Poltam» ptedu t gotovm. Leto XVm., št. 19 UpravmStvo: ujumjana, Kjiafljcva ulica 0 — reieton Št. 8122, 8123, 3X24, 3125, 3126. Uiseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL 6 — IeL S3U2, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL st. % Teleton St. 190. Računi pri pošt- ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga filslo 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, sobota 23. jamarja 1937 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Xnafljeva ui.ca 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Manoor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Zopet pakt štirih? Poset generala Goringa v Rimu je dal osnovo za razgovore o preuredbi mednarodne organizacije Evrope. Pri njih sta sicer sodelovali samo obe »dinamični« velesili, ki predstavljata le manjši del Evrope, kaj šele sveta, pa vendar so ti razgovori zelo pomembni. Pred vsem zato, ker sta to »dinamični« sili, da ostanemo pri tem vljudnem naslovu, sili, ki se obe odlikujeta po veliki odločnosti, s katero skušata uveljaviti svojo voljo ne le v notranjem državnem življenju, marveč tudi pri urejanju odnošajev do inozemstva. Ves čas, odkar trajajo napetosti v Evropi in v svetu, sprožene po teh državah, se opaža, da dosegata razmeroma mnogo več učinka, nego bi bilo pričakovati samo po njiju efektivni moči, zlasti pa mnogo več v primeri z njihovimi sosedi, ki so povsem drugače orientirani tako v notranji kakor v zunanji politiki. Osnova uspeha je pač v njunem dinamizmu. Prav tako kakor je na znotraj zmagala razmeroma majhna skupina ljudi, ki jih je združil v enotno voljo smiselni organizacijski sistem, gnan po trdno postavljenem in zavestno ofenzivnem programu, podobno je sedaj v politiki napram inozemstvu. Narodi so danes miroljubni nad vse, nikjer ni najmanjšega razpoloženja za vojne avanture. Še več, celo oni narodi, odnosno one politične skupine v njih, ki so izrazito razpoložene zoper dinamične velesile in njihove idejne temelje, se nikjer niso povzpeli do programa, da bi zahtevali boj s silo. V tem pogledu je silno instruktivna skušnja iz časa angleških parlamentarnih volitev. Laburisti so bili najbolj odločno zoper »dinamično« politiko v Abesiniji ter so apeninski velesili nasprotovali z zelo bojevitimi parolami, toda hkrati so bili zoper — britansko oborožitev. Na prav teh osnovah temeljijo uspehi dinamičnih sil. Ako se pokaže nevarnost bodisi za kako posamezno državo, bodisi za skupino manjših držav, nastane vprašanje, kdo bi branil njihovo mednarodnopravno garantirano nedotakljivost, razen tistih, ki bi v konkretnih primerih branili svoje stvarne interese, ki bi se torej v teh konfliktih nahajali na obrambi lastne eksistence. V tem ie bistvo krize medsebojnega zaupanja. Društvo narodov je v vsem tem še vedno boljše ko nič. Domala vse manjše in srednje države so naziranja, da jim more kljub tolikim izpričanim nedo-statkom Ženeva še vedno nuditi neko zaščito. Seveda samo Društvo narodov, dokler je v njem še nekaj velikih držav, ki so same navezane na skupno varnost in si jo garantirajo bodisi medsebojno, bodisi v ojačenju z zavezniki iz tabora malih in srednjih. Ta sistem je v danem primeru še vedno najtrdnejša mednarodna osnova za skupno varnost, za skupno potrebno in koristno afirmacijo miru. V taki situaciji ni čudno, ako obnova zamisli za pakt štirih ne najde nikjer simpatičnega odmeva. Danes še manj kakor kdaj koli. Pakt štirih je in ostane za miroljubne narode opasna oligarhija velesil, ki naj bi krojile usodo Evropo kot