdaj vam je glava
druzih stvarij polna. Kar se mene tiče, mi je samo
reči: Kaj pač je človek, ki naprej povedati ve, kaj
prav za prav ženski dopade — ali, ki zna to doseči
kar si želi . .

„Jaz vas razumem/ rekel je Neždanov, / aZ '
urnem vašo bol, ter tudi znam, kdo je prisluškaval
ter vam potem poročat hitel . .

„Nobene zasluge ne gredo pri ženskih v P°'
štev/ nadaljeval je Mirkelovj in se delal, ko d*
Neždanova ne čuje ter nalašč vsako besedo poudar'
jal in zatezal: „niti ca osobite dušne in fizične last'
nosti se tu ozir ne jemlje . . . Čemu? . . .
to stori prokleta sreča ... ki jo imajo . . • ° e '
zakonski otroci ... vsi pankerti povprek! . .

241

Slednji stavek izgovoril je Markelov hitro in
na pah — potem pak umolknil, ko da je strela vanj
treščila.

Neždanov čutil je, da je ko smrt obledel . . .
Silno, silno težko mu je bilo, da nij priskočil in
Markelova za grlo zgrabil ter ga na mestu zadušili,,
le s krvjo, samo s krvjo se mora ta uvreda popla
žati ...

„Ah, sedaj mi je pot znan!' vzkliknil je ko-
eijaž od spredaj sem ; „malo sem se zmotil ter pre¬
več na levo zapeljal ... no, zdaj bodem kmalu
doma; oddaljeni smo komaj jedno vrsto od hiše.
Samo vsedite se."

Zlezel je zopet na svoje sedalo in vzemši Mar-
kelovu vajeti iz rok — konje pognal. Tarantas za-
z ‘bal se je nekolikokratov in potem brzo zdrdral.
Megla je giniti začela, v majhenih oblakih se je
Vzdigovala. Potniki zagledali so majhen griček in
Mč, ki je zopet izginila. Zdaj se je luč zopet za¬
jedala . . . slišalo se lajanje psa . .

„Naše selo!" vzkliknil je kočijaž veselim gla-
s °w, ter konje pognal . . . „B>zo, brzo, draga moja.
pridemo kmalu domov!"

16

242

„Da po takšnej razžalitvi ne morem ni jedce
noči pod vašim krovom ostati, menim, bodete urneli/
rekel je zdaj Neždanov zamolklim, skoro hripavim
glrsom. „Prosim vas, kakor nerad to storim, da mi
brž ko pridemo do vašega posestva, posodite taran-
tas, da se koj dalje peljem. Od svojega doma vam
bodem oznanil, česar se brez dvombe nadejate. 1 '

Markelov nij koj odgovoril.

„Neždanov,“ rekel je na jedenkrat tihim ali
skoro obupanim glasom. „Neždanov! Prosim vas,
za Boga svetega, vstopite v mojo hišo, samo za to¬
liko časa, da bi vas kleče odpuščanja prosil! Než-
danov! Pozabite . . . pozabi nepremišljene moje be¬
sede! Ah, da bi vender kdo razumel, kako zelo sem
nesrečen! u  — Pri teh besedah udaril se je Mar¬
kelov s pestjo na prsi in glasno zastokal. — „Než-
danov! Bodi visokodušen! Sezi mi v roko ... Ne
odreci mi tega — in odpusti mi!“

Neždanov segel mu je proti lastnej svojej volj 1
v roko; Markelov stisnil mu jo je tako težko, d®
je skoro zavpil.

V tem hipu ustavil se je tarantas pred hišo
Markelovljevo.

243

„Slušaj me, Neždanov, “rekel mu je četrt ure
kasneje Markelov v svojem kabinetu. — „Slušaj
me!“ Markelov ga nij več vikal, nego tikal ko prej
— in v tem „ti“, s katerim je zval človeka, ki je
srečni njegov tekmec, ki ga je ravnokar krvavo raz¬
žalil, ki bi ga pred nekoliko hipi še drage volje
ubil, — s tem „ti“ izrazil je nepreklicno odpoved,
mirno ali grenko odpoved — in neko pravico.

A Neždanov priznal je to pravico s tem, da
je tudi on Markelova tikal.

„Čuj me! Prej sem ti rekel, da sem se sreči
ljubezni odpovedal, da bi mogel svojemu svedočenju
služiti ... To nij istina! Bahanje! Te sreče nij-
Se m nikedar užival, nikedar se jej nijsem odpove¬
dal! In kakor sem se rodil v nesreči, tako sem
tudi ostal. Odsojeno mi je! Ker mi pa takšne sreče
ulj bilo uživati odsojeno, obrnil sem svoje misli in
čuvstva na drug predmet! Ako moreš združiti oboje:
Ljubiti in ljubljen biti ... ter poleg tega služiti
na šej stvari ... to si mož! Jaz te zavidam . . .
kajti jaz, jaz tega ne morem. Ti si srečen, jako
sr ečen človek! — Jaz tega ne morem!"

16 *

244

Markelov govoril je vse to tihim glasom; sedel
je pri tem na nizkem stolu, glava visela mu je na
prsi....

»V mojej mladosti prevarila me je jedna; bilo
je to krasno dekle — iu — in vender me je pre¬
varila ....  in še za koga! Za Nemca, za adjutauta!
Marijana pa . . . .“

Markelov je tu utihnil; to je bilo prvikrat, da
je njeno ime izgovoril in zdelo se mu je, kot da si
je s tem ustna sežgal. —

„Manjana me nij prevarila; rekla mi je v brke,
da se jej ne dopadam. Kaj bi tudi na meni dekle¬
tom dopasti moglo? No — in potem se je tebi
udala ....  Kaj bi tu prav ne bilo. — Nij ii svo¬
bodna bila?“

„Stoj!“ vzkliknil je Neždanov. „Kaj brbljaš-
Meni se je udala? To je laž! Sicer ne vem, kaj h
tvoja sestra piše — ali pri svojem poštenji

»Saj nijsem reKel, da se ti je fizično udala,
ali udala se ti je moralno — z dušo in srcem-
rekel je Markelov, kateremu so pa vender prij a | e
besede Neždanovljeve, akopram mu nijso nič kori¬
stile. „Blagor je), da se je tebi udala! Moja sestra

245

pak . . . . ona me nij žaliti hotela ....  to je. njej
je to v istini malo mari, samo tebe baje ne trpi —
in Marijano tudi ne. Lagala nij ... . toda ....  Bog
z njo!“

„Da,“ mislil si je Neždanov; „ona naju ne trpi,
naju sovraži.”

„Tako je vse dobro,” nadaljeval je Markelov,
ne umaknivši se z mesta. „Zdaj odvzete so mi sled¬
nje vezi, zdaj — me nič več ne zavira. Ds je Go-
luškin sam v sebe zaljubljen glupec, nič ne de. Kis-

Ijakovljeva pisma so morda smešna.mogoče;

ali glavno vender povedo. Po njegovih besedah je
povsodi vse pripravljeno. Morda tudi tega ne ve¬
ruješ?”

Neždanov nij nič odgovoril.

„Ti morda prav misliš; toda, ako bi čakali
hipa, ko bi vse, čisto vse pripravljeno bilo, to bi
nikdar začeti ne mogli. Da bi naprej o vseh  na¬
sledkih ukrepali in premišljavali, našli bi gotovo i
slabih. Ko so na priliko naši predhodniki odstranili
robstvo kmetov, so li mogli naprej znati, da bode
Prvi nasledek tega čina cela vrsta goljufnih vlaste-
linov, ki prodado kmetu jedno četrt gnile moke ter

246

zaiijo aobodo, prvič: (tu upognil je Markelov jeden
prst) dela za vseh šest rubljev in še več; drugič
(upognil je drugi prst) celi četrt dobre moke in
(Markelov upognil je tretji prst) še nekaj po vrhu!
Tako izpijo kmetom kri! So-li mogli naši emancipa-
torji to naprej znati? In da so te nasledke uža
naprej znali, to so vender dobro storili, osvobodivši
kmete kljubu vsem nasledkom. — Tudi jaz — sem
nekaj ukrenil! “

Neždanov pogledal je vprašaje in nerazume
svojega prijatelja; ta pak uprl je pogled v stran.
Obrvi so se nagrbančile ter zakrile oči; stisnil je
ustna in svoje brke grizel.

„Da, ukrep moj je gotov!* rekel je Markelov
ter se z rujavo kosmato svojo pestjo na koleno
udaril. — „Jaz sem svojeglaven; saj sem na pol
Malorus!“ —

Težko, kot da ga noge bole, je Markelov vstal
in nekoliko korakov po sobi gori in doli šel — potem
stopil je v svojo spalnico in se vrnil z malim por*
tretom Marijane v roki.

„Vzemi to,“ rekel je žalosten; „to sem nekoč
jaz narisal. Sicer nijsem mojster, ali malo je vender

247

zadeto. (Slika bila je s svinčnikom v profilu risana
in Marijana res jako dobro zadeta.) Vzemi to, brate;
to ti je moje zapuščenje ....  S to sliko ti prepu¬
ščam — ne svoje pravice ....  te nijmam.

ali... . vse!  Tebi prepuščam vse svoje ....  in
njo! Ona je pošteno dekle, brate!"

Markelov je utihnil, jedva je sopihal.

»Tvoja naj hode. Saj si mi odpustil. Vzemi
i sliko! Zdaj — meni takšnih stvarij ni j več treba!"

Neždanov vzel je sliko, čudno čuvstvo ga je
obšlo. Zdelo se mu je, da nijma nobene pravice ta
dar sprejeti, zdelo se mu je, da bi mu Markelov ne
bil te podobe dal, ako bi v svojem srci dobro čital
bil. Držal je malo priprosto sličico v črnem okviru
v roki, ne vede, kaj bi ž njo storil. — „Vse žitje
toga človeka je v tej sliki, ki jo v rokah držim,*
misli' je on. Urnel je, kaj je Markelov žrtvoval. A
zakaj baš njemu? Ne bi li sliko vrnil? Ne! To bi
bilo najhujše razžaljenje za Markelova in — nij mu
b ta slika draga bila, nij li Marijano ljubil?

Neždanov povzdignil je oči z neko tajno boječ-
hostjo, misleč, da ga Markelov gleda ter ugiblje, kaj

248

misli. — Markelov je pa le v stran zrl in svoje brke
grizel.

Stari sluga vstopil je zdaj z lučnico v roki v
sobo. Markelov se je stresel ....

„Čas je, da gremo spat, brate Aleksej," rekel
je počasi. „Čez noč pridejo dobre misli. — Jutri dal
ti bodem konje, da se domov pelješ — lebko noč!“

„Lehko noč tudi tebi starec želim!" dodal je,
obrnivši se najedenkrat k slugi. „Imej me v dobrem
spominu!"

Starec je bil tako začuden, da mu je skoro
luč iz rok pala; uprl je pogled v svojega gospoda
— a ta pogled izrazil je nekaj druzega in — več,
mnogo več, nego obično obupanje in žalost. —-

Neždanov šel je v svojo sobo. Bilo mu je slabo.
Zaradi obilo popitega vina bolela ga je glava. V
ušesih mu je donelo, a pred očmi lesketalo, ako-
pram je slednje zatisnil. Goluškin, Vaška, Fomuška
in limuška stali so mu pred očmi, a v daljavi Videl
je Marijanino sliko, ki nij hotela pristopiti, kot da
mu ne zaupa. Vse, kar je delal in govoril, zdelo se
mu je laž in prevara, brezkoristno in smešno . • •'
Vse pa, kar namerava storiti, po čemer hlepi, neznan 0

249

in nedosegljivo, skrito in zaprto z desetimi ključni¬
cami ! . . . .

Vrhu tega prišla mu je vedno misel, vstati, k
Markelovu iti, temu reči: „ Vzemi svoj dar nazaj,
vzemi ga nazaj. “

„Kako žalostno je vender življenje! Fuj!“
vzkliknil je v sredi noči.

Zgodaj v jutro se je odpeljal in predno je to
zapazil, bil je doma.

Nekaj ga je pretreslo, ko je videl hišno streho,
zgornje nadstropje in okno Marijanine sobe. — „Da,“
vekel je samemu sebi in prijetno čuvstvo napolnilo
ffi u je srce. — „Govoril je prav — ona je dobra in
ljubezniva — in jaz jo ljubim!“

XXII.

Tako hitro, kakor mu je bilo mogoče se je
Preoblekel in šel Koljo učit. Sipjagin, katerega je
v  salonu za obed našel, pozdravil ga je ceremoni-
jelno, a hladno, — in skozi zobe mrmraje: „Vi ste
se zdravi vrnili," v svoj kabinet odšel. V visokej
svojej modrosti ukrenil je bil namreč državnik, brž
ko se počitnice završe, svojega res uže preveč „ru-

250

dečega" učitelja nazaj v Petrograd poslati; — do¬
kler je pa še tu, ga dobro opazovati. — „Je n’ai
pas eu la main heureusse cette fois ci“, mislil je
sam pri sebi; toda J’ aurais pu tomber pire“. čuv-
stva, ki so Valentino navdajala, bila so mnogo ener
gičnejša. Zdaj ga uže trpeti nij mogla: On, ta mladi
dečko predrznil se je. njo razžaliti. Marijana se nij
motila: Ona, Valentina Mihajlovna je na koridoru
njen in Neždanovljev razgovor slušala. Tako ime¬
nitna dama^ se nij sramovala pri vratih slušati. Za
čas Neždanovljeve odsočnosti nij sicer svojej „lehko-
umnej rojakinji" ničesar rekla, ali vender na razne
načine izrazila, da vse zna, da bi se srditi morala,
ko bi tako začudena ne bila, a da bi še bolj za¬
čudena bila, da tega dekleta tako ne prezira in ob
jednem miluje. — Zadržana srditost pognala jej j e
kri v lice, čim je le Marijano zagledala in obrvi so
se jej zaničljivo nabrale, ako je ž njo govorila; njeni
lepi, ljubki očesi uprli sta se v samosvestno devojko,
ko da jej je vse to povsem neumevno in jej vzbuje
gnjus in žalost; a to dekle pustilo se je v temnej
sobi od necega pritepenega dijaka po—lju—bi—•
Uboga Marijana! Nje ponosna deviška ustna

251

bila so še neoskrunjena; nobeden mož jih še nij
poljubil.

Svojemu gospodu soprogu nij Valentina ničesar
povedala. Zadostilo jej je besedam v njegovej na¬
vzočnosti Marijani rečenim nekoliko pomenljivih in
zaničljivih opazek dodati, ki se stvari same ni naj-
menj tikale. Kesala se je, da je svojemu bratu ono
pismo pisala, a naposled rekla je vender sama sebi:
dobro je, da sem ga pisala.

Marijano videl je Neždanov samo pri zajtrku.
Videla se mu je, da je bleda, upalih lic iu rumen¬
kaste barve v obrazu; brzi pogled, ki ga je pri vstopu
v sobo v njo uprl, segel jej je v dno srca. Valen¬
tina Mikajlovna motrila ga je pazljivo in se očividno
še bolj uveriia, da so vse njene slutnje resnične.
»Pametno, jako pametno! 8  mislila je sama pri sebi.
»čestitam! Toda, kar vem, to vem! 8  — Ob jed¬
cem bila bi tudi raz njegovega obraza čitala, „je li
ttu je Markelov njeno pismo pokazal? 8  — Napo¬
sled ukrenila je: „da mu je Markelov pismo po¬
kazal. “

Ko je Sipjagin čul, da je Neždanov bil v tvor-
cici, ki jo vodi Solomin, začel ga je izpraševati o

252

tem „v vsacem oziru vrlo zauimivem industrijelnem
podjetji"; ko je pa iz odgovorov mladega učitelja
kmalu razvidel, da je ou tvornico le od zunej videl,
utihnil je in delal, ko da se jezi sam na se, da se
je od tako nezrele „osobe“ stvarnega odeovora na¬
dejal! Ko so po obedu iz salona šli, priščebetala je
Marijana svojemu Neždanovu: „Prieakuj me v bre¬
zovem gozdu na konci vrta — brž ko mi bode mo¬
goče, pridem tja“.

Gozdič, v katerega je Marijana poslala Nežda-
nova, delale so silno stare breze. Veter je še vedno
pihal; dolge, doli viseče, tanke veje so se zibale ko
razpleteni lasje; oblaki hiteli so brzo po sinjem
nebu, a če je jeden mimo solnca prišel, je vse za-
temnelo.

Neždanov naslonil se je na brežino deblo in
čakal. On niti sam nij vedel, kaj čuti, in tega ve¬
deti tudi želel nij; njemu je bilo huje pri srci,
nego Markelovu in zopet lažje. Njo hotel je videti,
z njo govoriti, to mu je bila želja; vez, ki najeden-
krat dva človeka zveže, objela je tudi njega. Ne*
hote mislil je na vrv, ki jo od ladije k bregu vržejo,'

253

brž, ko je vrv okolo kola ovita in privezana, je tudi
ladija mirna, ter ne more dalje . . .

„V luki smo! Hvala Bogu!" Na jedenkrat se
je ves stresel, iz daljine videla se je ženska obleka.
Nekoliko trenutkov pozneje stala je pred njim s prijaz¬
nim pozdravom v pogledu, veselo bliščečim se očesom,
ter slabim, ljubeznivim smehljanjem okolo ustnic.
Uže od daleč stegnila je proti njemu roko in jo je
radostno stisnil, a nij vedel ni besedice črhniti.
Tudi ona je molčala; morala je hitro hoditi, da jej
je sape zmanjkalo; radost, da je on vesel njo videti,
mogla se jej je raz obraza čitati.

Ona izpregovorila je prva.

„No, povej mi hitro, kaj ste ukrenili?"

Neždanov pogledal jo je ves začuden.

„Ukrenili ? . . . Kaj bi neki zdaj uže ukreniti

mogli ?“

„A, ti me ne umeješ. Povej mi, koga si videl
in s kom si govoril? Ai si se s Solominom sezna¬
nil? Povej mi vse! . . . Vse! Pojdiva malo dalje,
Jaz znam za kraj v gozdiči, kjer naju nihče ni videl
ni motil ne bode."

254

Šla sta dalje; {okorno stopal je po visokej
suhej travi za njo.

Tako dovela ga je, kamor ga je hotela, nam¬
reč k starej po viharji zlomljenej brezi, na katere
deblo sta se zdaj vsedla.

„T»ko, zdaj govori," vzkliknila je ona, a. brzo
dodala: „Ah, kako sem vesela, da te vidim! Ti
dnevi bili so mi strašno dolgi. Znaš, jaz zdaj za
gotovo vem, da je Valentina Mihajlovna tedaj pri
vratih poslušala."

„Pisala je Markelovu o tem," rekel jeNeždanov.

„Njemu?!“

Marijana je umolknila in zelo zarudela — n 0
da bi jo sram bilo, nego radi necega mnogo jačjega
čuvstva.

„Kako hudobna ženska je to!“ ščebetala j e
Marijana, „kaj je njej vse to mari . . . toda govori)
ti govori, to je važneje . .

Neždanov začel je pripovedovati, Marijana p°'
slušala ga je silno pazljivo in mu samo tedaj segl a
v besedo, kadar je on hotel kakšno malenkost l 0
kratko omeniti.

255

Vse njegove dogodbe pa za njo nijso bile jed-
nako zanimive, ko jej je pripovedoval o Fimuški in
Fomuški, se je sicer sladko smijala, v ostalem je
pa ta dogodba nij zanimala, kajti nij je povsem
umela,

„Baš ko da si mi o Nebukadnezarji govoril. . .*
je rekla.

Kaj je Markelov rekel, celo kaj Goluškin misli

— akopram je koj uganila, kakšen ptič je to —
osobito pak, kaj misli Solomin in kakšen človek je

— to je hotela vedeti, to je tako hlepeče poslušala.
»Kaj pa zdaj? Kdaj?" — To vprašanje bilo jej je
vedno ca jeziku ... On pak ogibal se je kolikor
možno, jasnemu odgovoru na njeno vprašanje; na¬
posled uvidel je sam, da le o malenkostih govori,
^ da te Marijano ni najmenj ne zanimajo. Skušal
je kaj važnega povedati, — a koj zašel je zopet na
staro polje. Humoristična popisovanja so jo dolgo¬
časila, ostri glas, s katerim je o žalostnih stvareh
govoril, naredil je tudi njo žalostno.

Ona nij hotela o nič drugem slišati, nego o
»velikem podjetji 1 ' in o „glavnem vprašanji". Ako
je o tem govoril, je nič dolgočasilo nij. — Pri tej

256

priliki spomnil se je Neždanov svojega dijaštva in
ko je vsako poletje sprovel pri dobrih znancih na
kmetih, kjer je otrokom pripovedoval basni in pri¬
povedke, kajti opisov, bodi si čuvstev ali krajev,
nijso marali, nego sama fakta, sama fakta. Mari¬
jana se ve da nij bila več dete, toda bila je isto
tako odkritosrčna in ljubezniva kot dete.

Neždanov hvalil je na vso moč Markelova in
tudi Solomina. Govoreč tako iskreno o teh možeh,
vprašal se je sam, kako je prišel do tako dobrega
mnenja o Solominu ? Saj vender nij nič tako ne¬
izmerno pametnega rekel, njegove besede kazale so
celo, da z Neždanovom nikakor nij jednih naisiij • ■ •
„Njega vedno jednak značaj, njegova mirnost," 0( *'
govoril si je Neždanov sam, „to je! On je zanes¬
ljiv in, kakor je Fimuška rekla, hladnokrven mož.
mirna, sveža moč; — on zna, kaj treba v sveti, a
njegova samosvest vzbuja v drugih ljudeh zaupanj?-
— Vse je pri njem v ravnotežji! — A tega men’
najbolj manjkal 11

Neždanov prepustil se je svojim mislim

Najedenkrat čutil je, da se je roka dotakni a
njegovih ram.

257

Povzdignil je glavo: Marijana gledala ga je
skrbnim okom.

»Prijatelj! Kaj ti je?“

Vzel je njeno roko raz svojih ram — in jo
prvikrat poljubil. Ona zasmijala se je malo sramež¬
ljivo in začudeno: odkod najedenkrat ta nežnost? ..
Tudi ona se je zamislila.

„ Ali ti je Markelov pokazal pismo Valentinino?"
vprašala je naposled.

»Da.“

a No ... . in kaj veli on? K

»On?. On je najplemenitejši človek?

On • • . .“ Neždanov hotel je Marijani o njenej sliki
povedati, si pa uže premislil ter samo ponavljal:
»• • • • o, najplemenitejši človek!“

»Da, to je!“

Zopet se je zamislila, a potem obrnila se k
fljemu in bitro dejala:

»A kaj ste ukrenili?"

Neždanov odkimal je z glavo:

»Saj sem ti uže rekel — nič; čakati je

treba.. . .*

»še čakati....  česa?"

17

258

»Na poslednje instrukcije. 8  (»Kaj vse lažem/
mislil je sam pri sebi.)

»Od koga? 8

»Od onega ....  Saj znaš ....  od Vazilija
Nikolajiča. Potem moramo tudi vrnitev Ostrodumovo
dočakati.

Marijana pogledala je vsa začudena Markelova.

»Reci mi vender, si-li kdaj onega Vazilija Ni'
kolajiča, od katerega je toli odvisno, kdaj videl na
svoje oči? 8

„Da, jedenkrat ali dvakrat.a samo za

jeden hip. 8

»Je-li on znamenit....  odličen človek? 8

»Kaj bi na to rekel? ....  On je voditelj . • • •
in ukazuje! — Brez discipline pa nič opraviti nijj
poslušnost to je znamenita dolžnost. (»To je zopet naj¬
večja bedarija, 8  mislil je Neždanov.)

»Kako pa izgleda? 8

»Kako izgleda? Širokih je pleč, močan, črn-
kast....  Obraz mu je surov kot kacega kalmika-
Samo oči se blišče . ...«

»In kako govori? 8

»On malo govori, a temveč ukazuje. 8

259

„Kako je uprav on postal vaš voditelj?*

„Ker je človek silno značajen, ker se nikogar
ne boji in ako treba — stalo mu je tudi za žitje
jednega človeka malo! — naravno — da se ga vse
boji!"

„A kako izgleda Solomin ?“ vprašala je po
kratkem molku Marijana.

„Tudi Solomin nij lep; samo pošteno ima lice.
Takšne obraze imajo cesto dobri seminaristi."

Neždanov opisal je Solomina na drobno. Mej
govorjenjem gledala ga je Marijana dolgo in srpo
ter potem rekla kot da sama s seboj govori:

„Ti imaš dobro lice. S teboj, mislim, dalo bi
se lehko živeti."

Te priproste besede ganile so Neždanova silno;
prijel jo je za roko in jej jo poljubil.

„Pusti te otročarije," rekla je Marijana smeje
se; videlo se jej je vedno smešno, ako jej je po
Starej navadi roko poljubil; r ti še ne veš, da sem
za čas tvoje odsočnosti nekaj zlega storila?"

„In kaj je to?"

„Bila sem v tvojej sobi — in tamkaj na mizi
našla sem sešitek pesnij. (Neždanov se je srdi!, spom-

260

nivši se, da je svoje pesni na mizi pustil); svoje-
radovednosti nijsem mogla zadržati, ter — one pesni
prebrala. Je li, da so tvoje?"

»Moje; in glej Marijana, najboljši dokaz, kako
te imam rad, je to, da za tega delj nijsem na te
skoro kar nič jezen."

»Skoro? Malo jezen si torej vender? — Ah,
ti mene zoveš Marijana, a jaz tebe še vedno Než-
danov. Odslej rekla ti bodem Aleksej. Pesen pa, ki
se začenja: „Milyj drug, kogda ja budu“, je li ta
tudi tvoja ? 11

»Moja, moja ... A za Boga, pusti to in ne
muči me dalje ..."

„Pesen je jako žalostna . . . mislim, da si jo
pisal, preduo si se z menoj seznanil . . . Verzi so,
v kolikor morem jaz soditi, dobri. Zdi se mi, da
bi ti dober literat postati mogel, a gotovo vem, da
imaš svojstva za drug imenitnejši poklic; — lil*'
rarno delovanja bilo je toliko časa dobro, dokler nij
bilo mogoče drugače postopati."

Neždanov ozrl se je veselim pogledom k Ma*
rijani. »Misliš? . . . Tudi meni se to vidi; bolj*
tam poginiti, nego tu do kacega uspeha priti!“

261

Marijana skočila je radostna raz svojega sedeža:

„Da, moj dragi, prav praviš!“ vzkliknila je in
ves obraz smijal se jej je od veselja, navdušenosti
in ginenosti za voljo teh plemenitih čuvstev. „Prav
praviš! — A kdo zna, morda pak ne poginemo, videl
bodeš, da bodemo dosegli svoj namen, da bodemo
drugim na korist, da naše žitje ne bode izgubljeno.
Narod nas bode vpoznal! Si li kakšnemu rokodel¬
stvu vešč? Ne? — Nič za to — delali bodemo in
za svoje brate vse žrtvovali, kar imamo in kar
Vemo. Jaz pojdem, ako bode treba, za deklo, kuha¬
rico ali perico ... O, videl bodeš, videl! In to ne
smatram za nobeno zaslugo, ne, za srečo, za pravo,
veliko srečo!*

Marijana je utihnila, a njen pogled uprt je bil
že daljno v ono neizmerno, nepoznano daljino, ki jo
je na dušno svoje oko videla . . .

Neždanov pripognil se je k njej.

„0, Marijana," ščebetal je goreče, „jaz te
ni j sem vreden."

Ona se je zgrozila.

„Čas je, slednji čas, domov iti, drugače bi
Bas še iskali. Valentina v ostalem neče o meni nič
več znati, ona meni, da sem povsem izgubljena !“

262

Marijana rekla je vse to tako veselim, lju¬
beznivim obrazom, da se je i Neždanov nasmijal
ter nehote ponavljal: „Izgubljena, ti?“

„Jedna stvar," nadaljevala je Marijana, „jo
bolj žali, nego vse drugo, da namreč ti pred njo ne
klečiš in za njo ne vzdihuješ. — A kaj za to; nama
ne preostane nič druzega, nego: bežati! Tu nikakor
ne moreva ostati."

„ Bežati?"

»Da, bežati,— Saj ti gotovo nečeš tu ostati?
. . . Pojdiva torej vkupaj. Delati bodeva oba mo¬
rala! . . . Hočeš li z menoj?"

„Na kraj sveta!" vzkliknil je Neždanov m
glas njegov donel je od navdušene razburjenosti in
požrtvovalnosti. „Na kraj sveta!" In res, v tem
hipu šel bi bil za njo, kamor bi hotela in ne bil bi
se ni ozrl.

Marijana ga je umela in veselo vzdihnila.

„Sezi mi v roko ... ali ne poljubi je — nego
stisni mi jo krepko in srčno, kakor da je roka prh
jatelja in druga . . . tako!"

Šla sta domov, zamišljena in srečna, mlada
trava prigibala se je pod njijinima nogama, mlado

263

listje ščebetalo je na drevesih, a senca ja je sprem¬
ljala. Smehljala sta se tej igri prirode, drzkemu
pihanju vetra in bliščenju peres, — veselila sta se
jeden druzega, a oba — svoje mladosti!

(Konec prve knjige.)

Nova zemlja naj se ne orje z brano
nego z globoko sezajočim plugom*
Opazka nekega ekonoma.

Druga knjiga.

I.

Jutro se je uže žarilo, ko je od obeda pri Go-
luškinu vrnivši se Solomin do tvornice ter ondukaj
aa  lesena vrata potrkal. Stražar mu je takoj odprl
ter ga spremil do stranske hišice, a za njim skakali
so trije kosmati veliki psi veselo z repi majaje.
"Videlo se je, da je vsem štirim srečna vrnitev So*
lominova jako po volji.

„Kako to, Vazilij Fedotič?“ vprašal je stra¬
žar, da ste se uže nocoj vrnili? Pričakovali smo vas
stoprav jutri."

„Ker me je veselilo teh pet vrst po noči iti
ter se tako izprehoditi. “

Dobre, akopram nekoliko neobične razmere
mej Solominom in tvorniškimi delavci so prouzro-

266

žile, da so ga kot voditelja tvorniškega čislali, a Ž
njim občili kot da je priprost delavec. Bali so se
ga pa vender: saj jih je bolje poznal, nego jim je
zmerom všeč bilo in v njih očeh bilo je to mnogo
preveč! „Kar je Vazilij Fedotov rekel", so trdilii
„to je neovrgljivo 1 '! Saj je po njihovem mnenj,
»modrost z veliko žlico jel“, ter bi kateremu koli
Angležu mnogo kaj svetovati mogel! — Necega le¬
pega dne prišel je bil res bogat Anglež v tvornico
in, se li mu je tako dobro dopalo, da je Solomin ž
njim tako gladko angleški govoril, ali se je res ču¬
dil izrednemu njegovemu znanju — kratko malo,
Anglež potrkal je Solominu jako prijateljsko na
ramo in ga prijazno povabil ž njim v Liverpool
oditi; delavcem rekel je pa nekatere krati v ža-
lostnej svojej ruščini: „Vi, vaš voditelj je dober,
jako dober!" Temu so se delavci prav od srca smi-
jali in jeden druzemu s posebnim ponosom rekli:
»Kaj pravite zdaj o „našem“?  — He!“

On je bil v istini »njihov"! V drugo jutro
stopil je Solominov ljubljenec, Pavel, v njegovo sobo,
ga probudil, mu vodo pripravil in mu govoril o ne¬
katerih tvorniških zadevah. Potem pila sta vkupe

266

čaj, a nato oblekel je Solomin umazano svojo vsak¬
danjo obleko in s Pavlom v tvornico šel, kjer mu
je dan pretekel kot navadno.

Pet dnij po Solominovej vrnitvi k svojim pe-
natom, pridrdral je elegauten, s štirimi krasnimi
konji uprežen voz na tvornično dvorišče. Sluga v
grahobojnej livreji, katerega je Pavel silno slovesno
k Solominu vodil, izročil je slednjemu pismo z ve¬
likim pečatom: „Od njegove prevzvišenosti gospoda
tajnega svetnika Sipjagina.“ V tem, ne po navad¬
nem parfimu, ne! — nego po najfinejšej angleškej
jokej-klub-esenci duktečem pismu, ki ga nij pisala
roka pisarjeva, nego prevzvišena roka tajnega sveta
nika in zelo obraženega lastnika posestva Arža-
nov. Najprej se je vprašal, da se obrne do njemu
tujega gospoda — o katerem je pa — namreč g°'
spod Sipjagin, toli dobrega čul, da je tako »svobo¬
den" gospoda Solomina prositi, naj se k njemu po¬
trudi, ker bi mu, Sipjaginu, pri nekem velikem pod-
jetji njegovi, Solominovi sveti vrlo koristni bili. ^
nadi, da bode gospod Solomin po svojej ljubezni¬
vosti to vabilo vzprejel, mu pošlje svojo ekvipažo-
— Ako bi pa gospod Solomin ne mogel gospodu

267

Sipjagina željo takoj izvršiti, to je slednji priprav¬
ljen mu, kadar koli izvoli, svojo ekvipažo poslati.
Na to prišle so v pismu obične dvorljivosti in lju¬
beznivosti in nato pravi ministerski podpis, krstno
in lastno ime piščevo, katerega pa nihče ne bi mo¬
gel citati. — Naposled dodano je bilo kot post
scriptum: „Nadejam se, da mi ne bodete odrekli,
ako vas povabim pri meni obedovati. Ceremonij nij
nobenih treba, prosim v običnej suknji priti. Besede
»ceremonij nij treba" bile so podčrtane. Sluga v
grahobojnej livreji izročil je zdaj nekako bojazljivo
ali boije rečeno prezirljivo priprosto zložen listek od
Neždanova, ki je pisal: „ Pridite na vsak način, vi
ste tu silno potrebni — ter morete morda tudi
silno koristiti — se ve da ne gospodu Sipjaginu."

Ko je Solomin Sipjaginovo pismo prečital, mi¬
slil je sam pri sebi: „Kako naj tudi drugače pri¬
dem, nego v običnej suknji; saj fraka niti nij-
mam! ... za vraga, čemu bi tja hodil . . . samo
kts gubiti 1“ Ko je pa Neždanovijev listek prebral,
stopil je k oknu ne vede kaj storiti.

„Kaj smem odgovoriti?" vprašal jeozbiljno in
polahkoma grahobojni.

268

Solomin stal je nekoliko trenutkov poleg okna
in premišljeval. Potem pogladil si je z roko nagr¬
bančeno čelo in rekel:

»Jaz se z vami peljem. Samo toli potrpljenja
prosim, da se preoblečem.*

Dobri sluga šel je iz sobe. Solomin ukazal je
Pavla pozvati; temu dal je instrukcije, potem še
sam jedenkrat hitel v tvornieo in vrnivši se napo¬
sled, oblekel hitro črno dolgo suknjo, ki mu jo je
okrajnega mesteca krojač napravil, vzel svoj okrogli
uže malo rudeči klobuk in se vsedel v voz. Naje-
denkrat se je spomnil, da nijma rokavic. Pavel,
desna njegova roka, prinesel mu je par novoopra-
nih belih rokavic, ki so imeli silno debele prste.
Solomin del jih je v žep in ukazal — pognati -*
zdajci skočil je sluga povsem nepotrebno na voz;
dobro izučeni kočijaž oglasil se je s tankim svojin 1
glasom in konji so tekli kot veter.

Za čas, ko se je Solomin bližal posestvu Sip'
jaginovemu, sedel je ta državnik v svojem salonu.
Na kolenih ležala mu je politična brrošurica, a njeniu
nasproti sedela je soproga njegova, s katero se j e
razgovarjal. Povedal jej je, da je Solomina prav z*

269

prav samo zato pozval, da bi ga pregovoril tvor-
nico svojega trgovca popustiti in vodstvo njegove
papirnice prevzeti, kajti ta postajala je od dne do
dne slabejša. Da bi Solomin mogel doma ostati ali
kakšen drug dan odločiti, videlo se mu je povsem
nemogoče, akopram mu je bil to sam v svojem
pismu rekel.

„Saj mi nijmamo tvornice za pavolo, nego za
papir?“ rekla je Valentina Mihajlovna.

„To, ma chere, je vse jedno, tamkaj ženo
celo stvar mašine, in tukaj tudi, — on pak je me¬
hanik. “

„Dobro, a morda je specijalist!“

„Duša moja, — pri nas na Ruskem prvič spe¬
cialistov sploh nij, in drugič, sem ti uže rekel, da
je mehanik/ 1

Valentina Mihajlovna nabrala je ustna na

smeh.

„Pazi prijatelj," rekla je svojemu soprogu.
»S temi mladimi ljudmi se človek lehko prevari.
Jedenkrat si se uže spekel, pazi, da se to ne po¬
navlja!“

270

»Ti misliš Neždanovom? No, meni se vidi, da
sem svojo namero dosegel: on je za Koljo izvrsten
repetent. Saj veš: non bis in idem! Oprosti mojo
pedanterijo, to znači: dve stvari se jedna za drugo
ne ponavljata."

»Misliš? — No, jaz mislim, da se na svetu
vse ponavlja, osobito pa, kar je naravno in to zopet
osobito v mladih ljudeh."

„Que voulez-vous dire?" vprašal je Sipjagin
in brošuro na mizo vrgel.

»Ouvrez les ySux — et vous verrez!" odgo-
vorila mu je Valentina Mihajlovna. Kadar sta fran¬
coski govorila, sta se vikala.

»Hm! Ti menda o tem študentku govoriš?'

»Od gospoda študenta."

»Hm! — Ali se mu je tu (pokazal je z roko
na čelo) morda kaj zmešalo? Ah?“

»Odpri svoje oči!“

»Marijana! . . .“

„Ah?!" (Ta drugi „Ah?!“ izgovorjen je ^
nekakšnim začudenjem in bolj skozi nos, kot prvi-)

»Odpri svoje oči, ti rečem!"

Sipjagin nagrbančil je čelo.

271

„No, pri drugej priliki preiskali bodemo to
stvar. Zdaj sem ti le jedno reči hotel. Ta Solomin
bode gotovo v silnej stiski in neokreten ; to je po¬
vsem umevno. Saj nij nikedar prišel v dobro društvo.
Treba bode z njim bolj prijazen biti, da ga ne
uplašimo. — Jaz tega ne rečem zavoljo tebe, saj
ti si — zlata vredna žena in samo ako hočeš, ga
lehko očaraš. — J’eu sais quelque chose, Madame!
— Jaz to druzih zavoljo rečem, — na priliko za
tega le . . .“

Pri teh besedah pokazal je modern, nov klo¬
buk na etaži, ki je bil lastnina Kalomejcevijeva, ki
je to jutro v Aržanov prišel.

„11 est tres cassant, on obči z narodom s pre¬
velikim preziranjem in tega ne morem odobriti, —
nikakor ne! Tudi vidim, da je v zadnjem času pre¬
pira željan in zbadljiv ... Je li to njegova stvar
tam (Sipjagin namignil je z glavo, a kam se ne
ve, le žena njegova ga je umela) kriva? Kaj?“

„Odpri svoje oči. . . ti še jedenkrat rečem!*

Sipjagin je vstal.

„Ah?“ — (Ta „ah?“ izrekel je povsem dru¬
gim, mnogo globljim glasom.) — „Tako torej, samo
d a jim jaz računov ne skvarim!"

272

»To je tvoja stvar, — kar se pa gospoda tiče,
ki ima denes priti, bodi brez skrbij; vse, kar treba,
bodem storila. “

Izkazalo se je kmalu, da tega nij treba bilo;
Solomin nij bil niti v zadregi niti neokreten. Ko ga
je sluga javil, vstal je Sipjagin raz svojega stola in
glasno, da ga je bilo v predsobo slišati, rekel:
„Prosi gospoda, naj izvoli vstopiti!* Sam šel je do
praga salona in se tam vstavil. Komaj je Solomin
vstopil ter pri tej priliki Sipjagina skoro zvrnil, uže
mu je ta obe roki ponudil ter s prijaznim smehom
vzkliknil: „Ah. kako je to ljubeznivo od vas; vrlo
sem vam hvaležen . 11  — Peljal ga je k Valentini Mi*
hajlovni.

