581 V spomin mag. Luki Šribarju, 1965-1996 Verjetno že dolgo ni nobena vest tako ostro zarezala v naša srca kot vest o ne- nadni smrti mladega prijatelja in sodelavca Luke Šribarja. V spominu je ostal njegov prešerni nasmeh ob slovesu, ko je odhajal na več kot zaslužene počitnice v Združene države Amerike. Garač je bil, vsi smo mu počitnice privoščili, še posebno zato, ker smo vedeli, da je že mesece dolgo sanjal o divjih vodah Kalifornije. Še zadnje dni pred odhodom je v pozne nočne ure končeval grafike stratimetrijskih profilov, ki smo jih rabili za objavo Formacijske geološke kar- te, povedal, kdo nam lahko med njegovo odsotnostjo priskoči na pomoč in odšel... Mag. Luka Šribar se je v slovenski geo- loški sredini pojavil nenadoma. Po osnovnem šolanju v domačem Šempetru in gimnaziji v Celju je vpisal študij geologije na Fakulte- ti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1992. diplomiral. Že istega leta je skupaj s svojim mentorjem prof. dr. Antonom Ramovšem v reviji Geolo- gija objavil razpravo o kordevolskem grebenu na Menini. V septembru leta 1992 je prvič kot diplomirani inženir geologije in bodoči mladi raziskovalec prestopil prag Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani. Vključil se je v znanstveno-raziskovalni projekt Paleontologija in stratigrafija. Že po nekaj dneh, morda tednih, mu je bilo kabinetnega dela dovolj. Z vso strastjo pravega raziskovalca se je priključil terenski ekipi geologov pri izdelavi Formacijske geološke karte Tržaško-komenske planote. Na Krasu se je prvič srečal tudi s svojima kasnejšima mentorjema na postdiplomskem študiju akademikom prof. dr. Ivanom Gušičem in prof. dr. Vladimirjem Jelasko. Počasi se je začel osamosvajati in iskati odgovore na številna vprašanja še drugod po Dinarski karbonatni platformi. Vedno znova se je vračal v te- rensko ekipo in prinašal s seboj nove ideje in nova spoznanja. Morda nam je prav Luka dal vedeti, da je čas klasične, vase zaprte opisovalne geologije za vselej minil. Tako rekoč čez noč je postal nepogrešljivi člen v geoloških raziskavah krednih plasti na severu Dinarske karbonatne platforme. Velik je njegov prispevek k razumevanju t.i. dogodkovne geologije, predvsem v študiju posledic evstatičnih sprememb morske gladine na kar- bonatni platformi v zgornji kredi. 582_ Leta 1995 je Luka Šribar na Prirodoslovno matematični fakulteti Univerze v Za- grebu uspešno zagovarjal svoje magistrsko delo z naslovom Evolucija zgornjekredne Jadransko-Dinarske karbonatne platforme v jugozahodni Sloveniji. Pravzaprav je bil prvi »mednarodni magistrant«, kot smo se radi pohvalili z njim, ki je po razpadu Ju- goslavije končal postdiplomski študij v sosednji državi Hrvaški. Prišlo je leto 1996, leto mrzličnih priprav na tisk nove geološke karte. Mag. Luka Šribar je kljub številnim svojim raziskovalnim nalogam, kljub predanemu delu v Izvršnem odboru Slovenskega geološkega društva in kljub številnim drugim aktivnostim prev- zemal v tem pilotskem projektu vse pomembnejše naloge. Opravil jih je z njemu dano neprisiljeno lahkoto. Poln optimizma je še naprej kot mravlja od vsepovsod v svojo pisarno na Inštitutu kopičil vzorce, knjige in znanstvene razprave za načrtovani dok- torat. Želel se je pomakniti s Krasa bolj proti severu, tja proti pregibu v Slovenski jarek... Na parkirišču pred Inštitutom ni več avtomobila s prtljažnikom za čoln. Le kje je Luka? Potem zopet boleča streznitev: odšel je na dolgo vožnjo s kajakom. Na vožnjo, s katere ni vrnitve. Ob tem so lahko v tolažbo le Senekine besede, ki je že davno zapisal: »Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.« Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar-Jurkovšek Smrt našega dragega sodelavca mag. Luke Šribarja nas je presenetila v trenutku, ko je bila ta številka revije že v tisku. Zato smo lahko nekrolog uvrstili le še na konec revije. Uredništvo