nekaka neizvoljena eksekutiva, ki bi imeli v njej dinamični elementi nedvomno prevlado, če ne formalno, pa spričo svoje dinamičnosti brezdvomno dejansko. Ideja pakta štirih se ne ujema s sodobnim mednarodnim redom. V najhujšem nasprotju stoji do Društva narodov in do miselnih temeljev, ki je iz njih in na njih nastala ta mednarodna organizacija. Nihče pa se ne more čuditi, da se j j ta predlog zopet pojavil, saj je popolnoma v skladu z vsern ustrojem in z osnovnimi težnjami »dinamičnih« velesil. Zato je tudi nedvomno, da bi pomenila njegova realizacia ogromen uspeh teh dinamičnih faktorjev. Inteiesantno je, kako se pohlevno v tej zvezi omenja Poljska. Dobro je še v spominu, kako se ie rodila velika ogorčenost Varšave nad zapaanimi zavezniki prav radi pakta štirih, zakaj s tem, da je bila Francija svoj čas, v ne najbolj srečni uri svoje diplomatske kariere pristala nanj, si je odtujila Poljsko, ki se je čutila odrinjeno na stran, dasi so jo poprej že šteli med velike sile. Sedaj se imenuje tako nekako v obrobnih pripombah odnosno dostavkih, ^isno pa odseva iz celotnega, da iniciatorji tudi sedaj ne računajo resno z njo. Pakt štirih pa ni naperjen le proti srednjim in malim državam, marveč tudi proti Franciji, posebno proti sedanji Franciji. Ne more se ugovarjati, da bi bila v sodobnosti Francija, ki bi jo vodila recimo demokratična sredina, v boljšem položaju in da bi lažje odbijala ofenzivne sunke dinamičnih režimov. V sodobnem razpoloženju sil je Blum nekaka ubtežitev za ženevsko fronto, ker hočejo dinamični elementi spretno izrabiti prav njegovo eksistenco. Zato se Je vsekakor prav sedaj obnovil poskus, da se Velika Britanija kolikor mogoče loči od Pariza, v pravilnem računu, da bi se s tem sčasoma oslabila tudi Anglija sama, ker bi se dejansko izolirala. GENERALI IN PARLAMENT Japor.sk! generali zahtevajo razpust parlamenta, ker odklanja nove kredite za vojsko - Kriza japonskega parlamentarizma Tokio, 22. januarja. AA. Vlada se je davi sestala k seji, da bi razpravljala o pporu, ki je izbruhnil na včerajšnji seji parlamenta med vojnim ministrom in parlamentarnimi strankami. Zunanje ministrstvo je objavilo, da zahteva armada razpust parlamenta, ker je nemogoče, da bi še sodelovala z njim. če bi bili štirje zastopniki strank v vladi proti razpustu, potem zahteva vodika, da naj ti ministri odstopijo, na njihovo mesto pa se pokličejo osebnosti, ki ne bodo proti razpustitvi parlamenta. Odločitev pričakuje vaak čas. Listi in agencija Domei poročajo, da je vlada na svoji seji sklenila razpust par lamenta, ker hoče preprečiti spore med strankami in armado. Politični krogi so mnenja, da je zmagalo stališče vojaških krogov, prepričani pa so, da bo mik ado razpustil parlament le v primeru, če ne bo v treh dneh dorežen kompromis med vlado in političnimi strankami. Vojaški krogi, ki po računali s takojšnjim razpustom parlamenta, so precej razburjeni in je vojni minister Terauči izjavil. Potek razprave v parlamentu me je zadel v živo. Moj sklep je trden in ga ne bom preklical, vendar pa ga še ne morem objaviti. Politični opazovalci poudarjajo, da bo nova seja parlamenta, če sploh do nje prišlo, zelo napeta in da se bo poglobil razkol med vojaškimi in parlamentarni krogi, ki odklanjajo nove kredite za vojsko. Poslanec Hamada je po lal vojnemu ministru Terauči ju pi-ono, v katerem pravi, da obstoja žal poleg pobudnikov lanskega vojaškega prevrata še vedno struja, ki hoče posegati v notranjo politiko. Svojemu ;enevska posvetovanja V ospredju razgovorov sta španska