»To je moja žena,“ je rekel, in se z dlanom
Solominovega hrbta dotaknil, »in ti, duša moja, vidiš
pred seboj najboljšega tukajšnjega mehanika, fabri-
kanta Vazilja Fedosejeviča Solomina . 11

Valentina Mihajlovna vstala je raz stola in
novodošJega od zdolej gori pogledala tako ljubez¬
nivo in sladko ko madona, potem nasmijala se j 0
dobrohotno in mu, kakor staremu znancu podala
fiuo in tenko svojo ročico, a tako, da je bil dlan

273

zgoraj, laket naslonila je na telo in glavo malo na¬
gnila.

Solomin segel je gospodu in gospe molče v
roko in koj, ko so mu stol ponudili, tudi sel. Sip-
jagin vprašal ga je skrbno, želi li kaj, na kar mu
je Solomin rekel, da ničesar ne treba in da od pota
nij ni najmenj utrujen.

„Smem vas li po tem takem prositi, z menoj
v tvornico iti?“ vprašal je Sipjagin na takšen način,
ko da se boji s tem svojega gosta preveč nadlegovati,
ter jedva veruje v mogočnost take ljubeznivosti.

„Ako vam je drago, klimo," odgovoril je So¬
lomin.

„Ah, vi ste preveč dobri in ljubeznivi!“ vzklik¬
nil je Sipjagin. „Hočete, da se upreže yoz ali bi
rajši peš Sli ? 8

„Kolikor mi je znano, nij vaša tvornica baš
daleč od tu?"

»Pol vrste, nič dalje."

»Za ta pot pač nij treba ekvipaže."

»Kakor izvolite. — Ivan. moj klobuk in mojo
Palico, brž! — A ti, draga žena, skrbi mej tem za
obed. — Moj klobuk!"

18

274

Sipjagin je bil mnogo bolj razburjen, nego
njegov gost. Ker je bil v drugič zaman ukazal mu
klobuk prinesti, hitel je on, državnik iz sobe, ko
kakšen šolski fante. Valentina Mihajlovna ogledo¬
vala je »novega, mladega moža“, za čas, ko je Sip¬
jagin govoril s Soiominom, vrlo pazljivo.

Ta sedel je na svojem stolu, goli roki na ko¬
lenih drže (rokavic res nij oblekel), ter si na miren
svoj način ogledoval slike in pohištvo.

»Kaj to pomeni," mislila je ona. „To je pl 3 '
hejec . . . pravi plebejec ... in vender kako pre¬
prosto in naravno se vede."

Res je, Solomin držal se je povsem neprisiljeno
ne kot človek, katerega „ sans gene" je povsem ne¬
naravno in prisiljeno, baš, ko da hoče reči: »Samo
glejte me, kakšen sem človek!" — nego ko človek,
ki je sicer priprost ali samosvesten. Valentina Mi¬
hajlovna hotela je z njim govoriti, ali na lastno
svoje začudenje nij znala, kako bi to začela.

„Moj Bog!" si je mislila, „saj mi ta tvornišk
delavec vender ne imponira."

»Boris Andrejič vam mora jako hvaležen biti)
povzela je naposled besedo, »da ste bili toli po¬
pravni ter mu zlatega svojega časa del žrtvovali • • •

275

„No, tako dragocen pa nij za me čas, milo-
stiva gospa,“ rekel je Solomin. »Potem pa tudi nij-
sem za dolgo časa semkaj prišel.“

»Voila ou 1’ ours a montre sa patte," mislila
je ona. V tem hipu vstopil je njen mož s klobukom
na glavi in malo angleško palčičo v roči čez prag
ter rekel:

»Vazilij Fedosejič, izvolite?'*

Solomin vstal je raz stola in priklonivši se
Valentini Mihajlovnej, šel je za Sipjaginom.

„Tu sem, Vazilij Fedosejič!* klical ie Sipja-
gin, kot da pelje svojega gosta skozi kakšen pre¬
pad. „Tu so stopnice."

„Ako me hočete uže po ruskem običaji kli¬
cati, prosim, ne imenujte me Fedosejič, nego prosto
Po otci Fedotič," rekel je Solomin počasi in mirno.

Sipjagin ozrl se je ves preplašen zavoljo tega
Plebejskega imena na svojega spremljevalca in na
pol boječ se rekel:

»Oprostite mi, Vazilij — Fedotič."

»Prosim, nič zato!" dejal je Solomin.

Stopila sta na dvor, kjer ja je Kolomejcev
srečal.

18 *

276

„Kam tako brzo ?“ vprašal je on ter iz strani po¬
gledal Solomina. „V tvornico? C’ est la 1’ individu
en question?“

Sipjagin pogledal ga je skrbno in z glavo ma>
jal, kot da ne odobrava teh besed.

„Da, v tvornico . . . moje grehe in pogreške
mehaniku izpovedat. Dovolite, da gospoda seznanim:
Gospod Kolomejcev, jeden tukajšnjih naših vlasteli-
nov, gospod Solomin . . .“

Kolomejcev pokimal je nekatere krati, a ne na
ono stran, kjer je Solomin stal. Ta pogledal ga je
ostro; v njegovih na pol zatisnenih očeh bliščelo je
preziranje . . .

„Smem li z vami? !t  vprašal je Kolomejcev
tajnega svetnika. „Saj veste, da se rad kaj naučim."

»Dakako da smete,“ odgovoril je ta. Jedva
da so od hiše dvajset korakov daleč prišli, videli so
občinskega popa, ki se je vrnil k domu in zaradi
velikega blata obleko vzdigoval. Kolomejcev zapustil
je koj svoja spremljevalca ter z velikimi koraki k
popu stopal, ki se ga nij nadejal ter v velikej za¬
dregi bil. Kolomejcev prosil ga je za blagoslov ter
mu umazano rudečo potno roko poljubil — pote®

277

uprl je svoj pogled v Solomina nekako zabavljivo.
Menda vedel je nekaj o njem ter prepametnemu
mehaniku hotel pokazati, kaj se pristoji.

,,C’ est une manifestation, mon cher?“ vprašal
je Sipjagin srdito na pol glasno.

„Oui, mon cher,“ mrmral je Kolomejcev, „une
manifestation necessaire par le temps qui court!“
Prišli so v tvornico, kjer jih je vzprejel veli-
kobradat Malorus s ponarejenimi zobmi. Ta nado-
mestoval je začasno onega Nemca, ki ga je bil
Sipjagin naposled vender le segnal. Da pa ta Ma¬
lorus čisto nič razumel nij, bilo je očividno; on je
le nekoliko nerazumljivih, maloruskih besed v brado
mrmral in glasno vzdihoval.

Začelo se je pregledovanje tvornice. Nekateri
delavci poznali so Solomina osobno in ga radostno
pozdravili. Jednemu je rekel: „Dober dan, Gregor 1
Ti si torej tu?‘‘ — Kmalu prepričal se jeSolomin,
da je tvornica v slabih rokah. Silno denarja bilo je
zastonj izdano; mašine bile so slabe. Marsikaj bilo
je nepotrebno, a mnogokaj potrebnega je manjkalo.
Sipjagin gledal je bojazljivo Solominu na oči ter iz
vsake izpremembe njegovega obraza ukrepal, kaj

278

misli. Naposled vprašal ga je, kako je z redom za¬
dovoljen.

^Nekakšen red tu res vlada — toda, prihaja
li od tega kakšen dobiček, svojim!“ odgovoril je
Solomin.

Ne samo Sipjagin, celo Kolomejcev je videl,
da je Solomin v tvornici ves domač in da pozna
vsako malenkost do dobrega. Tako, kakor polaga
vešč jezdec svojo roko konju na vrat, tako prijemal
je on mašine, pregledaval kolesa, vzel malo mase,
iz katere se je papir delal, ter na roki nje nedo*
statke pokazal. Govoril je Solomin vrlo malo, a za-
rastenega Malorusa niti pogledal nij; isto tako
molče zapustil je tvornico, a za njim stopala sta
Sipjagin in Kolomejcev.

Sipjagin bil je tako slabe volje, da nij nikomur
dovoli), ga do vrat spremiti. Celo vpil je na ljudi
in z nogo ob tla udaril, česar drugače nikdar nij
storil.

„Uže raz obraza vam čitam," rekel je Solo-
minu, „da s tem, kar ste v mojej tvornici videli,
nijste zadovoljni. Vem, da je v njej mnogokaj nedo-
statnega in — da ne nosi nobenega dobička . • •'

279

A kateri so glavni nedostatki? In kaj bi kazalo
storiti, da se ti odstranijo ?“

»Izdelavanje papirja sicer nij moja stroka,"
odgovoril je Solomin, „toda nekaj vam lahko rečem:
obrtnijska podjetja — nijso za plemstvo!"

„Kaj? Mislite li, da so takšna podjetja nedo¬
stojna za plemstvo?" umešal se je Kolomejcev r
razgovor.

Solomin se je glasno nasmijal in rekel: „Bog
ne daj! Kako morete kaj tacega misliti ? ... .  In
a ko bi tudi bilo ....  plemstvo bi se ne branilo!"

»Kaj? Kako?"

»S tem hočem reči," nadaljeval je Solomin
Diirno, »da naše plemstvo takšnega dela vajeno nij.
Zato treba nekoliko trgovskega duha, a stvar mora
se delati — vztrajno! Tega pa plemstvo ne pozna!
— Saj smo uže često videli, da je ta papirnico,
drugi zopet kakšno drugo tvornico sezidal — a kaj
je bil konec vsega tega ? V čegave roke so prišle
v se te tvornice? Vedno v roke trgovcev, a to je zlo,
kajti naši trgovci so ravno takšne pijavke! Kaj se
hoče ....«

280

„Kdor vas čuje, bi mislil, da je po vašej
sodbi naše plemstvo nesposobno, katero koli finan-
cijelno vprašanje povoljno rešiti."

„0, baš obratno! Tu so plemiči pravi mojstri!
Koncesijo za zidanje kakšne železnice dobiti, kakšno
novo banko ustanoviti ali kaj tacega — tega nihče
tako dobro ne ume! Tem potem zbero velike ka-
pitalije. Baš to pa je, kar sem hotel reči, a vi iz¬
volili ste se razjeziti ter mi besedo raz jezika vzeti.
•— Poprej govoril sem le o korektnih finančnih pod¬
jetjih; korektnih sem rekel — kajti na svojem po¬
sestvu demoralizujoče žganjarije napravljati, kme¬
tom novce in žito po sto in petdeset odstotkov po¬
sojati, in tako ravnajo mnogi mnogi plemiči —
takšno odiranje nij v mojih očeh nobena finančna
operacija."

Kolomejcev nij vedel na to nič odgovoriti,
kajti on sam bil je jeden tistih plemenitih oderu¬
hov, o katerih je Markelov zadnjikrat z Neždanovoffi
govoril. Bil je tem neusmiljenejši v svojih terjatvah,
ker se nij s kmeti nikdar osobno pogajal, teh nikdar
v svoj, po Evropi duhteči kabinet puščal, nego vse
po svojem oskrbniku opravljal.

281

Slušaje torej Solominove premišljene in navi¬
dezno nepristranske opomnje, vrela je r njem kri,
a moral je molčati; samo ustna so izraževala, kaj
se v njem godi.

„Dovolite mi, Vazilij Fedotič," povzel je zdaj
Sipjagin besedo, „vse, kar ste zdaj rekli, veljalo je
za tedaj, ko je plemstvo . .. imelo še povsem druge
pravice in sploh v drugačnem položaji bilo. Sedaj
pa, zakaj bi se sedaj po dobrodejnih reformah spe¬
kulativnega tega stoletja tudi plemstvo ne lotilo jed-
nacih podjetij? Zakaj bi ono tega ne umelo, kar
a mej e priprost trgovec, ki časi ni brati ni pisati ne
zna? Saj plemstva ne pomanjkuje izobraženosti, da,
ono je, kakor se more dokazati, uprav reprezentant
napredka in prosvete!"

Izvrstno je govoril Boris Andrejič; njega govor
napravil bi bil v Petrogradu — v kakšnem depar-
tementu, ali še kje drugod, velikansk utisek, a pri
Solominu ne: na tega nij naredil noben utis.

„Plemstvo tega ne umeje,“ je trdil.

„Zakaj pa ne?" vprašal je skoro kričeč Kolo-
mejcev.

282

„Zato, ker je plemstvo tudi vladno orožje kot
uradniki."

»Orožje vladno?" Kolomejcev nasmijal se je
glasno in srdito. »Vi menda, gospod Solomin, nijste
dobro premislili, kaj ste tu rekli."

Solomin odgovoril je mirno: »Zakaj mislite to,
gospod Kolomencov ? (Kolomejcev se je od jada ves
tresel, čuvši pravo svoje ime.) Jaz vedno premislio.
kar izrečem."

»Raztolmačite nam torej, kaj vaša fraza po*
meni. “

»Dobro; jaz mislim, da vsak uradnik — W
kruh je; no, in isto tako tudi plemstvo."

Kolomejcev se je še glasneje smijal: „Opr°'
stite, tega jaz ne razumem . . . .“

»Tem slabeje za vas ... . Ko bi malo premi¬
slili, bi morda vender razumeli . . . .“

»Gospodine!"

»Gospodje, prosim vas gospodje"! vzkliknil j®
zdaj Sipjagin hitro in oči povzdignil k nebu, kot da
tamkaj koga išče. »Prosim ....  Kolomejcev, je voUS
prie de vous calmer. — Čas je k obedu iti. • • • r
Prosim gospoda, izvolita."

283

»Valentina Mihajlovna! w  cvilil je Kolomejcev
nekoliko minut kesneje. — »Kaj vaš soprog dela,
je pa res uže predebelo! Jeden nihilist ugnezdil se
je uže pri vas, in zdaj dovel je še jednega, ki je
še hujši od onega . . .!“

»Iz česa to ukrepate ?“

»Da ga vi samo čujete; in premislite, uže čez
jedno uro govori z vašim možem in ni jedenkrat mu
še nij rekel »ekscelenca"! Le vagaboud . 8

II.

Po obedu pozval je Sipjagin svojo soprogo v
knjižnjico, da se ondukaj ž njo dogovori. Bil je jako
slabe volje; povedal jej je, da je tvornica v silno
slabem stanji, in da se mu ta Solomin sicer oster,
a  silno pameten človek vidi, da treba torej ž njim
» aux  petits soins 8  biti.

»Ah, kako bi bilo dobro, da bi ti tega moža
Pogovorila k nam priti ! 8  ponavljal je nekatere
krati. Kolomejceva navzočnost nij mu bila po volji.
»Da bi ga vrag vzel ! 8  mislil je sam pri sebi; »po-
Vsodi vidi nihiliste in ne misli na nič druzega, nego
Da  sredstva jih uničiti! Pri sebi doma naj dela, kar
koSe, a tu naj jezik za zobmi drži . 8

284

Valentina Mihajlovna je rekla, da hoče z go¬
stom „aux petits soins“, da pa njemu za takšno
„petits soins“ nič nij; on sicer nij neuljuden, ali
hladnokrven, kar je prav za prav jako čudno od
moža — „du commun“.

„Nič zato,“ rekel je Sipjagin, „poskusi svojo
srečo in trudi se malo.“

Valentina Mihajlovna obljubila je, storiti kar
mogoče — in storila je res, kakor je obljubila. Za¬
čela je s tem, da je pri nekem tete a tete Kolo-
mejceva pošteno izdelala. Kaj mu je rekla, nij znano,
ali vrnil se je kot človek, ki je ukrenil, miren in
krotek biti. Ta „rezignacija“ delala ga je nekako
otožnega; a dajala mu je tndi nekakšno dostojan¬
stvo ....  o! o koliko dostojanstva!

Valentina Mihajlovna seznanila je Solomina s
celim domačinstvom — Marijano pogledal je ° n
bolje od vseh druzih; — pri obedu sedel je na
desnej strani od nje, a Kolomejcev na levej.

Ko si je prtič za sukajo del, stisnil je oči in
se nasmehljal, kot da hoče reči „tako, zdaj bodemo
komedijo igrali!" — Sipjagin sedel je njemu na'

285

sproti ter ga nemirno opazoval. Vsled ukaza gospe
Sipjaginove sedel je Neždanov mej teto in gospo¬
dom Sipjaginom, a ne, kakor prej, poleg Marijane.
Marijana našla je listek s svojim imenom, bil je
velik diner, na prtiči mej Kolomejcevom in Koljo.
Obed bil je izvrsten. Koj po juLi navel je Sipjagin
razgovor zopet na tvornice in o tvornicah v Rusih.
Solomin govoril je po svojej navadi le malo. Kadar
koli je pa govoril, mu je Marijana gledala v oči.
Poleg nje sedeči Kolomejeev je skušal jej dvoriti
— ker nij smel polemizirati — ali ona ga niti po¬
gledala nij; njegove ljubeznivosti bile so pa tudi
prisiljene in puste, kajti moral je sam priznati, da
mej njim in tem mladim dekletom nekaj vsako pri¬
bližanje zavira.

Kar se pa Neždanova tiče, to so se razmere
mej njim in gospodom Sipjaginom najedenkrat silno
shujšale. Za poslednjega je bil Neždanov nekakšno
orodje ali prazno mesto postal; on ga niti videl —
a  ni najmenj — videl nij! To se je tako hitro in
s tako odločnostjo prikazalo, da se je Sipjagin za¬
muden obrnil, ko je Neždanov nekoliko besedi svojej
s °sedi, starej teti odgovoril.

286

Očividno je bilo, da ima Sipjagin nekatere
tistih lastnostij, po kojih se osobito ruski dostojan¬
stveniki odlikujejo.

Po ribi rekla je Valentina Mihajlovna, ki je z
vso svojo koketerijo hotela soseda od nje na desnej
sedečega Solomina očarati, svojemu soprogu angle¬
ški: „Naš gost ne pije vina, morda bi pivo pil“ •••
in Sipjagin ukazal je takoj slugi, da prinese „ale“.
Solomin pak obrnil se je mirno k Valentini Mihaj-
lovnej in jej rekel: „Vi, milostiva gospa, gotovo
ne veste, da sem jaz dve leti in še delj na Angle¬
škem preživel, da torej angleški razumem ter tudi
govorim. To povedal sem vam zato, da bi ne gO'
vorili v tem jeziku, ako hočete o mojej navzočnosti
kaj povedati, kar nij za moja ušesa."

Valentina Mihajlovna zasmijala se je srčno i Q
glasno, ter ga zagotovila, da ne bode o sebi iz nje'
nih ust nikdar nobene slabe besede čul. Njej samej
videla se je ta opomnja Solominova sicer nekako
čudna, ali morala je tudi priznati, da je to opomnja
rahločutnega človeka.

Kolomejcev sedel je mirno in tiho, a zdaj m u
nij mogoče bilo zadržati se i na dalje; rekel je torej!

287

„Ker ste bili na Angleškem, ste gotovo tudi
ondotne razmere upoznali. Dovolite mi dakle vpra¬
šanje, jeli jih smatrate vrednim posnemanja, aline?“
„Nekatere — da; druge — ne!“

„Kratko in — nejasno,” dejal je Kolomejcev
zaničljivo ne glede na Sipjaginova znamenja. — „Vi
ste se denes našega plemstva lotili . . . Gotovo ste
na Angleškem priliko imeli, videti tako zvani „lan-
ded gentry“?

„Ne, te prilike nijsem imel; mej tacimi ljudmi
ondukaj nijsem živel; — ali pojem o tej gospodi
imam povsem jasen."

„Torej, menite li, da je v nas takšen landed
gentry nemogoč? Da takšnega plemstva pri nas
nikakor nij treba, jeli ?“

„Prvič, ste prav rekli, meni se vidi, da je v
nas nemožno takšno plemstvo, in drugič — tudi nij
vredno, da bi si ga želeli.”

„E, kako to?“ vprašal je Kolomejcev s prisi¬
ljenim smehom, baš ko da hoče s tem umiriti Sip-
jngina sedečega na svojem stolu, kot na iglah.

„Ker v dvajsetih ali tridesetih letih tudi tega
*landed gentrya“ več ne bode.“

288

»Dovolite, zakaj mislite to?"

»Ker bode tedaj svet in bodo posestva lastnina
druzih ljudij, katerih ne bode nihče vprašal, kakšnega
so rodu."

»Trgovcem, kaj?“

»Skoro gotovo trgovcem."

»Kako to?"

»E, kako; svet in posestva si bodo kupili.“

»Od plemičev?"

»Da, od gospodov plemičev."

Kolomejcev skušal je se prezirljivo nasmijati;
v poslednjem delu svojega razgovora govoril je tako,
kakor to presti narod dela, hoteč Solomina svojega
stanu spomniti. Ker pa ta tega nij opazil, rekel je
zopet Kolomejcev:

»Kolikor se spominam, rekli ste baš prej ono
isto o tvornicah in druzih obrtniških podjetjih. Zdaj
velja to tudi uže o posestvih."

»Zdaj velja to tudi o posestvih."

»In vas bode to veselilo, dakako?"

»Motite se; nikakor me to veselilo ne bode,

v! v Baro( ^ u se > kakor sem uže prej rekel, ne bode
mC bol Je godilo, kot zdaj."

289

Kolomejcev vzdignil je jedno roko in rekel
zbadljivo: „Kolika skrb za narod! Kdo bi to mi¬

slil ! “

»Vazilij Fedotič,* zakričal je zdaj Sipjagin,
»evo piva". — »Voyons Simeon," dodal je na pol
tiho, »flnissez!"

A Kolomejceva nij bilo več umiriti mogoče.

»Vidi se mi, da nijmate najboljšega mnenja;
a  po svojem rojstvu ti vender narodu pripadajo."

»Kaj dokazuje to?"

»In, mislil sem, da vi vse, kar je v kakšnej
ZYez i z narodom, za izvrstno smatrate."

»Ne; tu se zopet ljuto varate. Našemu na-
r °du dalo bi se mnogokaj očitati, akopram nij tega
?e dno sam kriv. Naš trgovec pak je lakomen raz¬
bojnik; r.a njegovem lastnem posestvu razvidna je
lakomnost, ki ga navdaja. On si misli: tebe drugi
okradejo, kaj ti preostane druzega . . . delaj ti isto
tako! Narod pak ..."

»No, in narod?" cvilil je Kolomejcev tankim
Stasom.

»Narod — spi!"

»Vi bi ga pa radi prebudili?!"

19

290

»Slabo bi ne bilo, da se to zgodi.“

»Aha! Aha! Tako torej . .

„Ali dozvolita mi, gospoda!" oglasil se je zdaj
Sipjagin, ki je uvidel, da se mora pravda tu za¬
vrniti. On jo je završil s tem, da je pravdajoči se
stranki umiril.

Desne roke komolec uprl je v mizo in začel
dolgo in obširno govoriti. Z jedne strani hvalil je
konservativce — z druge liberalce, ter celo pritegnil,
da imajo ti neko prednost, in se naposled sam mej
nje štel; hvalil je tudi narod, ter omend nekatere
njegove slabosti. Izrazil je popolno svoje zaupanje
do vlade ter vprašal, spolnjujejo li vsi njeni podlož¬
niki koristne ukaze, ki jih je za blagor cele države
izdala? Priznal je tudi korist in znamenitost knji¬
ževnosti, a dostavil, da je brez velike previdnosti
nemogoča! Potem ozrl se je proti zapadu; iz za¬
četka se je veselil, ali na to dvojiti začel; potem
ozrl se je k iztoku: tu se nekaj časa izpočil ter po¬
tem storil, ko da se iz spanja prebudi. Naposled
predlagal je napitnico na zvezo: »vere, poljedelstva
in obrtništva!"

»Pod egido vlade!" dodal je Kolomejcev ostro.-

291

„Pod egido modre in razborne vlade!* popravil
ffiu je Sipjagin njegov dodatek.

Napitnica se je molče izpila.

Prazno mesto na levej strani, Neždanov ime¬
novano, je sicer nezadovoljno zarenčalo, ali nihče
tega nij opazil. Vse je utihnilo; obed, ki ga noben
prepir več motil nij, završil se je srečno.

Valentina Mihajlovna dala je lastnoročno in z
najslajšim svojim smehljajem Solominu čašico kave,
katero je ta mirno izpil in potem z očmi svoj klo¬
buk iskal; toda Sipjagin prijel ga je rahlo za roko
ter ga v svoj kabinet odvel. Tu dobil je najprej
izvrstno smodko in potem — stavil mu ponudbo k
njemu, Sipjaginu, priti in vodstvo tvornice prevzeti.
— »Vi bodete povsem svoj gospod ter delali, kakor
vas bode volja, Vazilij Fedotič,* rekel je Sipjagin.

Solomin vzel je sicer smodko ali ponudbo je
odbil ter od tega kljubu obetanju in siljenju Sipja-
gina ni za las popustil.

„Ne odbijajte mi ponudbe kar tako: ne, dragi
Vazilij Fedotič! Obljubite mi vsaj, da si bodete stvar
d o jutri premislili!*

19 *

293

delj ga je opazovala, tem bolj se jej je dopadal. Ta
mirni, sicer nekoliko težki ali ne neokretni človek
se nij znal ni lagati ni bahati, to čitalo se mu je
raz obraza. Na njega se je mogoče zanašati in upi¬
rati kot na skalo, on bi nikogar ne izdal, obratno,
telo —. pomagal bi! Njej se je videlo, da nij samo
n a njo, nego na vse navzočne napravil takšen utis.
Temu, kar je Sipjaginu rekel, nij pripisovala nobene
imenitnosti; razgovori o trgovcih in tvornicah zani¬
mali so jo vrlo malo; toda, kako je govoril, izgledal
i Q  se smijal — to se jej je tako silno dopadalo.

„On je pravi poštenjak!" je rekla in to nje¬
govo poštenje jej je bilo tako simpatično.

Znana, premda nekoliko nerazumljiva stvar je
da se Rus gotovo zlaže, ako le usta odpre, a
Vender nič tako visoko ne ceni — za nič nijma toli
s ’mpatije kot za odkritosrčnost. Solomina obdajala
J' e  pa tudi neka glorija, katero mora, kakor je rekel
voditelj revolucijonarnih prizadevanj, strogi Vazilij
Nikolajevič, njegov naslednik imeti. Mej obedom na¬
mignila je često Neždanovu, osobito, ako je Solomin
kakšno zdravo misel izrekel; naposled se je sama

293

delj ga je opazovala, tem bolj se jej je dopadal. Ta
Kirni, sicer nekoliko težki ali ne neokretni človek
se nij znal ni lagati ni bahati, to čitalo se mu je
raz obraza. Na njega se je mogoče zanašati in upi¬
rati kot na skalo, on bi nikogar ne izdal, obratno,
telo — pomagal bi! Njej se je videlo, da nij samo
ra njo, nego na vse navzočne napravil takšen utis.
Temu, kar je Sipjaginu rekel, nij pripisovala nobene
imenitnosti; razgovori o trgovcih in tvornicah zani¬
mali so jo vrlo malo; toda, kako je govoril, izgledal
m se smijal — to se jej je tako silno dopadalo.

„On je pravi poštenjak!" je rekla in to nje¬
govo poštenje jej je bilo tako simpatično.

Znana, premda nekoliko nerazumljiva stvar je
tei da se Rus gotovo zlaže, ako le usta odpre, a
Vender nič tako visoko ne ceni — za nič nijma toli
s 'mpatije kot za odkritosrčnost. Solomina obdajala
J® pa tudi neka glorija, katero mora, kakor je rekel
voditelj revolucijonarnih prizadevanj, strogi Vazilij
Nikolajevič, njegov naslednik imeti. Mej obedom na¬
mignila je često Neždanovu, osobito, ako je Solomin
kakšno zdravo misel izrekel; naposled se je sama

294

ujela, ko je Solomina primerjala z Neždanovom —
in to primerjanje izpalo je za Neždanova neugodno.

Neždanovljev obraz bil je brez vsake dvojbe
mnogo lepši in prijetnejši, nego Solominov, toda
prvega lice izraževalo je celo vrsto raznih čuvslev:
srd, zadrego, neiztrpljivost ....  da, celo obupanje;
nemiren je bil, kot da sedi na iglah, skušal je go¬
voriti, a takoj umolknil ter se nervozno in zaničljivo
nasmijal.... Solomin napravil je povsem drugačen
utisek; afcopram se je neprisiljeno držal, baš kot da
je doma, to se mu je vender videlo, da se dolgočasi;
iz vsega bilo je razvidno, da njegovo mnenje nij
odvisno od mnenja nobenega druzega človeka in da
nij možno, nikomur možno kaj nanj vplivati. »Na
vsak način moram tega človeka svet slišati!" mislil*
je Marijana; „nekaj koristnega bodem vsakako od
njega slišala." Po obedu poslala je torej Neždanova,
kakor smo videli, k njemu.

Na večer bilo je dosti dolgočasno; na srečo
završil se je obed precej pozno in noč je bila blizu*
Kolomejeev se je ljubeznivo srdi! ter molče sedel-

„Kaj vam pa je?" vprašala ga je Valentina-
»Ste li kaj izgubili?"

295

»Pravo ste pogodili,“ odgovoril je Kolomejcev,
»Od jednega naših častnikov od garde pripoveduje
se ta le anekdota: vrlo mu je bilo žal, da vojniki
ne nosijo več rtastih čevljev ....  „Iščite rt!“ je
cesto vzkliknil, jaz pa vzkliknem: „Iščite nam jerij
naše abecede! Jerij se je izgubil — in z njim
vsako spoštovanje in čislanje, ki pristoji dosto¬
janstvu!*

Gospa Sipjaginova mu je rekla, da mu ne bode
Pomagala te črke iskati.

Sipjaginu dal je njegov uspeh pri obednem
»spechu“ toli poguma, da je svoje goste osrečil še
z  nekaterimi govori in misli polnih državnih ukre-
Panj ter celo upotrebil nekatere — des mots —
ki sicer nijso bile ostre ali vplivne in ki jin je za.
Petrograd zbiral. Jednega teh „ motov* je celo po¬
navljal, a prej »dovoljenja* prosil. Tikala se je
stvar jednega tedanjih ministrov, o katerem je Sip-
jagin rekel, „da je nestalnega in lenega duha in da
na same bedarije misli“. Tudi tega nij pozabil, da
kna opraviti s pravim Rusom — iz samega naroda
in za tega delj nij pozabil uplesti nekoliko pre¬
govorov, ki bi imeli dokazati, da je pravi Rus, ki

296

se za narod zanima. Tako odgovoril je na priliko
Kolomejcevu, ko je ta rekel, da bode vedni dež
senu škodil, s pregovorom: „Črno seno — bela
pšenica", in na to še nekoliko pregovorov citiral,
ko: „Blago brez gospodarja — je sirota", „Pomeri
desetkrat, potem odreži", — „Samo da žita ne
manjka, — mera se lehko dobi", — „Ako ima na
svetega Gregorja dan breza peresca velika ko kraj¬
car, imel bodeš na praznik Kazanske bogorodice
pod poln žita". Se ve da mu je tudi nekaterekrati
izpodletelo in da je na priliko namesto „Vsak cor-
ček zna svojo luknjo", rekel „Vsak kljunač ima
svojo luknjo". Toda društvu, v katerem je tega
kozla ustrelil, se nij niti sanjalo kaj je „notre bon
Koussac" storil, kajti bilo je, hvala knezu Kovriš-
kimu takšnih „pataques“ vajeno. Vse to povedal je
Sipjagin nekim zdravim, skoro hripavim glasom —
,,d’une voix rustique". — Jednako besedičenje v
Petrogradu pri nekaterih prilikah govorjeno, bilo j e
povod, da je neka visoka in vplivna dama cesto
rekla; „Comme il connait bien les moeurs de notre
peuple!" A visoki in vplivni dostojanstveniki so še
dodavali: „les moeurs et les besoins!"

297

Valentina Mihajlovna sukala se je mnogo okolo
Solomina, toda ker se ta zato nij ni najmenj brigal,
ščebetala je prisedši mimo Kolomejceva nehote:
„Mon dieu, que je me seus fatignee.“
Ponorčevaje se, priklonil se je ta in odgovoril:
„Tu l’as voulu, Georges Dandin!“

Kadar se dolgočasno društvo razhaja, prika¬
žejo se še zadnje ljubeznivosti; tako tudi tu. Po
običnem sezanji v roko, smehljanjem in prijaznim
stezanjem ter znanim renčanjem skozi nos zapustila
sta trudna gosta utrujena gostača.

Solomin, kateremu se je v drugem nadstropji
jedna najboljših sob odkazala, šel je zdaj k Než-
danovu.

Ta se mu je koj zahvalil, da mu je prošnjo
uslišal ter vstal.

„Znam, li  rekel je Neždanov, „da je to od vas
žrtva . .

„Ah, prosim vas, nehajte,“ odgovoril je Solo-
počasi. „Kakšna žrtva; v ostalem vam bi sploh
odbiti ne mogel.“

„Zakaj baš meni ne?“

„Ker se mi dopadete."

298

Neždanov se je temu odgovoru čudil, ali bil
mu je drag. Solomin stisnil mu je roko, a potem
se je vsedel na stol, ko da ga jezdi in si užgal
cigaro.

„No, povejte mi zdaj, s čim vam morem
služiti ?“

Neždanov vsedel se je isto tako, ali pušil nij.

„Stvar je ta, — jaz bi rad od tu pobegnil 11

„To je, — vi bi radi to hišo zapustili. Idite,
pa je dobro."

,,Ne zapustil — iz nje bodem ubegnil. 11

„Ali vas kdo zadržuje iti? Ste si li morda kaj
— izposodili ? Ako je to, izvolite samo reči, in meni
bode drago . . .“

„Vi me ne razumete, dragi Solomin! Jaz sem
rekel, da bodem ubegnil, ne odšel ... in to, ker
ne pojdem sam.“

Solomin vzdignil je glavo.

,.S kom pa greste?"

„S tisto devojko, katero ste denes videli. 11

„S to! — Ona ima pošteno lice. No . • • -

vidva-se ljubita?_Ali ne? Hočeta li samo

hišo zapustiti, v katerej se vama ne dopada.“

299

„ Midva se ljubiva. “

n Ab!“ — Solomin je utihnil. — „Ona je s tu¬
kajšnjo gospodo v rodu?“

„Da. Ali ona je povsem naših nazorov ter je
pripravljena iti, kamor se jej ukaže in vse pre¬
nesti . . .

Solomin se je nasmijal.

„In vi Neždanov, ste vi tudi pripravljeni ?“

Neždanov pogledal je svojega znanca precej
tamno.

„Čemu to vprašanje? Da sem pripravljen, vam
bodem dejansko pokazal."

„Jaz tudi ne dvojim, Neždanov; jaz sem le
zato vprašal, ker, kakor mislim — razen vas —■
nihče pripravljen nij.“

„A Markelov?"

„Da! Morda tudi on! — On se mi vidi, da
je uže rojen za vse."

V tem hipu potrkal je nekdo hitro in tiho na
vrata in jih odprl, ne čakaje odgovora. — Bila je
Marijana, ki je vstopila in se koj Solominu bližala.

»Uverjena sem," mu je rekla, „da se ne ču¬
dite mojej navzočnosti. — On (pokazala je na Ne-

300

ždanova) vam je gotovo vse povedal. Sezite mi v
roko in verjemite mi, da sem pošteno dekle.“

„Vem,“ odgovoril je Solomiu ozbiljno; — pri
Marijaninem vstopu je bil vstal. „Uže pri obedu
sem vas opazoval in si mislil: ta gospica ima po¬
štene oči. — Neždanov mi je res povedal o vašej
nameri. Ali — recite mi pravi uzrok, zakaj hočete
iz te hiše pobegniti?*

„Kako, kaj ? — Plemenito podjetje, kateremu
bi rada vse svoje moči posvetila ....  ne čudite se;
Neždanov povedal mi je vse ... . no, te dni bode
se začelo delati za to podjetje ....  in jaz naj bi v
tem plemiškem gnezdu ostala, kjer je vse laž in
prevara. Ljudje, katere ljubim, izpostavljali se bodo
opasnosti, a jaz ... .“

Solomin segel jej je v besedo.

»Ne razburite se. Vsedimo se, tudi vi Nežda¬
nov. — In zdaj poslušajte: Ako nijmate nobenega
druzega uzroka, zavoljo katerega bi od tu pobegnili)
to nij treba nikamor iti. Naše „delo“ začelo se še
ne bode tako kmalu, kakor vi mislite. Treba je, da
smo pazljivi. Verjemite mi!“

Marijana se je vsedla in se zavila v svoj plaid.

301

„A jaz ne morem delj tu ostati. Vse me žali.
Tista stara neumna teta rekla mi je baš denes in
sicer v navzočnosti Koljinej, da ne pade jabolko
daleč od drevesa! Dečko se je čudil in me vprašal,
kaj to pomeni ? . . . . In Valentina Mihajlovna še le,
o tej ni govoriti nečem ! u

Solomin jej je zopet govor ustavil in ta pot
smehljaje. Marijana je čutila, da se malo norca dela
iz nje, toda njegov smeh nij bil prav nič razžaljiv.

„Kaj ste mi vse tu povedali, draga gospica?
— Jaz ne poznam niti stare tete, niti ne razumem
primere o jabolku ....  ali pomislite samo to: be¬
dasta ženska vam kaj bedastega pove — in vi tega
ae morete prenašati? Kako pa hočete potem živeti
v svetu, na katerem so skoro vsi ljudje bedasti?
Ne, to nij nobeden uzrok. Gotovo imate še kakšnega
ozbiljnejšega . . . .“

„Jaz sem uverjen, da mi bode gospod Sipjagin
denes ali jutri službo odpovedal,“ umešal se je zdaj
Neždanov v razgovor. „0n gotovo uže vse ve, kajti
z menoj ravna tako prezirljivo .. .

Solomin obrnil se je k Neždanovu in ga vprašal:

„Čemu pak hočete potem bežati?"

302

Neždanov odgovoril je še le po kratkem molku:

„Saj sem vam uže rekel . . . .“

8 0n misli — da bi kazalo bežati, kajti tudi
jaz grem z njim.“

Solomin pogledal jo je dobrohotno in potem z
glava odkimal.

„Tako, draga gospica? Jaz vam še jedenkrat
ponavljam, da, ako kanita samo zaradi tega bežati,
ker mislita, da se bode revolucija skoro začela . . •“

„Nadejajoč se od vas izvestnih poročil, pozvala
sva vas sem.“

„V tem slučaji," nadaljeval je Solomin, „vama
še jedenkrat povem, da smeta še dolgo dolgo tu
ostati. Ako pak hočeta to hišo zapustiti, ker se lju-
bita in se drugače dobiti ne moreta, v tem slučaji

„No,  kaj bi bilo v tem slučaji?"

„V tem slučaji ne preostane mi nič druzega,
nego vama vse dobro želeti ter, kakor se obično
reče, vaju podpirati, kolikor mi je mogoče. Kajti
vas, draga gospica, kakor njega imam od tedaj, ko
sem vaju videl prvikrat, od srca rad."

Nehote stopila sta Marijana in Neždanov vsak
na jedno stran k njemu in ga prijela za roko.

303

„ Recite nama, kaj bi storila?* povzela je Ma¬
rijana. „  Vzemimo, da se revolucija še ne začne
tako kmalu ....  toda pripravljanje za njo, katerih
tu ne moreva vršiti in ki jih nama bodete vi odre¬
dili, zahtevajo, da odtečeva od todi; ako bi samo
znala kam . . . Pošljite naju, kamor koli! Je-li da
bodete to storili . . . ,“

„Kam?“

„V  narod! . . . Kam drugače, nego v narod?"

