39
Šopek Marijinih čednostij
III.   Pobožnost.
ralj Macedonski, Ateksander Veliki, je imel mej svojimi vojaki tudi nekega Aleksandra, ki je pa bil velik stra-hopetnež: kadar je bilo treba iti nad sovražnika, je dobil vedno kak iz-govor. Tedaj mu je kralj zapreiil in rekel: ,,Bodi junak in bojuj se hrabro — ali pa ne smeš imeti imena Ale-ksander." — Mi smo kristijani, častilci Kristusa. Marija pa je Kristusova mati. Kakor je Aleksander zahteval, da mora še zlasti vojak, ki nosi njcgovo ime, biti hraber, tako nima Marija nobene bolj goreče želje, kakor da jo posne-mamo v njenih čodnostih. Tudi nam Marija kličc: ,Ali me posnemajte v čednostih, ali pa se ne smete ime-novati moji otroci, moji častilci!" To je pa za nas največja sreča, da oastimo Marijo kot svojo mater, in zato hočemo posnemati tudi nj^ne čednosti.
Zlasti se lahko vadite, Ijubi otroci, v posnemanju njene pobožnosti. Kako lep zgled goreče molitve nam je Marija! Mej vscmi stvarmi na zemlji je ona gotovo najbolj popolno, najbolj gorcče molila. Njeno mlado življenje v templju je bilo kakor nepretrgana molitev. X božjem svetišču stare zavezc, kjer je obkik naznanjal božjo pricujočnost sc je njena duša topila vroeih čustev Ijubezni in češčenja do božjega veličanstva. Malo nam pripoveduje s\\ evangeiij o \iariji, toda skoraj vselej, kadar nam govori o njej, bercmo, da je bila Marija zamaknjena v molitvi, ali da jc bila v templju ali pa pri Jezusu. Ko pride angelj k nji z vesclim oznanilom, jo najde v molitvi. Pri obisku svoje tete Klizabete za-poje prekrasno zahvaJno pesem. Kdo bi mogel popisati vse molitve in zdihljeje, ki so ji vreli iz prepolnega srca, ko je imela v svojem naročju Jezusa ali je bila sploh v njegovi bližini. In kadar je slednjič Jezus na gori  Kalvariji samega sebe daroval nebeškemu Očetu^

Trije mgplemenitejši vzorniki Mar^inih otrok.
41
kako je takrat svoje misli. molitve in prošnje sklepala z Jezusovimi, da je tako postala nam prelep zgled, kako naj bomo mi kristijani pričujoči pri tej daritvi, ki se vsak dan ponavlja pri sv. maši. Ko pa je Jezus šel na Oljski gori v nebesa. tedaj se je pa tudi njeno srce odtrgalo svetu. Živela je sicer na svetu, pa njeno življenje je bilo bolj pri Bogu, pri Jezusu v nebesih. Res presrečna je bila Marija; na zemlji je bila ves čas čudovito združena z Bogom!
Dobri otroci radi posnemajo zgled svoje matere. Skušaj, Ijubi otrok, posnemati zgled svoje nebeške matere. Kar se boš navadil v mladosti, delal boš potem lahko vse ž^ivljenje.
Za časa preganjanja kristijanov je v Cezareji v pokrajini Kapadociji desetleten deček Ciril očitno spoznaval vero v Kristusa. Paganski sodnik je menil. da bo lahko pregovoril otroka, da bo zatajil Boga. TJkazal mu je pokazati grmado, tezalnico. rabeljev meč in slednjič biče, da bi sc desetletni deček prestrašil. Toda otrok stanovttno odgovarja: ..^rašega žuganja sc ne bojim: verujem v Jezusa Kristusa, pravega Sinu božjega \* Sodnik ga sedaj vpraša. kdo ga je n.iuoil teh nauknv, zaradi katerih bo moral sedaj trpeti. Otrok pa nc taji, ampak odločno zatrdi: ,.Mati so me učili v e r o v a t i v J e z u s a K r i s t u s a : jaz spoznam, da je on pravi Bog!" Pri teh besedah otrok ostane in sodnik ga ukaže umoriti. Vesel nagne otrok svojo glavo pod meč in umrje za Kristusa.
Tako stanovitno je izpolnoval mladi muoenik Ciril nauke svoje matere. Ali boš ti, ljubi otrok. manj spoštoval svojo nebeško mater Marijo? A!i ne boš tudi po njenem zgledu rad in pobožno molil}      A. Stroj