državljanska vojna In gdanski problem Ženeva, 22. jan. g. Svet Društva narodov je imel popoldne najprej tajno, ob 17. pa javno sejo. V ospredju vseh razgovorov je špansko vprašanje. Najprej so preoitali poročilo odposlancev Društva narodov, ki so bili v Španiji in ki so sestavili predloge za ublažitev državljanske vojne. Med španskim zunanjim ministrom Del Vayom in čilskim zastopnikom Ed\vardsom se je razvila ostra polemika zaradi oseb, ki so se rešile v poslopja tujih poslanstev v Madridu. Glede aleksandretskega sandžaka kljub prizadevanju poročevalca Sandlerja še vedno ni prišlo do zbližanja med Francijo in Turčijo. Glavno zanimanje je bilo zaradi tega danes osredotočeno na gdansko vprašanje. Poljski zunanji minister Beck, ki jc imel nalogo, da se pogaja z oblastmi Gdanska in nemške vlade, je imel dopoldne daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Sestal se je tudi s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Gdanski senat in nemška vlada delata za omiljenje kontrole Društva narodov v notranji upravi Gdanska in jamstvo za manjšine. Po želji Nemčije naj bi se vloga komisarja Društva narodov omejila na ureditev zunanje političnih zadev Gdanska. V ženevskih krogih obžalujejo, ker poljski zunanji minister Beck pri svoji posredovalni akciji ni pokazal dovolj energije in ni s primerno odločnostjo nastopil za ^.avtoriteto Društva narodov glede Gdanska. Danes je bilo tudi več važnih privatnih razgovorov, med drugim med Delbosom rn Litvinovom o španskih dogodkih, o angleški iniciativi za ustanovitev transportov prostovoljcev v Španijo in o potovanju pruskega min. predsednika Goringa v Rim. Litvinov se je sestal tudi z rumunskim zunanjim ministrom Antonescom. Francosko-turska pogajanja Pariz, 22. jan. o. Listi se obširno bavijo z včerajšnjimi pogajanji v Ženevi o alek-sandretskem sandžaku. Turški delegati so bili razočarani nad francoskimi predlogi, ki jih je sestavil min. predsednik Leon Blum. Kakor znano, se Turčija zavzema za popolno samostojnost aleksandretskega sandžaka v okviru sirijske federacije, Francija pa je pripravljena priznati mu le manjšinsko avtonomijo. Vprašanje jc, kako se bo na novo poostreni spor v Ženevi uredi.!. Francoska delegacija je vsekakor t. zadovoljstvom sprejela zagotovilo turškega zunanjega ministra, da Turčija ne bo nastopila z oboroženo silo. Francija si je namreč med tem zagotovila pomoč Anglije, tako da Turčiji ne kaže vztrajati do skrajnosti pri svojih zahtevah. Listi so danes objavili tudi turške zahteve, ki jih resumirajo takole: 1. Blumov načrt o avtonomiji aleksandretskega sandžaka je treba revidirati. 2. Sandžaku je treba priznati dejansko neodvisnost v vseh iokal-nih zadevah. Avtonomna aleksandretska pokrajina naj bi bila vezana na sinjsko federacijo le po carinski upravi in zunanji politiki. 3. Francija in Turčija naj skleneta vojaško pogodbo, po kateri bosta skupno brartillii aleksandretski sandžak. 4. Turčija bi pod navedenimi pogoji sprejela Ede-nove posredovalne predloge. Položaj v špasaiji postaja vedno bolj blikance za repu- Pariz, 22. januarja, r. Madridski listi objavljajo pregledna poročila o položaju na španskih frontah po šestih mesecih državljanske vojne. Pri tem naglašajo, da dokazuje že samo dejstvo, ker se generalu Franca, ki je od vsega začetka imel na svoji strani večino organizirane vojske, ni posrečilo zavzeti Madrida in se polastiti oblasti v vsej Španiji, da je večina španskega naroda proti njemu. Zato mu tudi ni preostalo ničesar drugega, kakor da s pomočjo tujih