„V gozde!" mislil je nehote Neždanov, spom-
nivši se poslednje poljske insurekcije in Paklinovih
besed.

Solomin pogledal je srpo Marijano:

„Vi hočete narod poznati?*

„Da, to je, nečeva samo narod poznati, nego
delati hočeva zanj."

„Dobro; obetam vam, da se bodete ž njim
npoznali. Imeli bodete priliko tudi zanj delati. I vi
Neždanov, ste li tudi vi pripravljeni za njo iti in
delati za narod?*

„Dakako da sem pripravljen!" vzkliknil je ta

hitro.

304

„Džagernaut!“ prišle so mu zopet Paklinove
besede na pamet. — „Evo zopet pride tisti strašni
težki voz in jaz čujem cviljenje in drdranje koles 1“

r;  Dobro," rekel je zamišljeno Solomin. „A kdaj
hočeta uteči?"

„ Zaradi mene koj jutri, “ vela je Marijana.

„Dobro, ali kam?“

„Ts...  tiho . . ščebetal je Neždanov
»nekdo gre po hodniku.* 1

Vsi so nmolknili.

»In kam mislite zbežati ?“ ponavljal je Solo¬
min tiho.

»Tega baš ne znava,“ odgovorila je Marijana.

Solomin pogledal je Neždanova, toda ta po¬
migal je samo z rameni, da bi zaznamenoval, da tudi
ne ve kam. Zamišljen utrnil je Solomin s prstoma
jako pazljivo luč ter potem rekel:

»Veste kaj, moja draga. Vi dva prišla bodeta
k meni v tvornico. Lepo sicer kaj nij, ali varno.
Tam vaju nihče ne najde, kajti tam imam sobo,
kjer vaju nihče iskal ne bode. Zdaj samo glojta r
da prideta tako tja, da vaju nihče ne vidi; mi vaju
ne izdamo. Ako morda mislita, da ne, ker je v tvor-

305

niči mnogo ljudij, to vama velim: baš to je dobro,
Kjer je mnogo ljudij, tam se težko koga najde. —
Hočeta-li ?“

„Samo zahvaliti se vam moreva za to,“ rekel
je Neždanov srčno; Marijana pa, katerej nij bila iz
početka ta misel po volji, vzkliknila je zdaj radostno.
»Dakako! Dakako! Kako ste vi dobri! — Toda
dolgo naju ne bodete tam imeli, nego naju bodete
poslali — saj vesta kam!“

„To odvisno- bode od vaju. Ako bi hotela v
zakonski stan stopiti, je tudi v tvornici možno.
Blizu mene stanuje moj sestrič pop Sosim, ki vaju
koj zaroči."

Marijana se je sladko nasmehljala, a Neždanov
stisnil je še jedenkrat Solominovo roko. Potem je
vprašal:

„ Ali pa tudi vi zaradi naju ne bodete imeli
nobenih sitnostij?"

Solomin pogledal je Neždanova iz strani.

„Zaradi mene bodite brez skrbi j. — To vprašanje

je potem nepotrebno. Mojemu gospodarju je le do

tega, da mu tvornica pošteno nese, za vse drugo

se ne briga. Od njega ne bodete ni vi ne vaša

20

306

ljuba gospica nobenih neugodnOstij imeli. Tudi de¬
lavcev se nij bati. Samo oznanite mi, kdaj vaju
imam pričakovati.

Neždanov in Marijana sta se pogledala. Poju-
ternjem vse zgodaj ali morda jeden dan kasneje/
rekel je naposled Neždanov. čemu bi delj čakali;
jaz se vsak trenutek nadejem, da se mi služba
odpove.

Solomin je ostal in rekel: „Jaz vaju bodem
celi teden pričakoval in ves čas doma ostal ter vse
pripravil kar treba.

Marijana se je od njega poslovila: „Z Bogom,

dragi dobri Vazilij Fedotič_ Je li da se tako

zovete ?“ vprašala ga je prijazno.

„Da, tako se zovem.“

„Zdravstvujte — do svidenja! In hvala, srčna
hvala."

„Zdravstvujte ....  Lehko noč dušica!“

»Z Bogom i vam Neždanov! Do svidenja
jutri....“  je dodala in hitro odšla.

Oba mlada moža sedela sta nekaj časa tiho
in mirno.

307

»Neždanov," začel je Solomin — in zopet
utihnil. — „Neždanov, povejte mi, kar o tem dekletu
veste. Kakšno je bilo njeno življenje do denašnjega
dne? . . . Kdo je? . . . Zakaj je tu? . .

Neždanov povedal je na kratko vse, kar je o
njej vedel.

Solomin je pazljivo slušal ter rekel, ko je on
zvršil:

»Neždanov, pazite na to deklico. Kajti ....
nko bi se jej kaj pripetilo ....  Vi bi imeli velik
gneh na vesti! Z Bogom!"

Solomin je odšel, a Neždanov ostal je v sredi
K °be stoje. „Ah, bolje je na to ni misliti!" mrmral
je na pol glasno in se v posteljo vlegel.

Ko se je pa Marijana v svojo sobo povrnila,
našla je ondukej majhen listek sledeče vsebine.

»Jaz vas obžalujem. Vi se bodete uničili. Pre¬
mislite, kaj delate. V kakšno brezno bodete p ali ?
Čemu in za koga?“ V.

V celej sobi duhtelo po onem finem parfimu
kakor ga obično Valentina Mihajlovna rabi; brez
dvojbe je jedva to sobo zapustila. Marijana vzela
pero in na isti listek zapisala:

20 *

308

„Vašega milovanja mi nij treba. Bog zna, kdo
je bolj milovaDja potreben, jaz ali vi; samo da bi
jaz ne hotela na vasem mestu biti, vem gotovo.

M. B

Listek pustila je na mizi vedoč, da ga dobi
Valentina Mihajlovna gotovo v roke.

V drugo jutro sešel se je še jedenkrat s Sip-
jaginom ter mu ponudbo, prevzeti vodstvo tvornice
odbil; na to odpeljal se je domov. Mej potom na¬
vdajala so ga raziie misli, kar se je drugače redko
kdaj zgodilo. Mislil je na Marijano in na Nežda-
nova; zdelo se mu je, da, ko bi on zaljubljen bil
— on Solomin — izgledal bi drugače in se tudi
drugače vedel. Ali, si je mislil, ker se mi to nikdar
dogodilo uij, tudi slutiti ne morem, kako bi izgledal.

Spomnil se je mlade Irke, ki jo je bil v ne-
kej prodajalnici videl; spomnil se je, kako krasne,
skoro črne lase in plave oči je imela — in kako
ga je žalostno gledala, ko je dolgo po cesti gori in
doli hodil ne vede, bi se li ž njo seznanil ali ne. —
Bilo je to v Londonu, kamor ga je bil njegov prm-
cipal poslal, ter mu mnogo novcev zaupal. Skoro
da je v Londonu ostal in svojemu principalu de--

309

narje nazaj poslal; tako velik utisek naredila je lepa
Poli nanj. — Nje ime je slišal, ko jo je neko drugo
dekle v prodajalnici poklicala. Ali vender se je sam
premogel in se povrnil k svojemu principalu. Poli
bila je lepša od Marijane, ali ta ima je isti upitno

— žalostni pogled — in je Rusinja! . . .

„A kaj naj vse to pomeni?" vprašal sejeSo-
'lomin napol glasno: „zdaj se celo za tuje neveste
brigam!" Odpel si je suknjo, ko da hoče s tem vse
nadležne misli otresti. Baš o pravem času približal
se je zdaj tvornici, kjer je pri vratih zapazil zve¬
stega Pavla.

Solominov odgovor je gospoda Sipjagina silno
Žalil; zdaj najedenkrat je našel, da ta domači Ste-
fenson nikakor nij znamenit mehanik, nego da se
le baha in nos viha, kot vsak pravi plebejec. —
»Z vsemi temi Rusi," rekel si je sam, „ako si do-
mišljujejo, da kaj vedo, nij več izhajati mogoče!" —
Au foud Kolomejcev je prav govoril! Vsled vpliva
te srditosti pregledal je denes državnik — en herbe

— Neždanova tako popolno, kot da tega nij na
svetu, ter le Kolji rekel, da se mu nij treba toli z
učiteljem pečati, nego da se naj samostalnosti

310

nauči ....  a učitelju vender nij službe odpovedal,
kakor je ta pričakoval. Samo ignoriral ga je. Va¬
lentina Mihajlovna pak nij Marijane ignorirala ter z
njo neprijetno sceno imela.

Dve uri po obedu .sešli sta se obe slučajno v
obednej sobi. Obe sta čutili, da se nij izogniti je¬
zičnemu boju m jedna šla je počasi proti drugej,
Valentina smehljaje se, a Marijana ozbiljno; obe sta
bili jako bledi. Ko sta po sobi stopali, pogledala je
Valentina zdaj na desno zdaj na levo ter tu in tam
kakšno rožo odtrgala. Marijana pak gledala je ne¬
prestano in srpo v smehlijajoči se obraz Valentine
Mibajlovne.

Gospa Sipjaginova se je prva ustavila ter s
preziranjem v obrazu in glasu govoriti začela ter s
prsti ob stol nervozno bobnala:

„Marijana Vikentjevna, zdi se mi, da si me dve
dopisujeva ... Za  ljudi, ki pod jedno ter isto streho
bivajo, se mi to nekako čudno zdi in, kakor veste,
takšnih čudnih stvarij jaz baš ne maram."

„Jaz nijsem korespondence začela, Valentina
Mihajlovna," odgovorila je Marijana.

311

„Da .... prav ste rekli. Te čudne stvari sem
jaz sama kriva. Samo to mi je reči, da nijsem znala
druzega sredstva, da bi v vas vzbudila čuvstvo . . .
Kako bi rekla ? ... .  čuvstvo . . . . “

„Govorite od srca, Valentina Mihajlovna; ne
bojte se — da bi me razžalili."

„No ....  da vzbudim v vas čuvstvo dostoj¬
nosti!" Valentina je utihnila in nič se nij culo, nego
bobnanje njenih prstov.

„A kaj sem proti dostojnosti storila?" vprašala
je Marijana z mirnim glasom.

Valentina mignila je z glavo. „Ma chere, vous
n’ etes plus un enfant — in vi dobro umejete, kaj
hočem reči. Ste-li mislili, da bode vaše postopanje
meni, starej teti in sploh vsej hiši velika tajnost
ostalo? Vi se tudi brigali nijste, ostane li to tajnost
ali ne. — Boris Andrejie je morda jedini, ki tega
zapazil nij. On ima druzega in imenitnejšega misliti.
Razen njega je vaše grdo vedenje vsem znano."

Marijana je mej tem bolj in bolj bleda po¬
stajala.

»Prosila bi vas, Valentina Mihajlovna, da se
natančneje izrazite. S čim pa nijste prav za prav
zadovoljni ?“

312

„L’ insoiente!" mislila je gospa Sipjaginova ali
-se vender zadržala.

„Vi bi radi znali, s čim nijsem zadovoljna?

— Dobro; jaz nijsem zadovoljna, da se vi z onim
mladičem shajate, ki vas po rodu, odgoji in socijal-
nem položaji vreden nij. Jaz sem nezadovoljna

ne! to nij prava beseda, jaz sem razjarjena, da vi
pozno ....  v noči k njemu zahajate! In kje? —
Pod mojo streho! Ali morda mislite, da moram jaz
molčati ter tako vašo lahkoumnost podpiram ? Kot
poštena žena — oui, mademoiselle, je 1’ ai ete, je
le suis et le serai toujours! — moram biti razjar¬
jena." —

Valentina sedla je na stol, kot da to izrazuje
silno njene razjarjenosti.

Marijana nasmijala se je zdaj prvikrat.
sedanjej, bivšej in bodočej vašej poštenosti ni naj-
menj ne dvojim," rekla je mirno, „to mi pride od
srca. — A vaša razjarjenost je povsem nepotrebna.

— Vaše hiše nikdar nijsem osramotila. Mladega
moža pa, ki ste ga omenili ... da to je res . • •
tega ljubim."

„Vi ljubite gospoda Neždanova?“

313

»Da, jaz ga ljubim.“

Valentina Mihajlovna si je malo sedež popra¬
vila in dela: »Marijana, bodite pametni; kaj hočete
s pritepenim dijakom, ki je — še mlajši od vas!"
— Te poslednje besede izrekla je s posebnim ve¬
seljem. — »Kaj more iz tega biti? ... In vi, s
svojo pametjo, kaj ste na njem našli? Na tem ne¬
zrelem, bedastem fantiči!*

„ Nekoč mislili ste o njem drugače, Valentina
Mihajlovna. “

»Za Boga, pustite mene v miru . . . Pas tout
d’ espritque qa, je vous prie. — Govor je o vas, o
vašej bodočnosti. Za Boga milega, kakšna partija je
to za vas?“

„I)a vam, Valentina Mihajlovna, odkritosrčno
povem, na to niti mislila nijsem.“

»Kako? Kaj? . . . Kako mi je to umeti? Vze¬
mimo, da ste po svojega srca glasu ravnali ....
to se mora na vsak način z možitvijo končati. “

»Ne vem ... na to nijsem mislila. “

»Na to . . . nijste mislili?! — Ste li znoreli."
Marijana obrnila se je od nje proč in rekla:

314

„Pustive to, Valentina Mihajlovna in končajva
pogovor, ki ne bode imel nobenega rezultata. Midve
se ne bova nikdar razumeli . 11

Valentina skočila je srdita raz stola.

»Jaz tega razgovora ne smem in nečem kon¬
čati. Prevažen je . . . jaz sem pred . . .“ hotela
je reči »pred Bogom 11 , ali utihnila in naposled de¬
jala: „pred celim svetom za vas odgorna! — J aZ
ne morem molčati, ako čujem takšne bedarije! • • •
Čemu so te? ... To mi je neumevno . . . Kako
neiznosljivo ponosni so ti mladi ljudje! . • . Ne . • •
jaz vas povsem razumem; razumem, da ste navdani
s temi novimi idejami, ki vas gotovo v propast do-
vedo. A tedaj bode kesanje uže prepozno ! 11

»Morda; ali bodite preverjeni, da, ako hi
tudi imeli poginiti, ne stegnili bi ni prsta, — da bi
nas vi rešili!“

Valentina Mihajlovna sklenila je roke.

»Zopet ta prevzetnost, neznosljiva prevzetnost.

čujte Marijana , 11  rekla je potem povsem izpremenje'
nim glasom, ter hotela Marijano objeti, česar se je
pa ta ubranila. »Ecou tez-moi, je vous eu conjure.
— Jaz tudi nijsem še tako stara, da bi ne bilo

315

mogoče z menoj govoriti! — Je ne suis pas une
eneroutee. V mojej mladosti imeii so me celo za
republikanko — kakor vas! — Čujte me; jaz se ne
bodem pretvarala; materinske ljubezni nijsem za
vas nikdar čutila, — a vaš značaj tega niti ne po¬
greša. Ali to sem znala in znam, kakšne dolžnosti
imam do vas — in te sem vedno skušala izpolnje¬
vati. Morda tista partija, na katero sem za vas
mislita in za kojo bi bila jaz in moj mož vse žrtvo¬
vala, ne odgovarja vašim idejam ... no na dnu
m °jega srca ..."

Ko je Valentina Mihajlovna govorila, gledala
j e  Marijana v nje lepe, krotke oči, na rudeča ustna
m mramorno bele roke, ki so bile uprte v pas
težke svilnate obleke ... na jedenkrat segla jej je
v besedo.

»Partija, ste rekli, Valentina Mihajlovna? To
se  vam zdi partija, ta vaš prijatelj, bedasti gospod
Kolomejcev, ki nijma ni duše ni možganov?“

Valentinina roka nij bila več v pas uprta.

»Da, Marijana, jaz govorim o gospodu Kolo-
®ejcevu, o tem omikanem, izvrstnem mladem možu,
k* bode brez dvojbe svojo ženo osrečil in katerega
k brezpametnica odbiti more. Samo brezpametn ca!

316

»Kaj se hoče, ma tante, po tem takem moram
res brezpametna biti.“

»Kaj mu pa moreš, — govoriva ozbiljno —
prav za prav očitati?"

„Druzega nič, nego — da ga preziram, to
je vse!“

Valentina sela je zopet na naslonjač.

»Pustiva torej to. Retour nons k  nos moutons.
Ti ljubiš dakle gospoda Neždanova?"

»Da."

„In se kaniš še na dalje z njim shajati?"

»Da. 8

„No ....  in ko bi ti jaz to prepovedala."

»Bi vas ne ubogala,"

„Ah!“ vzkliknila je Valentina Mihajlovua, »vi
bi ne ubogali, mademoiselle ? Tako! . . . . In to se
mi drzne dekle reči, ki sem jej toli dobrot izkazala)
ki sem jo v svojo hišo sprejela, to mi reče . . • ■“

»Hči nepoštenega očeta," dodala je Marijana
srditim glasom, »samo nadaljujte in recite, kar vam
je na jeziku."

»Ce n’ est pas moi, qui vous le fait dire, ma¬
demoiselle. Vsakako se pa s tem ne morete pona¬
šati! Dekle, ki moj kruh je ....“

317

„Kruh, ki ga jem, mi ne morete očitati, Va¬
lentina Mihajlovna, jaz si ga zaslužim! Ako bi si
za Koljo vzeli francosko učiteljico, bi vas več stala,
nego jaz. Ali ga jaz ne učim francoski ?“

Valentina Mihajlovna vzdignila je roko, v ka-
terej je držala robec, duhteč po kitajskem odeuru
ter imel v voglu velik bel grb ter hotela nekaj reči,
a Marijana govorila je hitro dalje.

„Vi bi prav imeli, tisočkrat prav, da ste na¬
jesta vseh teh vaših dobrot reči mogli: „ Tisto dekle,
ki sem jo ljubila . . . .“ Ali vi ste še bolj pošteni,
da tega ne rečete!" — Marijana se je tresla, kot
da ima mrzlico. — „Vi ste me od nekdaj sovražili,
a zdaj ste v dnu svojega srca veseli, silno veseli,
da so se vsa vaša prorokovanja izpolnila, da si sama
Se bi sramoto delam ....  in le to vam je ugodno,
da nekaj te sramote zadene tudi plemenito in po¬
šteno vašo hišo . . . .“

„Ne razžalite me,“ mrmrala je Valentina Mi¬
hajlovna, „bodite tako dobri in zapustite koj to sobo ?“

A Marijana bila je tako razven sebe, da nij
®°gla jeze dolgo zadržati.

318

„Celo hišo, ste rekli, cela hiša, stara teta in
vsi vedo za mojo sramoto! In vsi da so razven sebe
od jada! Prosim li jaz vse one ali vas za kaj ? Mi¬
slite li, da je meni sta’o do mnenja teh ljudij ? Nij
li vaš kruh dosti grenak? Kakšno prosjaštvo bi mi
bilo ljubše od tega bogastva? Ne širi se li mej
menoj in to hišo brezdno, katero se z ničemer na¬
polniti ne da? Vi, ki ste drugače tako pametni, ne
umejete li tega? Ako me vi uže tako strašno so¬
vražite, imate li kakšen pojem o čuvstvu, ki me za
vas navdaja in ki ga le izreči nečem?"

„Sortez, sortez, vous dis-je . . . ponavljala
je Valentina Mihajlovna ter vsa izven sebe celo z
malo nogo ob tla udarila.

„Moje navzočnosti vas bodem koj rešila, samo
to, Valentina Mihajlovna, si še zapomnite: Govori
se, da se celo slavnej igralki Rachel v Racinijevem
„Bajazetu“ nij posrečilo naravno in prav „Sortez!“
vzklikniti. — Kamo li, da se je vam! In zdaj še,
kar se vaših besedij ....  Kako ste uže rekli ? • • • ■
»Je suis une homete femme, je 1’ ai ete et le serai

toujours". Kar se teh tiče, znajte: jaz sem

povsem uverjena, da sem mnogo poštenejša, nego
ste vi! — Zdaj pa z Bogom!"

319

Marijana hitela je brzo iz sobe; Valentina Mi-
hajlovna pa je skočila s stola in hotela glasno zavpiti,
plakati ....  ali zavpila nij, ker nij znala, kako bi
zavpila, in jokala tudi nij, ker jej nijso hotele solze
v oči priti.

S parfimiranim svojim robcem si je lice in čelo
brisala in to vznemirjalo je nje živce še bolj. Mislila
je, da je nesrečna, razžaljena, a vender je morala
priznati, da je v tem, kar je morala slišati, marsikaj
istinitega. Ali njo tako neusmiljeno in nepravično
soditi!! »Sem li res tako hudobna?“ se je sama
vprašala ter se gledala v zrcalo baš njej nasproti
viseče. Tu videla je še vedno krasen obraz, na ka¬
terem se je nekoliko rudečih pik videlo; ali oči ma-
donine bile so še vedno iste . . . »Jaz, jaz hudobna? 8
mislila je zopet....  »S takšnimi očmi? . . ..“

V tem hipu vstopil je nje soprog v sobo in
ona pokrila si je brzo obraz z robcem.

»Kaj ti je?® vprašal je skrbno. »Kaj ti je
Valja?® To ljubavno ime, ki ga je državnik le na
deželi in pri intimnem tete a tete rabil, izmislil si
je sam za svojo ženo.

320

Iz začetka je rekla, da jej nij nič, a potem
ostala je in njemu, pred njo stoječemu roke na ramo
dela, svojo glavo v njega telesnika izrezani del po¬
ložila, ter mu brezozirno vse povedala; Marijani
sicer nij oprostila nič, ali delala se je kot da hoče,
ter rekla, da je vsega tega kriva njena, Marijanina,
mladost, nje temperament in slaba odgoja. „Mojemu
detetu bi se kaj tacega nikdar ne dogodilo! Jaz bi
drugače nanjo pazila!“

Radovedno in ozbiljno slušal je Sipjagin to
prepoved do završetka; dokler je ona svoje roke na
njegovih ramah držala in s svojo glavo v njegovega
telesnika izrezku slonela, držal se je mirno. Ko je
zopet pred njim stala, poljubil jo je na čelo in jo
svojega angelja zval, ter rekel, da ve, kaj mu je
kot gospodarju storiti in odšel kot sicer dober ali tudi
energičen mož, ki ima izpolniti sicer neprijetno ali
potrebno dolžnost.

Okolo osme ure na večer pisal je Neždanov v
svojej sobi prijatelju Silmu sledeče vrste:

»Prijatelj Vladimir! V hipu odločne izpre-
membe moje usode Ti te vrste pišem: Tu odpove¬
dali so mi službo. To že nij nič ... . Kajti jaz ne

321

grem sam iz hiše. Tista devojka, o katerej sem Ti
pisal, gre z menoj. Naji druži sličnost socijalnega
položaja, življenja in osvedočenja, hrepenenja in čuv-
stov, ki naji navdajajo. — Midva se ljubiva; jaz
vsaj sem preverjen, da čuvstva ljubezni ne morem
drugače čutiti, nego v tej podobi. Karal bi se, ako
bi zamolčal, da se nekako bojim in da mi je pri
srci jako težko ....  Vse pred menoj je temno —
a midva si prizadevava priti iz te temnosti. Kam
hlepiva in kakšno sva si delo izbrala, menda nij
treba izreči. Marijana in jaz ne iščeva ni sreče ni
uživanja — jeden poleg druzega se hočeva boriti in
podpirati. Ciij nama je jasen; toda kateri potje tja
vode, ne znava. Bodeva li našla, ako ne pomoči,
saj mogočnost uspešnega delovanja? Marijana je
dobra in poštena devojka; ako nama je odsojeno,
da morava poginiti, si ne bodem ničesar očitati mo-
§ol, tudi ne, da sem jo s seboj odvel, kajti ona ne
more drugam nikamor. Toda Vladimir, Vladimir,
kako je meni težko pri srci! . . . Jaz dvojim, ne o
svojih čuvstvih do Marijane , . . in vender — kdo
ve! Toda prepozno je, obrniti s tega pota se ne
®orem več. Vošči nama iz daljine potrpežljivost

322

srečo, požrtvovalnost in ljubezen . . . mnogo lju¬
bezni! Ti pa nepoznani ali z vso dušo iz celega
srca ljubljeni ruski narod, ne vzprejmi naji brez so¬
čutja in uči naji, česar se more svet po tebi nadejati-

Z Bogom, z Bogom moj Vladimir!“

Po končanji tega pisma šel je Neždanov v
vas. V jutro druzega dne, še predno se je mladi
dan začel, stal je on kraj brezovega gozdiča, ne
daleč posestva Sipjaginovega. Malo v strani od njega,
za široko leskovačo čakala je kmetska telega, v ka¬
tero je bilo par majhnih konj upreženih. V telegi
spal je na kupu mrve in zavit v raztrgano haljino
sivolas kmet. Neždanov gledal je neprenehoma k
Sipjaginovej hiši: siva mirna noč je še vladala; le
sem ter tja brlela je kakšna zvezda, kot da je iz¬
gubljena na sinjem nebu. Spodnji kraji oblakov jeli
so se rudečiti, zdaj prikazala se je na vztoku slaba
jedva vidljiva rudečica in postajalo je jutranje hladno.
Neždanov napel je ušesa: nekje v bližini čul je, da
so se vrata odprla in zaprla; majhna ženska v
shavvl zavita se mu je bližala; Neždanov hitel jej j e
nasproti.

„Marijana?“ ščebetal je on.

323

»Jaz sem!“ odgovorila je ta tihim glasom.

„Pojdi z meaoj,“ rekel je Neždanov ter jo ne¬
spretno za roko prijel, y  katerej je povezek držala;
od mraza tresla se je vsa.

Neždanov peljal jo je k telegi ter kmeta pre¬
budil. Ta skočil je hitro z voza in se oblekel, sedel
na svoje mesto in vzel vajeti iz vrvij narejene v roke.
Neždanov položil je najprej svoj plašč na sedež ter
potem Marijani na voz pomagal in jej noge v staro
odejo zavil. Nato vsedel se je poleg nje in kmetu
zamolklim glasom ukazal: »Naprej, uže znaš kam.“

Konja sta potegnila in telega drdrala je težko
na veliko cesto. Neždanov držal je Marijano z jedno
roko; ona zavila se je še bolj v svoj plaid in obr-
nivši se k njemu veselo rekla:

„Kako lepo je mrzlo, Aleoša!“

„Da,“ rekel je kmet, „danes bode močno

rosa.“

Rosa bila je res v ta dan tako močna, da je
visoka trava ob potu izgleda, kot da je s srebrom
Posuta.

Marijana tresla se je od mraza ali vender ve-
s elim obrazom in trdega zaupanja vzkliknila.

21*

324

»Mrzlo je, Aleoša, mrzlo — in mi dva prosta!
prosta!"

V.

čim je Solomin cul, da sta se v kmefskej
telegi nek gospodar z neko damo pripeljala, ter
zanj vprašala, hitel je k tvorničnim vratom. Poki¬
mal jima je z glavo ter kmetu ukazal, da zapelje
na dvorišče pred njegovo hišo, kjer je Marijani po¬
magal iz voza stopiti. Koj po njej stopil je tudi
Neždanov čez hišni prag. Solomin peljal ja je po
dolgem temnem hodniku in ozkih stopnicah v dru-
zega nadstropja zadnji trakt, kjer so vsi trije vsto¬
pili v malo, precej čedno sobico z dvema oknoma.

„ Dobro došli!“ vzkliknil je zdaj Solomin z
občnim svojim smehljajem, ki je pa ta pot še lju¬
beznivejše bilo.

„To je vajino stanovanje; ta soba in tu po¬
leg še jedna. Lepo nij, ali živeti se tu more. A
kaj je glavna stvar, noben radovednež vaji tu ne
moti. Pod oknom je vrt, a na okolo ograja. To jo
miren kraj. — Še jedenkrat dobro došli, ljuba go-
spica — in tudi vi, Neždanov."

325

Segel je obema v roko. Stala sta tu molče
aa pol začudena, na pol vesela.

„No,“ dejal je Solomin, „a kaj čakata; odlo¬
žita in uredita si po svojej volji. Kaj imate s so-
boj. — “

Marijana pokazala je svoj povezek, ki ga je
držala v rokah.

„Jaz imam samo to-le.“

„Jaz imam majhen kovček, ki je v telegi in
po katerega pojdem . . .“

„Ostanite tu, ostanite!“ rekel je Solomin in
Vrata odprl in je ukazal: „Pavel, prinesi, kar je v te¬
legi ostalo . 8

„Koj,“ čul se je glas „vedno navzočnega. 1 '

Solomin obrnil se je zdaj k Marijani, ki je
fflej tem svoj plaid odložila.

„Torej se je vse srečno vršilo?“ jo je vpra¬
šal. —

„Hvala Bogu ....  ninČe naji videl ni j. Jaz
®em zapustila pismo za gospoda Sipjagina. — Obleke
in perila nijsem seboj vzela, ker morava takoj na¬
prej ....  (Marijani nij bilo možno dodati: „ narod 8 .)
Da si najpotrebnejše kupim, toli imam.“

326

»To bodemo vse pozneje uredili . . . evo" in
Solomin pokazal je na Pavla, ki je s kovčekom vsto¬
pil, »evo mojega najboljšega prijatelja, ki vam ga
toplo priporočam. Na njega se morete zanašati baš
ko name. — Si li Tatjani rekel, da prinese samo-
var?“ vprašal je Pavla zamolklo.

„Koj bode ž njim tu," odgovoril je Pavel.

»Tatjana je njegova žena," del je Solomin k
Marijani, „iu isto tako zvesta, ko on. — Ona vam
bode stregla, dokler se ne uredite sami.“

Marijana vrgla je plaid na počivalnik v kotu
stoječ. — »Imenujte me Marijano, Vazilij Fedotič,
a ne „gospica“. Tudi služabnice ne potrebujem.
Zato nijsem od tam šla, da bi mi tu stregli. Tudi
na mojo obleko ne glejte; priprestejše nijmam. To
bode vse drugače postalo."

Obleka iz rujavega drap de darnes narejena
bila je sicer priprosta ali videlo seje, da jo je vešča
roka v Petrogradu izdelala po najnovejšej modi.

„Ako nečete služabnice, vzemite si Tatjano za
pomočnico, kakor je v Ameriki navadno. A čaj bo¬
dete vender pili? Zdaj je še zgodaj in utrujena sta
gotovo oba. Jaz moram zdaj y  tvornico; pozneje se

327

vidimo in . . . ako kaj treba, recite to le Pavlu ali
Tatjani."

Marijana segla mu je hitro v roke.

»Kako naj se vam zahvalim, Vazilij Fedotič?"
je rekla in ga ljubo vsa ginena gledala.

Solomin gladil jej je malo ročico.

»Ako bi rekel: to nij hvale vredno, ne govoril
bi resnice; za tega delj rečem rajši, dami  je vaša
hvala največje veselje. In tako je prav! Torej na
svidenje! Pojdi Pavl."

Marijana in Neždanov ostala sta sama.

Ona hitela je k njemu in ga z istim pogledom
v oči gledala ko Solomina, — le še bolj je bila
vesela, še bolj ginena.

»Prijatelj!" mu je rekla. »Ti si ne moreš
misliti, kako prijazno, kako lepo se mi to stano¬
vanje zdi, ako ga primerjam bogatim sobanam, ki
sem jih zapustila. Reci mi, si li vesel?"

Neždanov prijel jo je za roko in rekel: »Jaz
sem srečen Marijana, da to novo žitje začenjam s
teboj. Ti mi bodeš vodilna zvezda, ti mi bodeš pod¬
pora, ti m: bodeš dajala novih morij in novega po¬
guma . .

328

„ Dragi Aleoša! — Toda.zdaj moram

najprej svojo opravo urediti. Ostani ti tačas v tej
sobi, jaz se koj vrnem.*

Marijana šla je v drugo sobico in vrata za
seboj zaklenila. — Malo na to jih zopet odpre iu
reče: „Je-li Aleoša, kako pošten in vrl človek je
ta Solomin!* Potem se je zopet zaklenila.

Neždanov stopil je k oknu ter gledal v mali
vrtec ....  stara jablana pala mu je posebno na oči,
toda utisek nij bil neprijeten. Neždanov odprl je
potem svoj kovček ali iz njena nij nič vzel, nego le

ves zamišljen pred njim stal.

Četrt ure kesneje prišla je Marijana umitim
in veselim obrazom iz svoje sobe; nekoliko trenut¬
kov po njej vstopila je Tatjana, Pavlova žena s sa-
movarjem v roki.

Ona je bila baš nasprotje svojemu nekako ci¬
gansko izgledajočemu soprogu: bila je ona prava
ruska, okrogla in polna žena, z rujavimi lasmi, ve-
licimi lepimi zobmi in jako dobrimi očmi. Oblečena
je bila v čedno, akopram uže iznošeno iz katuna na¬
rejeno haljino, debele nje roke bile so sicer velike,
ali ne grde. Mirno pozdravila je mladi par ter um-

329

Ijivo rekla: „Da ste zdravi!" Nato razložila je Ser¬
vice na mizo.

Marijana stopila je k njej ter rekla:

»Dovolite mi Tatjana, da vam pomagam. Dajte
meni samo jeden prtič."

»Ne gospica, mi smo takšnih stvarij vajeni.
Vazilij Fedotič, mi je vse rekel. Ako kaj trebate,
izvolite samo ukazati, nam bode drago, ako vam
bodemo mogli ustreči."

»Prosim vas Tatjana, ne recite mi »gospica" . . •
oblečena sem sicer tako . . . toda saj hočem . . .

Srpi pogled Tatjanin spravil je Marijano tako
V zadrego, da je umolknila.

»No, kaj hočete?" vprašala je Tatjana s svo¬
jim mirnim glasom.

»Glejte, prav za prav sem . . . plemkinja
toda jaz se hočem vsega tega znebiti ... in po¬
stala bodem . . . kakor so navadno ženske iz na¬
roda."

»Ah tako! No, zdaj vas umejem. Vi ste torej
jedna tistih, ki bi rada zopet v narod, ki bi se rada po-
bmetila? — Ej, teh je dan denes mnogo!

»Kako ste rekli: »pokmetiti se?“

330

»Da, tako to mi zovemo; — No, to je pravi
Lepo je gotovo, narod buditi ....  Ali težko, silno
teško, in kako težko! Bog Vam daj mnogo sreče!"

»Pokmetiti se!" ponavljala je Marijana. —
»Si li cul, Aleoša, midva se sva pokmetila!"

Tudi Neždanov se je smijal ponavljaje besedi
»pokmetiti se!“

„A tale, jeli ta vaš mož — ali brat?" vpra¬
šala je Tatjana in z veliko svojo roko posodo bri¬
sala ter oba dobrohotno pogledala.

„Niti mož, niti brat," odgovorila je Marijana.
Tatjana vzdignila je glavo in rekla:

„Torej le iz lastne, svobodne volje vkupe ži¬
vita. Da, tudi to je dan denes uže navadno. Pr e i
bilo je to le pri razkolnikih v običaji, a zdaj je
tudi pri diuzik ljudeh. Samo da je Bog dal svoj
blagoslov — potem tudi popa nij treba! — Tudi
pri nas v tvornici se to često primeri — in ne baš
pri slabih ljudeh!"

„Kako lepo se izrazujete, Tatjana! Iz »svo-
bodne volje" ....  ta izraz mi dopada. — Zdaj
bi vas pak nekaj prosila. Jaz si morem novo
obleko ali kupiti ali pri kom naročiti; takšno ob-

331

loko,  kakor jo imate vi, ali že prostejšo. Tudi
čevlje, nogavice — vse tako, kakor je v vas. De¬
narjev imam dovelj.“

„Dobro, gospica, to je vse lebko mogoče . . .“

No, no, saj ne bodem več »gospica« rekla,
samo nikari se ne jezite. Kako naj vas imenujem ?“

»Marijana.«

„A kako je očetovo ime?“

»čemu tega treba? Imenujte vi mene Mari¬
jana, kakor jaz vas Tatjano zovem.“

„To je uže tako — in vender nij. Recite mi
če očetovo ime.

„No dobro, moj oče zval se je Vikentjev. A

vaš?«

»Moj se je zval Josip.«

»Torej vam bodem jaz rekla Tatjana Josi-
povna.«

„A jaz vam Marijana Vikentjevna. Tako je
tudi lepše.«

„Vi bi tudi lebko z nami malo čaja pili, Tat¬
jana Josipovna.«

»Ker je prvikrat, naj bode, Marijana Vikent-
jevna. To sicer nij v redu ... ali jeden kozarec,

332

naj bode ....  več pa ne, drugače me izpsuje moj
Jegorič.“

»Kdo pa je Jegorič?“

»E, Pavel — Pavel Jegorič, moj mož.“
„Sedite, Tatjana Josipovna.“

B Uže sedim Marijana Vikentjevna.“

Tatjana se je vsedla in začela čaj piti. Pri
vsakem požirku odgriznila je malo sladkorja ter
pri tem mežikala in gledala kraj, kjer je košček
odgriznila.

Marijana spustila se je z njo v daljši razgovor;
Tatjana govorila je od srca, odgovarjala in vpraše¬
vala. Solomina imela je sa pol svetnika, a z njim
svojega moža. Toda življenje v tvormci jej nij do-
padalo.

„To nij niti mesto, niti vas,“ je rekla, »m
brez Vazilija Fedotiča ne ostala bi ni pol ure tu.“
Marijana poslušala jo je pazljivo. NeždanoVj
sedeč nekoliko v stran, opazoval je svojo prijateljico)
ali njenej pazljivosti se nij čudil: za Marijano bilo
je vse to novo — a on videl in govoril je uže z
Bog ve kolikimi takšnimi ženskami.

333

„Glejte, Tatjana Josipovna , 8  rekla je naposled
Marijana. „Vi mislite, da bočemo mi narod pouče-
vati; ne — služiti mu hočemo . 8

„Kaj? — Služiti mu hočete? Urite ga; to je
vaša služba! Jaz sem vam tu lahko v primer: Ko
®e je Jegorič v zakon vzel, nijsem znala ni čitati
ni pisati; zdaj znam oboje, a hvala za to gre Vazi-
liju Fedotiču. On me nij sam poučeval — ali necega
starca je plačeval, da meje učil! Jaz sem še mlada,
akopram sem visoka in debela . 8

Marijana je molčala.

„ Jaz bi se rada kakšnega rokodelstva naučila,
Tatjana Josipovna , 8  povzela je po kratkem molku,
»toda o tem bodeva še govorili. Jaz šivam slabo;
da bi znala kuhati — mogla bi za kuharico slu*
žiti_ 8

Tatjana pogledala jo je vsa začudena in de¬
jala: „Ah, kaj vam vse na pamet ne pride! — Ku¬
harice imajo le bogati trgovci: siromašni ljudje si
sami kuhajo. — A za tvorniške delavce kuhati ...
je uže slednje, česar se kdo loti . 8

„No, če bodem tudi pri bogataših stanovala,
vender bodem s siromaki v vednej dotiki in lahko

334

kaj zanje storila. Kako bi pa drugače z njimi prišla
v dotiko? Vsacemu ne godi se tako, kakor vam!"

Tatjana, ki je svojo kupico čaja izpila, zavr¬
nila je z globokim vzdihljajem.

„To je čudna stvar ....  in težko jo je do¬
gnati ! Kar sem se jaz naučila, pokazala vam bodem
drage volje — ali mnogo tega nij. — Trebalo bode,
da govorim z Jegoričem. Oh, ta, ta zna mnogo! V

vsakej knjigi zna čitati-in vse vam našteje

na prstih." Marijana hotela si je cigareto narediti,
Tatjana gledala jo je vsa začudena: „To-le, Mari¬
jana Vikentjevna," je rekla, „to-le — ali nikari mi
ne zamerite, toda, ako se res hočete pokmetiti — 1
potem to nič za vas nij — potem to lahko vržete
v stran. (Pokazala je cigareto.) Za rokodelstvo
n. pr. za kuharico — nij to dostojno: Vsakdo videl
bi koj, da ste gospodična. — Da, da!“

Marijana vrgla je najprej cigareto pri oknu ven
in potem rekla:

„ Odslej ne bodem več pušila ....  tega sc od¬
vaditi ne bode baš težko. Ženske iz naroda ne pn*
šijo — to se torej tudi zame ne spodobi."