čet in plačancev skuša uresničiti svoje diktatorske načrte. Položaj na bojiščih po šestih mesecih dovolj jasno kaže, da se vedno bolj nagiba v korist madridske vlade. Na baskovski fronti vlada trenutno tišina. Vsako prodiranje upornikov je ustavljeno. Republikanske čete so bile v zadnjem času reorganizirane in imajo sedaj vso iniciativo v svojih rokah. Prav v teh dejstvih imamo garancijo, da se zapaa za pakt velesil ne bo ogrel, da bo imel zanj še mnogo manj razumevanja nego kdaj prej. Sredi kompliciranih problemov, ki visijo nad Evropo, sredi teženj nekaterih, d asi pridobijo vrednote, ki jih smatrajo za brezpogojno potrebne, kakor n. pr. kolonije, bi bil korak v izolacijo pakta štirih silno opasen eksperiment za Francijo in za Anglijo. Bil bi mnogo bolj kočljiv poskus -^ego pred leti, ko je izšla ideja zanj prav tako iz Rima, vendar v pogojih, ki so držali Nemčijo še na brez primere manj ofenzivnem položaju. V situaciji, kakor je danes, pa bi pomenila realizacija pakta štirih dejansko bistveno oslabitev tabora demokracije in gotovo tudi tabora miru. Zato nove pobude, ki prihajajo od sestanka med Goringom in fašističnimi voditelji, ne morejo roditi pozitivnih sadov, vsaj ne v obliki, ki naj bi pomenila ' ~*vo za novo organizacijo Evrope. Na aragonski fronti imajo prav tako republikanci iniciativo v svojih rokah, a tudi tu ni pričakovati večjih dogodkov. Tu poteka fronta vzdolž železniške proge in sega samo ozek pas proti Teruelu. Na fronto Guadarrama — Madrid je general Franco polagal največjo važnost. Tu je zbral okrog 70.000 vojakov, okrog 150 topov, 100 tankov in blizu 160 letal. Na tej fronti ima iniciativo general Franco, a to ga stane toliko sil, da mu je onemogočena vsaka večja aktivnost na drugih frontah. Republikanci so popolnoma presekali prodiranje Francovih čet pri Si-guenzi in odbili posebno močan napad Nemcev in Maročanov. Na južni fronti proti Malagi je zbral general Franco zadnje dni okrog 60.000 mož, sto topov, mnogo tankov in večje število letal. Tu so njegove čete zadnje dni pričele ofenzivo vzdolž morske obale, a so bile kmalu ustavljene in sedaj ne morejo nikamor. Celotno moč generala Franca cenijo v madridskih krogih na okrog 150—180.000 mož, 45.000 mož rezerve za obrambo mest v zaledju, 1-5.000 mož ekspedicijske vojske na Balearih ter blizu 450 topov in 400 letal. V madridskih krogih računajo s skorajšnjo obnovo Francove ofenzive na Madrid, k čemur sili zlasti vrhovni poveljnik nemških čet, ki hoče izzvati čim prej odločitev. Špansko zlato za Rusijo Rim, 22. jamiarja. br. Tukajšnji listi poročajo, da so v marsejsfci tuki včeraj pretovorili 22. ton zlata španske Narodne banke, ki je bilo prvotno določeno za razne francoske banke, na španski parnik > Santa Tome j«, s katerim bo poslano v Odeso kot plačilo za nadaljnje dobave orožja, municije in drugih vojnih potrebščin za madridsko vlado. pismu je priložil stenografsko besedilo go vora, ki ga je imel v parlamentu. Izjavil je, da izvrši takoj harakiri, če bi dognali, da so v tem govoru kakršnekoli žalitve japonske vojske. član stranike Minreito je izjavil Hava>°Evening Standardi poroča, da so Nenjčija, Japonska in Zedinjes ne države prejele povabilo angleške vlade za konferenco o razdelitvi surovin, ki bi se v kratkem seetala g Londonu. Podpis pogodbe z Bolgarijo Bolgarski ministrski predsednik pride v nedeljo dopoldne v Beograd, kjer bo slovesno sprejet Beograd, 22. januarja, p. Prijateljska pogodba z Bolgarijo bo podpisana v nedeljo 24. t. m. Podpisala jo bosta ministrska