335

»Razborno ste govorili, Marijana Vikentjevna.
Tudi moški se v nas s tem razvadijo; ženske —
nikdar. Da, tako je! .. . . Ah, Vazilij FedotiČ gre.
Jaz ga poznam po hoji. Vprašajte njega za svet, on
vam bo povedal, kaj vam je storiti, kaj ne."

Zunaj cul se je Solominov glas.

„Je-li dovoljeno, vstopiti? 1 '

„Prosim, izvolite vstopiti," rekla je Marijana
veselo.

„To navado, vprašati, je li vstop dovoljen,
imam še iz Angleškega," rekel je Solomin. „No,
kako se počutite? Ali se še ne dolgočasite. Kakor
vidim, ste s Tatjano čaj pili. Kar vam ta reče, sto¬
rite brez skrbij, ona je razborna ženska. — Prav o
nepravem času, namreč danes, pride moj principal
k meni! In celo obedoval bode tu. — Toda tu nij
Nobene pomoči; on je gospodar."

»Kakšen pa je ta človek," vprašal je Neždanov
m pristopil iz svojega kota.

»Kaj bi rekel....  Lojenih sveč ne je; on se
Sa m mej „nove“ šteje. — Uljuden je, da bi ga
človek lahko okolo prsta ovil, celo bele manšete
m>si — ali oči njegove vse vidijo in on sam je še

336

hujši od »starih". Ako komu jarmena z živega te¬
lesa reže, mu jako uljudno reče: »Izvolite se še na
to ali ono stran obrniti, tu je še nekaj kože, ki se
mora zrezati!" — No, proti meni je mehak, kot da
je iz svile narejen, kajti mene ne more pogrešati!...
Toda jaz sem vam le povedati prišel, da se menda
danes več videli ne bodemo. Obed se vam sem pri¬
nese. Toda na dvorišče nikari ne idite.Kaj

mislite, Marijana, ali vas bode gospod Sipjagin iskal?*
»Ne verjamem," odgovorila je Marijana.

„Jaz sem osvedočen, da ne," rekel jeNeždanov.
»No, to je vse jedno," del je zopet Solomin.
»Iz začetka je vsekako treba, da sta pazljiva.*

»Da, še nekaj , 11  povzel je Neždanov; „Mar-
kelov mora na vsak način vedeti, kde sem; kako bi
se mu to povedalo."

„Čemu to?"

Zaradi našega podjetja; on mora vedno znati,
kje sem; to sem mu s častno besedo obljubil. Na
to pa se smemo zanašati, da nas ne bode izdal"
»Dobro, poslal bodem Pavla k njemu."

»In kdaj bode moja obleka gotova?" vprašal
je Neždanov dalje.

337

„To je, vaš kostim? — Ej, gotovo, gotovo.
— Baš ko za maškerado je narejeno. — No, saj
drago nij. Toda zdaj moram iti. — Z Bogom, špo¬
rta se. Pojdi, Tatjana.“

Marijana in Neždanov ostala sta sama.

VI.

Najprej segla sta si radostno v roke, a potem
je Marijana rekla: „Daj, jaz ti bodem pomagala
sobo urediti." — Začela je njegove stvari iz kov¬
čka jemati. Neždanov hotel jej je pomagati, a ona
mu nij pustila, in sicer za to ne, „ker se hočem
navaditi, drugim služiti". Obleko obesila je na žeblje,
ki jih je našla v miznici in ker kladiva nij bilo, jih
je s krtačo v zid zabila; perilo zložila je v staro
°maro, mej oknoma stoječo.

„Kaj pa je to ?“ vprašala je na jedenkrat.
»Revolver? Je li nabasan? — Čemu ti je ta? B

„Nabasan nij ... Ti vprašaš, čemu ga tre-
bam? — Kako je možno delati za našo stvar brez
revolverja v žepu?"

Ona zasmijala se je glasno ter nadaljevala
svoje delo: celo dva para čevljev postavila je pod

7 r  99

338

posteljo; nekoliko knjig, nekaj papirja in znani zve¬
zek s pasnimi položila je slovesno na malo mizo v
kotiei, katero je krstila za »pisalno mizo*, v na¬
sprotji z okroglo, v sredi sobe stoječo mizo, ki jo
je zvala »obedna miza*.

Na to vzela je zvezek pesnij in čez gorenji
kraj na Neždanova gledala ter rekla:

»Je li, kadar bodeva utegnila, prečitala bodeva
vse? Kaj?“

„Daj mi sešitek, da ga sežgem,* rekel je
Neždanov, »druge usode ne zasluži.*

»Če je tako, čemu si ga potem s seboj pri¬
nesel? Ne, ne, sežgati ga ne pustim. — Toda, go¬
vori se, da vsi pesniki tako govore — ali svojih
proizvodov vender nobeden ne uniči. No, za večjo
varnost spravila jih bodem jaz!*

Neždanov hotel je protestirati, toda Marijana
hitela je s sešitkom v roči brzo v svojo sobo in
prišla brez njega nazaj.

Zdaj sela je poleg Neždanova, ali takoj zopet
vstala. »Ti še nijsi pri meni bil, — v mojej sobi.
Hočeš jo li videti? Slabejša nij od tvoje. Idi, da
vidiš.*

339

Neždanov je vstal in šel za Marijano. Njena
soba, kakor jo je imenovala, bila je nekoliko manjša
od Neždanovljeve, ali pohištvo bilo je novejše in
čistejše; na oknu bila je celo vaza z rožami, v kotu
mala železna postelja.

„ Je li, kako ljubezniv in skrbljiv je Solomin ?“
vzkliknila je radostnim glasom Marijana; „samo raz¬
vaditi se ne smeva, kajti tako lepega stanovanja v
novem svojem poklici baje ne bodeva imela. Dobro
bi pa bilo, ako se nama ne bi ločiti trebalo. Ah,
to pa bode težko mogoče,* rekla je po kratkem
molčanji; „no, čakajva. V Petrograd se menda ne
bodeš povrnil, je li da ne?“

„Kaj bi tam? Na vseučilišče hodil in lekcije
dajal? — Ne, tega nečem."

„Čakajva, kaj bode Solomin rekel,“ dela je
Marijana, „on naj sodi, kaj in kako nama je storiti.*
Vrnila sta se v prvo sobo in se jeden poleg
druzega vsela ter se razgovarjala dalje. Govorila
sta o Solominu, Pavlu, Tatjani in o njihovem živ¬
ljenji, potem prešla sta na Sipjagina in kakor da
je zdaj vsa njijina preteklost pozabljena, kakor da
je z gosto meglo obdana; segala sta si v roko in

340

si ljubo v oči gledala. Govorila sta, s kakimi ljudmi
bi se seznanila in kako se mora s kmeti in dru¬
gimi priprostimi ljudmi občiti, da se nobena sumnja
ne vzbudi.

Neždanov jo je zagotavljal, da čim menj se
o tem ukrepa, in cim priprosteje se človek obnaša,
tem bolje je.

„Se ve da! li  rekla je Marijana. „Saj se ho¬
čeva „pokmetiti“, kakor je dela Tatjana!“

„No, tako ne mislim, K  odgovoril je Neždanov,
»jaz sem le reči hotel, da se ne sme človek silit*
nego govoriti in obnašati se mora, kakor oni ljudje
sami.*

Marijana zasmijala se je na jedenkrat:

„Meni ne gre Tatjanino pokmetenje iz pameti. 1 '

Tudi Neždanov se je smijal, ponavljaje »po-
kmetiti se“ ... a na to se je zamislil — in Ma¬
rijana isto tako.

„Aleoša,“ začela je zopet ona.

»Kaj je ? 8

»Meni se vidi, da sva oba v nekakšnej za¬
dregi, — kakor da se sramujeva. — No par
des nouveaux maries — v prvi dan poroke navda-

341

Jati mora nekakšno jednako čuvstvo. Ona sta srečna,
. . dobro jima je . . . in za tega delj sta v za¬
dregi^

Neždanov se je nasmijal, — ali prisiljeno.

„Ti dobro veš, Marijana, da nijsva noben mlad
par, — vsaj ne v tem smislu.*

Marijana vstala je s svojega sedeža in se pred
Neždanova vstopila.

„To odvisno je od tebe.*

»Kako to?“

»Aleoša, ti veš, da, čim mi kot pošten človek
rečeš — in jaz ti zaupam, ker si res pošten človek
— čim mi torej rečeš, da me ljubiš ... z ono
ljubavjo ljubiš, da ti daje pravico do mojega živ¬
ljenja — čim mi to rečeš, — sem tvoja!*

Neždanov zarudel je močno in se obrnil v stran.

»Čim ti rečem ..."

„Da, čim mi to rečeš! ... Ali ti sam vidiš,
da mi tega reči ne moreš ... O, da Aleoša, ti si
res pošten človek ....  Govoriva o ozbiljnejših
stvareh."

„Ali jaz te ljubim, Marijana."

342

„0 tem ne dvojim ....  in bodem čakala! —
Toda, daj, da ti tvojo mizo malo uredim. Kaj pa je
to? Nekaj trdega v papirji . . . ."

Neždanov priskočil je k mizi in hitro dejab
»Pusti to, Marijana ....  prosim te, pusti to . . •

Marijana pogledala ga je čez rami.

„Je-li to kakšna tajnost ?“

»Da, da,“ mrmral je Neždanov in dodal kot v
zagovor „to je nek — portret."

Nehote izrekel je to besedo. — V papirji, ki
ga je v rokah držala, bil je res nje portret, ki mu
ga je bil Markelov dal.

»Portret," vprašala je zategneno, — »žensk
portret?"

Dala mu je papir, ali on ga je tako hitre
prijel, da se je zavoj razvil.

»Ah, to je — moj portret!" vzkliknila je Ma'
rijana. »No, svojo podobo smem pač videti," dodala
je radostno in mu vzela sliko.

»In ti si to risal?"

„Ne ....  jaz ne ...  .“

»Kdo pak? ....  Morda Markelov?"

»Da .... on . . ..“

343

»Ali kako si ti sliko dobil?"

Neždanov povedal jej je vse. Za čas njegovega
govorjenja gledala je Marijana zdaj vanj, zdaj v sliko
in oba imela sta jedno ter isto misel: »Da je on v
tej sobi, on imel bi pravico . . .

Ali nobeden nij te misli izrekel, ker je slutil,
da i drugi tako misli.

Marijana zavila je sliko počasi v papir in jo
dela na mizo.

»Pošten človek je!" — ščebetala je ona ....
»Kje je neki zdaj?"

„Kje je zdaj ? ... .  Kje drugod, nego doma.
Jutri ali pojutranjem grem k njemu po knjige in
brošure, ki mi jih je obljubil ali izročiti pozabil."

»In ti, Aleoša, misliš, da seje, ko ti je portret
izročil.... tudi odpovedal....?“

„Zdi se mi, da."

„In misliš, da ga doma najdeš?"

„Se ve da."

»Ah!“ — Marijana gledala je dolgo v tla.
»Ah, evo Tatjano z obedom. Kakšna je ta ženska!“

Tatjana prinesla je vse potrebno. Mej prire¬
janjem mize pripovedovala je, kaj se je v tvornici
dogodilo.

344

Tvornični lastnik prišel je iz Moskve ter iz
jednega nadstropja v drugega hitel, kot da je zblaz¬
nel; „toda,“ dodala je Tatjana, »on nič, čisto nič
ne razume ter se le dela kot da vse ve.“ Naš Va-
zilij Fedotič z njim ravna, kakor s kakšnim dečkom.
Gospod hotel mu je nekaj očitati, kar se mu je
krivo zdelo; a Vazilij Fedotič ga je pošteno obrisal:
„Še v tem hipu popustim vse in grem!“ mu je
rekel Solomin; »tu je vse, kakor mora biti, a
mene ne bode nihče učil, ki sam nič ne ve! —
Kako se je potem tvorniški lastnik hitro izpreme-
nil! — Zdaj sede pri obedu in jedo; gospodar do-
vel si je necega prijatelja ....  ta se le vedno čudi,
druzega ne dela nič. To mora tudi kakšen bogataš
biti, kajti navadno le molči in kima z glavo, a de¬
bel je kot sod — to je prav moškovsk oderuh. Pre¬
govori pravijo resnico, in resničen je tudi tisti ki
veli; »Na gori je Rusija, v dolini — Moskva, vse
se v njo zvali.“

»Kako vi natančno opazujete!" dela je Ma¬
rijana.

»Dobre oči imam," odgovorila je Tatjana. »1“
zdaj: obed je gotov, dober tek; jaz se bom za ta

345

čas malo vsedla in vaju gledala." Marijana in Než-
danov sedla sta za mizo, Tatjana sela je kraj okna
in glavo v roko uprla.

„Ako vaji tako gledam," začela je zdaj, „si
nehote mislim: kako sta vidva še mlada in neizku¬
šena! . . . Gledati vaji je tako veselo, da postane
človek skoro žalosten. Golobica moja. Vi ste se na¬
ložili breme, za vaše moči pretežko! Da bi vaji le
carski pazilci ujeli ter vtaknili v ptičnik!"

„Bodite brez skrbij. Tetica! Ne strašite naji,“
rekel je Neždanov.

„Vi nijmate nobenih otrok ?“ vprašala je Ma¬
rijana.

„Jedno dete imam, sina, ki je začel zdaj v
šolo hoditi. Imela sem tudi hči, ali ta ne živi več.
Nesreča jo je zadela: prišla je mej kolesa. Da jo
je to vsaj koj ubilo, ali morala je pred smrtjo
ftnogo trpeti. Od tedaj sem tudi jaz slabejša postala,
Popram sem bila prej močna ko drevo in rudeča
ko češnja."

„No, ste li vi svojega Pavla Jegoriča ljubili,
ko ste ga vzeli."

346

„Ab, to je dekliška tajnost. Baš ko pri vas:
— ljubite li vi svojega, ali ga ne ljubite."

„Naravno, da ga ljubim."

„Zelo ?“

„Zelo!“

„Tako!“ . . . Tatjana pogledala je srpo najprej
Neždanova potem Marijano in — molčala.

Zopet morala je Marijana razgovor na drug
predmet navesti. Povedala je Tatjani, da je pušiti
nebala, za kar jo je ta pohvalila; nato ponavljala
je Marijana svojo prošnjo glede obleke in jo spo¬
mnila, da jej je obetala učiti jo kuhati, ter dodala:

*Še nekaj: bi mi li vi mogli pa vole preskr¬
beti; jaz bi rada nogavice izdelavala."

Tatjana obljubila je, vse preskrbeti in nato
mirno iz sobe odšla.

„Kaj bodeva zdaj počela?" vprašala je Mari¬
jana in, ne čakajeNeždanovljevega odgovora, dodala:
„Hočeš li, ker se stopram ozbiljno delo začenja, de-
našnji večer posvetiti literaturi ? čitaj mi svoje pesni.
Jaz ti bodem strog sodnik."

Neždanov se je sicer dolgo branil, ali se na¬
posled vender udal. Marijana vsedla se je poleg

347

njega in mu mej čitanjem neprestano v obraz gle¬
dala. — Kar mu je obljubila, izpolnila je tudi; so¬
dila je strogo. Le malokatera njegovih pesnij se jej
je dopala: kratki lirični proizvodi dopadali so se jej
mnogo bolje nego drugi, „ker nijso morale pridi-
govati“. Neždanov nij znal baš lepo citati; dekla-
movali nij hotel a čisto suhoparen tudi nij hotel
biti; tako je razumno, da nij njegovo čitanje mnogo
vredilo. Marijana vprašala ga je najedenkrat o neke
Dobroljubovej pesni; ker je on rekel,-da mu ni
znana, mu jo je deklamovala, a nekako bojazljivo.

Ko je bila gotova, rekel je Neždanov, da je
bil zJagatelj pišoč to pesen žalosten in srdit na ves
svet; Jaz, 1 * dodal je Neždanov, „ne mogel bi takšne

Pesni zložiti, ker se mi nij bati.da bi kdo

zame jokal!“

„Ako te preživim, bodo moje solze tvoj grob
bočile," rekla je Marijana počasi in ga od zdolej
gori pogledala, a po kratkem molku je dela, kot da
s &ma s seboj govori:

„Kako je neki mojo sliko naredil? Pa vender
ne > da jo je iz pameti risal?“

348

Neždanov obrnil se je hitro k njej in rekel:
a Da, iz pameti jo je risal!"

Marijana bila je zelo začudena, da jej je od¬
govoril, zdelo se jej je, da si je to vprašanje le
mislila.

»Čudno!" ....  nadaljevala je isto tako po ti-
homa; »saj on nijma prav nobenega daru za risa¬
nje .Kaj sem ti hotela reči,“ obrnila se je

glasno k Neždanovu ....  „da, nekaj, kar se Dobro-
ljubovih verzov tiče. — Verzi morajo takšni biti,
kakor jih je pisal Puškin ali Dobroljubov; — praf
za prav nij to nobena poezija — ali slabejšega go*
tovo nič!“

„A takšnih verzov, kakor jih jaz pišem," vpra¬
šal je Neždanov, „je bolje, da se sploh ne pišo?“

»Verzi, kakor so tvoji — dopadajo prijate¬
ljem, ne ker so morda dobri — nego ker si ti do¬
ber človek in ker so tebi podobni."

Neždanov se je smijal.

»To jim je bila nagrobnica — da, in ob jed'
nem menil"

Marijana udarila ga je malo na prste in § a

hudim človekom imenovala.Kmalu na to j 0

rekla, da je trudna in da gre spat.

349

„Veš kaj," je rekla in si sicer kratke ali go¬
ste lase privejala, »hotela sem ti reči, kako sem
bogata; jaz imam celih sto sedem in trideset rubljev
... a ti?“

»Le osem in devetdeset."

„0, potem takem sva bogata; to je za dva r
ki se hočeta pokmetiti, pravo premoženje. — No —
do jutri!"

Šla je v svojo sobo; nekoliko hipov nato od-
Pria je zopet malo vrata in dela vprašaje: »Lehko
noŽ?“ — Potem pak tiho »Lehko noč!" In vrata
bila so zaklenena.

Neždanov sedel je na počivalnik in pokril oči
z  rokama ....  Najedenkrat je vstal in šel k vra¬
tom v njeno sobo vodečim ... ter potrkal.

»Kaj hočeš?" culo se je iz one sobe.

»Ne do jutri Marijana . . . nego jutri!"

»Jutri," čul se je mehak glas od znotrej.

VIL

Rano v jutru druzega dne potrkal je Nežda-
hov zopet na Marijanina vrata.

»Jaz sem tu," odgovoril je na vprašanje: kdo
j' e ? — »Moreš li za nekoliko trenutkov ven priti.'"'

350

»Počakaj malo . . . koj!“

Vstopivši v njegovo sobo — vzkliknila je „ah !“,
tako je bila začudena. V prvem hipu nij Neždanova
spoznala v tej žalostnej podobi, v katerej je pred
njo stal. Oblečen je bil v rumenkast nanking-kaftan,
ki jo bil uže ves oguljen, ter njemu čez pas pre¬
ozek. Lase razčesane je imel po ruskem običaji,
namreč v sredi glave, a okolo vratu imel je zave¬
zan plav robec, v roki držal je kapo, a obut je bil v
škornje iz volovske kože.

„Za Boga! 8  vzkliknila je Marijana, »kako
strašno si grd!“ A koj nato skočila je k Djemu, ga
objela in — hitro poljubila. — „Ali zakaj si baŠ
takšno odelo izbral? — V njem izgledaš kakor da
si kakšen kramar iz mesta ... ali bivši hlapec . . •
Zakaj ta kaftan, zakaj nijsi vzel priprostega kmet¬
skega arnjaka?“

„Jaz sem isto tako mislil, 8  dejal je Neždanov,
ki je v tem kostimu res izgledal kakor kak me¬
sar in to tudi čutil ter se sramoval . . . „No Pavel
me je zagotovljal, da bi me v kakšnej drugej obleki
koj spoznali, a da mi ta kaftan tako dobro stoji, ko
da y  svojem življenji nijsem nikdar nobene druge

351

obleke nosil! — To poslednje nij sicer mojemu samo¬
ljubju po volji ..."

»Hočeš li kaj začeti?" vprašala je Marijana.

»Poskusil bodem, akoprem . . . . 44

»Srečnež!" vzkliknila je Marijana.

„Ta Pavel je čuden človek / 4  nadaljeval je
Neždanov. „On ve vse, ter čita ostrim svojim okom
vsakemu iz srca, a dela se, ko da ne zna do pet
šteti in da ga vse to nič 'ne briga. Pomaga pri vsem,
ali norca se tudi dela iz vsega. — Od Markelova
toi je prinesel te knjige; tudi tega pozna, za Solo¬
muna bi pa svoje žitje dal."

»Tatjana isto tako," dodala je Marijana. »Kako
le neki to, da so mu vsi ljudje tako naklonjeni ? 14

Neždanov nij rekel na to nič.

»Kakšne knjige ti je prinesel Pavel ? 44  vpra¬
ša je ona.

„Navadne knjige za ljudstvo. — ,,Pripovedka
0  štirih bratih 44  ... in druzih starih knjig ....
te so tudi nekoliko bolje . 44

Marijana rekla je nezadovoljna:

„Kako to, da ne pride Tatjana? Obljubila je
u Že rano priti . . . .“

352

„In je tudi uže tu!“ segla je Marijani vsto-
pivša Tatjani v besedo.

„Še dosti zgodaj bodete gotovi ....  Glej,
glej, kako se mudi!”

Marijana vprašala jo je hitro:

„Ste mi li prinesli?”

Tatjana udarila je na povezek, ki ga je v roki
držala:

„Vse je tu . . . Samo poskusiti je treba, a
potem vem, da se bode svet divil!“

„Ljuba, dobra Tatjana, pojdite, pojdite!”

Marijana peljala jo je v svojo sobo.

Mej tem šel je Neždanov nekatere krati, po
svojej sobi gori in doli, ter skušal prav ueokretno
stopati; duhal je rokave in kapo in v stran plunil
od gnjusa. Gledal se je v zrcalo na zidu viseče in
nekatere krati z glavo odkimal, tako silno žalostna
je bila njegova podoba. — „Tem bolje”! si je mi'
slil, „vsaj me nihče spoznal ne bode.” Vzel je ne¬
koliko brošuric in jih v žep vtaknil ter se potem
vadil tako govoriti, kakor govore dni navadni ljudje,
katerih jednega on predstavlja, — „Mislim, da bode,”
rekel je sam sebi. — „Čemu pa to komedijo delam;

353

moj kostim zadostuje. — Pri tej priliki spomnil se je
Neždanov necega slabo ruski govorečega Nemca, ki
je bil v Sibirijo prognan, a tam utekel in se svojo
rusko kramarsko kapo prišel skozi celo Rusijo. Pov¬
sod so ga za trgovca smatrali.

V tem hipu vstopil je Solomin v sobo.

„Aha!“ je rekel, „uže ekvipirani!“ — Ne za¬
meri mi brate, ali v tej obleki mi nij mogoče te
vikati. 1 '

„Prosim, ne delajte ... ne delaj nobenih ko¬
medij . . . jaz sem te uže itak zato prositi hotel."
— „Samo nekoliko prerano; ali se hočeš navaditi
• • . . v tem slučaji naj velja. Vsakako pa moraš
^ počakati, da se odpelje moj principal, ki zdaj
še spi."

„Resneje pojdem," odgovoril je Neždanov, „da
s> okolico ogledam in se upoznam z ljudmi; kadar
Pride kakšen nov ukaz . . .“

»Dobro, samo še nekaj, brate Aleksej, je li da
se tako imenuješ?"

„  Aleksej, to je prav, ali bolje je, kakor pravi
kmet »Liksej", del je Neždanov.

23

3E4

»Ne, čemu pretiranje. Ali siušaj me: Pregovor
pravi, da, kar se o svojem času dožene, prihrani
človeku poznejši prepir. Vidim, da hočeš mej ljudi
knjige deliti; daj jih, komur te je volja, le v mojej
tvornici nobenemu, pod nobenimi pogoji. “

„ Zakaj pa ne?“

»Ker bi to prvič tebi samemu škoditi moglo,
drugič pa, ker sem jaz svojemu principalu obljubil,
da tega tu ne bodem trpel; tvornica je njegova in
jaz moram delati, kakor on veli; tretjič pa, ker smo
uže sami začeli to ali ono za narod delati, ker smo
ustanovili šolo, bolnico in še mnogokaj ... ti bi
nam samo škodil! Delaj po svojej volji in na lastno
odgovarjanje, jaz te ne bodem zaviral, — samo
tvorniške delavce mi pusti v miru.“

»Pazljivost nikdar ne škodi, je li ?“ dejal jo
Neždanov smeje se zaničljivo.

Solomin odgovoril je običnim dobrohotnim svo¬
jim smehom.

»Prav si rekel, brate Aleksej; pazljivost nikdar
ne škodi ... A kdo pa je to?“

Slednje besede tikale so se Marijane, ki jo Y
žesto opranej, mnogobojnej obleki iz katuna nare-

355

jenej stopila iz sobe. Čez rame imela je rumen
robec, a na glavi bil je rudeč, za njo stala je Ta¬
tjana in jo dopadljivo gledala. Marijana izgledala
je v tej priprostej obleki mnogo mlajša; mnogo
bolje nego Neždanovu dolgi kaftan, stala je njej ta
obleka.

»Vazilij Fedotič, nikari se ne smejajte," rekla
je Marijana in vsa zarudela.

»Glej mi ta dva,“ oglasila se je zdaj Tatjana
ter ploskala z rokama. „Le ti moj dragi, ne zameri
mi tega, a ti ne bodeš proti mojej golobici v tej
obleki nič opravil.*

,,Res, ona izgleda ljubezniva," mislil si jeNež-
danov, — „o, kako jo vender ljubim!"

„In celo s prstani sva menjale," nadaljevala
je Tatjana, „meni dala je svojega, ki je iz zlata za
mojega iz srebra."

„Dekleta iz naroda ne nosijo zlatih prstanov."

Tatjana je vzdihnila, kakor navadno: „Jaz
ti ga bodem shranila, golobica moja, bodi brez
skrbij."

„Sedita, sedita," začel je zdaj Solomin, ki je
Ves ta eas le Marijano gledal; „saj vesta, da je

356

prej v nas Rusih navada bila, da so se vsi v hiši
pred odhodom kake osobe za nekoliko trenutkov
vseli. Vaju pa čaka dolga in težka borba."

Marijana, še vedno rudeča, sedla je prva, za
njo vsi drugi, celo Tatjana na veliko tnalo, ki je za
pečjo ležala. Solomin pogledal je vse tri po vrsti in
začel stari verz:

„. . . vstanimo in poglejmo,

Kako tu sedimo! ..."

potem pak se je glasno smijal, a ta smeh je bil tako
nedolžno ljubezniv, da nij nikogar razžalil, nego da
so vsi veseli postali.

Na jedenkrat vstal je Neždanov.

„Jaz grem," je rekel, ,,in sicer koj; kajti vse
to je res jako prijetno ali uže podobno nekakšnemu
vaudeviilu. Ti pa," obrnil se je k Solominu, „ne
boj se za svoje tvorniške delavce, nobenemu se bli¬
žal ne bodem. Okolico si bodem ogledal in vse do-
godbe tebi Marijana vestno poročil. Zdaj mi pa po¬
daj roko in mi vošči mnogo sreče."

„ Popijte prej še kupico čaja," rekla je Tatjana*

»Hvala, čemu bi čas tratil! Ako treba, idero
v katero koli gostilno ali naposled tudi v žganj arijo.'

357

Tatjana odkimala je z glavo:

»Da, žalibože, je dan denes v nas po vseh
ulicah dosti žganjarij — kakor bolhe v kožuhovini
se množe! Balmasovo je na priliko velika vas . . .“

»Zdravstvujte do svidenja ... ali bolje re¬
čeno: Bodite srečni!" popravil se je v smislu svoje
uloge Neždanov sam. A predno je še do vrat prišel,
vstopil mu je baš pred nosom Pavel, ter mu dal
dolgo tenko palico, kakeršno nosijo ruski kmetje in
mu dejal:

»Izvolite to sprejeti, Aleksej Dimitrič; pri po¬
tovanji opirajte se na palico in čim bolj jo držite
°d sebe, tem bolje bode."

Neždanov vzemši palico odšel je hitro in Pavel
za njim. Tudi Tatjana hotela je zdaj iti, ali Mari¬
jana jej je branila:

»Ostanite še nekoliko časa tu, Tatjana Josi-
Povna, jaz vas potrebujem."

„Saj pridem koj, jaz grem le po samovar.
Vaš tovariš odšel je brez čaja; — on nij imel no¬
bene potrpežljivosti več ....  A čemu bi tako
hiteli!"

358

Tatjana odšla je po samovar in Solomin ostal
je sam z Marijano, ki je stala pri oknu in njemu
hrbet kazala, ko se je naposled k njemu obrnila,
in sicer za to, ker ves čas nij ni besedice črhnil,
zapazila je v njega obrazu, v njega vanjo uprtih
očeh nek izraz, ki ga do zdaj na njem še nij videla,
bil je ta izraz pitajoč, skrbljiv in radoveden; vse ob
jednem. To spravilo jo je tako v zadrego, da ja
vsa zarudela. Solomin pa, ko da se sramuje, da je
ona ta izraz z njegovega obraza čitala, začel je
hitro govoriti, a to mnogo glasneje, nego je bila
njegova navada:

„ Torej, Marijana . . . delo se je torej za čelo P
»Kaj se je začelo, Vazi Oj Fedotič! Kakšen
začetek je to? Jaz se zdaj na jedenkrat jako ne¬
ugodno čutim! Aleksej je prav govoril, rekši, da le
komedijo igramo!“

Solomin se je vsedel.

»Dovolite, Marijana, vprašanje: kakšen ste si
mislili, da bo »začetek 1 * ? — Gotovo ne, da se bodo
gradile barikade in da bode zastava na njej, a mi
okolo nje, ter kričali »živela republika"! — To gO'
tovo nij ženska stvar! ... Ali idite denes in učite

359

kakšno žensko, kar koli dobrega in koristnega . . -
to bode težko, kajti takšna ženska ne razume lehke
in vam iz začetka tudi verjela ne bode, rekši, da
jej tega nij potreba znati. — Nekoliko tednov po¬
zneje ubijajte se s kakšno drugo žensko; a zdaj
idite in umivajte otroke in učite jih abc, ali dajajte
bolnikom zdravila, ... to bode lep začetek!“

„A za to so usmiljene sestre tu. Vazilij Fe-
dotič! Za to mi vsega tega nij treba bilo? . . . u
Pri teh besedah pokazala je Marijana na svojo ob¬
leko. »Jaz mislila sem na druge stvari. “

„Vi ste mislili sama sebe žrtvovati ? 8
Marijanine oči zabliščele so navdušeno.

„Da ... da ... da!“ je vzkliknila.

»In Neždanov ? 8

Marijana odkimala je z glavo.

„Kaj je z Neždanovom? —Ako hoče, pojdeva
vkupe, — ako ne, to pojdem jaz sama!“

Solomin pogledal je srpo Marijano.

»Veste, Marijana . . . oprostite mi ta izraz . . .
Veste li, da umazanega dečka snažiti, je žrtev, ki jo
težko kdo stori."

»Jaz sem pripravljena na vse, Vazilij Fedotič '

360

»Znam; vi ste pripravljeni. In tako . . . prav
je . . . začnite s tem.*

»Učila se bodem pri Tatjani . . .

»Učite se, začnite s pomivanjem loncev in sna-
ženjem pišk ....  in kdo zna, morda vam je odso-
jeno jedenkrat domovino rešiti. “

„Vi se norčujete, Vazilij Fedotič."

Solomin odkimal je počasi z glavo ter resno

dejal:

„0 draga Marijana, verujte mi, da se ne nor¬
čujem, v mojih besedah izraženo je sveto prepriča¬
nje, da ste ve, ruske ženske, energičnejše, nego mi
moški. “

Marijana uprla je svoj pogled v Solomina.
»Rada bi vašo opomnjo uresničila, Solomin —
inakar na to umrjem!“

»Ne, živite, živite, to je glavno. Še nekaj:
nečete li znati, kaj se zdaj v Sipjaginovej hiši
godi? Ako vas morda ne bodo iskali? — Ako ho¬
čete, recite le Pavlu kakšno besedico, on vam bode
vestno vse poizvedel/ 1

Marijana pogledala ga je začudeno.

»Kako čudnega človeka imate pri sebi! 11

361

»Da.precej čuden je. — Glejte, ako

bode treba za vašo poroko z Aleksejem popa, to
bode on tudi otca Sosima nagovoril.... Ali se ne
spominate, da sem vam o tem popu uže govoril.
— Toda, zdaj še menda tega nij treba. — Je li,
da ne?“

»Ne.«

»No, ako ne, pa ne. 8  Solomin šel je nekatere
brati po sobi gori in doli in se potem pri vratih,
vodečih v Marijanino sobo, ustavil in se h ključav¬
nici pripognil.

„Kaj gledate?« vprašala ga je Marijana.

»Jaz le gledam, ali se dado vrata zakleniti.*

„0, jako dobro, 8  odgovorila je Marijana tiho.

Solomin obrnil se je zopet k njej; ona stala
je pri oknu in gledala v tla. — »Torej recite, ali
naj bi poizvedovali, kaj se godi v Sipjaginovej hiši,
ali ne?« vprašal je jako zadovoljni Solomin.

Ona mu še vedno nij odgovorila. Nekoliko tre¬
nutkov stal je pred njo, a potem proti vratom šel,
bot da hoče oditi.

»Vazilij Fedotič,« vzkliknila je Marijana.

»Kaj izvolite?«

362

»Recite mi, prosim, zakaj ste vi, ki inače malo
govorite, denes z menoj tako zgovorni. Vi si ne mo¬
rete misiiti, kako me to veseli.“

»Zakaj ?“ je vprašal in obe nje majhni, mehki
roki v svoje velike trde vzel. »Zakaj? — E, gotovo
za to, ker vas imam jako rad! Z Bogom!“

Solomin odšel je hitro. Marijana gledala je
dolgo v misli utopljena za njim, a potem šla je k
Tatjani, ki še vedno nij s samovarjem prišla, in pri
njej čaj pila, ter kot začetek svojega »de’ovanja“
nekoliko loncev pomila, piško očedila in nekemu
malemu dečku lase počesala.

Ko je bil čas obeda, šla je v svoje stanovanje,
a kmalu za njo prišel je Neždanov.

Utrujen in zaprašen vrnil se je ta in se koj
na počivalnik vlegel. Ona sedla je koj poleg njega.
„No, kako se ti je godilo, povej, govori!" vprašala
je hitro.

»Ali se spominaš tistih verzov:

Prebedisto bi bilo to,

Da nij i žalostno!....“

vprašal je on slabim glasom; »ali se spominaš?"
»E, se ve da se spominam."

363

„G!ej, ti verzi opisujejo izvrstno današnji moj
izlet, samo da je smešnega več kot žalostnega. Prvič
sem se prepričal, da nobena stvar nij tako lahka,
kakor takšne „role“ igrati; nikomur nij na pamet
prišlo me sumničiti. Samo jedno stvar sem pozabil:
predno človek kam gre, si mora nekaj izmisliti, ker
ga povsod povprašujejo: odkod? in kam? in zakaj?
Pa tudi tega nij treba. Ponudi kmetu le majhno ku¬
pico žganja in potem se mu zlaži, kolikor moreš!"

»In ti . . . ali si lagal?" vprašala je Marijana.

»Lagal sem, kakor sem mogel. — Drugič:
Vsi, brez izjeme, s katerimi sem danes govoril —
so nezadovoljni; nihče pa ne misli, niti neče misliti,
kako bi se ta nezadovoljnost odpravila! Za propa¬
gando izkazal sem se pa denes — nesposobnim.
Dve brošuri pustil sem v gostilni, jedno vrgel sem
v telego ....  Kaj bode iz teh, komu bodo v roko
Prišle, naj Bog ve! Štirim možem ponudil sem bro¬
šure. Prvi me je vprašal, je-li knjiga pobožnega za-
držaja? — Ta je nij vzel. — Drugi je rekel, da ne
zna brati — in vzel je brošuro za otroke zavoljo
slike, ki je na zavitku. Tretji me je poslušal in
Vedno pritrjeval: »da, da, dakako; naravno da‘ ; a

364

ko sem končal, začel me je grozno psovati in ošte¬
vati, a kupa nij ni vedeti kotel. Četrti naposled vzel
je knjigo in se za njo lepo zahvalil, ali videlo se mu
je, da on od mojega govorjenja ni slovke nij razumel.
Vrhu tega me je nek pes v nogo ugriznil in neka
stara baba pretila mi je z burkljami ter vpila za
menoj: „Zanikernež ti! Moskovski potepuh! Bog
naj vas vse neverneže kaznuje!“ — A nek doslužen
vojak vpil je: „Počakaj brate! Stoj! Mi, brate, ti
bodemo pokazali, kdo smo!” — In ta človek opijanil
se je za moje novce!”

„In kaj se je še zgodilo?”

„Kaj še?. Razen tega sem le nekoliko

kurjih očes dobil, ker so mi škornji preveliki; a
zdaj sem gladen in glava mi hoče počiti zaradi obi-
lega žganja, ki sem ga popil.”

„Ali si toliko pil?”

„Mnogo ravno ne; ali bil sem v petih krčmah,
toda tega ostudnega žganja mi nij moči piti. Kako
da ga ljudstvo tako pije — jaz tega ne pojmim.
Ako treba to žganje piti, da se človek „pokmeti“
— potem se lepo zahvaljujem.

„In nihče nij sumničil, da nijsi kmet?”

365

»Nihče. — Samo nek krčmar, debel, bled
človek z belimi očmi me je čudno gledal. Slišal
sem, ko je svojej ženi rekel: „Na tega rudeeela-
sega vprek gledajočega mi pazi . 8  — Pomisli, jaz
do zdaj nijsem zna), da vprek gledam. — „To je
nekak oderuh, le glej kako pazljivo pije . 8  — Go¬
tovo je mož opazil, da sem zlival svoje pod mizo.
Ah, kako težko je estetiku v takšnem društvu biti!"

»Drugi pot bode bolje , 8  tolažila ga je Mari¬
jana; kar me pa veseli, je to, da svojo prvo po-
skušnjo sodiš humoristično. Dolgočasil se baje nijsi?“

»Dolgočasil se nijsem, prav nič ne. — Ali
vem, da bodem o vsem, kar sem doživel, ukrepal in
premišljeval in se žalostil . 8

»Ne, ne; tega ne dopuščam. Pripovedovala ti
bodem, kaj sem delala. Tatjana nama koj obed pri¬
nese in znaj! posodo, v katerej je Tatjana juho ku¬
kala, sem jaz pomila. O mojem delovanji ti bodem
natančno govorila . 8

Tako se je zgodilo. Neždanov jo je slušal

in jo sem ter tja pogledal.a to tako, da je

utihnila, misle da jej bode kaj povedal — a on je

Molčal.

366

Po obedu mu je ponudila, da mu čita; ali
jedva je prvo stran prečitala, skočil je on s svo¬
jega stola in pred njo na kolena pal. Ona je vstala,
a on oklenil je nje kolena z obema rokama in

strastne, nesmiselne besede ščebetal.»Da

hoče umreti, da zna, da mu je umreti 8 .

Ona se nij ganila. Mirno ga je gledala in položila
mu obe roki na glavo. A baš nje mirnost ga je še
strastnejšega delala. Vstal je hitro in prosil: »Od¬
pusti mi, Marijana, vse, kar je bilo včeraj in denes;
ponavljaj mi, da hočeš name čakati, da bodem tvoje
ljubezni vreden — in odpusti mi!“

»Kar sem ti obljubila.bodem tudi iz*

polnila. 8

»Hvala,, srčna hvala; lehko noč! 8  Marijana
zaklenila se je v svojo sobo.

VIIL

Dva tedna pozneje sedel je Neždanov v tem
istem stanovanji za svojo »pisalno mizo 8 , nakaterej
je brlela lojena sveča, ter pisal svojemu prijatelju
Silinu sledeče: (Polunoč je uže zdavna prešla; na
počivalniku in po tleh ležala je obleka, okna kropil

367

je neprestano rahel dež, a okolo hiše pihal je mo¬
čan veter.)

„ Jaz ti, dragi prijatelj, pišem in nalašč ne do-
dajem svojega naslova; poseben sel nesel bode to
pismo do daljne postaje, kajti nihče ne ve, da sem
tu, a če bi se to izvedelo, ne bilo bi dobro ne samo
zame, nego še za koga druzega. Dosti naj bode,
ako ti povem, da uže dva tedna živim z Marijano
v nekej velikej tvornici. Tisti dan, ko sem ti pisal,
utekla sva iz Sipjaginove hiše in našla zavetja pri
uekem prijatelji, katerega hočem Vazilij imenovati.
On je tu v tvornici prva osoba in izvrsten mož.
Toda tu v tvornici ostaneva samo tako dolgo, da
pride čas delovanja; — akopram bode ta čas Bog
si zna kedaj prišel.

„Vladimir, ko bi ti vedel, kako težko mi je
pri srci. Najprej mi je reči, da sem tudi z Mari¬
jano utekel, vender ž njo živim ko brat in sestra.
Ona me ljubi...  in rekla mi je, da bode moja . . .
čim bi sam čutil, da imam kakšno pravico to od
uje terjati.

„ Vladimir, jaz čutim, da te pravice nijmam!
Ona zaupa meni, mojej poštenosti — jaz je ne bo-

368

dem prevari!. Vem, da bolj od nje še nikogar lju¬
bil nijsem, niti ljubil ne bodem (to je sveta istina!)
In vender! Kako bi mogel nje usodo zp  zmerom z
mojo združiti? To stvorenje polno življenja in —
mrtvec! In ako še nijsem popoln mrtvec, to sem
vender na pol! Bi li to pošteno bilo? — Ti bodeš
gotovo rekel: Da je strast velika, molčala bi vest.

— Abaš to je stvar: jaz sem mrtvec, pošten mrtvec
ako ti je drago! — Za Boga, ne reci, da vse pre¬
tiravam. — Kar ti pišem, je poštena, čista resnica.

„Marijana premišljuje o novem svojem delo¬
vanji, v katero verjame ....  Jaz pa! ...  .

»Toda — pustiva zdaj ljubezen in osobno
srečo. — Dva tedna hodim zdaj mej „narod“; a bolj
neumnega, nego je to, si predstavljati ne moreš. Na¬
ravno je, da sem jaz kriv, a ne stvar sama po sebi.
Slavofil nijsem, to rad pritegnem, jaz nijsem jeden
tistih, ki bližanje k narodu smatrajo za nekako zdra¬
vilo; jaz bi rad za narod sam delal, — a kako?

— Kako bi začel ? Preveril sem se, da, ako pridem
v dotiko z narodom, le opazujem in slušam, ali sam
govoriti ne morem, kraj najboljše volje. Jaz sam ču¬
tim, da nijsem sposoben za to, baš kakor slab ig ra '

369

lec čuti, kadar ima tujo nalogo predstavljati. Vrhu-
tega me moti še skepticizem in vestnost, in nek hu¬
mor, ki se iz mene samega norca dela . . . Gnusno
jo le misliti na to maškarado. Nekateri govore: naj¬
prej je treba jezika in navade naroda.to je

bedarija! bedarija! Le sam mora človek to verjeti,
kar drugim govori. Slučajno poslušal sem nekoč pre-
povedanje necega staroverskega proroka. Vrag naj
zna, kaj je vse brbral, v na pol cerkvenem na pol
narodnem jeziku; videlo se m :  je, kakor da kuka¬
vica kuka. — Ali njegove oči se lesketale, glas mu
je bil jak in grmeč, pesti mahal je okolo sebe, a
on sam izgledal je, kot da je ulit iz železa! Slušalci
njegovi ga nijso razumeli — ali navdušeni so bili
zanj, ga smatrajo za svetnika in mu ubogajo! —
Jaz pa začnem govoriti, kot da hočem koga za od-
Puščenje prositi. Skoro bi hotel postati takšen raz
kolnik, čigar znanje sicer ne vredi nič, ali — ve¬
rovanje, — verovanje!! — Marijana veruje! Zgo¬
daj zjutraj uže dela in pomaga Tatjani — to je
ženska ne neumna, dobrosrčna in delavna; ta veli,
da se hočeva jaz in Marijana „pokmetiti‘‘; — s to-
Tatjano dela in ne sedi ni trenutka mirno, baš ko

24

370

mravlja;, Marijana se veseli, da njeni roki rudeči
in trdi postajata, in težko čaka onega trenutka, ko
bode za narod svoje življenje žrtvovala. — Ako jej
začnem o svojih čuvstvih govoriti, se prvič sramujem
kot da hočem kaj tujega imeti, a drugič nje pogled

— ta udanost. — Vzemi ne ... . ali misli!  ...  •
In čemu vse to? — Ali nij nič svetejšega na svetu?

— Ne, obleci umazani in smrdljivi svoj kaftan in
pojdi v narod ....  In jaz grem v narod ....

„Oh, koliko kratov preklinjam to rahločutnost
in gnus, to nervozno razburjenost, iz katerih čuvstev
sem sestavljen; vse to je dedščina mojega aristokra-
tičnega očeta! Kakšno pravico je imel baciti me v
svet s takimi organi, kakeršne mi je dal in ki nijso
primerni krogom, v katerih sem prisiljen živeti?
Ustvaril je ptico in jo v vodo vrgel! Ustvaril je
estetika in ga vrgel v blato! Ustvaril je demokrata
in ljudoljuba, kateremu uže duh „zelenega vina",
žganja — bijevanje prouzroči! ....

„Ali kam sem zašel: očeta dolžim! Nijsem li
jaz sam demokrat postal? Kaj je on tega kriv!

„Da, Vladimir, meni je težko pri srci. Žalostne
misli se mi vedno vzbujajo. Gotovo se vprašaš, nij-

371

sem li v teh dveh tednih svojega potovanja našel
nobenega človeka, ki bi me razumel? Kaj naj
rečem. Nekaj tacega sem se ve da tudi našel
Jeden mojih novih znancev je predrzen dečko, da ga
je človek vesel; ali jedva mu začnem govoriti o
mojih knjigah in brošurah, uže me ne razume.

„Tukajšnji tovarniški nadziratelj Pavel, desna
roka Vazilijeva in jako pameten, da ne rečem pre¬
meten človek, ima prijatelja kmeta, ki se zove Eli-
zarov, tudi razooren in pošten mož brez zvijače;
ako s tem o naših stvareh govorim, zdi se mi, da
se mej njim in mej menoj vzdiguje visok plot, on
me gleda kot človek, ki ne ve, kaj hočem! — Da,
še jednega sem dobil, ali ta je drugače stvar v
roke vzel: „Le nikari se ne pretvarajte,“ mi je
rekel; »recite kar naravnost: Hočeš nam li ves svoj
svet, kolikor ga imaš, podariti ali ne?“ —Jaz sem
mu rekel, da nijsem niti posestnik uti gospod. —
»No , 8  rekel je on na to, »ako si naš mož, priprost
človek, to nijma tvoje besedičenje nobenega zmisla
m potem bodi tako dober in daj mi miru.

»Tudi šem opazil, da, ako te kdo rad posluša
m tudi tvoje knjige vzame, je to takšen človek, da

372

z njim nijsmo nič pridobili. Drugi, katerih tudi mej
nami nij treba, so tisti, ki govore v frazah; jeden
takšnih me je nekoč strašno mučil....  Dalje sem
to opazil: Ali se ti še spominaš, da se je nedavno
govorilo o tistih nekoristnih ljudeh, ki smo jih zvali
„ruske Hamlete" ? Pomisli, takšnih »Hamletov" je
tudi v narodu mnogo! — Se ve da v posebnih
nuaucah ....  Interesantni ti ljudje radi k nam pri¬
stopijo, ali tudi tu nič ne koristijo ter vedno tisti
»Hamleti 8  ostanejo. Kaj nam je torej početi? —
Skrivno tiskarno narediti? — Knjig imamo dosti f
tudi takšnih, ki svetujejo: »Prekrižaj se in vzemi
sekiro v roko!" — Tudi tacih, ki kar naravnost
vele: »Vzemi sekiro v roke." — Bi li povesti za
narod pisali? — Kdo jih bode tiskal? — Ali kar
naravnost vzeli sekiro v roko? — čemu, s kom in
proti komu ? — Da bi nas vladni vojaki z vladnimi
puškami postrelili? To bi ne bilo nič druzega, nego
koncentrirani samomor! Rajši se jaz sam ubijem.
Vsaj vem, kdaj in kako — in sam si izberem mesto,
kamor hočem zadeti.

»Res, ko bi zdaj kje kakšna narodna vojska
nastala, jaz bi šel tja, ne koga osvobodit (Druge

373

osvobojati, a naši nijso osvobojeni!), ne, da bi sam
poginil! ....

»Srečen človek pa je prijatelj Vazilij — tega
imam v mislih, ki je mene in Marijano sprejel v
svoje stanovanje. — On je naš človek, a vender
miren in hladnokrven. Vsakemu drugemu človeku
bi to očital, le njemu tega ne morem. To je jasen
dokaz, da je pri našej „stvari“ vse odvisno od zna¬
čaja pojedinih osob. Ta Vazilij je takšnega značaja,
da bi se ne spremenil, ko bi ga z iglami zbadal;
in to je prav. On je često pri meni in Marijani.
A jedno še zanimljivo: jaz ljubim njo in ona mene
(v mislih vidim, kako se smeješ, ali to je resnica!)
in vender nama pomanjkuje gradiva za razgovor. S
tem Vazilijem se pa prepira in ga posluša in se
razgovarja z njim. — Jaz nijsem ljubosumen; on jej
misli celo, kje, ne vem, preskrbeti nekako službo,
vsaj prosila ga je zato — a vender mi je hudo, če
ja tako vidim. In pomisli še to: samo besedico mi
je črhniti in ona je pripravljena se z menoj poročiti
— in pop Sosim bi nastopil: »Veseli se, JezajasP
in tako dalje. A zategadelj ne bi meni srce zado¬
voljno bilo in nič bi se ne izpremenilo .....

374

Kamor se jaz obrnem, povsod zadenem ob zapreke l
Tudi jaz bi lahko tako dejal kot bivši najin sosed,
pijani krojač, kadar je govoril o svojej ženi: „Živ¬
ljenj e porezalo mi je perutnice . 11

„Toda, meni pravi neko čuvstvo, da dolgo ne
bode to trajalo, da se bode izpremenilo vse ... .

»Nijsem li jaz sam vedno zahteval in dokazo¬
val, da je treba „začeti“ ? — No, zdaj se začenja!
— „Ne spominam se, sem ti li poročal o nekem
drugem znanci, črnookem sorodniku Sipjaginovem.
Ta je sposoben, kaj prirediti!

„Uže sem hotel završiti svoje pismo, kar mi
pride na pamet napisati ti nekoliko verzov. Marijani

jih ne bodem čital-poetične moje poskušnje

jej ne dopadajo ....  Ti jih časih hvališ in, kar je
glavna stvar, o njih nikomur ne pripoveduješ. Jedna
prikazen v Rusiji me je zelo pretresla ....

»Oprosti mi, žalostnega pisma ti nijsem hotel
poslati, a zdaj vem, da se bodeš smijal — gotovo
bodeš opazil, kako slabo razpoložen sem bil, ko sem
te vrste pisal! Kdaj ti bodem prihodnji list poslal
in bodem ti ga li? . . . . Kar se mi pa tudi pripeti,
o tem sem preverjen: Ti ne bodeš pozabil

zvestega svojega prijatelja A. N—a.

375

P. S. Da, naš narod spi.Samo to vem,

kadar se bode prebudil, ne bode takšen, kakor si
ga mislimo mi .. . /

Ko je Neždanov to slednjo vrsto zapisal, vrgel
je pero v stran in rekel sam sebi: »Zdaj pa spat,
da vso to poetično nezmisel pozabim/ Vlegel se je
v posteljo, a spanje mu dolgo nij zatisnilo trudnih očij.

Drugo jutro prebudila ga je Marijana, ko je
skozi njegovo sobo k Tatjani šla; jedva da se je na pol
oblekel, bila je ona uže zopet pri njem. Nje obraz
kazal je, da je vesela in skrbna: da je jako raz¬
burjena.

»Čuj, Aleoša," začela je hitro, »govori se,
da se je v T . . . skem okraji, tu v našej bližini —
začelo!"

„Kaj? Začelo se je? Kdo je to rekel?"

„ Pavel. Govori se, da kmetje neeejo davkov
plačevati in se oboroženi zbirajo/

„Si li ti to sama cula?"

»Tatjana mi je rekla. Ali — evo, sampga Pavla.
Vprašaj ga/

Da so se kmetje v T ... skem okraji vzdi¬
gnili in nehte davkov plačevati, je gotovo," rekel

376

je ta in mežikal s črnimi svojimi očmi. „ Vidi se mi,
da je to delo gospoda Markelova, katerega uže pet
dnij domov nij."

Neždanov vzel je svojo kapo.

„Kam?“ vprašala ga je Marijana.

„E — tja!“ odgovoril je in čelo v velike gube
nabral. „V T . . . ski okraj.“

B  Jaz grem s teboj! Hočeš li ? Samo veliki robec
še vzamem. “

„Ta stvar nij za ženske," odgovoril je Nežda¬
nov srdito in oči v tla uprl.

„Ne ... ne! Ako ne greš, bi te smatral Mar¬
ketov za bojazljivca ... A jaz grem s teboj!"

„Jaz nijsem bojazljivec!" mrmral je Neždanov.

„Hotela sem reči, da bi naju oba za bojazljivca
■smatral. Jaz grem tudi."

Marijana odšla je v svojo sobo po veliki ro¬
bec; Pavel pak rekel je poluglasno. „He, he!“
hitro šel poročat Solominu o tem prizoru.

Marijane še nij bilo iz svoje sobe, ko je So-
lomin uže Neždanovu, stoječemu kraj okna, roko
del na rame. Ta se je hitro obrnil: razmršen to
neomit izgledal je Neždanov kakor kakšen divjak.

377

Toda tudi Solomin se je izpremenil bil; obraz po¬
stal mu je suh in koža rumena, a zobje zgornje
čeljusti so se malo videli izpod brk. Tudi on je bil
skrben, kolikor mu je dopuščala narav skrbnim biti.

,.Markelov torej ni j mogel več čakati," povzel
je on besedo. „To se bode slabo končalo; — zanj
— in za vse druge".

„ Jaz pojdem gledat, kaj je, “ dejal je Neždanov.

„A jaz grem ž njim," dodala je Marijana sto-
pivši v tem hipu iz svoje sobe.

Solomin obrnil se je počasi k njej in rekel:

„Jaz bi vam ne svetoval tega, Marijana. Vi
bi izdali sebe in nas; naravno, da brez vsake ko¬
risti. Neždanov naj uže gre, ako hoče, da poizve,
kaj je s to stvarjo ... a pazljivo treba delati! A
kaj hočete vi tam?"

„Jaz ga ne pustim samega."

K Hm, vi bi ga le zavirali."

Marijana pogledala je Neždanova, ki je še
Tedno na istem kraji stal in jezno pred se gledal.

„Ali je pa opasno?"

„Ako bi opasno postalo," odgovoril je Solo-
min in se malo nasmijal, „pustil vas bodem tja."

378

Marijana odložila je molče svoj robec in se
vsedla.

Solomin obrnil se je zdaj k Neždanovu in rekel:

„To je prav, brate, da si greš ogledat, kakšne
so stvari v bližini. Morda je vse pretirano, kar se
govori. Samo to le ti rečem: bodi pazljiv. — Sam
ne pojdeš tja, jaz sem ukazal upreči; ne zadrži se
predolgo, nego pridi kmalu nazaj. Obljubi mi to.
Neždanov? Je li da?“

„Da!“

»Gotovo? 8

„Saj veš, da se vse tvojej volji pokorava, celo
Marijana! 8  rekel je Neždanov, in odšel, ne da bi
se poslovil. V hodniku čakal ga je uže Pavel in
hitro pred njim hitel po stopnjicab, on imel je Než-
danova odpeljati. 8

Solomin sel je poleg Marijane.

»Ste li culi slednje besede Neždanovljeve? 8  j®
je vprašal.

»Da, on se jezi, da vas slušam, a njega ne.
Nij li to tudi res? Čudno! Njega ljubim, a vas
ubogam ... On je mojemu srcu ljubši, a vi ste
mu bližji. 8

379

Solomin gladil jej je roko in ščebetal:

„Ta dogodba v T . . . skem okraji je vrlo ne¬
ugodna ; ako ima Markelov kaj ondu opravil, — tako
je izgubljen."

Marijana se je prestrašila.

,,Izgubljen, ste rekli ?“

„Da, on ničesa na pol ne stori — in ne skriva
se za druzimi! !(

»Izgubljen!* ščebetala je Marijana in debele
solze tekle so jej čez lice. »Ah, Vazilij Fedotič!
tako žal mi je zanj! Ali — nij li mogoče, da zmaga ?
Zakaj bi baš moral izgubiti ?“

»Ker, Marijana, takšna podjefja so vedno brez¬
uspešna, ako se tudi srečno končajo ... A pri pod¬
aji, kakor je to, ne pogine samo prvi in drugi,
De go i deseti in dvajseti ! 11

„Torej ne bodemo doživeli. . ..“

„To, kar si zdaj mislite? — Nikdar! Naše
°& ne bodo nikdar tega gledale. — No, dušne
°oi. . .. to je nekaj druzega. Te uživajo naj uže
taaj ....  Teh nij mogoče kontrolirati. . . .“

»Zakaj pa stopate i vi, Solomin, po tem potu?*

380

»Ker ni j drugega. To je, Markelov in jaz
imava jedno ter isto svrho; — a vsak kodi svojim
potom . 11

»Ubogi Sergej Mihajlovie!“ vzdihnila je Mari¬
jana. Solomin gladil jej je zopet roko, kot da jo
hoče s tem tolažiti.

„Ne žalujte, Marijana, in utolažite se. Čakajmo,
kaj bode Pavel poročil; pri tej stvari mota človek
trde narave biti. Angleži rekajo: »Never say die“<

— To je dober pregovor, vsakako boljši od ruskega
ki svetuje: »Ako je ne reča tu, odpri jej vrata!“

— Naprej žalostiti se, je nepotrebno.

Solomin je vstal.

„A kaj je s službo, ki ste mi jo obljubili ' 1
vprašala je najedenkrat Marijana zopet z zadovolj'
nim glasom, akoprem so jej solze še vedno oči kalil ® 1

Solomin vsedel se je zopet.

»Ali bi vi tako radi od tod proč prišli?"

»Ne, ne, samo koristila bi rada komu . 11

»Marijana, vi ste tu jako koristni; ne zapustit®
nas, ostanite še tu. — No, kaj pa je ? 11  vprašal J e
zdaj Tatjano, ki je prišla v sobo. (Jedinega P aV | a
je Solomin tikal in to le zato, ker bi prvega vikanj 0
razžalilo.)

»Zunaj je neka ženska, ki hoče govoriti z Alek-
I sejem Dimitrovičem Nežianovom," poročala je Tat¬
jana in se glasno smijala. — »Jaz sem jej rekla,
da tu nikogar nij, ki bi se tako imenoval. Ona na¬
pisala je na ta listič svoje ime, rekši, da naj le to
pokažem; ako Alekseja Dimitriča nij doma, hoče ga
ona počakati."

Na papirji napisano je bilo z velikimi črkami
»Mažurina 0 .

»Naj vstopi, 8  rekel je Solomin in se obrnil ki
Marijani. „Ali vam ne bode nadležno, ako pride
sem? — Ona je jedna — naših osob.“

»Nikakor ne, kako morete to misliti?"

Za nekoliko minut stopila je Mažurina v sobo
v onej istej obleki, v katerej je bila, ko smo se z
oj o seznanili.

IX.

„Ali nij Neždanova doma? 8  vprašala je ter,
zapazivsi Solomina, k njemu stopila, mu v roko
segla in ga pozdravila z besedami: »Dober dan,
Solomin! 8  — Marijano pogledala je iz strani.

»Neždanov se kmalu vrne," odgovoril je Solo-
toin, »toda dovolite mi vprašanje, odkod ste culi..

382

»Da je tu? — Od Markelova; razen njega pa
vedo zato se nekatere osobe v mestu. — Nekateri
so ga spoznali."

»Torej hasnil mu njegov kostim nij nič,“ mrmral
je Solomin pred se. „Dovolite mi,“ rekel je potem
zopet glasno, da gospodičini jedno z drugo seznanim:
»Gospodičina Sinecky, gospodičina Mažurina! — R'
volite sesti!"

Mažurina naklonila se je malo ter se vsedla.

»Neždanovu izročiti imam pismo, a vas Solo-
min nekaj vprašati."

»Raj — in od koga?"

»Od koga, to veste; vprašanje je to: »Je-Ii
tu pri vas vse pripravljeno?"

»Pripravljenega nij pri meni čisto nič."

Mažurina odprla je, kolikor jej je bilo mogoče)
male svoje oči in ga vsa začudena gledala.

»Nič?" je vprašala.

»Nič!“ potrdil je Solomin.

»Res, čisto nič?"

»Res, čisto nič!“

»Naj li je to odgovor, ki ga povem, kje, uže
veste?"

383

»Da, recite le, da je to moj odgovor."

Mažurina se je za nekoliko trenutkov zamislila
in potem izvlekla iz žepa cigareto.

„Prosim malo ognja."

»Evo, žvepljenko."

Mažurina zapalila si je najprej cigareto in potem

rekla:

»Mi smo se nadejali drugega odgovora, osobito
ker so razmere povsod drugačne, nego tu. Toda, to
Je vaša stvar. Jaz sem le za malo časa sem prišla;
videla bi rada Neždanova, da mu neko pismo izročim."

»In kam greste potem?"

„Ah, daleč proč." — (Potovala je prav za prav
v  Genf, ali povedati nij tega hotela, ker se jej je
Solomin zdel sumljiv in nezanesljiv in ker je bila
»tujka" navzočna. — Mažurina, ki je jedva nekoliko
besedij nemški razumela, šla je zategadelj v Genf,
ba tam nekej, njej neznanej osobi izroči 279 rubljev
*n polovico neke karte, na katerej je narisana vinska
trta.) —

»Kje pa je Ostrodumov? Ali ga nij pri vas?"

»Ne, tu v bližini je nekje zaostal. — No ta
Se  ne izgubi, naš Pimen Ostrodumov! Zanj nij treba
‘^eti nobenih skrbij! “

384

»Kako ste pa vi sem prišli?"

»Kako drugače, kakor na telegi ....  Prosim
vas, dajte mi še jedno žvepljenko."

»Vazilij Fedotič", oglasil se je nekdo pred
vrati, „pridite, prosim vas, malo iz sobe."

„Kdo je? Kaj pa je?"

»Pridite prosim," ponavljal se je glas, „3
hitro. — Tuji delavci so prišli, a Pavla Jegoriča
nij doma."

»Solomin oprostil se je in odšel iz sobe.“

Mažurina ogledavala si je zdaj Marijano dolgo
in pazljivo tako, da je ta v veliko stisko prišla.

»Oprostite mi," začela je s svojim neprijetni
glasom in v malih stavkih, kakor je bila to njena
navada: »Jaz sem priprostega stanu ....  ne razu¬
mem . . . . Vi uže veste, kaj hočem reči. — Ne bo¬
dite jezni.ako nečete.pa ne odgovo¬

rite ....  Ste li vi tista devojka, ki je z Neždano-
vom ....  iz Sipjaginove hiše utekla?"

Marijano začudilo je to vprašanje, ali vender
je odgovorila: »Da, tista devojka sem jaz."

»Z Neždanovom ste utekli, jeli?"

»No, da!"

385

»Dovolite. Dajte mi svojo roko.

Oprostite mi ... . Vi morate pošteno dekle biti . . .
ako vas on ljubi."

Marijana stisnila je Mažurinino roko in vpra¬
šala:

»Vi ga torej dobro poznate?"

»O jaz ga poznam ....  V Petrogradu sem ga
videla. Baš zato sem vas vprašala ....  Tudi Ser¬
gej Mihajlovič mi je o vas govoril.. . .“

»Ah, Markelov! Kdaj ste ga videli?"

»Ne davno. Zdaj je odšel."

„Kam ?“

»Kamor mu je ukazano."

Marijana je vzdihnila.

»Ah, gospica Mažurina, bojim se zanj."

»Prvič, čemu »gospica". Kakšna »gospica"

sem jaz. Tega ne smele več reči. Drugič.

»bati se". To ne gre. Pri nas ne sme se bati zase
nihče ....  a za druge odvadi se človek. Nase mi¬
sliti in se bati nij prav. Ali tu mi pride nekaj na
pamet.jaz, Tekla Mažurina, lehko tako govo¬

rim, ....  jaz sem grda ....  vi pa . . . vi ste lepo
dekle ....  za vas je torej tudi vse težje. (Mažurina

25

386

■obrnila se je po teh besedah v stran.) Marketov mi
je rekel....  on je znal, da imam pismo za Nežda-
nova ....  „Ne pojdi tja v tvornico,“ je rekel . .. •
„ne daj mu pisma, ta bode ondu vse vznemiril. Daj
jim miru ....  ta sta lam srečna! Naj bodeta . . • ■

ne moti ja . . . .!“. Jaz bi tudi ne motila

rada ....  ali kaj naj bode s pismom? . . . .“

„Pa mu mora vsakako priti v roke,“ rekla je
Marijana; „kako dobro in plemenito misli Sergej
Mihajlovič! Je li mogoče, Mažurina, da je on izgub¬
ljen . . . a)i da ga pošljejo v Sibirijo?"

„Tudi iz Sibirije se more uiti! ... In žitje
Izgubiti? . . . Ej, jednemu je to lehko . . . dru¬
gemu ne ... a njegovo življenje nij sladko!"
Mažurina gledala je neprestano v Marijano.
»Da, res je,“ rekla je naposled, „vi ste lepo
dekle ... in ljuba, dobra ptičica! Baš mislim,
bi li, ker Alekseja nij, pismo vam izročila? čemu
bi čakala?"

„Jaz mu ga dam, zanesite se na to.“

Mažurina naslonila je glavo na roko in dolgo,
dolgo o nečem premišljevala; potem je rekla:

387

»Recite mi . . . ali ne hudujte se zategadelj . . .
ljubite ga li vi istinito?"

„0, da!“

Mažurina kimala je z glavo.

„Se ve da, čemu vprašujem jaz zato ! Zdaj
moram iti, drugače pridem še prepozno . . . Recite
mu ... da sem bila tu . . . in da ga pozdrav¬
ljam . . . Recite mu: Mažurina bila je tu. Ne bo¬
dete li imena pozabili? . . . Ne? Mažurina . . .
In pismo . . . kam sem ga pa dela?"

Mažurina je vstala in obrnivši se v stran hitro
fin košček sesvalkanega papirja v usta dela. — „Ah,
zdaj se mi je nekaj nespametnega pripetilo! . . .
Saj vender nij mogoče, da sem pismo izgubila ? . . .
Da, res izgubila sem ga ... Nij ga ... Da ga
le kdo ne najde ... I, tu ga nij! ....  Torej
se je vender tako zgodilo, kakor je želel Sergej
Mihajlovič. “

„Iščite, iščite," ščebetala je Marijana.

Mažurina odkimala je z glavo.

„Ne, čemu bi iskala; pismo je izgubljeno/'

Marijana stopila je k njej in rekla :

»Dovolite mi, da vas vsaj poljubim!"

25 *

S88

Mažurina objela je hitro Marjano in sicer s
takšno močjo, ki bi jo jedva kdo v ženski slutil.

„Za nikogar druzega bi tega ne storila, 8  mr¬
mrala je polu glasno pred se . . . „proti svojej
vesti . . . prvikrat! — Recite mu, naj bode paz¬
ljiv ... in vi tudi. Kmalu bode tu zlo za vse,
jako zlo! Bežita oba, dokler je mogoče. Toda, z
Bogom! 8  rekla je na jedenkrat glasno iu hitro . • •
„recite mu le . . . ne, nič nij treba! 8

Mažurina hitela je iz sobe in vrata za seboj
zaloputnila; Marijana v misli vtopljena stala je
sredi sobe.

„Kaj znaei to?“ vprašala je naposled sama
sebe. „Ta devojka ga bolj ljubi, nego ga ljubim
jaz! In kaj pomenijo ta svarila? Kam pa je Solo-
min tako hitro odšel in ga zdaj nazaj nij?“

Dolgo hodila je po sobi gori in doli. Čudno
čuvstvo, mešanica strahu in jeze in začudenja jo jo
navdajala. »Zakaj nijsem šla z Neždanovom? 8  vpra¬
ševala se je samo. »Iver mi je Solomin odgovar¬
jal ... A kje je on sam; kaj se godi? — Mažu¬
rina nij zaradi Neždanova oddala tistega usodepol-
nega pisma. A kako, da si ona upa to storiti?

389

Hoče se li velikodušno delati ? — S kakšno pravico ?
In zakaj je njo, Marijano, ta velikodušnost tako ga¬
nila? Je li sploh ginena bila? — Grdo dekle za¬
nima se za mladega moža. — Kaj je v tem tako
nenavadnega. Iz česa ukrepala je Mržurina, da je
Marijanina ljubav do Neždanova jačja od njenega
Čuvstva o dolžnostih. — Morda te žrtve Marijana
niti hotela nij. In kaj je bilo v istem pismu ? —
Poziv se dejansko kakšnega podjetja udeležiti, kaj
druzega? — No, in ako bi celo ..."

„Ali Markelov? ... On je v opasnosti ... in
kaj delamo mi?“ mislila je dalje. »Markelov nama
da mogočnost srečna biti, naju neče ločiti . . . Kaj
je to? — Visokodušnost. . . ali zaničevanje?"

„Sva li za to iz one hiše utekla, da bi vkup
živela ko goloba . . .“

Tako mislila je Marijana. V nje prsih mešala
se je jeza z razburjenostjo, samoljubje njeno je bilo
razžaljeno. Zakaj se je pustilo njej vse, n j ej ? —
Tisto debele neukretno dekle zvalo jo je lepo in
reklo, da je ptičica ... In zakaj se nij Neždanov sam
peljal, nego s. Pavlom, ko da je to njegov nadzira¬
te!]. In katero je osvedočenje Solominovo? On ni-

390

kakor nij revolucijonar! In kako more kdo misliti,
da njene  razmere nijso ozbiljne? 11

Vse te misli hitele so jej po glavi. S stisne-
nimi ustni in na prsih prekrižanimi rokami sela
je kraj okna in sedela, ko da je vsak trenutek pri¬
pravljena vstati; niti naslonila se nij. K Tatjani iti
in s to delati se jej nij poljubilo; samo nekaj je
hotela: čakati! In čakala je skoro srdita. Njej sa-
mej videlo se je nje razpoloženje čudno. —Ali  vse
jedno!

Jedenkrat videlo se jej je celo, da je ljubo¬
sumna. Ako je pa na ubogo Mažurino mislila, seje
milovaje nasmijala.

Dolgo morala je čakati; naposled čula je dva
človeka po stopnicah hoditi, težko, neukretno.
Radovedno uprla je oči v vrata . . . koraki so se
bližali. Vrata so se odprla in Neždanov od Pavla
peljan in podpiran stopil je čez prag. Bled je bil
ko smrt, brez kape, z mokrimi lasmi; oči so mu
bile otekle in so gledale, a nič videle. Pavel peljal
ga je v sobo in Neždanova jedva malo stopajočega
na počivalnik položd.

Marijana skočila je s svojega stola.

391

„Kaj je to? Kaj maje? Jeli bolan? 8  je hitro
vpraševala.

Pavel pa odgovoril jej je smehljaje se čez

ramo:

„Ne vznemirjajte se; to bode kmalu prešlo . . .
kdor nij vajen, tega prime."

„A kaj se je zgodilo? 8  vprašala je Marijana.

»E, malo je pil...  a prazen želodec tega no
prenese."

Marijana pripognila se je k Neždanovu, leže¬
čemu na sofi. G ! ava visela mu je na prsi in okolo
njega duhtelo je uže vse po žganji, bil je jake
pijan.

»Aleksej!" zavpila je Marijana.

Težko pogledal je vanjo in skušal se milo na-
smijati.

„Ah! Ma—rija—na! Ti — si — — govorila

-— o pokme—ten—ji; jaz — — sem-

uže — ves — pokme—ten, kaj—ti-ves na¬
rod -je — pi—jan-“

Še nekaj nerazumljivega mrmraje zatisnil je
oči in zaspal. Pavel položil ga je na počivalnik.

392

»Bodite brez skrbij, Marijana Vikentjevna,*
jej je rekel. »Nekoliko ur naj mirno spi in potem
bode zdrav in vesel, ko da se nič nij pripetilo.*

Marijana hotela je vprašati, kaj se je vse pri¬
petilo, ali s tem bi bila Pavla zadržala, cesar pa
nikakor nij hotela. Stopila je torej k oknu; Pavel,
ki jo je razumel, pokril je Neždanova in mu zglavje
popravil, ter »to vse nič nij“ mrmraje po prstih iz
sobe odšel.

Marijana se je ozrla. Neždanov ležal je na po¬
čivalniku in spal, a na bledem njegovem obrazu
videl se je tisti čuden izraz ljubavi, kakor ga vidimo
pri močno bolnih ljudeh.

»Kako se je neki to zgodilo?* mislila je Ma¬
rijana.

X.

Zgodilo se je pa to tako-le:

Ko se je Neždanov s Pavlom vsedel v telego,
se je najedenkrat jako vznemiril. Jedva so dospeli
do glavne ceste, vodeče v T.—ski okraj, začel je
govoriti s kmeti, ki so jih srečali, kratko in zme¬
šano: »Kaj spite? Dvignite se! Čas je! Proč z
davki! Proč z vlastelini!“ itd Nekateri kmetje so

393

začudeno gledali, drugi stopali so molče svojim po¬
tom misle, da je on pijan. Jeden teh kmetov pove¬
dal je celo doma: da je srečal necega Francoza, ki
mu je pripovedoval o nekih nerazumljivih stvareh.
Neždanov bil je dosti pameten vedeti, kako neizre¬
čeno neumno in smešno se vede, ali polagano pri¬
žel je tako v to stvar, da nij več vedel, kaj je pa¬
metno, kaj nij. Pavel skušal ga je umiriti in ga
prosil, naj ne dela tako, da bi ne imel kake nepri¬
jetnosti, povedal mu je, da prideta zdaj do neke
velike vasi T . . . skega okraja, zvano Bab ; a-ključi
in da bodeta ondu lehko poizvedela, kaj se prav za
prav godi. Neždanov pa nij hotel nič slišati, ako-
pram je bila izražena v njegovem obrazu velika ža¬
lost, da ne rečem obupanje.

Majhen, jak konjič pa je vozil in tako hitro
in krepko stopal, ko da se mu mud», ko da vozi
ljudi, ki imajo važna opravila. Nekoliko korakov
pred vasjo pri žitnici ob cesti stoječej, bilo je
kakšnih osem kmetov zbranih; Neždanov skočil
je hitro iz telege in k njim tekel ter jim ka-
cih pet minut neprestano govoril. Jezik mu je
tekel, da nič tacega; hripavim glasom upil je jedino

394

razumno izrečene besede: »Za svobodo! Naprej l
Vstanimo!" Kmetje, ki so se pri žitnici posvetovali,
kako bi jo zopet napolnili, slušali in gledali so Nežda-
nova pazljivo, akopram ga nijso razumeli. Ko je on
končal, hitel je zopet k telegi in jim še jedenkrat
zavpil »svoboda"! — Jeden teh kmetov, baje naj¬
pametnejši, rekel je bistroumno drugim: »Ali je ta
strog!" Nato opomnil je drugi: „Ta je gotovo od
gosposke poslan!" — »Naravno da," odgovoril je
zopet bistroumni, »misliš da bode zastonj tako kri¬
čal! — No, mošnjo svojo bodemo zopet v roko vzeti
morali."

Ko je Neždanov zopet poleg Pavla sedel, dejal
je sam sebi: »Za Boga, kako bedasto je to bilo!"
Saj nihče ne ve, kako je treba z narodom ravnati;
morda je to vender pravi pot! Kdo bo zdaj to pre¬
iskoval ! Naprej! — Srce sicer človeka boli! Naj
bode, naprej!"

Tako pripeljala sta se na cesto. Baš v sredi
ceste pred gostilno zbrala se je velika množica na¬
roda. Pavel hotel je Neždanova zadržati, ali ta skočil
je brzo iz telege in skočil mej ljudi ter zavpil
»bratje! . . . .“ Ljudje so se malo umaknili in on

395

začel je zopet govoriti z napol jeznim, napol plačnim
glasom, a pogledal nij nikogar. Rezultat je bil tu
drug kakor prej. Velikansk mlad mož brez brade,
z divjim obrazom, v kratkem zamazanem kožuhu z
visokimi škornji in kosmato kapo udaril je Nežda-
nova na ramo in grmečim glasom zatulil: „ Dobro,
dobro, a počakaj še malo. Saj veš, kaj naš prego¬
vor veli: „Suha žlica strga usta“, jeli? Pojdi torej!
„Ondu bodemo laglje govorili, “ Pri teh besedah
vlekel je Neždanova seboj v krčmo, kamor so tudi
vsi drugi hiteli. „Mihejič!“ zavpil je velikan na
krčmarja, „daj mi najljubšo mojo mero, kozarec za
deset kopek!" Ta prijatelj je moj gost! — Kdo je,
od kod in kaj — nij vrag ve — ali »gospodo 14
zna pošteno psovati! — „Pij“ obrnil sejekNežla-
novu in mu nalil v velik zunaj moker kozarec smrd¬
ljivega žganja. „Pij, če si pošten!" — »Pij!“ tulili
so še drugi glasovi. Neždanov prijel je kozarec in
zavpil: „Na vaše zdravje, bratje"! — in na jeden
požir izpil je ves kozarec. — „Brr!“ Izlil je to
žganje isto tako v se, kakor bi se bil v bajonete
zaletel ....  A kakšen je bil nasledek! Kakor da
ga je kdo udaril, pretreslo ga je žganje v celem

396

životu, sežgalo mu prša in želodec in solze stopile
so mu v oči. Gnusilo se mu je tako, da se je kr¬
čevito tresel in jedva na nogah vzdržal ....  Tulil
je na vso moč, da bi tako to bolest pozabil. V
tamnej, mokrej sobi v katerej je bil, zdelo se mu je
najedenkrat silno vroče; soparno je bilo tu, kajti
ljudij je bilo vse polno. Neždanov začel je zopet
govoriti. Glasno in jezno iz začetka vpil in tulil je
pri konci objemal in poljuboval umazane kmete z
dolgimi mokrimi bradami ....  Tudi s tistim veli¬
kanom v kožuhu se je poljuboval in ta mu je iz
same ljubezni skoro rebra polomil: „Tega bom koj
zadušil", začel je vpiti, „zadušil vsakega, ki se drzne
čez narod zabavljati! — Ali ga pa stolčem na
kosce ....  Zame nij to nič: zastonj nijsem mesar!“
In kazal je velikanske rudeče svoje pesti.