predsednika dr. Milan Stojadi-novič in dr. Djordja Kjuseivanov, ki se pripelje nalašč zaradi tega v Beograd. Predsedniku vlade bratske bolgarske države pripravljajo v jugoslovenski pre stolnici svečan sprejem. Prišel bo v nedeljo ob 9. dopoldne. Jugoslovensko-bolgar&ka liga je izdala proglas na svoje članstvo in na vse beograjsko prebivalstvo, naj z mogočnim »prejemom predstavnika bolgarskega naroda poka- žejo simpatije do bolgarskega naroda samega in dokumentirajo svoje zadoščenje, da je prišlo med obema slovanskima državama do prijateljske pogodbe. Ministrski predsednik Kjuseivanov bo ostal v Beogradu do ponedeljka zvečer. Njemu na čast bo prirejenih več sprejemov in drugih prireditev. V obeh doieh bo tudi dovolj prilike za razgovore dr. Kjuseivanova z dr. Stojadinovičem o bodočem sodelovanju obeh vlad in obeh držav. Sklicanje skupščine Narodna skupščina se zopet sestane v ponedeljek Zbrana bo potem, dokler ne sprejme novega proračuna Beograd, 22. januarja, p. Podpredsednik narodne skupščine Franjo Markič, ki zastopa zaradi zdravljenja odsotnega predsednika Ciriča, je bil danes dopoldne več časa pri predsedniku vlade dr. Stojadino-viču. Razpravljala -ta o delu narodne skupščine in se med drugim sporazumela, da bo skupščina sklicana za ponedeljek 1. februarja. Prva seja bo samo formalnega značaja in bo na njej le določen dnevni red prihodnje seje. Kakor se zatrjuje, bo prva točka dnevnega reda razprava o novem trgovskem zakonu, ki je bil v skupščinskem odboru že lani sprejet. Za njim bo po tavljena na dnevni red ratifikacija narodnemu predstavništvu predloženih mednarodnih konvencij. Do tega ča?a bo, tako se računa, svoje delo končal skupščinski finančni odbor, tako da bo lahko o državnem proračunu in finančnem zakonu potem takoj začel razpravljati plenum skupščine. Finančni odbor se sestane, ka- kor je bilo že objavljeno, jutri dopoldne in bo takoj nadaljeval proračunsko razpravo. Po izjavah z merodajnega mesta bo skupščina zai ©dala permanentno, dokler ne bo sprejet novi proračun. Beograd, 22. januarja. AA. Narodna skupščina je Sklicana na zasedanje v ponedeljek, 1. februrja t. 1. ob devetih dopoldne. Dnevni red seje: Določitev dnevnega reda. Odbor za ljudsko prehrano Beograd, 22. januarja, o. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ee je konstituiral odbor za ljudsko prehrano. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen dr. Štefan Ivanič. Današnjemu sestanku so prisostvovali med drugim generalni direks tor Prizadet, zastopniki Jugoslavije v ženevs skem mednarodnem odboru za prehrano ter delegati raznih ministrstev, cemtralncga higienskega zavoda im gospodarskih zbornic. Kmetijske zbornice Vsak srez ima enega zastopnika, ki se izvoli fndirektno po volilnih možeh — Več zbornic se lahko združi v eno Doklada na zemljarino Beograd, 22. januarja, a. Kakor smo že poročali, je ministrski svet na svoji včerajšnji seji odobril od kmetijskega ministra predloženo uredbo o ustanovitvi kmetijskih zbornic. Kot cilj kmetijskih zbornic označuje uredba zastopanje in zaščito koristi kmetijstva, proučevanje v?eh vprašanj, ki se tičejo kmetijetva, poročanje samoupravnim in državnim organom o (napredovanju kmetijstva na področju zbornice iti. Zbornice lahko ustanavljajo tudi same razne ustanove in zavode za po peževanje kmetijstva ter prirejajo poučne in propagandne razstave. V splošnem imajo enak položaj in enake pravice kakor druge gorpodarske zbornice. Za kr tje svojih stroškov pobirajo 5% do^lado na zemljarino. To doklado sklene zbornični