Z druge strani vpil je zdaj nekdo „Pij,“ in
Neždanov vlil je zopet ostudnega strupa nekoliko v
grlo. — Ta pot delo mu je še huje; zdelo se mu
je, da mu nekdo čreva iz trebuha trga. Vse

okolo njega se je začelo vrteti.In zdaj,

še tretjikrat napolnili so mu kozarec! Bode li i to
izprazniti moral? Surovi, hripavi glasovi so nanj

397

vpili, rudeči nosovi in črni obrazi so se mu bli¬
žali, žtlezno trde roke so ga prijele. „Sili se, pij!“
tulilo je vse okolo njega. „ Govori dalje!“ Pred¬
včerajšnjim bil je nek takšen potepuh, ko ti tukaj
in je silno govoril! — Daj, govori i ti, čuješ . . .!“

Vse vrtelo se je okolo Neždanova; lastnega
glasu nij več poznal, zdelo se mu je, da prihaja ta
glas iz zemlje . . . Jeli to smrt?

Najedenkrat se mu je zdelo, da je v svežem
zraku, da nij več v tej sm^dljivej krčmi, da ne vidi
več pijanih obrazov-—. Bil je na telegi po¬

leg Pavla, „Kam? Stoj? Jaz jim še nijsem vsega
povedal! . . . začel je vpiti; potem je bil ne¬
koliko časa miren. — „Kaj pa misliš ti, prebri¬
sanec?" vprašal je Pavla. Ta mu je rekel: „Da,
da, dobro bi bilo, da bi vlastelinov ne bilo in da
je ves svet naš. — Toda takšnega ukaza do zdaj
Še nij!“ Mej tem obrnil je b i konja in ga z va¬
jeti nekoliko kratov po hrbtu udaril. Konj ubral je
pot pod nogo — pot v tovarnico.

Neždanov sanjal je mej tem na vozu, a veter,
ki mu je lice hladil, odgnal je tudi vse črne mi¬
sli ...

398

Samo nekaj ga je srdilo: da nij mogel vsega

povedati.Zopet hladil mu je veter vroče

Selo ....

Nato sledil je trenutek prihoda-tisto

kratko, skeleče čuvstvo studa — in potem trdo
spanje.

Vse to povedal je Pavel pozneje Solominu. In
niti skrival nij, da nij zadrževal Neždanova pri
pitji ....  „inače,“ je rekel, „ne vem, da bi uže
zdaj tu bila; ostali bili bi ga ne pustili. A ko so
ga videli tako slabega, sem se pred njimi naklonil
in dejal: „Dobri ljudje, pustite, da gre ta fante z
menoj; saj vidite, kako je slab in bolan.“ — Pu¬
stili so ga radi, samo jeden rubel sem moral za pi¬
jačo dati! “

„To je bilo prav!“ pohvalil ga je Solomin.

Neždanov je spal, Marijana pak sedela je pri
oknu in gledala na vrt. In, čudo, vse zle misli, ki
so jo mučile pred Neždanovljevim prihodom, izgi¬
nile so najedenkrat; ' S e nij "pred njim gnusilo,
le žal jej je bilo zanj. Znala je dobro, da nij ni
pijanec ni zapravljivec in mislila je uže, kaj bi mu
prijetnega rekla, kadar se prebudi, da bi ga sram

399

ne bilo. „Tako moramo urediti , 8  rekla je sama
sebi, „da mi bode sam povedal, kako ga je zadela
ta nesreča.*

Razburjena nij več bila, le neizrečeno žalo¬
stna. Zdelo se jej je, kar jej pravi veter tega sveta
v obraz pihnil in prestrašila se je tega smradu. —
Komu se je hotela žrtvovati?

Ali ne, saj nij mogoče, da je tako! To je
slaba misel, ki bode takoj zopet prešla; utisek, ki
jo je zato preplašil, ker je iznenaden bil! — Vstala
je s stola in stopila k počivalniku, kjer je Nežda-
nov ležal; z robcem obrisala mu je potno čelo. —

Žal jej je bilo zopet zanj; tako žaluje mati
za bolnim otrokom. Ali Marijani bilo je tako teško
ga gledati, tiho odšla je v svojo sobo, a vrata pu¬
stila je odprta. Delati se jej nij ljubilo; sela je
zopet in nove različne misli so jo zopet obšle. —■
čutila je, kako čas mine, štela je trenutke in bilo
jej je ljubo, da je tako; srce jej je močno bilo in
čakala je nekaj, čakala je nekoga.

Kde je neki Solomin tako dolgo ?

Vrata so se zopet odprla in Tatjana je vsto¬
pila v sobo.

400

»Kaj hočete ?“ vprašala jo je Marijana neza¬
dovoljno ; te nij pogrešala.

»Marijana Vikentjevna,“ začela je Tatjana na
pol glasno. »Jaz sem vam le reči hotela, da se
preveč ne žalite zavoljo tega, to se vsacemu človeku
lehko primeri . . .“

„To me nikakor ne žali, Tatjana Josipovna,"
segla jej je Marijana v besedo. »Aleksej Dmitriču
je slabo; to nij velika nesreča! . . .“

»No, lepo, lepo. A jaz sem uže mislila: Kaj
je neki mojej Marijani Vikentjevni, da je denes
blizu nij? Toda za tega delj nijsem prišla sem;
držeč se pregovora: Ne vtikaj se v stvari, ki te ne
brigajo. — Ali baš sedaj prišel je nek tuj človek
v tovarnico; Bog zna, kdo je! Majhen je in šepast,
in na vsak način hoče Alekseja Dmitriča videti! Nij

li to čudno, zjutraj tista ženska.in zdaj ta

šepec. Ako mu rečeš: tu nij nobenega Alekseja
Dmitriča, pa pravi: pokličite Vazilja Fedotiča. Jaz;
ne grem od tod, dokler ja ne vidim, stvar, zaradi
katere sem prišel, je preveč važna." — Hoteli smo
ga spoditi, ko tisto žensko, kajti Vazilja Fedotiča
res nij doma, ali ta šepec ne gre in vpije: „Jaz ne

401

grem in De grem in bodem čakal do noči . . .
Zdaj hodi po dvorišči gori in doli. Pojte v hodnik,
od tam ga lehko vidite ....  znate li morda, kdo
je to?"

Marijana šla je za Tatjano in mimo Nežda-
nova — zopet zapazila je krčevito nabrano potno
čelo — in zopet mu je to obrisala s svojim robcem.

Skozi okno videla je novoprišlega tujca, o ka¬
terem je Tatjana govorila; bil jej je neznan. Vtem
hipu prišel je tudi Solomin na dvorišče.

Majheni, šepasti človek približal se mu je
hitro in mu roko ponudil, ki jo je Solomin stisnil.
Poznana sta torej bila. — Oba odšla sta potem v hišo.

Zdaj čuli so se koraki po stopnicah.

Marijana vrnila se je hitro v svojo sobo in
sredi nje obstala. — Teško jej je bilo pri srci . . .
zakaj ? Tega ni sama znala nij.

Solomin odprl je vrata.

„Je li, Marijana Vikentjevna, dovoljeno vsto¬
piti?" je vprašal. „Tu je nekdo, katerega morate
vsekako videti."

Marijana je le prikimala in za Solominom vstopil
je v sobo — Paklin!

26

402

XI.

„Jaz sem prijatelj vašega soproga, “ rekel je
Paklin in se Marijani globoko priklonil, baje za to,
da nij koj zapazila njega preplašenosti, „in tudi
gospoda Solomina. — Kakor vidim, spi Aleksej Dmi-
trič in je, kakor sem čul, bolan. Zalibože, poročati
imam neugodne novice; nekoliko sem Vazilju Fedo-
tiču uže povedal.' 1

Paklinov glas je bil hripav in vedno je v go¬
voru prenehaval, kakor človek, ki mu je grlo od
žeje povsem posušeno. Novice, ki jih je poročii, bile
so res žalostne: Markelova so kmetje zgrabili in v
mesto odgnali. Goiužkinov bedasto izgledajoči komi
ovadil je svojega principala, katerega so vsled tega
v zapor deli. „Ta pak,“ tožil je Paklin, „ta pak
izdal bode vse, kar ve, on celo obeta, pristopiti
pravoslavnej cerkvi in hoče gimnaziju kupiti sliko
metropolita Filareta. Tudi za doslužene vojake da¬
roval je 5000 rubljev. Brez dvojbe denunciral bode
tudi Neždanova, in policija pride zdaj ali zdaj v
tovarnico. Tudi Vazilij Fedotič je v opasnosti. —
„Kar se mene tiče, 11  dodal je Paklin, „tako se le

403

čudim, kako je to, da še nijsem zaprt, akopram se
prav za prav ne pečam s politiko in se ne udele¬
žujem nobenih zarot. — Lenobo in pozabljivost po¬
licije sem upotrebil, da vam to poročim, ter se z
vami posvetujem, kaj je tu storiti."

Marijana poslušala je Paklina, da je končal;
ona se nij prestrašila in tudi mirna ostala, ali uvi¬
dela je vender, da je treba tu kaj storiti. Najprej
pogledala je Solomina.

Tudi ta je bil miren, le okolo njegovih ustnic
nij bilo običnega smehljaja.

Solomin razumel je ta pogled Marijanin; ča¬
kala je, kaj on poreče, da bi se potem ravnala.

„To je res težka stvar," povzel je zdaj on
besedo. „Najbolje bi bilo, da izgine Neždanov za
nekoliko časa; ali povejte mi vender, gospod Paklin,
kako ste vi doznali, da je tu?

Paklin odkimal je z glavo.

„Neki znanec, ki ga je videl, kako je tu v
okolici propovedoval, šel je za njim, ali ne v sla-
bej nameri; on je tudi jeden naših. Oprostite," re¬
kel je zdaj obrnivši se k Marijani, „toda prijatelj
Neždanov bil je vender preveč nepazljiv."

26 *

404

»Očitanja nijso zdaj več umestna," rekel je
Solomin. »Žal, da denes ne bode ž njim mogoče
govoriti, ko bode zopet zdrav in — naša policija
tudi nij tako brzih nog, kakor se vam dozdeva. —
Tudi vi Marijana Vikentjevna, morali bodete bežati
ž njim."

„Dakako!“ odgovorila je Marijana odločno.

»Da, da,“ rekel je Solomin in se zamislil.
»Zdaj treba pomisliti, kam bodeta bežala?"

»Dovolite," povzel je Paklin besedo. »Jaz pri¬
občil bi vam rad misel, ki me je obšia, ko sem se
semkaj peljal, samo to naj vam prej rečem, da sem
pol vrste od todi svoj voz zapustil in peš sem šel “

»A kakšna je ta misel?" vprašal je Solo¬
min. —

»Sledeča: Dajte mi voz ... in jaz se peljem
k Sipjaginu."

„K Sipjaginu," upala je Marijana govorniku
v besedo »čemu k temu?"

»Bodete takoj culi."

»Ali ga vi poznate."

»Ne! Ali slušajte in premislite dobro kar
bodem dejal; meni se to genijalno vidi! Markelov

405

je s Sipjaginom v rodu, in če se iie motim, je nje¬
gove žene brat, jeli? Nemogoče je torej, da bi ta
gospod za svoje žena brata ne storil čisto nič. In
— Neždanov! Ako je tudi na tega jezen, tako mu
je ta vender v rodu — po svojej ženitvi. Tem po¬
tom dala bi se opasnost, preteča našemu prijaja-
teiju ....

„Jaz nijsem omožena,“ — rekla je Marijana.

Paklin skočil je začuden s svojega stola. „Kaj ?

Vi nijste množeni?-No, nič zato, toli se

človek lehko zlaže. — Ali poročiti se morata čim
prej možno; druzega pota jaz ne vem! Ako se Sipja-
gin do zdaj nij odločil vaji po policiji iskati, to je
to znamenje, da je v njem zavladalo nekako — ve-

likodušje.-Vidim, da se vam ta izraz ne do-

pada, recimo torej: ponos ali prevzetnost. Zakaj bi
te slabosti ne upotrebili? Sodite sami ! 8

Marijana vzdignila je nekako ponosno svojo
glavo in si z roko lase pogladila. „Za Markelova,
ali za se, delajte gospod Paklin, kakor vas je volja.
Aleksej pa tudi jaz ne trebava niti priporočila niti
protekcije Sipjaginove. Zato nijsva njegove hiše za¬
pustila, da bi potem kot prosjaka zopet na njegova

406

vrata trkala. Jaz in Aleksej ni na njegovo ni nje¬
gove žene velikodušnost ue računava."

„Takšna čuvstva vrlo so lepa in hvalevredna",
dejal je Paklin, a sam pri sebi je mislil, „kakor da
me je z mrzlo vodo polila, tako me je obrisala." —■
Glasno je pa zopet rekel: „Ali vender, premislite
si stvar ....  Vaša naj volja velja. Jaz bodem go¬
voril za Markelova, samo za ubozega našega Mar-
lova. Le to naj še povem, da je on le po ženi
Sipjaginovej s tem v rodu, vi pa da . . .

„Prosim vas, gospod Paklin, pustite to!"

»Dobro . . . dobro! Ali samo to naj še spom¬
nim, da je Sipjagin vrlo upliven mož ..."

„Azase se nič ne bojite?" vprašal je Solomin.

Paklin odgovoril je ponosno:

„Pri tacih priložnostih, ne sme človek sam
nase misliti!" — Ali baš nase mislil je največ; on,
slabotni ta človek hotel je dve muhi najedenkrat
ubiti; za to ljubav bi Sipjagin, to je za gotovo ve¬
del, tudi zanj svojo besedo vložil. — Saj je bil on
tudi, naj se stvar, od katere koli strani gleda, ven¬
der tudi nekoliko kriv ... on je znal za vse--

in je časih tudi sam katero črhnil!

407

„Meni se vidi," oglasil se je naposled Solo-
min, „da vaša misel nij slaba, in, akopram se no¬
benega učinka ne nadejam, je vender to jedini pot.
Poskusite s tem svojo srečo, skaziti ničesar ne
morete. “

„Dakako! Najhuje kar se mi more zgoditi je
to, da me vržejo iz hiše ... a to še nij nobena
takšna nesreča! “

„Ne, nesreča nij to nobena ....  (Merci! mi¬
slil je Paklin — Solomin pa je nadaljeval:) Koliko
je zdaj ura? Pet bode skoro. Jaz bodem koj ukazal
upreči. — Pavel!"

Namesto Pavla pak prišel je Neždanov. Noge
so se mu še tresle in z jedno roko držal se je za
vrata, usta je imel odprta in gledal je debelo ne¬
vede o čem se govori.

Paklin pristopil je prvi k njemu.

„A!eoša!“ ga je ogovoril, „ali me še poznaš."
Neždanov gledal ga je nekoliko hipov.

„Paklin?“ rekel je naposled.

„Da, Paklin. Si li ti bolan?"

„Da, da . . . bolan. Kaj . . , hočeš tu?"

408

„Kaj hočem ?“ ... V tem hipu sunila je Ma¬
rijana malo Paklina; ta se je obrnil in videl, kako
mu je odkimala ....  „A, da!" je zamrmral in obr-
nivši se k Neždanovu glasno začel; „Glej Aleoša,
jaz sem prišel v nekej imenitnej zadevi — in se
zdaj koj zopet odpeljem. Solomin ti bode vse po¬
vedal in tudi Marijana ....  to je: Marijana Vi-
kentjevna, oba se zlagata z mojo namero. — Tu
gre za . . . ne, ne!" popravil si je sam videvši, da
mu Marijana zopet z glavo odkima. „Samo Marke-
lova se tiče, vkupnega prijatelja najinega; samo
njega. Toda, z Bogom. — Vsak trenutek je zdaj
dragocen — z Bogom prijatelj . . . Videla se bo¬
deva. — Vazilij Fedotič, prosim bodite toli ljubeznivi
in spremite me do voza."

„Drage volje. — Marijana, hotel sem Yam
reči, ne udajte se čuvstvom! Toda tega nij treba.
Vi ste prava junakinja!"

„0 gotovo, gotovo!" pritegnil je Paklin. B Kot
Rimljanka iz Katovih časov! Ali pojte, Vazilij Fedo¬
tič, pojte!"

s Saj se ne mudi tako," tolažil ga je Solomin.
Neždanov stisnil se je malo v stran, da sta mogla-

409

»Aleksej,“ rekla je ta počasi: „vse se je iz¬
dalo; Markelova so kmetje, ki jih je puntal, ulovili
in v mesto policiji izročili; zdaj je zaprt in isti tr¬
govec, pri katerem ste obedovali tudi; skoraj gotovo
pride policija i po naji. — Paklin peljal se je k
Sipjaginu . 11

»Čemu ? 11  ščebetal je Neždanov. Njegove oči
so se mej tem čisto izpremenile in obraz njegov isto
tako. Kakor da je kdo z roko mu odvzel pijanost.

„Da bi tega pregovoril, da se zavzame za ...“

Neždanov skočil je s sedeža: „a vender ne za

naji ?“

„Ne, samo za Markelova; hotel je i o nas go¬
voriti ....  ali jaz sem mu to zabranila. Nijsem li
prav delala, Aleksej ?“

„Prav? l<  vprašal je on in jej segel v roko. —
»Prav ? 11  ponavljal je po kratkem molku in jo na
srce pritisnil — ter se glasno zjokal.

»Kaj ti je?“ vprašala ga je Marijana skrbno.

Kakor tedaj, ko je pred njo klečal in se plakal,
položila mu je tudi zdaj obe roki na tresočo se
glavo. Ali kar je ona zdaj čutila, bilo je povsem
drugače od onega, kar je tedaj čutila. — Takrat

410

pri vratih oditi; v njegovih očeh izražena je bila
ona ista brezčutnost kot prej. Ko sta Solomin in
Paklin odšla, sel je nasproti Marijane,
pripravljena je bila udati se mu, samo da je besedo
rekel. Zdaj ga je milovala in le mislila, kako da ga
umiri.

»Kaj ti je?“ ponavljala je prejšnje besede.
„Čemu plakaš? Pa vender ne zategadelj, ker si
prišel tako domov? To je nemogoče! — Ali se ti
Markelov smili — ali se morda zame bojiš? Ali
obžaluješ, da so vse naše nade tako uničene? —
Saj si menda vender nijsi mislil, da bode vse tako
izšlo, kakor si se nadejal!"

Neždanov vzdignil je glavo.

„Ne, Marijana," je rekel in skušal ihtenje s
silo zadržati, »niti zate ni zase nijsem skrben, le ti
se mi smiliš, ti! ki si svojo usodo združila z usodo
človeka, ki te nij vreden!"

„Kako ti je to prišlo na pamet?"

„Uže zato, ker človek, s katerim si se zdru¬
žila v tem opasnem trenutku, nič druzega storiti ne
ve — nego jokati!"

»Ti ne plakaš, samo živci tvoji."

411

»Moji živci, ali jaz — to je jedno ter isto!
Siušaj me, Marijana; poglej mi na oko; ali mi moreš
danes reči, da ne obžaluješ.“

„Kaj da ne obžalujem?"

„Da si z menoj bežala?"

„Ne!"

„In ti pojdeš tudi nadalje z menoj?"

»Da!"

„Da? Marijana . . . da?"

„Da, gotovo. Jaz sem ti to obljubila, in dokler
ti oni isti ostaneš, katerega ljubim, ne bodem se iz¬
neverila svojej obljubi."

Neždanov nij s svojega mesta vstal, Marijana
stala je pred njim. On jo je držal okolo pasa in
ona naslanjala se je nanj. — „Da ... ne," mislil
je Neždanov ....  »prej, ako sem jo tako držal,
stala je mirno, a zdaj se od mene odmakuje." Po¬
tegnil je na jedenkrat svojo roko k sebi in ... .
njeno telo se je res nekoliko od njega nazaj po¬
maknilo.

„Kaj meniš?" začel je zopet on govorico. „Ako
bi naji policija proganjala, ne bi li dobro bilo, da

412

se prej poročiva? Drugod kje je težko dobiti takega
popa, kakeršen je Sosim . .

,,Jaz sem pripravljena,“ rekla je Marijana.

Neždanov gledal jo je pazljivo.

„Prava Rimljanka!“ mrmral je poluglasno ia
ustne nabrale so se mu v čuden, vrlo čuden smeh.
„Čuvstvo dolžnosti je dobro razvito!"

Marijana je delala, ko da tega nij cula.

„Trebalo bode ... s Solominom govoriti."

„Da . . . Solomin . . .“ odgovoril je Nežda¬
nov. „Ali tudi on je v opasnosti; tudi njega bode
policija soboj odvela. Meni se vidi, da je on vsega
še bolj kriv, nego jaz, in da tudi več zna, nego jaz."

„Tega ne vem,“ odgovorila je Marijana. „Oa
o samem sebi nikdar ne govori."

„Ne tako, kakor jaz!“ mislil je Neždanov. „To
hotela je reči!" Nekoliko časa bil je molk, —na to
rekel je zopet on:

„Solomin ... da, Solomin. Radi tebe ne bil
bi tako skrben, da je človek, s katerim se imai
združiti, takšen, kakeršen je Solomin ... ali pa
sam!"

413

Zdaj pogledala je Marijana vsa začudena Než-
danova:

„Ti nijmaš nobene pravice tako govoriti!®
vzkliknila je naposled.

„Nijmam pravice? . . . Kako mi je to n meti ?
Tako, da ti mene  ljubiš . . . ali tako da sploh nij-
mam nobeue pravice kaj tacega reči. “

„Ti nijmaš nobene pravice!® ponavljala je Ma¬
rijana.

Neždanov pobesil je glavo.

„Marijana,“ rekel je za nekoliko časa čisto
drugim glasom.

„Kaj hočeš?®

„Ako bi te zdaj nekaj vprašal ....  ti znaš
kaj . . . . Ne, jaz te ničesa ne vprašam ....  Z
Bogom! “

Neždanov je vstal in odšel iz sobe, a ona ga
fl'j zadrževala. V svojej sobi sel je na počivalnik in
obraz z rokama zakril. Lastne misli so ga plašile
bi skušal je misliti na kaj druzega. — Le nekaj je
čutil: da je neka roka iz zemlje korenino njegovega
ritja prijela in je neče izpustiti, čutil je, da tisto
drago in ljubo bitje, v drugej sobi, od katerega je

414

le po tankem zidu ločen, ne bode k njemu ven prišlo;
— a sam k njej iti, se nij upal: čemu tudi ? Kaj
bi jej rekel ?

Čul je hitre korake in pogledal je okolo sebe.
Solomia šel je skozi njegovo sobo in na Marijanina
vrata potrkal.

„Čast, komur čast gre!“ ščebetal je Neždanov.

XII.

Bilo je uže deset ura zvečer, in Sipjagin s
svojo soprogo in Kolomejcevom sedel je v salonu
Aršanovskem ia kartal, ko pride sluga in javi, da
neki gospod Paklin želi govoriti njegovo ekscelenco
Borisa Andrejiča zavoljo neke jako važne svtari.

„Tako pozno!" čudila se je Valentina Mihaj-

lovna.

„Kaj ?“ vprašal je Boris Andrejič skozi lepi
svoj nos. „Kako si tistega gospoda imenoval? 11

„Rekel mi je, da se zove Paklin."

„Paklin!“ vzkliknil je Kolomejcev. To ime se
sliši, kakor „Solomin“; oba smrdita po vasi. — De
vrais noms ruraux, hein?"

415

,,In rekel je,“ obrnil se je Boris Andrejič k
slugi, „da je stvar vrlo važna."

„Tako,“ je dejal.

„Hm! ... To je kakšen prosjak ali pa intri-
gant. (Morda oboje opomnil je Kolomejcev.) —
Lahko mogoče. Dovedi ga v moj kabinet," Boris
Andrejič je vstal s sedeža. „Pardon ma bonne ....
Igrajte mej tem ecarte ali pa malo potrpita ... jaz
se koj vrnem."

„Nous causerons . . . allez i“ klical je za njim
Kolomejcev.

Sipjagina stopivšega v svoj kabinet in zapazivšega
žalostno vnanjost Paklinovo, obšlo je tisto pravo mi-
»istersko čuvstvo: prevzetno usmiljenje in gnusna
ljubeznivost, ki je visokim dostojanstvenikom Petro-
giadskim, rekel bi, prirojeno. „Moj Bog,“ si je mi¬
slil, ,,kako žalostno izgleda ta človek!"

„Sedite," rekel je glasno z milostivira barito-

ter sam prej sel, nego njegov gost. „ Gotovo
s Ie,od potovanja utrujeni, sedite torej in povejte
^1' kakšna važna stvar je vašemu kasnemu prihodu

uzrok ?“

416

»Ekscelenca," začel je Paklin in se pazljivo
na stolov ogel vsedel, »dovolil sem si . .

»Čakajte," rekel je hitro Sipjagia, »Vas ne
vidim prvikrat. Jaz nobenega obraza ne pozabim, ki
sem ga kdaj videl; vašega obličja se spominjam . . .
Kje sem vas videl?"

»Ekscelenca se ne motite. Čast mi je bila r
videti vas pri nekem znanci v Petrogradu, pri ti¬
stem ....  ki je ...  . žalibože . . . vaše nezadovolj¬
nost ....

Sipjagin vstal je hitro s svojega stola.

»Pri gospodu Neždanovu. Zdaj mi je prišlo
na pamet....  A vas baje on nij zdaj k meni po¬
slal? .. .«

»Ne, ekscelenca; obratno ... jaz . . .“ Sipja¬
gin se je zopet vsedel.

»To je pametno, kajti drugače prosil bi vas
bil prav uljudno, čim hitreje mogoče kopiti pobrati.
Mej tistim gospodom in menoj ne trebam nobenega
posredovalca ....  Jaz sem previsok, da bi se nad
tem gospodom maščeval, ali slišati nečem niti o
njem, niti o tistej deklici, pri katerej je zlega bolj
duh nego srce krivo. (Odkar je Marijana utekla

417

premleval je to frazo neprestano.) — Iz mojega spo¬
mina sta izbrisana!"

Pri slehernih besedah naredil je Sipjagin z
roko njegovemu čuvstvu odgovarjajoče znamenje in
sicer od zdoiej gori.

„Jaz sem ja pozabil, moj gospodine!“

„čast mi je uže bila, vašej ekscelenci opom¬
niti, da nijsem v njijinem imenu prišel, akopram
morem vašej ekscelenci reči, da sta se poročila."
(»Kaj zato!" mislil je Paklin sam pri sebi, „rekel
sem, da se bodem tu kaj zlagal....  zdaj sem ob¬
ljubo izpolnil.")

Sipjagin si je, čuvši to vest, začel hrbet na
naslonilu stolovem drgniti.

„To me kar nič ne zanima, gospodine. Brez-
pametno je vsakako, da sta to storila. — Ali pro¬
sim vas, recite mi vender uže, kaj je uzrok vašega
prihoda."

„Ah, peklenski ti pisarski komandant," mislil
je Paklin. »Tvoja prevzetnost ti bode še prešla!"

„Brat vaše gospe soproge," rekel je glasno in
Vsako besedo poudarjajo, »gospod Markelov je po kme¬
tih, ki jih je puntal, izročen policiji in je zdaj zaprt!"

418

Sipjagin skočil je drugič s stola.

„Kaj ....  kaj ste rekli ?“ jecljal je, a ne več
z ministerskim baritonom, nego z jako priprostim
glasom.

„Rekel sem, da je vaš svak zaprt in uklenen.
— Ko sem to doznal, najel sem si voz in prihitel
vam to javit. — Mislim, da sem s tem ustregel i
vam i onemu nesrečnežu, katerega spasiti je v vašej
oblasti. “

„Jaz sem vam jako hvaležen," rekel je istim
slabim glasom Sipjagin in tako zvoniti začel, da se
je po celej hiši culo.

„Jako hvaležen," ponavljal je v drugo ali uže
ostreje. — „Ali znajte, človek, ki se odloči vse božje
in človeške uredbe spremeniti — in naj si bode sto¬
krat moj sorodnik — ta v mojih očeh noben nesreč¬
než nij ... ., nego zločinec!“

Sluga vstopil je hitro v kabinet.

»Ekscelenca, ukažete?"

»Ukaži, da se voz upreže s štirimi konji! Jaz
grem v mesto. Filip in Stepan gresta z menoj!"

Sluga odšel je hitro.

419

»Da, gospodine, moj svak je zločinec! Jaz se
peljem v mesto, a ne, da ga spasim! O ne!"

„Ali ekscelenca .. . .“

„To so moji principi in prosim vas, da me ne
nadlegujete z daljšimi ugovori."

Sipjagin začel je po sobi hoditi, a Paklin gledal
ga je debelo.

„Fej te bodi," si je mislil, „o tebi se govori,
da si liberalen. Ti si kakor tuleč lev!"

Vrata so se odprla in Valentina Mikajlovna in
Kolomejcev vstopila sta hitro v sobo.

„Kaj pomeni to, Boris? Ti si upreči ukazal?
Ali se pelješ v mesto? Kaj se je pa zgodilo?"

Sipjagin stopil je k svojej ženi ter jo prijel za
desno roko in sicer mej roko samo in komolcem.
»II faut vous armer de courage, ma chere. Tvojega
brata so zaprli."

»Mojega brata? Sergeja? Zakaj?"

„Ker je mej kmeti širil socijalistične teorije.
{Kolomejcev zacvilil je tu nezadovoljno.) — On pri-
digoval jim je revolucijo in jih puntal! Ali oni so
ga zgrabili in izročili — policiji. . . .“

27 *

420

„Bedak! A kdo vam je to povedal? u

»Ta gospod tu ... . gospod ....  gospod Ko-
nopatin."

Valentina Mihajlovna pogledala je Paklina, ki
se je pred njo globoko priklonil. — (»Ah! kako krasna
je ta ženska!" si je ta mislil. — Ah, kako je Paklin
čislal še v tem hipu žensko lepoto!)

»In ti se hočeš v mesto peljati — še tako
pozno?"

„Gubernator gotovo še bedi."

»Nijsem li jaz vedno dejal, da se bode stvar
tako končala," umešal se je Kolomejcev v razgovor.
»Saj to nij bilo drugače mogoče. Kako krasni dečki
so naši kmetje. — Pardon, madame, c’ est votre
frere! Mais la verite avant tout!"

„Ti pojdeš torej na vsak način?" vprašala jo
še jedenkrat Valentina Mihajlovna.

»Jaz sem trdo uverjen," nadaljeval je Kolo¬
mejcev, »da je tudi tisti učitelj, gospod Neždanov,
v to stvar zapleten. I’ en mettrais ma main au feu.
— To je vse jedna ter ista druhal. Ali tega nijso
zaprli? Znate li kaj o tem?"

Sipjagin odkimal je zopet, kakor uže prej.

421

»Ne vem — in tudi vedeti nečem! Ah, da,“
rekel je proti svojej soprogi, „il’parait, qu’ils sont
maries."

„Kdo je to rekel ? Tudi ta gospod ?“ vprašala
je Valentina Mihajlovna in še jedenkrat pogledala
Paklina od nog do glave.

„Da, on je to povedal."

„Ako je to res," povzel je hitro Kolomejcev,
»tako mora on tudi vedeti, kje sta ona dva? —
Vi, ali veste to? A? A? A? Ali veste?" vprašal je
Kolomejcev in se pred Paklina vstopil, kakor bi mu
hotel braniti odhod, akopram se ta niti ganil nij. —
»Govorite, vender! Govorite! A? A? Ali veste?"

„Ako bi tudi vedel," odgovoril je Paklin jezno
in z bliščečimi očmi — „da tudi vem, vam bi tega
ne povedal."

„0 . . . o . . . . o . .. .!“ mrmral je Kolomej¬
cev .. . »Ste li culi, kaj? Ta je gotovo . . . jeden
od tistih pravih ..."

»Voz je uprežen," javil je sluga.

Sipjagin vzel je svoj klobuk, toda 1  Valentina
Mihajlovna ga je toli prosila in mu prigovarjala
doma ostati, da se je naposled udal.

422

„Naj tvoja velja!“ rekel je odloživši klobuk.

»Izprezite konje,“ ukazal je slugi, „ali jutri
točno ob šestih mora voz pred vrati stati. Si li
čul? — Zdaj pojdi. — Ne, še ne! — Kočijo tega
gospoda . . . gospoda gosta pošljite nazaj. — Plačaj
kočijaža! — A? Ste li kaj rekli, gospod Konopa-
tin? — Jaz vas jutri seboj vzamem, gospod Kono-
patin! — Kaj pravite ? Jaz ne umejem ....  pijete
li malo žganja? — Daj gospodu Konopatinu malo
žganja! — Ne? Ali ne pijete? Potem pak
Feodor odvedi gospoda v zeleno sobo. Lehko noč,
gospod Konopa . . .“

„Paklin se jaz zovem. Moje ime je: Paklin!“

„Da, da, toda to je vse jedno: jedno in drugo
pomeni „tuije“. Ali kako močan glas imate vkljub
svoje slabe „kompleksije“! — Torej do jutri, gospod
Paklin ....  Sem li zdaj prav izrekel? — Simeon,
vous viendrez avec nous?“ Poslednje beseda name¬
njene so bile Kolomejcevu.

„Je crois bien!“ odgovoril je ta.

Odveli so Paklina v zeleno sobo. Celo zaprli
so ga vanjo. Ko se je v posteljo vlegel, čul je da
je nekdo ključ obrnil in tako vrata zaklenil. „Ge-

423

nijalne* misli, zavoljo katerih je sem prišel, prekli¬
njal je iz vse duše in — celo noč jako slabo spal.

Druzega dne vrlo rano so ga prebudili in kavo
prinesli. Dokler jo je on pil, hodil je sluga v mno-
gobojnej ■ livreji po sobi gori in doli, kot da mu hoče
s tem reči: Žuri se, žuri, gospoda uže čaka. Potem
vodil ga je doli. Voz stal je uže pred hišo, za njim
Kolomejceva ekvipaža. Sipjagin stopil je iz svojega
kabineta oblečen v velik kamolet plašč. Tacih pla¬
ščev uže zdavna nihče več nosi! nij, izvzemši viso¬
kega nekega dostojanstvenika, kateremu se je hotel
Sipjagin prikupiti in ga torej posnemal. Pri oficijel-
nih vizitah oblekel je vselej ta plašč.

Sipjagin pozdravil je Paklina še dosti uljudno
in mu dejal: »Gospod Paklin, vi se peljete z menoj,
gospod Paklin! — Denite kovčeg gospoda Paklina
na voz; gospoda Paklina vzamem jaz seboj! — V
imenu Paklin naglaševal je posebno „a“ kot da
hoče s tem reči: „Ako imaš uže takšno ime, ne
bodi razžaljen, ako te mož, kakeršen sem jaz, malo
drugače zove; tako, zdaj ti je menda zadosti, go¬
spod Paklin! Jej in zaduši se, ti Paklin, Paklin,
Paklin! Glasno donelo je po svežem juternjem zraku

424

nesrečno to ime. Bilo je še tako hladno, da je Ko-
lomejcev stopivši za Sipjaginom iz hiše, francoski
zacvilil: hrrrr! a potem se vsedel v elegantni svoj
voz. (Ko je uhogi njegov prijatelj, srbski knez Milan
Obrenovič ta voz videl, kupil si je isto tacega pri
Benderu ... Vous savez, Binder, le grand carrosier
des Champs Elysees.) Pri oknu prikazala se je Va¬
lentina Mihajlovna.

Sipjagin sedel je na voz in se svojej ženi na¬
klonil.

„Ali komodno sedite, gospod Paklin! — Na¬
prej !“ — „1 vous recommande mon frere! —
Epargnez-le!“ kliknila je Valentina Mihajlovna.

„Soyez tranqu:lle!“ oglasil se je Kolomejcev
izpod potno kape, ki si jo je sam izmislil, in drzko
gori gledal. „C’est surtout Fautre, qu’il faut
pincer!“

»Naprej!“ ukazal je Sipjagin. — „Gospod Pa¬
klin, ali vas ne zebe? — Naprej!*

Ekvipaže so zdrdrale.

Za čas prvih deset minut molčala sta oba,
Sipjagin in Paklin. Nesrečni „Sila“ v ponošenej svo¬
jej suknji in zmečkanej kapi izglodal je še žalost-

425

neje v krasnem vozu. Molče gledal je fine, modre
zavese, ki so se koj vzdignile, da se je roka le neke
gumbe dotaknila. Spredaj prirejena je bila mizica
za pisanje in mesto za knjige. Ne da bi Boris An-
drejič na potu delal kakor Thiers, ne, ali želel je
da drugi tako o njem mislijo.

Pablin je bil v velikej zadregi. Nekatere krati
uže pogledal ga je novoobriti Sipjagin od zgorej
doli, potem vzel je iz žepa srebern etui za smodke

in ponudil-da, res je, ponudil je Paklinu

smodko, ki jo je držal z drugim in tretjim prstom
desne svoje roke, ki je bila oblečena v rumeno an¬
gleško rokavico.

„Jaz ne pušim,“ ščebetal je Paklin.

„Ah!“ odgovoril je Sipjagin in si sam izvrstno
regalijo zapalil. „Reči vam moram, čislani gospod
Paklin," začel je zopet nenavadno ljubeznivo gospod

Sipjagin ter fine oblake dima iz ust spuščal.

»da sem vam . . . prav . . . prav . . . hvaležen . . .
Včeraj .... bil sem .... morda....  prestrog . . .
to nij ....  moj značaj. (Sipjagin govoril je nalašč
v takih stavkih.) Bodite ....  preverjeni ....  da je
res tako ....  Ali...  . gospod Paklin ....  pomi-

426

šiite si moj položaj ....  najedenkrat.... kompro¬
mitira brat moje žene sebe samega in mene! Ah?....
gospod Paklin! — Mislite li, da to nij — nič?"

»Jaz tega nikakor ne mislim, ekscelenca .' 1

„Ali ne veste, kje in zakaj so ga zaprli?"

»čili sem v T . . . skem okraji . 11

„A od koga ste to culi?"

,,Od . . . . nekega človeka."

»Vem, da ne od ptiča.Ali od katerega

človeka?"

»Od ....  necega uradnika gubernatorjevega."

»Kako so zove?"

»Uradnik?"

„Da.“

„Zove se.zove se Uljaševič; izvrsten

uradnik, ekscelenca. — Brž ko sem to doznal,
hitel sem k vam."

„Da, da! — Jaz se vam še jedenkrat zahva¬
ljujem. Ali kako nespametno je ono bilo, silno ne¬
spametno je ono bilo. A? Gospod Paklin? A?"

»Silno nespametno!" vzkliknil je Paklin in se
od straha stresel in potil. »To je dokaz, da ruskega
kmeta ni najmenj poznal nij. Gospod Markelov je

427

drugačen, kolikor ga jaz poznam, dobrega srca — ali
kmeta našega ne pozna. (Paklin pogledal je pri teh
besedah Sipjagina, ki ga je motril sicer hladno ali
ne sovražno.) Ruskega kmeta nij možno spuntati
drugače, nego da se njegova udanost do gosposke
in carske obitelji zlorabi. Treba si je kakšno le¬
gendo izmisliti — izvolite se samo spomniti Deme¬
trija — tisti, ki jih ščuje, si mora z razbeljenim
rubljem carskega orla na prsi pritisniti ... 4

»Da, da, kakor tisti razbojnik Pugačev," dejal
je Sipjagin s takšnim glasom, kot da hoče reči: „Mi
tudi še nijsmo povestnice pozabili....  ne postav¬
ljaj se torej preveč!" — Potem pak rekel je še
jedenkrat, „kako nespametno" ter jel opaževati go¬
reči konec svoje smodke.

„Ekscelenca!“ vzdihnil je zdaj Paklin, Jaz

sem poprej rekel, da ne pušim.to pa nij

res.jaz rad pušim; . . . . vaša smodka diši

tako zapeljivo . . . .“

„A? Kaj?  Kaj ?“ vprašal je Sipjagin, ali nij dal
Paklinu toliko oduška, da bi to prošnjo ponovil,
nego mu hitro svoj etui za smodke ponudil.