svet. Člani kmetijske zbornice so vsi po^estn:-ki njiv, gozdov in drugih zemljišči, k: morajo plačevati zemljarino. Poleg njih so še fakultativni pripadniki zbornice, to so zakupniki zemljišč, uživalci kmetijskih in gozdnih posestev in vse druge osebe, ki črpajo svoje dohoike neposredno od kmetijstva. Organ zbornice je voljeni zbornični svet. Volitve so indirekfne. Vsak srci ima v zbornici enega zastopnika, poleg tega pa pošljejo po enega zastopnika zadružne zvesse, ki imajo na področju dotične bano- vine vsaj sto zadrug, dalje kmetijske družbe, ki imajo v banovini v?aj 50 podružnic z najmanj 10.000 člani ter poklicna društva agronomov, veterinarjev in gozdarjev. Končno ima zbornični svet pravico keoptirati še 10 članov s posvetovalnim glasom iz vrst intelektualcev in kmetijskih strokovnjakov. Zastopniki srezov v zborničnem svetu se volijo takole: Za vsak srez se formira volilno telo, ki šteje 50 oseb. Ugotovi se čisti katastrski dohodek, ki služi za osnovo zemljiškemu davku v s rezu. V kakršnem razmerju je potem čJsti katastr ki dohodek posamezne občine do katastrskega dohodka celega sreza, tolik del od onih 50 volilnih mož odpade na vsaiko občino. Te volilne može izvoli občinski odbor iz svoje občine. Skupno volilno telo 50 oseb izvoli nato sreskega zastopnika v zborničnem cvetu. Predsednik volilnega odbora je starešina sreskega sodišča. Za vsako banovino bo ustanovljena posebna kmetijska zbornica. Zbornicama pa je dovoljeno, da se po dve aH več združijo v skupno zbornico, ako to sklenejo njihovi sveti. Ravno tako je zbornicam dano na prosto, ali si hočejo tr'tanovitl skupno zvezo za v?o državo ali ne. Prve zbornične volitve bo razpisal kmetijski minister v soglasju s predsednikom vlade za vsako banovino posebej. lanes nov proces v Moskvi Radek, Pjatakov, Sokolraikov, Serebrjakov in še 13 drugih trockistov obtoženih veleizdaje Moskva, 22. januarja, b. Zan'marje snet zneedel odgovorna m-esta): Karel Radek. novinar svetovnega slovesa, ki je veljal r,a glasnika ljudskega konrsa.riata za zunanje zadeve v vseh vprašanjih sovjetske politike (tudi Radek je bil že degradiran z-iradi smpnti/ira-nja s t.rockist.i): Serebrjakov. bivši naanestn k ljudskega "komisiria za promet- ki epada prav tako med skesane trockiste; Sokolni-kov. znani državnik, ki je sopodpisa.! brest-litovski mir bil komisar za finance, sovjetski poslanik v Londonu namestnik ljudskega komisarja za zunanjo zadeve in v zad-dnjem času namestnik ljudskega komsnrja za gozdno industrijo. Raz?n navedenih 6e navajijo v obto/niH š» manj znana imena, kiikor- MuraJov. LivčK l>robn;s Bogiis'av-ski. K jažev Ratečak. Norkin. S^stov, Stroj-lov. Turok, Graš. Pušin im Arnold. Obtožnica zatrjuje, da so Pjatakov, Radek. Sokolnikov in Serebrjakov že leta 1033 organizirali r>o direktnih navod:liih Leva Trockega z Zinovljevo celico »vzporedno celico«, ki |e bila. kakor ie to dognala preiskav? komisarja t a za notranje zadeve, v neprekinjenih stikih s samim Trockim. Organizirala je tudi drugod posebne skupine katerih člani so vrinili v vri večji podjetja za drživnr> mbram-bd in uprizarjal? tam sabotažne akcije ter povzročali soore obenem pa prirejali teroristične atentate proti stranki in članom vlade. Ugotovljeno je na- dalje, tako pravi obtožnica, da so te skupine vršile tudi špionažo v službi »nekaterih tujih držav«. Namen vseh teh sabotažniih dejanj je bdi. izpostavljati v nevarnost vojaško moč Sovjetske unij« in ola jšati sovražniku napad nanjo, povzročiti razkroj sovjetske države, strmoglaviti sedanji