428

Paklin zapalil si je smodko pazljivo in hvaležno.

„Dobri hip je prišel," mislil je Paklin in hotel
govoriti, ali Sipjagin ga je prehitel.

„ Kakor se mi vidi, govorili . . . Kaj uže? . . ■
da o svojem ....  svojem prijatelji ....  ki se je z
mojo sorodnico ....  oženil ....  Ali ga kdaj vi¬
dite? ....  Gotovo sta tu kje v bližini ? 11

(„Aha!“ mislil je Paklin: — »Sila bodi paz¬
ljiv!") „Samo jedenkrat sem ja videl, ekscelenca...
ona res ne bivata daleč od tu."

»Naravno je,“ nadaljeval je Solomin ....  »da
se jaz za ona dva ne morem več ozbiljno zanimati;
to sem vam uže razložil: niti za ono lahkomiselno
dekle ....  ni za vašega prijatelja. — Moj Bog! Jaz
sem človek brez predsodkov, ali vsak mi mora pri¬
znati, da je to vender preveč! Neumno je! veste?
V ostalem, meni se vidi. da so bili v prvej vrsti
politični uzroki krivi njijine zveze. (»Politični uzroki!!“
je ponavljal in se zaničljivo smijal.) Ti v prvej vrstil"

»To je tudi moje mnenje, ekscelenca ! 11

»Da, gospod Neždanov je z dušo in telesom
»rudečec". Priznati mu moram, da svojih principov
nikdar tajil nij.“

429

„Nežd&nov,“ hotel je Paklin svojega prija¬
telja zagovarjati, „se je morda spozabil, toda srce
njegovo . .

„Je dobro," segel mu je Sipjagin v besedo,
„kakor pri Markelovu. — Vsi li gospodje imajo
dobro srce. — Gotovo je tudi Neždanov pri tej
stvari kaj kriv . . . zapeljan je se ve da . . . Morda
naj tega tudi še zagovarjam?!"

Paklin vzdihnil je milim glasom:

„Ah da, da ekscelenca! Vzemite i njega v
svoje zaštito! On je tega gotovo vreden ... go¬
tovo . .

Sipjagin zakrulil je na nek poseben način in
vprašal:

„Vi tako mislite?"

„In ako uže zanj ne, vsaj za svojo netja-
kinjo ....  njegovo ženo!" (Moj Bog! moj Bog!
mislil si je Paklin, kako lažem!)

Sipjagin stisnil je oči.

„Vi ste," reke! je dobrohotno, „dober, zvest
prijatelj. To, mladi mož, je lepo in hvalevredno. —
Ona dva sta torej tu blizu?"

„Da, ekscelenca, v nekej tovarnici ..."

430

Paklin prestrašil se je in se ves tresel.

Sipjagin mlasknil je z usti.

„Te, te, te . . . pri Solominu! Tu torej! —
To mi je tako uže znano bilo; nekdo mi je pi¬
sal .Da.“ — (Sipjagin nij do tega hipa ni-

česa vedel; ali spomnivši se ponočnega pogovar¬
janja mej Solominom, Neždanovom in Marijano, ko
je prvi pri njem bil, je svoje limanice tako dobro
nastavil, da se je Paklin koj na nje ujel.

„Ako to veste, “ — rekel je Paklin in v drugič
utihnil . . . bilo je prekrasno ....  uže iz samega
pogleda Sipjaginovega je videl, da se je ta ž njim
igral, kakor mačka z mišjo.

,, Ekscelenca/ jecljal je nesrečnež, „bodite
preverjeni, da jaz prav za prav ničesa ne vem . . .“

„Kdo vas pa kaj vpraša?! — Za koga pa
imate mene in samega sebe?" odgovoril je s po-
vzdignenim glasom Sipjagin ter se prav ministerski
naslonil in zamislil.

In zopet čutil se je Paklin majhenega in —
ujetega ... Do zdaj pihal je dim svoje sraodke v
stran, zdaj nehal je celo pušiti . . .

431

„Moj Bog!“ vzdihoval je sam pri sebi in v
glavi se mu je vrtelo — „kaj sem storil! — Vse
skemizdal . . . Imel me je za norca, z dobro smodko
me je kupil! Postal sem denuncijant . . . Kako se
je tej nesreči ogniti? Moj Bog! . .

Nesreči se ogniti bilo je nemogoče. — Sip-
jagin se je zdaj zavil v svoj plašč; dostojanstveno
kakor se to bodočemu ministru pristoji. Za četrt
ure ustavili sta se obe ekvipaži pred hišo guber-
natorjevo.

XIII.

Gubernator mesta S ... a bil je jeden tistih
dobrih, brezskrbnih mož in generalov, ki imajo
krasno, čisto, umito, belo telo in isto takšno dušo,
jeden tistih dobrogojenih generalov, katerim se z
obraza vidi, da so plemenitega plemena, in, ako je
izraz dovoljen: „iz najfinije žitne moke“, ki se nijso
nikdar pripravljali, da bodo ^pastirji naroda”, ali
so vender dosti porabljivi, in akopram le malo de¬
lajo in vedno za Petrogradom vzdihujejo, ipak tudi
ljubeznivim damam iz provincije dvarjajo, guber¬
niji koristijo in. v dobrem spominu ostajajo. — Ge¬
neral je bil ravno kar iz postelje vstal in je v svi-

432

lenej spalnej haljini in nezapeto srajco pred zrcalom
sedel in si ribal obraz in vrat z mešanico iz Eau
de Cologne in vode. Z vrata jemal si je baš celo
zbirko manjih križev in podobic, ko mu sluga pri¬
javi prihod Sipjagina in Kolomejeeva, ki želita ž
njim „o imenitno važnej“ stvari govoriti.

S Sipjaginom bil je general dobro znan, celo
tikala sta se, kajti znana sta bila uže iz zgodnje
mladosti in se vedno shajala v Petrogradskih sa¬
lonih.

V slehernem času dodal je general, ako se je
v Sipjaginu govorilo, v mislih čisljanje izražajoči
„Ah!“; imel je tega moža za bodočega dostojan¬
stvenika. Kolomejca nij toli poznal, ali tudi nij
imel baš dobrega mnenja o njem, ker ga je v zad¬
njem času nekateri tožil in ne zavoljo lepih stvarij
smatral ga je torej človekom — qui fera son chemin
— na jeden ali drug način.

Prosil je torej gospoda vstopiti in jima po¬
časi naproti šel, takšen, kakeršen je sedel pred zr¬
calom; stisnil jima je prijateljsko roko in se niti
oprostil ni, da še nij oblečen. — V sobo njegovo
stopila sta pa le Kolomejcev in Sipjagin; Paklin

433

ostal v je salonu. Ko so iz voza stopili, hotel je Pa-
klin pete pobrusiti rekoč, da ga čakajo važna opra¬
vila; Sipjagin žadržaval ga je, sicer uljudno ali od¬
ločno. (Kolomejcev mu je bij na uho zašepetal: „Ne
la lachez douc pas, tomerre de tomerres!“) —
Tajni svetnik torej nij Paklina seboj vzel v guber¬
natorjev kabinet, nego ga zopet uljudno ali odločno
prosil, v salonu čakati, da se ga pokliče. Tudi tu
nadejal se je Paklin, da mu bode mogoče uteči,
ali pri vratih prikazal se je velikansk žandar in tako
prisiljen je bil Paklin tu ostati.

„Ti gotovo uže veš, dragi Voldemar, zakaj
pridem tako rano k tebi,“ začel je Sipjagin.

„Ne, moj srček, jaz nič ne vem,“ odgovoril
je ljubeznivi Epikurejec in v dobrohoten smeh ustna
nabral ter tako pokazal bele zobe, napol zakrite po
svilnatih brkah.

„Kako? ....  A kaj je z Markelovom? . . . .“

„Kdo je to: „Markelov“ ?“ ponavljal je z istim
smehljanjem gubernator. — On se niti imena včeraj
ujetega človeka spomnil nij, niti znal, da ima Sipja-
ginova žena kakega brata. — „Ali Boris, vsedi se
vender; izvoliš morda malo čaja?“

28

434

Sipjaginu nij bilo zdaj za čaj. Ko je naposled
povedal, v katerej zadevi in zakaj je s Kolomejcevom
prišel, vzkliknil je general in naredil žalosten obraz.

„E, e, e,“ rekel je general, „ali je to nesreča?
On je tu zdolej zaprt — za danes; saj znaš, te
vrste ljudje ne ostajejo pri nas delj kot jedno noč;
žandarmerijskega zapovednika pa ravno nij v mestu
in zato ....  je tvoj svak še tu ... . Jutri pa od¬
vede se gotovo. — Moj Bog, kako je to neugodno!
Kako žalostna mora tvoja žena biti!! Ali kaj pa
hočeš prav za prav?“

„Rad bi ga videl tu pri tebi — se ve da, ako
nij to proti zakonu. “

„Ab, srce moje! — Za človeka, kakeršen si
ti, nij so zakoni pisani. — Meni je vrlo žal, da se
vam je to primerilo.C’ est affreux, tu sais!“

Zazvonil je na poseben način; kmalu vstopil je
njegov adjutant.

»Dragi baron, izvolite . . . .“ Rekel mu je, kaj
naj stori. — Baron odšel je hitro.

„Pomisli, mon cher ami, malo ne da so ga
kmetje ubili. Roke so mu na hrbtu zvezali in ga
pripeljali na kmetskej telegi. A on — pomisli to!

435

— on se ne jezi zato ni najmenj, — povsem je
miren ....  Jaz sem silno začuden bil! No, videl
boš sam. — C’ est un fanatique tranquille.“

„Ce sont les pires," oglasil se je nekako sen-
tencijezno Kolomejcev.

General pogledal ga je nezadovoljno. „Dobro
da ste tu, Simeon Petrovič, govoriti mi je z vami
nekoliko besedij."

„0 čem?"

„No . . . . o nič dobrem!“

„A kaj je to?“

„Vaš dolžnik, veste tisti kmet, ki vas je tožil
pri meni . . . .“

„No?“

„Se je obesil!"

n Kdaj ?“

„Kdaj, to je vse jedno — ali to nij čista stvar!"

Kolomejcev bil je v velikej stiski; stopil je
molče k oknu in se z gornjim telesom gizdalinsko
gugal. V tem hipu dovel je adjutant — Markelova.

General povedal je bil prej resnico o njem:
bil je nenaravno miren. Celo o srditosti, ki ga je
prej navdajala, nij bilo nij sledu. On se tudi

436

izpremenil nij, zapazivši svojega svaka, le kadar se
je na adjutanta, Nemca, ozrl, zabliščal je stari srd
v očesu.

Suknja njegova strgana je bila na dveh mestih
in je bila slabo zašita; na čelu, nad obrvmi videle so
se majhene rane, pokrite s posušeno krvjo. — On
se niti umil niti počesal nij. Ustavil se je blizu vrat
in vtaknil jedno roko v rokav druge roke.

»Sergej Mihailovič!" začel je Sipjagin in se
svojemu svaku približal za nekoliko korakov. —
„Sergej Mihajlovič! jaz sem prišel, ne samo da bi
našo žalost izrazil — o tej vem, da ne dvomiš! —
Ti si se hotel sam uničiti in to se ti je posrečilo!!
Prišel sem tudi, ker sem te videti želel, da ti
rečem ....  pred .... da ti še ....  da ti je možno
čuti glas razbornosti, časti in prijateljstva! Ti si
svojo usodo moreš zlajšati; in veruj mi, da bodem
jaz vse storil, kar je v mojih močeh. — Evo, vele-
čislani general in tega okraja gubernator potrdil ti
bode to.“ — In s povzdignenim glasom nadaljeval
je Sipjagin: „Ozbiljno obžalovanje svoje zmote in
popolna izpoved o tej zadevi se zahteva od tebe."

437

»Ekscelenca," obrnil se je najedenkrat Marke¬
tov mirnim in le malo hripavim glasom k generalu;
»mislil sem, da me hočete vi  izpraševati; ako ste
me pa le po gospoda Sipjagina volji pozvali, prosim
vas, da ukažete me nazaj odvesti; jaz ga ne ume-
jem. Kar on govori, je zame — latinski."

»Dovolite ....  latinski!" umešal se je Kolo-
mejcev v razgovor; »ali kmete puntati — jeli —
to nij latinski, kaj?"

»Ekscelenca, jeli to kakšen birič? Drugače bi
se tako ne usajal!" del je Marketov in se zado¬
voljno nasmijal.

Kolomejcev tresel se je od jeze, škripal z zobmi
in z nogo udaril v tla ... .

»Sami ste si tega krivi, Semeon Petrovič,"
rekel mu je general, »čemu se utikate v stvari, ki
vas nič ne brigajo."

»Me nič ne brigajo . . . kako je to, da ne . . .“
cvilil je Kolomejcev . . . »meni se vidi, da te stvari
vsacega plemenitaša brigajo! ..."

Marketov pogledal je še jedenkrat Kolomejceva
in se potem k Sipjaginu obrnil ter del:

438

,,Ako želite, gospod svak, moje misli vedeti,
naj vam povem, kdr mislim, da so imeli kmetje
prav, da so me izročili policiji, čim sem jim kaj
rekel, kar jim nij po volji. To je prav od njih;
kajti jaz prišel sem k njim, ne pa oni k meni. In
vlada: ako me pošlje v Sibirijo, ne bodem črhnil ni
besedice, — akopram se sam za nedolžnega imam.
Vlada se brani — ako se brani. Ali vam to za¬
dostuje ?“

Sipjagin povzdignil je roke k nebu:

»Zadostuje!! Kaka beseda! — Nam ne pri-
stoji sodba o vladinih činih. Jaz bi le rad vedel, če
ti, ti Sergej (Sipjagin hotel mu je v dušo govoriti)
nepremišljenost, brezpametnost svojega podjetja ču¬
tiš, če si pripravljen svoje kesanje za to dejansko
izkazati in ako smem jaz za te do neke meje — po¬
rok biti. “

Markelov nabral je čelo v velike gube.

„Kaj in kako mislim, sem ti ravno kar rekel
in tega nečem ponavljati .' 1

„Ali kesanje, kje je kesanje?“

„Ah,“ vzkliknil je zdaj jezno Markelov, „da nij
miru s tvojim »kesanjem ! 11  Vi bi radi v mojej duši
čitali? Prepustite le to meni samemu ! 11

439

„Takšen si bil zmerom/* zavrnil ga je Sipja-
gin, »nikdar nijsi hotel čuti glasu pameti. Mi ti pro¬
žimo mogočnost mirno in dostojno . .

»Mirno in dostojno . . ponavljal je Marke-
lov zaničljivo. »Da, da. te besede poznamo. Tako
obeta se vedno onim, o katerih se misli, da so spo¬
sobni za kakšno malopridnost. — To značijo te be¬
sede!"

»Mi te obžalujemo," prigovarjal mu je Sipja-
gin, „a ti nas sovražiš."

»Lepo obžalovanje je to! V Sibirijo z vami
— tako nas vi obžalujete! Ab, daj mi miru, za
Boga, daj mi miru!"

Markelov pobesil je glavo. Kakor mirnega se
je tudi kazal, srce ga je vender bolelo. Najbolj ske¬
lelo ga je, da ga je baš tisti, kateremu je slepo
zaupal, izdal; in kdo je bil to? — Jeremija Go-
loplecki! — Da je Mendelej Dutik odpal, temu se
nij toli čudil. Bil je pijan, torej bojazljiv. Ali Jere¬
mija!! Za Markelova bil je ta kmet personifikacija
ruskega naroda. In baš on ga je izdal! Torej to,
za čem je Markelov hlepel, nij pravo ? — Kisljakov
je torej lagal — in tisti Vazilij Nikolajevič beda-

440

rije ukazoval — in vsi ti članki, knjige socijalistov,
o katerih je mislil, da pripovedujejo jedino sveto
istino — vse je sleparija? — Jeli to mogoče?? —
In lepa tista prilika o zrelej oteklini eakajočej, da
jo prebode lanceta — jeli to ie fraza bila? „Ne!
Ne!“ ščebetal je sam sebi in bronobojni ta obraz je
zarudel: „ne; vse to je istina, jaz,  le jaz  sam
sem vsega kriv; jaz sem drugače stvar začel, nij-
sem znal prav govoriti! — Ukazati sem jim moral,

in ako se je kdo branil — smel bi ga ubiti.

izdajalci in špijoni ubijajo se kot psi!“

Pri tem razmišlje vanji spomnil se je Marketov
svojega propada: „Iz začetka so kmetje molčali;

potem začeli so si v zadnjih vrstah uamigavati, vpiti
in tuliti. Zdaj pristopi nekdo iz strani k njemu, kot
da se mu hoče prikloniti. Najedenkrat ga zgrabijo
in vržejo. „Otroci! ....  Bratje! ....  Kaj delateU
— A oni: „Uro dajte! Zvežite ga!“ . . . . Kosti so
mu pokale ....  Ostudna vonjava in debel prah . . •
„Na telego ž njim! 11  kričali so nekateri . . . Nekdo
se je celo smijal. . . „fej!“

„Tako nijsem začel, kakor je treba bilo . .

441

To ga je najbolj bolelo. Da je pri tem pro-
pal, bila je stara in osobna nesreča njegova in ne
spada v stvar. In dalo bi bi se to prenesti . . . Je-
dini Jeremija!“

Ko je Markelov tako premišljeval, peljal je
Sipjagin generala malo v stran, ter se ž njim tiho
razgovarjal in z dvema prstoma si po čelu bobnal,
a v Markelova pogledava!. S tem hotel je baje
reči, da tisti nesrečnež nij povsem zdrave pameti.
Skušal je generala, pregovoriti, da se za Markelova
zavzame.

Ta pa kimal je le z glavo, oči stiskal in
uljudno dejal, da on sicer nič storiti ne more, ali
da bode vender svoj vpliv uporabil . . . „Tous le
egards . . . certainement, tous le egards ... Ali
saj znaš: zakon! . . .“

„Da, se ve da, zakon je prvo!" rekel je z
neko ostro udanostjo Sipjagin.

Mej tem, ko sta ta dva menila se na strani,
bilo je Kolomejcevu skoro nemogoče mirno na svo¬
jem mestu stati; zdaj pripognil se je naprej, zdaj
nazaj, mlaskal je z usti in se nepotrpežljivo na-
kašljal. Naposled stopil je vender k Sipjaginu ter
mu tiho del:

442

„Vous aubliez 1’ autre!“

„Ah, da!“ obrnil se je Sipjagin potem ko je
rekel Kalomejeevu: „Merci de me 1’ avoir rappale 8
zopet z oficijeimm glasom k generala:

„Ovaditi mi je še sledeči faktura vašej eksce¬
lenci. (Zdelo se mu je imenitno, svojega, prijatelja
„Vo!demarja“ tako nagovoriti, da bi gosposkine
časti pred navzočnim puntarjem ne znižal.) „Ute¬
meljena je moja sum nje, da blazno podjetje mojega
beau-frere nij na tega lastno osobo riskirano, nego
da ima nekoliko pomagačev, katerih jeden ne biva
daleč od tod.“ Poluglasno pa je dodal: „Še neki
individij sem ti soboj dovel, ta nam bode več po¬
vedati znal. Zdaj je v tvojem salonu; ukaži, da sem
pride. 8

General pogledal je z nekim spoštovanjem na
Sipjagina in mislil: „Ali je to glam!“ ter ukazal po
tega želji.

Nekoliko hipov pozneje stal je hlapec božji,
Sila Paklin, pred gosposko.

Prvo dejanje Sile Pakbna bile je to, da se je
generalu globoko priklonil; zapazivši pak Markelova
prišel je v veliko zadrego in svojo lapico od strahu

443

tlačil iz jedne roke v drugo roko. Markelov bil je
zopet zamišljen ter Paklina le malo pogledal in ga
baje nij spoznal.

„To je — tisti pomagač?" vprašal je general
in pokazal z belim svojim prstom z dragocenim
prstanom na Paklina.

„0 ne,“ odgovori! je z rahlim smehom Sip-
jagin. — „A!i!" dodal je po kratkem premišljevanji
zamolklo: „Kdo ve . . . ekscelenca," rekel je na to
zopet glasno, „pred vami stoji nekov gospod Paklin.
Ta je, kolikor jaz o njem vem, Stanovnik St. Peter¬
burga in intimen prijatelj neke osobe, ki je nekaj
Časa pri meni služila za domačega učitelja in iz moje
hiše skrivno utekla ter — rudečica mi oblije obraz
— pregovoril neko mlado dekle, ki je z menoj v
rodu, da je ž njim uteklo."

„Ab, oni, oni,“ mrmral je general in nekatere
krati z glavo pokimal, „čul sem nekaj tacega . . .
govorila je grofinja o tem ..."

Sipjagin s povzdignenim glasom:

„Ta osoba je neki Neždanov, o katerem imam
pravično sumnjo, da širi protizakonske ideje in
teorije . . .“

444

„Un rouge it tous crins," umešal se je Kolo-
mejcev v razgovor.

„Protizakonske ideje in teorije! 8  ponavljal je
Sipjagin še preciznee — „ta torej, naravno, ve kaj
več o tej propagandi; skriva se pak . . . kakor mi
je gospod Paklin povedal ... v tvornici trgovca
Fadejeva . . .“

Pri besedah ,,kakor mi je gospod Paklin po¬
vedal," pogledal je Markelov v drugič na Paklina
in se počasi malo nasmijal.

„Ekscelenca, dovolite mi,“ vzkliknil je Paklin,
„in tudi vi, gospod Sipjagin, jaz nijsern nikdar, ne
nikdar nijsem . . .“

„Ti si rekel: trgovca Fadejeva?" obrnil se je
general do Sipjagina ter Paklinu le malo s prstom
zapretil: „Bodite mirni tu, prijatelj!" — „Kaj pa
je našim bradačem trgovcem prišlo na pamet ? Vče¬
raj deli so uže jednega zavoljo te stvari v zapor.
Morda si kdaj čul njegovo ime. Goluškin se zove.
Kar se tega tiče, bodi preverjen, da ne bode nikdar
nobene revolucije napravil. Kakor črv se vije pred
človekom."

445

„ Trgovec Fadejev nijma s tem nič opraviti, u
nadaljeval je Sipjagin precizno, „njegovo mišljenje
poznam; govorim le o njegovej tovarnici, v katerej
je v tem hipu tisti Neždanov, kakor mi je rekel
gospod Paklin."

„Jaz tega nijsem rekel!" ponavljal je Paklin
preplašen. ,,Vi sami  ste to rekli, gospod Sipjagin!"

„Dovolite mi, gospod Paklin," dejal je odločno
Sipjagin, „vi se motite. — Vaše čuvstvo prijatelj¬
stva, zaradi katerega ostajate pri svojej „denegaciji“,
Čislam jaz kakor treba (Guizot II.! mislil je general.),
ali poglejte mene samega. Mislite li, da jaz za svo¬
jega sorodnika ne morem ono isto čuti J, kar vi za
svojega prijatelja čutite? Ali neko drugo čuvstvo,
moj gospodine, je še močneje in to nas mora voditi
pri naših dejanjih: dolžnost!"

,.Le sentiment du devoir,“ tolmačil je Kolo-
mejcev.

Markelov ogledal si je oba in rekel:

,,Gospod gubernator, prosim vas, da me daste
odpeljati proč od teh brbljavcev.“

Pri teh besedah pošla je generalu strpljivost.

446

„Gospod Marketov! 11  velel je ostro, „opozarjam
vas, da bi v tem položaji bili z izrazi nekoliko iz-
birčneji ter izkazali starejšim ljudem, ki nad vami
stoje, večje spoštovanje, osobito, ako je govor o njih
patrijotičnih čuvstvih, kakor ste jih ravno kar culi
iz ust svojega beau-frere. — Drago mi bode, mili
mi Boris," dodal je, obrnivši se k Sipjaginu, „po-
ročati ministru o tvojem plemenitem postopanji. —
Ali pri kom pa je prav za prav tisti gospod Nežda-
nov, o katerem si govoril. Je-li v tovarnici?"

Sipjagin nagrbančil je čelo in poročal:

„Pri nekem gospodu Solominu je, tovarni¬
škem mehaniku — kakor mi je tudi gospod Paklin
rekel. “

Sipjaginu bilo je posebno ugodno mučiti ubo-
zega Paklina: maščeval se je za cigaro, ki mu jo je
na vozu da), in za familijarno občenje ž njim.

„Tudi ta Solomin,“ oglasil se je Kolomejcev,
„je brez dvojbe radikalec in republikanec in dobro
bi bilo, da se vaša ekscelenca tudi zanj malo po-
brinite. “

„Poznate li vi ta dva gospoda ....  Solomiaa
in, ali? kako se zove drugi? ... da, Neždanova?“
vprašal je Markelova general.

447

To nasmijal se je zaničljivo in odgovoril:

Poznate li vi ekscelenca Konfucija in Tita
Livija?"

General obrnil se je od njega proč. „11 n’ya
pas moyen de causer avec cethomme.“ — „Baron,
prosim vas, pridite malo sem.“

Adjutant hitel je k baronu, Paklin pak upo-
trebil je to priliko in pristopil gospodu Sipjaginu.

„Kaj delate?" mu je priščebetal: „zakaj ho¬
čete svojo netjakinjo uničiti. Saj je pri njem, pri
Neždanovu! . . .“

„Jaz še nikogar uničil nijsem,“ odvrnil je
Sipjagin glasno, Jaz delam, kar mi veli moja vest.“
„In vaša žena, moja sestra, ki vas ima pod
peto!“ dodal je glasno Markelov.

Sipjagin je umolknil, ko da ga je kdo udaril
po ustih ....  tudi nij odgovoriti hotel, ker nij
Vedel kaj in ker je previsok človek! . . ..“

„čujte,“ ščebetal je Paklin dalje in se od
strahu po celem životu tresel ter jedva solze za¬
držal, „čujte me: rekel sem vam, da sta ona dva
poročenca — to nij res — to je laž. Poroka bode

448

še le za nekoliko dnij; ako ste pa vi krivi, da je
ne bode — omadeževana bode vaša vest — in vi..

„Kar ste mi tu rekli," dejal je še glasneje
Sipjagin, „bi me le — jaz vam tega tudi ne veru¬
jem — primoralo, da gledam, da se vse to, kar
sem dejal, še prej zgodi; — kar se pa tiče moje
vesti čistosti, vas moram prositi, da skrb za to meni
prepustite!"

„Polirana, svak, je tvoja vest," rekel je zopet
Markelov, „ polirana in s petrogradskim firnisom la¬
kirana; mokrota ne pride do nje nobena! Ti pa,
prijatelj Paklin, brbljaj, kolikor hočeš, svojih storje¬
nih brezpametnostij ne bodeš popravil. Tega si nikar
ne domišljuj."

Generalu se je videlo, da je čas ta prizor za-

vršiti.

»Mislim, gospoda, da ste se izgovorili in pro¬
sim vas, gospod baron, gospoda Markelova spremiti.
— N’ est ce pas, Boris, imaš mu li še kaj reči ? . .

Sipjagin je odkimal.

„Jaz sem mu vse rekel, kar sem le mogel!..•“

„Lepo, lepo!. .. . Torej gospod baron."

449

Adjutant stopil je k Markelovu in s petamL
na katerih so bile ostroge, vkup vdaril ter z roke
pokazal proti vratom. Markelov obrnil se je hitro
in odšel.

V mislih spremil ga je Paklin in mu stisnil roko.

„V tovarnico poslal bodem svoje dečke," rekel
je general. „Sarao to mi še reci Boris: ta monsieur
(tu pokazai je na Paklina) povedal je prej nekaj“
kar se tiče tvoje netjakinje ....  je-li tudi ona v
tovarnici ....  kaj bode pa z njo?“ ....

„Vsakako ne sme se zapreti, “ odgovoril je Sip-
jagin; morda se spameti....  A ko dovoliš, napišem
jej jaz nekoliko besedic? 1

„Prosim, izvoli samo. Bodi uverjen ....  Nous
coffrerons, le quidam ....  mais nous sommes galants
avec les dames . . . . et avec celie til douc!“

,,Ali kaj bode s Sobminom, 11  vzk'iknil je Ko-
lomejcev in se od jeze skoro jokal. „Zagotov)jam
Vas, da je on jeden prvih rudečcev. Za te ljudi imam
jaz fia nos ....  o in kako fin nos!' 1

„Pas trop de zčle, dragi Simeon Petrovič, 11  za¬
vrnil ga je general. —- ,,Spomnite se Talleyranda.

-— Ako je res kaj z njim, ta nam ne uteče. — VL

450

pa mislite na lastne svoje stvari, na tistega, ki se
je ....  kkk . . kk!“ General prijel se je pri teh
besedah za vrat ....  „Da, h propos,“ obrnil se je
zopet k Sipjaginu; „et ce gaillard lh — (pokazal je
. z  glavo proti Paklinu). Qu’eu ferons nous ? — Meni
se ne vidi, da bi bil opssen.“

„  Pusti ga,“ svetoval je potihoma Sipjagin in
še nemški dostavil: „Lass den Lumpen laufen!"

Mislil je, Bog ve zakaj, da so te besede citat
iz Goethejevega „Geca Berlichinskega".

„Vas, gospodine ne potrebujemo več,“ velel
je general. — „ Priporočam se!“

Paklin pripognil se je vsem trem jedenkrat in
brzo odšel. — Prišedši na ulico, bil je ves uničen.
Bože, bože! To preziranje ga je skoro ubilo.

»Izdajalec in bojazljivec torej" ....  tako me
bodo odslej zvali! . . . „Ali ne ... in še jedenkrat
ne! jaz sem pošten človek, gospoda moja in tudi ne
čisto brez poguma!"

Kdo je pa tista znana osoba, stoječa na stop¬
nicah gubernatorjeve hiše? Čemu ga gleda tako ža¬
lostno? — Stari sluga Markelovljev je to . . . Prišel
je k svojemu gospodarju v mesto in se ne makne

451

od vrat, za katerimi tisti sedi.A zakaj gleda

tako Paklina. Saj nij ta izdal Markelova!

,,čemu sem šel tja, kjer nijsern cisto nič opra¬
viti imel ?“ mislil je zopet v svojej obupanosti. —
»Nijsern li doma sedeti mogel? Zdaj bodo pa pisali:
„Neki gospod Paklia je vse izdal . . . prijatelje —
sovražnikom! ' — Prišle so mu na pamet besede
Markelovljeve: »nobeno blebetanje ne popravi tvojih
brezpametnostij 11  in ta pogled!! — Kakor je zapi¬
sano v svetem pismu: šel je domov in britko jokal,
tako je šel tudi Paklin v svojo oazo, k Fomuški in
Famuški in k svojej Snanduliji.

XIV.

Ko je isto jutro stopila Marijana iz svoje sobe
zapazila je Neždanova, ki je oblečen sedel na po¬
čivalniku. Z jedno roko podpiral si je glavo, a druga
ležala je ko mrtva na njegovih kolenih.

Stopila je k njemu.

»Dobro jutro, Aleksej . . . Kaj ti se celo noč
slekel nijsi? Nijsi nič spal? Revež?“

Neždanov odprl je počasi očesa in jo ljubo
pogledaval.

»Jaz se slekel nijsern in tudi spal nijsern . 11

452

„Si li bolan? Ali . . . so to nasledki včeraj¬
šnjega dne.“

Neždanov odkimal je z glavo.

„Od onega hipa, ko je vstopil Solomin v tvoje-
sobo, nijsem več spati mogel. “

„Kdaj je to bilo ?“

„ Sinoči! 11

„ Aleksej, ti si ljubosumen? To je nekaj no¬
vega. In — baš lep čas si za to izbral! On ostal
je pri meni jedva četrt ure — a ta čas govorila
sva o njegovem sorodniku, tistem popu in kde bi
se mogla poroka vršiti. 0

„Da je samo četrt ure ostal, znam; jaz sem
videl, ko je šel, tudi ljubosumen nijsem, o ne! —
A vender od onega hipa nijsem mogel spati. 0

„A  zakaj ne?“

Neždanov je molčal.

„Ves čas sem . , . premišljeval ... in pre-
mišijeval? 0

„0 čem? 0

„0 tebi ... o njem ... in s samem sebi."

„In kaj si ukrenil? 0

„Naj ti li to povem, Marijana? 0

453

„Kaj pak, da."

„Mislil sem, da sem vsem na poti . . . tebi,
njemu ... in samemu sebi. “

„Meni! Njemu! Kaj hočeš s tem reči, znam,
akopram si trdil, da nijsi ljubosumen. — Ali: tebi
samemu?"

„Marijsna! V meni sti dve osobi, od katerih
ne pusti druga drugo živeti. Mislim, da bode naj¬
bolje, ako obe nehati živeti!"

»Aleksej, prosim te, ne govori tako, bodi pa¬
meten ! Kakšno ti je veselje, mučiti samega sebe in
— mene! Zdaj ne smela bi o nič drugem misliti,
nego o tem, kaj nama je storiti . . . dolgo ne bo¬
deva v miru."

Neždanov prijel jo je za roko.

»Sedi k meni, Marijana, in govoriva prija¬
teljski . . . dokler še moreva. — Zdaj še utegneva.
Mislim, da je dobro, ako se izgovoriva — akopram
obično vsako tolmačenje stvar še bolj zmedi. Ti
pa si razborno dekle; ti me bodeš razumela — in
kjer ne bodem vsega povedal — mej reki fitala.
Sedi!"

454

Neždanovljev glas bil je jako miloben in Iju-
beznjiv a v oteli neprestano v Marijano uprtih iz-
ražena je bila srčna naklonjenost.

Sela je rada k njemu in ga za roko prijela.

„Hvala ti, Marijana; a zdaj slušaj. — Dolgo
ne bodem te zadrževal, ker sem uže to noč vse pre¬
mislil, kaj ti bodem rekel. — Slušaj. — Ne misli,
da mi dela včerajšnja pogodba kakšne skrbi; bil
sem gotovo smešen in — gnusen; ali slabega in
podlega si ti nič o meni mislila nijsi — saj me po¬
znaš. — Včerajšnja dogodba delala mi nij nobenih
skrbij; — to nij res . . . delala mi je mnogo skr-
bij; — ne ker sem prišel pijan domov; — pač pa
zato, ker sem s tem svojo nesposobnost za naše
podjetje izkazal. — Ne samo zato, ker ne znam piti
kakor zna vsak pravi Rus, ne — nego v obče, v
obče! — Marijana, mislim, da mi je dolžnost ti reči,
da ne verjamem več v mogočnost našega podjetja,
zaradi katerega sva utekla iz one hiše. Da sem re¬
sničen: ohladen sem bil uže tedaj, ali tvoja navdu¬
šenost in ognjevitost me je zopet vzbudila; — zdaj
ne verujem več, ne, jaz ne verujem več v to stvar ! u

Pokril je obraz s prosto svojo roko in umolkniL

455

Tudi Marijana je molčala in gledala v tla.

„Iz začetka se mi je videlo," nadaljeval je
kmalu, ter roko raz obraza del, nespustivši pa zato
Marijane, „da še popolnem verjamem in le svojim
močem pri njenej izpeljavi ne zaupam; moje spo¬
sobnosti, sem mislil, ne odgovarjajo mojemu osve-

dočenju-Te dve stvari sti pa neločljivi —

in čemu bi se nadalje sam varal! — Ne Marijana,
— jaz res ne verujem več! — Ti pa, ali ti se ve¬
ruješ ?“

Marijana vzdignila je ponosno glavo in od¬
govorila :

„Da, Aleksej, jaz verujem, verujem z vso
dušo — in sem pripravljena zato žrtvovati svoje
življenje!“

Neždanov obrnil se je k njej in jo ginjen gle¬
dal, ko da jo zavida za to osvedočenje.

„Da, da,“ je ščebetal, „tega odgovora sem se
nadejal. — Vidiš li, da midva nijsva jeden za dru-
zega: z jedno jedino besedo si najino zvezo ločila!"

Marijana je molčala.

„A  glej Solomina," nadaljeval je on, „on sicer
tudi v stvar ne veruje ..."

456

„Kaj?“

»Ne! V našo stvar ne veruje on . . . ali čemu
4udi; mirno in odločno hodi svojim potom. Človek
grede po potu vodečem v mesto, ne vpraša stoprav:
„ali to mesto tudi res kje stoji?" Mirno gre dalje.
Tako tudi Solomin. — Druzega pa nič treba nij. —
-Jaz pa naprej ne vem, nazaj ne morem, a šteti in
se ubijati ? ... Od koga smem zahtevati, da je moj
spremljevalec? Saj pravi uže pregovor: Jeden gre
na desno, a drugi na levo, kako more potem stvar
napredovati? — Ako pa uže jedeu sam tega ne more
prenašati, kako potem dva?"

»Aleksej," rekla je Marijana tiho in s tresočim
'3e glasom, »zdi se mi, da pretiravaš. — Ali se ne
ljubiva?"

Neždanov vzdihnil je globoko.

»Marijana," je del, »jaz se klanjam moči tvoje
-volje ... a ti, ti me miluješ! — Ali vsak od naji
prepričan je o poštenosti druzega: to je res; ali
— ljubezni nij mej nama!"

»Stoj, Aleksej, kaj govoriš! Ne pridejo li še
danes, morda baš zdaj, biriči... Ne bodeva vkup
bežati morala?"

457

„Da; in sicer k popu Sosimu, da naji ta po
Solominovem predlogu poroči. Sicer znam, da ta
poroka v tvojih očeh nič druzega nij, kakor sred¬
stvo, uteči policijskemu nadlegovanji ... ali vender
naji obveže . . . sili vkupe živeti ... in ako uže ne
sili, vsaj predpostavlja voljo vkupe živeti.*

„Kaj si ukrenil, Aleksej? Misliš li tu ostati?*
Neždanov hotel je uže „da“ reči, ali si je pre¬
mislil in potihoma del:

„N . . . ne!“

„Torej nečeš tja bežati, kamor pojdem jaz?“
Neždanov stisnil je močno Marijanico roko, ki
jo je še vedno držal.

„Pustiti te brez varuha in branilca, bi greh
bil in tega jaz nijsem storiti sposoben, naj si bodem
inače še tako žalosten človek. Ti imela bodeš bra¬
nilca ... o tem ne dvomim!*

Marijana pripognila se je k njemu in mu ho¬
tela videti v oko, v srce, — na dco srca.

„Aleksej, kaj ti je? Kaj ti teži srce? Reci
mi to! ... Ti me vznemirjaš. Čudne so tvoje besede.
In tvoj obraz! Takšnega obraza še nikdar nijsem
na tebi videla!*

458

Neždanov obrnil se je počasi od nje in jej
poljubil roko. Ta pot mu nij branila, a tudi smijala
se nij, nego ga le skrbno gledala.

„A kaj, proč s temi misli,* je rekel on in si
popravil sedenje, „ne vznemirjaj se. Čudnega n : j v
mojem vedenji nič. — Vsa moja nesreča je to:
Markelova so kmetje tepli, čutil je njihove pesti;:
zvezali so mu roke na hrbtu, da so mu kosti po¬
kale . . . Mene nijso kmetje stepli, pili so celo z
menoj, da, še na moje zdravje ... a dušo mojo so
bolj mučili, nego Markeljevo telo. Jaz sem se
rodil krivim duhom; hotel sem to napako popraviti
in sem jo le shujšal. To je ono, kar si na mojem
obrazu videla."

„Aleksej,“ očitala mu je Marijana ozbiljno:
„Ako nijsi odkritosrčen proti meni, je to greh . . .“
Stisni! je svoje roke in odgovoril:

^Marijana, vse moje bitje ti je jasno; a kar
bodem storil, to naj ti naprej povem: ničemur se
ne bodeš čuditi mogla!*

Marijana hotela je zahtevati, da jej teh besed
zmisel razloži, ali tega nij storila . . . tudi je biš
v tem hipu stopil Solomin v sobo.