režiim in vzpostaviti kapitalizem pod burf/ujskim vodstvom. Nova sovjetska ustava definitivno sprejeta Moskva, 22. januarja, b. Na včerajšnji zaključni seji 17. izrednega sovjetskega kongresa (kongresa osrednjih izvršnih odborov sovjetskih, republik) .je bilo definitivno in »oglasno odobreno besedilo nove sovjetske ustave, ki jo je pred kratkim odobril tudi vsesovjetski kongres. Papeža zapuščajo moči Rim, 22. januarja, br. Zdravstveno stanje papeža se je zadnje dni zelo poslabšalo. Dve noči že bolnik skoraj ni zatisnil oči, bolečine v nogah pa postajajo vedno hujše. Papežev osebni zdravnik dr. Milani je prečul pri bolniku vso noč. Papež je zelo opešal in onemoglost vidno napreduje. Zdravniki mislijo, da gre h koncu. Bolezen ;e utegne še nekaj časa vleči, podobna pa bo počasnemu umiranju. V teku noči se je papež dvakrat onesvestil. Dopoldne mu je nekoliko odleglo in je kratek čas prebil v ležalnem stolu, ko je sprejel tudi nekatere vatikanske funkcionarje. dočim so mu druge sprejeme zdravniki zabranili. Beležke • Beograjska ln zagrebška opozicija Poročali smo že o posvetovanjih beograjskih opozicijskih iefov in o njihovi nameri, da poskusijo obnoviti tesnejše stike z dr. Mačkom. Zagrebški »Obzor« razpravlja o tem v posebnem članku, v katerem dokazuje, da odnošajev med beograjsko in zagrebško opozicijo brežiški sestanek ni nate skalil niti spremenil. Beograjska opozicija nima nikakega razloga, da bi razgovor med dr. Mačkom in dr. Stojadi-novičem smatrala za sebi neprijazen čin. Zato smatra »Obzor«, da ni nobene ovire da ne bi beograjska opozicija nadaljevala svojih prizadevanj za sporazum z dr. Mačkom. „Seljački dom" o brežiškem sestanku Včerajšnji »Seljački dom«, službeno glasilo bivše HSS, poroča o sestanku med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičem. »Predsednik dr. Maček se je sestal 18. t. m. v Sloveniji s predsednikom beograjske vlade dr. Stojadinovičem ki se je vračal iz inozemstva. Že več dni poprej so pisali razni listi zelo mnogo o tem sestanku. Nekateri so videli v njem že rešitev hrvatskega vprašanja, kot najtežjega problema v naši državi. Na dan sestanka se je zbralo v Brežicah veliko število novinarjev, ki so pričakovali političnih izjav Toda po sestanku je bila izdana samo kratka izjava, ki je samo potrdila, da se je sestanek res vršil. Listi so pričela po tej izjavi objavljati svoja mišljenja in tolmačenja. Nekateri so že celo videli v sestanku rešitev hrvatske-ka vprašanja in ostalih političnih problemov. S tem je ne samo rečeno, marveč tudi manifestiramo, da je tudi beograjska vlada sama prepričana, da so sedanje politične razmere nezdrave in da ne more tako ostati, ako naj sc razmeTe v državi uredijo. Ali pa bo razgovor pri Brežicah sam na sebi prinesel kako politično olajšanje ali približanje k boljšim razmeram v državi, to se bo šele videlo i.n se bo po tem presojala njegova vrednost.« Posvetovanja zemljoradnikov Na stanovanju Joče Jovanoviča je bil v četrtek zvečer v Beogradu večji sestanek voditeljev bivše zemljoradniške stranke. Prišli so tudi mnogi strankini predstavniki z dežele. Joca Jovanovič in dr. Milan Gav-rilovič sta jim poročal^ o političnem položaju m o stanju odnošajev med Beogradom in Zagrebom. Podrobnosti o sestanku Se niso znane. JNS v Hercegovini V nedeljo je bilo v Pridvorcih v trebinj-skem srezu zaupno zborovanje delegatov občinskih organizacij JNS. Udeležilo se ga je nad 200 zastopnikov občinskih organizacij iz vsega sreza. Senator dr. Ljubibratič je poročal o političnem položaju in o