459

Vedel se je Solomin nenavadno, hitro, vse v
njem bilo je napeto, a obraz tako rekoč izsušen.

„Prijatelja,* je začel, „prišel sem vama pove¬
dat, da se ne smemo dalje muditi. Bodita priprav¬
ljena ....  čas je, da gresta proč. Za jedno uro
mora vse gotovo biti; najprej se peljeta k poroki.
Od Paklina nij nobene vesti; najprej poslali so iz
Aršanova konje nazaj ... On sam ostal je ondukej.
Gotovo poslali so ga v mesto. Da ne bode nikogar
denuneiral, o tem sem prepričan, ali da ničesar iz-
brbljal ne bode, tega ne vem. Ali uže iz tega, da
so konje nazaj poslali, more se marsikaj zaključiti.
Moj sorodnik, pop Sosim, ve vse; Pavel peljal vaji
bode tja. On vama bode tudi svedok pri poroki."

„A vi...  ti hotel sem reči?" vprašal je Ne-
ždanov; „ali se ne pelješ z nama? Vidim, da si
oblečen za potovanje . . . .“je  dodal in pokazal ve¬
like škornje Solominove.

„Te oblekel sem ....  zaradi blata."

„Ali se ne bodeš zaradi naju zagovarjati moral."

„Mislim ne , . . . vsakako je pa to moja stvar.
Torej, za jedno uro. — Ah, Marijana, Tatjana vas
želi videti; mislim, da vama je nekatere stvari iz¬
gotovila."

460

»Ah! Jaz sem uže sama hotela k njej iti . .
odgovorila je Marijana in šla proti vratom, ko jo je
Neždsnov, katerega obraz se je bil ves izpremenil
ter žalost izraževal, nazaj poklical.

„Marijana, kam pa greš ?“

Ona se je ustavila.

»Za pol ure sem zopet tu. Samo nekateei
sriari mi je še urediti . . . .“

„Da, da, ali za jeden trenutek pridi še sem.“

»Rada ....  ali čemu? 8

,.Ker bi te še jedenkrat rad videl!*

Dolgo, dolgo jo je gledal in potem rekel: „Zdaj
z Bogom, Marijana, z Bogom! 8

Ona pogledala ga je začudena.

„Ah, kako nezmiselno govorim ....  saj se
vrneš za pol ure, je--li ?“

»Se ve da.“

»No da ... . da ... . ne jezi se. Meni se v
glavi meša, baje ker celo nič nijsem spal . . . Pri¬
pravil se bodem ....  za pot!“

Marijana šla je iz sobe. Solomin hotel je za
njo, ali Neždanov ga je zadržal:

»Solomin! 8  je vzkliknil.

461

„Kaj hočeš?"

„Sezi mi v roko. Naj se ti še zahvalim za
tvojo gostoljubnost."

Solomin se je nasmijal in mu segel v roko.
„Kaj ti je prišlo na pamet!“

„A zdaj še nekaj," rekel je Neždanov: „Ako
bi se z menoj kaj pripetilo, smem se li nadejati, da
ne zapustiš Marijane; smem li to?"

„ Tvojo bodočo soprogo?"

„No da — Marijano . . . .“

„ Prvič sem prepričan, da se ti nič zgodilo ne
bode in drugič itak veš, da moreš zaradi Marijane
miren biti; meni nij nič menj pri srci, kot tebi
samemu!"

„0, vem ....  vem! — Torej je dobro; hvala
ti. — Za jedno uro dakle?"

„Za jedno uro."

„Jaz bodem pripravljen. Z Bogom!"

Solomin šel je od njega in Marijano na stop¬
nicah došel. Hotel jej je nekaj glede Neždanova
reči — ali tega nij storil Marijana čutila je, da je
Solominu nekaj pri srci in da se to Neždanova tiče,
da tega reči neče. — Tako molčala je tudi ona.

462

XV.

Komaj je bil Solomin iz sobe odšel, skočil je
Neždanov raz počivalnika in šel hitrimi koraki ne¬
katere krati po sobi gori in doli, se sredi sobe
vstavil in se najedenkrat pretresel, slekel „svojo
maskerado“, jo z nogo v kot bacnil ter oblekel
staro svojo opravo.

Na to stopil je k svojej „pisalnej mizi" in vzel
iz miznice dva zapečatena lista in še neko drugo
stvar, ki jo je vtaknil v žep. Potem odprl je vrata
peči in notri pogledal; ondu ležal je cel kup pepela.
To je bil ostanek tistega glasovitega sešitka s pes¬
nimi ....  To je bil uže vse pretečeno noč sežgal.
Tam pak, na strani pri zidu stala je Marijanina
slika, ki mu jo je Markelov poklonil. Videlo se je,
da se nij upal tudi to z ostalimi papirji sežgati;
položil jo je na mizo k onima dvema papirjema.

Vzel je kapo z žeblja in hotel brzo oditi, ali
ustavil se je najedenkrat, se obrnil in stopil v Ma-
rijanino sobo. Nekoliko trenutkov je mirno stal in
gledal okolo sebe; potem šel je k njenej postelji, se
pripognil in suhe svoje ustne pritisnil tja, kjer je

463

Marijana imela pri spanji noge.Samo jeden

hip bil je v tem položaji, potem je vstal, porinil
kapo na čelo in hitro odšel.

Niti v hodniku ni na stopnicah nij bilo človeka
in tako prišel je srečno na vrt za hišo. Bil je teman,
oblačen dan, moker veter je pihal in žalostno šum-
Ijal v listovji dreves. V tovarnici bilo je menj ne¬
mira, nego navadno v tem času; z dvorišča prihajal
je duh od premoga in masti ....

Neždanov ozrl se je pazljivo na vse strani in
na to hitro stopal proti onemu drevesu, kateri se
mu uže v prvi dan, ko ga je bil pri svojem prihodu
z okna videl, nij dopal. Deblo starega tega drevesa
bilo je obraščeno z mahom; prazno zvito vejevje iz-
gledalo je kot suhe roke kacega molečega starca.
Neždanov stal je na črnej zemlji, ki je bila okolo
tega drevesa, in iz žepa vzel tisto malo stvar, ki jo
je bil prej vzel iz miznice. Gledal je pazljivo k
oknom hiše: „Da me kdo vidi," mislil je sam pri
sebi, „odložil bodem stvar za drugo priliko . . . .“

Nikjer pa nij bilo videti človeškega lica . . .
baš ko da je vse izumrlo, ga vse zapustilo svojej

464

osodi. Le v tovarnici je bi! nemir in smrad priha¬
jal je od nje neprestano; rahel dež jel je padati.

Neždanov pogledal je skozi krivo vejevje dre¬
vesa, pod katerim je stal, na sivo, brezčutno, slepo
in mokro nebo, zazeval trudno in mislil: „Kaj mi
je pač druzega storiti! Nazaj v Petrograd ne grem!
— Zdaj je bil odločen. Vzel je kapo z glave —
Ljega telo pretreslo je v naprej močno hlepenje po
miru — del je revolver na prsi in pritisnil za spro¬
žilo . . .

Zdelo se mu je, ko da ga je kdo udaril, ali
ne močno . . . vender ležal je s hrbtom na zemlji
in skušal premisliti, kaj se je ž njim zgodilo in kako
to, da se mu je zdelo, da je baš Tatjano videl? . . .
Hotel jej je celo reči: „Ah, nij treba!" — ali udje
so mu otrpnili in pred očmi, na čelu, v možjanih
vrtele so se zelene in rumene iskre — in nekaj
grozovito teškega držalo ga je na tleh . . .

Neždanovu se nij samo zdelo, da je videl
Tatjano; baš v onem hipu, ko je revolver sprožil,
stopila je ona k oknu ia ga videla pod drevesom.
Jedva ostalo jej je toliko časa, da si je mislila:
„Kaj pa dela v takšnem vremenu gologlav vrtu?" na

465

— ko ga je uže pasti videla. Strela nij nobenega
slišala, ali prišlo jej je koj na pamet, da se je ne¬
kaj nedobrega pripetilo, hitela je na vrt . . .

„Aleksej Dmitrič, kaj vam je?"

Ali duh Neždanovljev je bil uže tako oslabel,
da on vzklika niti čul nij. — Tatjana pripognila se
je k njemu in videvša kri, kakor brezumna vpiti
začela:

„ Pavel! Pavel!“

Nekoliko hipov pozneje bili so Marijana, So-
lomin, Pavel in dva tovarniška delavca na vrtu.
Vzdignili so Neždanova in ga nesli v hišo ter ga
položili na oni počivalnik, na katerem je prejšnjo
noč sede sprovel.

Ležal je z na pol zaprtimi očmi in nezavedno
gledajoč. Obraz mu je bil mrtvaško bled, a dihal
je siino težko in počasi, ko da se duši. Še nij bil
mitev. Skoro isto tako bleda ko on staia sta Mari¬
jana in Solomin poleg njega. Oba, osobito pa Ma¬
rijana bila sta silno pretresena in pobita, ne pa —
iznenadena.

„Kako da tega nijsva uže naprej znala?" mi¬
slila sta si oba, in ob jednem se je zdelo obema,

30

466

da sta to uže zdavnaj znati morala. Saj je
rekel Marijani: „Kar koli bodem tudi storil, ni¬
čemur ne bodeš se čuditi mogla!" — in tedaj ko
je govoril o dveh osobah, ki ne moreti vkupe živeti,
nij se li v njenih prsih nobeno čuvstvo prijavilo in
prerokovalo o bodočej nesreči? — Zakaj nij koj
teh besed pomen premislila? Zakaj nij zdaj mogla
pogledati Solomina, ko da je on kaj kriv ... ko
da peče vest tudi njega? — Zakaj jej je bilo zdaj
tako strašno žal, da je skoraj obupala, a ob jednem
zakaj se je bala? — Kdo zna, nij li od nje od¬
visno bilo ga rešiti? Kaj je bilo povod, da se oba
nijsta upala ni črhniti, da jedva dihata in čakata . . .
Česa? Moj Bog, česa?

Solomin poslal je bil po zdravnika: kakor se
je nadejal, tako je i bilo — namreč nobenega upa¬
nja, da bi Neždanov ozdravel. Na malo črukasto
rano, iz katere skoro nobene krvi nij izteklo, položila je
Tatjana veliko gobo z mrzlo vodo in mu ob jednem
glavo močila.

Najedenkrat nehal se je Neždanov dušiti.

„On se je zavedel," ščebeta! je Solomin.

467

Marijana pokleknila je poleg počivalnika . . .
Neždanov jo je pogledal. . . njegove oči se do zdaj
premaknile nijso, kakor pri mrliči.

„Ali ... še živim?" vprašal je tiho, da se je
komaj slišalo. „Tudi tega nijsem znal . . . vaji le
zadržujem ..."

„Aleoša! . . .“ ihtela je Marijana.

„Da koj . . . Marijana ali se . . . spominaš mo¬
jih pesnij . . . Olepšaj me z rožami. . . kje so rože ?
Zato si tu . . . tam v pismu ..."

Najedenkrat stresel se je po celem telesu.
„Ah, tu si ti ... . Dajta si roke ....  hitro pred
menoj . . . .“

Solomin prijel je Marijano za roko. Nje glava
naslonjena je bila na počivalnik blizu Neždanovljeve
rame.

Oster in teman kot črna noč stal je poleg nje
Solomin.

,,Tako ....  dobro ....  dobro . . . .“

Zaihtel je grozno, strašno; prsi so se mu dvig¬
nile —

Hotel je na roke onih dveh svojo roko položiti
— njegova  roko bila je uže mrtva.

30 *

468

„Duša ga je zapustila," ščebetala je Tatjana^

stoje poleg vrat in se začela križati.-

Ihtenje postajalo je kratkeje.-še je-

denkrat odprl je oči, da vidi Marijano, ali uže ga
je objela tanina noč. — — —■

Zadnja mu je bila beseda: „Dobro!‘‘

Njega nij bilo več — roke pa Marijane in So-
lomina so bile še vedno združene.

Jeden tistih dveh listov, ki ja je zapustil, je
bi! za Silina in imel sledečo vsebino:

„Z Bogom brate, prijatelj, z Bogom! Kadar
Ti ta listek v roke pride — nijsemjaz več mej ži¬
vimi. Ne vprašuj: kako ? zakaj ? — in ne obžaluj
me; vedi, da mi je zdaj dobro. Vzemi neumrljivega
našega Puškina v roke in čitaj Evgena Onegina,
čitaj tu smrt Lenskega. — To Ti je vse! — Dru-

zega Ti ne rečem nič-govoriti bi moral

preveč, a meni se mudi. Vender pa nijsem hotel
prej iz sveta, da se nijsem poslovil od Tebe. Ti bi
se bil name spominjal, misleč, da živim, a to bi bil
greh. ZJravstvuj, z Bogom!

Tvoj prijatelj

A. N.“

469

Drugo pismo bilo je nekoliko dalje. Adresirano
je bilo na Solomina in Marijano, a imelo sledeč
zadržaj:

„ Otroka moja ! ;<

(Koj po teh besedah bilo je nekaj izbrisano in
zamazano; baš kot da so to mesto močile solze.)

„ Čudno se Vama bode zdelo, da Vaji tako ogo¬
vorim; saj sem jaz sam še skoraj otrok — in Ti
Solomin si celo stareji od mene. Ali jaz stojim na
konci svojega življenja in gledam nase kot na ka-
cega starca. Proti Vama, osobito pa proti Tebi Ma¬
rijana sem se pregrešil, da Vama to žalost ntpravim
— (vem, Marijana, da Te bode moja smrt jako ža¬
lostila) ter Vaju tako vznemirjam. Ali kaj mi je
druzega storiti; izida ne vidim nikjer nobenega.
„Pokmetiti se“ mi nij šlo izpod rok, ostalo mi je
le jedno sredstvo: ugasmti se sam kot kako luč.
Saj bi bil le Tebi M »liana in samemu sebi odveč in
nepotreben tovor. Ti si velikodušna: Ti bi ta tovor
smatrala za novo žrtev: žrtvuj se raji boljšej, večjej
stvari. Otroka moja, z onkraj groba združim Vajine
roke. Vi dva živela bodeta vkupe dobro. Ti, Mari¬
jana, bodeš Solomina vedno bolj in bolj izpoznala in

470

ga ljubila ....  on Te je ljubil od tistega trenotka,
ko Te je videl pri Sipjaginovib. Zame nij to nobena
tajna bila, akoprem sem nekoliko dnij potem s Toboj
bežal k njemu. — Ab, tisto jutro! Kako lepo, sveže
in mlado je bilo! Vidi se mi, to je bil symbol vkup-
nega življenja Tvojega in njegovega; samo slučaj je
bil, da sem (isto jutro jaz bil na njegovem mestu.

„čas je, da končam; ni tožiti Ti nehčem niti
samega sebe opravičevati.

„ Jutri preživeti mi je še nekoliko jako težkih
trenutkov ....  Ali drugače nij mogoče! — Z Bo¬
gom Marijana, dobra, poštena devojka! — Z Bogom
Solomin, Tebi jo zaupam. — Živita srečno na korist
druzib; Ti pa Marijana, spominjaj se mene, le kedar
si srečna. Spominjaj se me kot poštenega in dobrega
človeka, za katerega je bilo bolje, da je umrl nego
ostal v življenji. Ali se je to, kar sem čutil za Te,
po pravici ljubezen imenovalo — ne vem, draga
. prijateljica; ali to vem, da me nikdar nij močnejše
čuvstvo navdajalo, in da bi mi smrt še težja bila,,
da tega čuvstva ne vzamem soboj v grob.

»Marijana; ako kdaj kakšnega dekleta srečaš,
ki se zove Mažurina — Solomin jo pozna, in zdi.

471

se mi, da si jo tudi Ti videla — reci jej, da sem
se je še pred smrtjo hvaležno spominjal ....  Ona
bode umela, kaj hočem s tem reči.

„Toda čas se je ločiti. — Baš sem pogledal
pri okni k nebu; — mej oblaki drug druzega po¬
dečimi bliščela je krasna zvezda. Kakor hitro so
tudi oblaki pod njo bežali na podnebji — nje nijso
utrnili. Ta zvezda spominja mena Te, Marijana! V
tem hipu spavaš v bližnjej sobi sladko in mirno —
in ne slutiš, kaj se tu godi . . . Stopil sem k tvo¬
jim vratam ter slušal in zdelo se mi je, da čujem
čisto, mirno tvoje dihanje . . .

Z Bogom! Z Bogom! Z Bogom moja otroka,
prijatelja.

Vajin A. a

„Ah! Kako da v zadnjem svojem pismu nijsem
ni črhnil o »našem podjetji"?  — Zato ker pred
smrtjo ne laže nihče. Odpusti mi, Marijana, ta do¬
stavek ....  Laž je bila v meni — a ne v tem, v
kar ti veruješ!

„Še nekaj: Ti Marijana morda misliš, da sem
se ječe bal — ter ta pot izvolil, da jej utečem?
— Ne, zapor ne pomeni nič, dokler je človek v

472

istini svoje stvari prepričan, ali kadar neha človek
verjeti — — potem nij se ve da za nič. Zato sem
tudi jaz svoje življenje konča! — ne iz boje se
zapora.

„Marijana, Marijana! Z Bogom, čista in ne¬
oskrunjena !“

Marijana in Solomln čitala sta jeden za dru¬
gim to pismo. — Potem dela je ona svojo podobo
in oba pisma v žep — in nepremakljivo na jednem
kraji stala.

Solomin stopil je k njej in del:

„Yse je pripravljeno, Marijana; idiva. Slednja
volja njegova se mora izvršiti."

Marijana bližala se je Neždanovu in se s svo¬
jimi usti njegovega skoro čisto mrzlega čela do¬
taknila, potem obrnila se je k Solominu in odgo¬
vorila :

„ Idiva."

Vzel jo je za roko in oba zapustila sta sobo.

Za nekoliko ur prišla je poheija v tovarnico
in tudi res Neždanova našla, ali mrtvega. Tatjana
ga je čedno oblekla, mu podložila glavo in roke na

473

prsih sklenila, da celo šopek rož postavila je na
mizico.

Pavel, ki je imel svoje instrukcije, vzprijel je
biriče z odlično ljubeznjivostjo, da celo zbadljivimi
govori, tako, da ti nijso znali, ali bi se mu zahvalili
ali tudi njega zaprli.

Povedal jim je obširno o Neždanovljevem sa¬
momoru in jim ponudil švicarskega sira in Madeira
vina; — kar se pa odločnosti gospoda Solomina in
tuje, mlade gospice tiče, priznal je, da čisto nič ne
ve, ali zagotavljal svoje goste, da mehanik nikdar
daleč ne gre in, ako se danes ne vrne, se to jutri
gotovo zgodi in tedaj objavil bode on to koj. Vazilij
Fedotič pa je točen mož.

Gospodje uradniki pustili so pri mrliči posebno
stražo in obljubili, da pride sodec, ki bode stvar
preiskal ter na to kopita pobrali.

XVI.

Dva dneva po vseh teh dogodbah pripeljali
sla se v majhnej lepej telegi dve osobi, mož in žena,
ki ja uže poznamo, k popu Sosimu, kjer ja je ta
poročil. Kmalu potem sta se zopet odpeljali, a dobri
oteč si nij delal nobenih skrbij.

474

V tvornici, ki jo je zapustil Solomin, našlo se
je pismo do lastnika, ki ga je temu Pavel izročil,
V tem pismu razložil je mehanik stanje v tovarnici
— bilo je to izvrstno! — ter prosil trimesečnega
odpusta. To pismo sestavljeno je bilo uže dva dni
pred Neždanovljevo smrtjo, iz česar se more zaklju¬
čiti, da je on uže tedaj mislil, da bi dobro bilo, ako
vsi trije za nekoliko časa izginejo.

Preiskava, ki je bila na tovarnici, izkazala nij
nič; Neždanova so pokopali. Sipjagin nij nič več
mislil na svojo netjakinjo.

Devet mesecev potem bila je Markelovljeva
pravda. Tudi pred sodnijo bilo je njegovo vedenje
isto, kot pred generalom: mirno in nekako dosto¬
janstveno, le pobit je bil nekoliko. Ostrosti njego¬
vega prejšnjega obnašanja nij bilo ni sledu več. —
On se nij opravičeval, se nij kesal za nič, in niko¬
gar dolžil. Suhi njegov obraz svedočil je o udanosti
v svojo osodo. Njegovi kratki ali odkritosrčni odgo¬
vori vzbudili so celo v sodnikih neko čuvstvo so¬
dobno sočutju. Celo kmetov, ki so ga vjeli in so
proti njemu svedočili, polastilo se je to čuvstvo in

475

govorili o njem, kakor o kacem „priprostem“ in
dobrem človeku.

Krivica njegova bila je pa oeividna; kazni se
nij bilo ogniti in on jo je sprejel vede, da drugače
možno nij.

Od druzih svojih sokrivnikov izginila je Ma-
žurina, Ostrodumova pak ubil je neki malomeščan,
katerega je hotel pridobiti za upor in se zaradi tega
z njim stepel.

Goluškina kaznili so zaradi „ozbiljnega kesa¬
nja" (od strahu je skoraj zblaznel) le malo. Kislja-
kov zaprt je bil menda mesec dnij, a potem mu
niti zabranili nijso, potovati po raznih gubernijah.
— Neždanova osvobodila je smrt; — Solomin bil
je radi nedostajanja vseh dokazov nekoliko časa pod
nazorom, a potem dali so mu miru. On se tudi nij
hotel sodniji umakniti, nego se je sam o pravem
času prijavil. O Marijani nij bilo nikjer govora. —

-Paklinu se je naposled posrečilo rešiti

se; njega nijso ni vrednim smatrali, da bi ga nad¬
zorovali.

476

Poldrugo leto je tega minilo; zima leta 1870
se je začela. V Petrogradu, v tistem Petrogradu, v
katerem je tajni svetnik Sipjagin začel veliko nalogo
igrati; v katerem je bila njegova soproga prijate¬
ljica in pospeševalka vseh lepih umetnostij, prirejala
koncerte in se udeleževala osnovanj ubožaih obed-
nic, kjer je gospod Kolomejcev slu! za jednega naj¬
zanesljivejših uradnikov svojega ministerstva, — sto¬
pal je v nekej ulici Vazilij-Ostrova (mestni predel
Petrograda) hrom majhen človek v zamazanej suknji.
Bil je to Paklin. Vtem času se je zelo izpremenil:
izpod kape njegove videli so se uže nekateri sivi
lasje. Njemu nasproti prišla je visoka, in polna dama,
zavita v svoj plašč.

Paklin pogledal jo je iz strani in šel dalje . . .
najedenkrat se je zamišljen obrnil, in brzo za t’sto
damo hitel, ter jo v obraz pogledal.

„Mažurina?“ vzkliknil je poluglasno.

Dama pogledala ga je od nog do glave in —-
hitro dalje šla.

„D aga Mažurina," nadaljeval je Paklin in po¬
leg nje koracal, Jaz sem vas izpoznal, a ne bojte
se nikari. Jaz vas ne bodem izdal; da sem vas našel,

477

me silno  veseli! Jaz sem Paklin, SilaPaklin, znate,
Neždanovljev prijatelj . . . Obiščite me; — jaz koj
tu v bližini stanujem — Prosim vas . .

„Io sono Contessa Rocca di Santo in-

in-— e ancora!“ odgovorila je dama globo¬

kim glasom in finim ruskim naglasom.

„Ab, prosim vas, mari je meni kontesa.

Pojte z menoj, da se malo pomeniva P

„A kje pa stanujete? 1 * vprašala je najedeu-
krat italijanska kontesa v najboljšej ruščini. — „Jaz
nijmam mnogo časa.“

„Koj tu, — v tej ulici, v tistej sivej hiši.
— Dobro, da nijste proti meni več vlaška gro¬
finja ! Dajte mi roko in pojte. — Ste li uže dolgo
tu? In zakaj se zovete kontesa? Ali ste kacega
vlaškega konteja vzeli za moža ?“

Mažurina nij nobenega konteja" vzela za
moža; le polni list neke nedavno umrle grofinje
Rocca di Santo Fiume prišel jej je v roke in s
tem vrnila se je na Rusko, akopram nij znala ni
jedne besedice italijanske in imela pravi ruski
obraz.

478

Paklin dovel jo je v svoje stanovanje. Grbasta
sestra prišla je iz minijaturne kuhinje in pozdravila
Mažurino.

„Evo ti, Snanduiica," del je Paklin, „ti svojo
veliko prijateljico toplo priporočam; daj nama brzo
nekoliko čaja.“

Mažurina ne bila bi s Paklinom šla, da nij
čula Neždanovljevega imena; zdaj odložila je klobuk
in si z veliko, skoro moško svojo roko popravila
nekoč kratke lase. Izpremenila se nij skoro nič,
obleka bila je ista, ki jo je nosila pred dvema
letoma, — le v njenih očeh izražena je bila neka
vedna žalost.

Snandulija prinesla je samovar, a Paklin sel
je poleg Mažurine, jej na kolena potipal in žalostno
glavo povesil. Ko je začel govoriti, moral je vedno
nehati in kašljati in solze stale so mu v očeh. Ma¬
žurina se nij niti maknila niti na stolu naslonila —
ter gledala v stran.

„Da, da,“ začel je naposled Paklin, „ali so
to bili časi! Ako vas pogledam, mi pride zopet vse
na pamet. . . Mnogo; mnogi! Mrtvi in živi. — Tudi
moja ptička sta umrla. Oba v jeden dan ... vi jih

479

menda nijste poznali. — Neždanov . . . ubogi Nežda-
nov . . . Njegovo smrt menda znate! ; ‘

„Da, znam,“ odgovorila je Mažurina in nepre¬
stano v stran gledala.

„Tudi Ostrodumovljeva osoda vam je znana?“
Mažurina prikimala je le z glavo. Rada bi
bila kaj več o Neždanovu cula, ali se nij mogla
odločiti, za to prositi. — Ali on jo je itak umel.

„Čul sem, da je v poslednjem svojem pismu
tudi vas omenil. — Je li to istina ?“

Mažurina nij takoj odgovorila.

„Istina je, istina,“ rekla je naposled.

„ Kakšen človek je bil to! Žalibože, zašel je
na krivi pot. — V njem bilo je toliko revolucio¬
narja, kolikor ga je v meni? Veste li, kaj je prav
za prav? — Bil je romantik realizma. Ali umejete,
kaj hočem s tem reči ? u

Mažurina pogledala je hitro Paklina. Razumela
ga nij — in zato jej tudi nij mari bilo. Le čudno,
nepristojno se jej je zdelo, da se upa sam sebe
primerjati z Neždanovom. Toda tolažila se je sama:
„Ah, naj se baha, kolikor se hoče." (Paklin se nij
bahal, mislil je celo, da se sam premalo čisla.)

480

XVI.

„Neki Silin,“ nadaljeval je Paklin, „me je tu
obiskal. Tudi njemu pisal je Neždanov pred smrtjo
nekoliko besed. Ta Silin me je prosil, da mu re¬
čem : ali se nijso v Neždanovljevej zapuščini našli
kaki papirji? — Neždanovljeve stvari zapečatila je
vse sodnija ....  ali papirjev nij bilo mej temi no¬
benih, ker jih je on uže prej vse sežgal. Ali vi ne
veste, da je on veive delal? Škoda, da jih je uničil;
jaz sem preverjen, da je vmes marsikaj dobrega
bilo. Vse propalo je ž njim in je za večne čase iz¬
gubljeno. Spomin v prijateljih pa je vse, kar je
ostalo, — da i ti prijatelji iz sveta izginejo.“

Paklin je utihnil.

„Sipjaginovi pa,“ nadaljeval je kmalu, „tisti
tako ljubeznivi, neiznosljivo bahati ljudje, ti so zdaj
na vrhunci slave in moči!“ — Mažurina se nij spo-
minala, kdo so ti ljudje; Paklin pak sovražil je oba,
osobito pa njega tako, da se nij hotel odreči in tudi
ta dva malo izbrisal. — „V tej hiši vlada fin ton l
Tu se o ničem drugem ne govori, ko o dobrih de¬
janjih in krepostih! Jaz sem opazil, da je ondu,
kder se preveč o tem govori, isto tako kakor v sobi

481

kacega bolnika, ki je parfimirana — pod vonjavo
skriva se kje kakšen smrad! — To je jako sum¬
ljivo! Ti, jedini ti Sipjaginovi  krivi so Nežda-
novljeve smrti!“

„Kaj je pa s Solominom?“ vprašala je Ma-
žurina.

Postalo jej je neiznosljivo govorjenje tega o
njem  poslušati!

»Solomin!* vzkliknil je Paklin. „Ta je pošten
in prebrisan, ter se je pošteno vsega spasil. Prej¬
šnjo svojo tovarnico je zapustil in najboljši delavci
šli so za njim. Mej temi tudi nekov vražji dečko,
Pavel po imenu. Osnoval je svojo tovarnico na vkupne
troške in vkupen dobitek, nekde v Premskej guber¬
niji. On ne popusti, česar se je lotil. Njemu ga nij
para! Glavna stvar pa je ta: da ne skuša rane
človeštva najedenkrat in povsod celiti. — Mi Rusi
smo pa narod, vedno čakajoč, da pride nekdo in
nas na jedenkrat vse ozdravi, vse naše rane zaceli,
kakor se bolen zob izdere. — Kdo pa bode ta ča¬
rovnik? Darvinizem? Delo? Arhip Perepentjev?
Kakšna vojska? — »Kar hočeš, oče, le zob mi

482

izderi!!!" — To vse je v nas lenoba! — Solomin
pak ta nij tak . . . on ne izdira zob . . .!!“

Mažurina naredila je z roko znamenje, ko da
hoče reči: „No, tega smemo iz našega zapisnika iz¬
brisati.*

„A, tista devojka," vprašala je potem, „ime
sem pozabila, tista, ki je ... z Neždanovom . . .
utekla . . . kaj je ž njo?“

„Marijana? Da, ta je zdaj žena tistega Solo-
mina. Uže leto dni je tega, da sta poročena. Iz
začetka se mi zdi, bila je le tako njegova žena, a
zdaj sta res poročena. Da . . . a!“

Mažurina naredila je ono isto znamenje, ka¬
kor poprej.

Nekedaj bila je ljubosumna na Marijano, zdaj
je bila srdita, kako je mogla njemu  nezvesta po¬
stati?! . . .

„Ali nij morda tudi uže rodila?* vprašala je
zaničljivo.

„Kdo zna; morda uže,“ odgovoril je Paklin. —
„Ali kam se vam mudi? — Kam?* je dodal videvša
da je Mažurina svoj klobuk vzela. „Počakajte še
malo; Snandulija nama koj čaj prinese.*

483

Njemu nij bilo toliko za Mažurino, nego samo
za priliko jedenkrat zopet svoje srce olajšati. Odkar
je bil Paklin zopet v Petrogradu, videl je le malo
ljudij, osobito pa mladih ne. Neždanovljeva stvar ga
je tako preplašila, da je postal vrlo pazljiv in se
umikal vsacemu društvu; mladi ljudje so šepa tudi
njemu umikali. Nekdo rekel mu je celo v brke: „da
je denuncijant!“ — Ker se pa sam nij starim lju¬
dem rad bližal, se je pripetilo, da je moral časih
po več tednov molčati. S svojo sestro nij mogel go¬
voriti. Ne, da bi ga ona ne razumela, o ne! Nje
pamet čislal je on visoko; ž njo pa mogel je le o
ozbiljnih in resničnih stvareh govoriti, ako je pa
začel po starej navadi zavijati, pogledala ga je
tako pazljivo in pomilovaje, da se je sramoval in
utihnil.

Zato mu je pa življenje v Petrogradu postalo
vrlo neugodno in mislil je, ne bi li bolje bilo, pre¬
seliti se v Moskvo. Razne misli, komični in zbad¬
ljivi govori bili so v njem uže zbrani, kakor voda
v malinu ... ali voda, ki stoji, se skazi . . . Prišla
mu je Mažurina ....  in dal je vodi, da je odtekla,
ter govoril in govoril. . .

484

Najprej pretresel je Petrograd, njegovo življe¬
nje in potem celo Rusko! — Nihče in nič nij bilo
v milosti pri njem. Mažurino nij to kar nič zani¬
malo, ali presekala mu nij in ... . druzega nij on
ničesar treba!.

„Da,“ je pripovedoval, ^peklensko veseli so
zdaj časi, kakor mi je čast vam pripovedovati! V
društvu vse stoji, vse se strašno dolgočasi! V lite¬
raturi je vse izmedeno! In celo v kritiki....  Ako
je kakšnemu mlademu recenzentu naprednjakov po¬
vedati, „da jajca kokoši nesp,“ treba zato celih
dvajset stranij ... in jedva se stvar konča! — Na¬
pihnjeni so ti gospodje in polni fraz, umazani in
mokri, ko kruh namočen v vodi in sline se jim okolo
ust cede .. . kar se te znanosti tiče ....  ha! ha!
ha! tudi kante  imamo — kante namreč na inže¬
nirskih suknjah. V umeteljnosti je isto tako! Ne-
čete li morda danes v koncert iti? Čuli boste ljud¬
skega pevca Agremanckega. Temu vse ploska ....
ali kakšen mu je glas, o je . . . Toda tisti Skoro-
pihin ... saj ga poznate starodavnega Aristarha na¬
šega ....  ga kuje v zvezde. „To je nekaj povsem
druzega, nego tista iz zapada prihajajoča glasba,"

485

trdi on. Isto tako hvalijo naše „slikarje!“ — »Prej , 0
sem. ga čul govoriti, „navduševal sem se za Evropo
in Italijane; ko sem pa čul Rossinija samega, mi¬
slil sem zopet „eh, eh!° in ko sem videl Rafaela,
mislil sem „eh, eh!° — In pomislite zdaj vi,
to „eh, eh,“ zadostuje našim mladim ljudem popol¬
noma, oni ga obožavajo tega gospoda Skoropihina:
„eh, eh!“ — V narodu je revščina, štibra uničila
je blagostanje in reforme nijso druzega nič storile,
kot da vsi kmetje nosijo nove kape in da so kmet¬
ske ženske odložile prejšnje pokrivalo glave ... ali
gladu oderuhov nijso odpravili ! 0

Mažurina začela je zevati.in Paklin je

čutil, da mora razgovor na kaj druzega navesti.

„Vi mi pa še vedno nijste povedali , 0  obrnil
se je k njej, „kje ste ves ta čas bili, kdaj ste
prišli, kaj delate in na kakšen način ste postala Ita¬
lijanka; potem, zakaj . . .“

„To vas vse vkupe nič ne briga , 0  segla mu
je Mažurina v besedo, „to ne gre v našo stroko . 0

Paklina spravile so te besede v veliko stisko
in da bi to zakril, se je kratko in prisiljeno nasmijai.

486

»Kakor vas je volja," rekel je na to, »znam,
da sem v očeh nove generacije — mož zastarelih
nazorov; in res . . . jaz pripadam tistim . . .“ Tega
stavka nij končal. »Tu je Snandulija s čajem. Izvo¬
lite se posiužiti in slušajte ....  morda je v mojih
besedah kaj, kar vas zanimati utegne."

Mažurina nalila si je kozarec, ter začela po
ruskem običaji sladkor jesti in čaj nanj piti.

Paklin nasmijal se je glasno.

»Dobro, da tu nij policije, da bi ta videla,
kako pije italijanska grofinja čaj ....  kako se uže
zovete."

»Rocca di Santo Fiume!" odgovorila je mirno
Mažurina.

»Rocca di Santo Fiume!" ponavljal je Paklin,
»in pije tako čaj. To je vrlo neverjetno. Policija bi
sumničila o resnici teh besed."

»Na meji," rekla je Mažurina, »prišel je nekdo
uniformiran in mi jel uganjati razne sitnosti. Ko
sem izgubila potrpežljivost, mu dobro po ruski po-
»Čuješ ti, pusti me v miru!"

»No in on?"

»Pobrusil je hitro pete!"

vem:

487

„Bravo!“ vzkliknil je Paklin. »Glejte to kon-
teso! No še jeden kozarec! — Toda kaj sem vam
hotel reči: Vi ste se prej o Solominu nekako čudno
izjavili. — Veste pa, kaj vam morem reči? Baš
takšni ljudje so pravi! Iz začetka ne pojmi jih člo¬
vek povsem — ti pa — so jedino pravi in — nji¬
hova je bodočnost. Oni nijso nobeni junaki, niti „ dela v-
niški junaki", o katerih je neki Anglež ali Amerikanec
spisal celo knjigo; ali to so močni stebri narodovi. Zdaj
je le takšnih treba! Samo premislite malo o tem Solo¬
minu : pameten ko dan in zdrav ko riba; nij li to čudno!
Kako je pa do zdaj pri nas na Ruskem bilo: člo¬
vek, ki ima srce in je samosvesten, bil je vedno
bolehen! — Solomin pa, ako tare tudi njegovo srce
ista bolezen ko nas, ako tudi on sovraži, kar so¬
vražimo mi, njemu dado vsaj živci miru in celo
telo mu uboga ....  to je mož! Mislite le: človek
poln idealov — in tako malobeseden; izobražen —
in iz naroda; priprost in prebrisan. Kaj ho¬

čete več?!“

„Ne glej na to,“ nadaljeval je Paklin vedno
bolj ognjeno, akopram ga Mažurina uže zdavno nji
poslušala — »ne glejte na to, da so zdaj v nas na

488

Ruskem razne stranke: slavofilni in vladini ljudje,
jednostavni in dvogubni generali, epikurejci in opice,
da celo posebneži; — jaz poznal sem neko ženo,
Kavronija Piščov se je zvala, ki je zagotavljala, da
je legitimistiea in da bodemo, kadar umrje, če jo se¬
cirati damo, v nje srci našli upisano ime Henrika
Petega ... In to v srci Kavronije Puiščovke!“

„Ne glejte na to, draga moja, nego zapomnite
si, da jedino pravi pot je tisti, po katerem hodijo
ljudje, kakor je Solomin! Zapomnite si, kdaj sem
vam to rekel — v zimi 1870, baš ko misli Nemčija
uničiti Francijo! . . .“

„Sila Siluška," oglasila se je za Paklinom gr¬
basta Snandulija, „v svojih opazkah pozabil si bo¬
dočnosti naše vere in nje vpliv . . . Gospica Mažu-
rina,“ dodala je tiho, „te še niti ne posluša ... po¬
nudi jej zopet malo čaja."

Paklin se je osvestil.

„Ah da, moja draga, ne bi li morda . . .“

Mašurina uprla je tamne svoje oči vanj in rekla:

»Prositi sem vas hotela, če nimajte morda
kakšno pismo po Neždaonovu pisano — ali celo nje¬
govo fotografijo? 8

489

»Fotografija je jedna tu, in prav dobra je. —
Dovolite, da jo poiščem."

Začel je po miznici iskati, SnanduJija pristo¬
pila je pa k Mažurini in je sočutno roko stisnila^

»Evo je!“ vzkliknil je Paklin in jej dal sliko.
Ona je niti pogledala ni j, se tudi zahvalila nij, nego
jo le hitro v žep vtaknila, ter povsem zarudela.

„Ali uže greste?" vprašal je Paklin. — „Re¬
cite mi vsaj, kje stanujete."

»Kjer je kaj prostora."

»Razumem, vi nečete da bi jaz to znal. A to
mi vsaj recite: delate li še za Vazilija Nikolajeviča?"

„Kaj to vas briga?"

„Ali morda za kacega Sidor Sidoriča?"

Mažurina nij ničesar odgovorila.

»Ali za kakšnega »Brezimenega?"

»Mogoče," rekla ie Mažurina in vrata za seboj
zaprla. Dolgo stal je Paklin pred zaprtimi vratmi ,m
naposled vzdihnil:

»Brezimena Rusija!"

(Konec.)

cobiss y . 04 žy .00

NfiRODHfl IN UNIUERZITETNfl
KNJIŽNICA