reorganizaciji stranke. Senator je nato obiskal vse občinske organizacije JNS v trebinj-skem srezu. Nedopusten falzifikat Pod tem naslovom piše sarajevska »Jugo-sl o venska pošta«: »Na nekem shodu v Sloveniji je bilo mnogo govora o plemenski individualnosti. Izražena je bila misel, da bi negovanje posebnih individualnosti in plemenskih teženj mnogo doprineslo k utrditvi ideje državnega edinstva. Pustimo ob strani te sofiz-me, toda na tem shodu je bil storjen tudi nedopusten zgodovinski falzifikat, preko katerega ni mogoče iti Eden od govornikov se je namreč pozival na kralja Aleksandra in rekel: »Delali bomo po njegovem sporočilu, da nikdo ne more biti dober Jugosloven, kdor ni dober Slovenec, Hrvat ali Srb.« Zgodovinska resnica pa je. da kralj Aleksander nikdar ni izrekel teh besed. Besede viteškega kralja so se glasile drugače. On je rekel: »Nihče ne more biti dober Srb, Hrvat ali Slovenec, ako ni dober Jugosloven.« In ta parola vsebuje v sebi veliko misel, ki so jo izpovedovali v?i veliki duhovi naše nacije, da je v jugoslo-venstvu največja zaščita i srbstva i hrvat-stva i slovenstva.« Ajdovec V zadnjem »Domoljubu« je članek, Jd razpravlja o vdoru komunizma v slovensko vas. V njem beremo: »Ali veste, kje je Ajdovec in kakšen je? Mala fartca, daleč od sveta, skrita tam doli na Dolenjskem. O takih samotnih krajih je pel nekoč naš pesnik Gregorčič. »Tu biva narod še krepak — tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okužil ni — ki čas ga omehkužil ni.« Nočemo reči, da v Ajdovcu ne biva več narod poštenjak. Saj je dala mala farica v primeri s svojo velikostjo največ duhovnikov v celi škofiji in celo enega škofa. A — iz te male preproste in dobre farice je priletel v svet glas: Tudi v Ajdovcu so podžagali in vrgli na tla evharistični križ!! V Ajdovcu! Seveda je verno ljudstvo križ nazaj postavilo in ga počastilo, kar je moglo. A da se tudi v takem kraju, kakor je Ajdovec kaj takega pripeti, to nam pove veliko. Ni ga torej več kraja in kota v slovenski deželi, ki bi ne bdi že okužen! Okužen po komunizmu in z njim združenem predrznem, nesramnem, zločinskem brezboštvu!« Hrvatski Junak Kakor poročajo zagrebški listi, je bila v Bosanskem Brvdu osnovana hrvatska mladinska telovadna organizacija z imenom »Junak«. Po pravilih je naloga nove organizacije, da vzgaja hrvatsko mladino v hrvatskem narodnem duhu in da pobija vse protinarodne struje, zlasti tudi marksizem. Prirejala bo tudi javne telovadne nastope m nosila svoj kroj. Osnovanje organizacije je vzbudilo v javnosti veliko pozornost in ae bodo začele enake organizacije snovati tudi po drugih hrvatskih mestih. Najprej bo Junak osnovan v sosednem Slavonskem Brodu. Blamirani obrekovald ČSR Zanimivo poročilo čsL generalnega štaba o nemških očitkih glede boljševizacije češkoslovaške Praga, 22. Jan. br. Kakor znano, so nemški listi razvili v zadnjem času hudo kampanjo proti Češkoslovaški, ki so jo skušali v mednarodnem svetu naslikati kot leglo boljševizacije Evrope in kot glavno oporišče Sovjetske unije. Poročali so celo o tajnih letališčih, določenih za rusko letalstvo, o ruskih letalskih in generalštabnih oficirjih, ki že pripravljajo na Češkoslovaškem napad proti Nemčiji, in podobno. Te alarmantne vesti so marljivo ponatiskovali vsi listi neprijateljev držav Male antante, zlasti Italijani in Madžari. Uspeh kampanje pa je bil docela nasproten, kakor so pričakovali njem povzročitelji. Nihče v vsej Evropi ne verjame tem vestem in v svetovnem tisku so zadnje dni zelo ostro zavrnili nemško natolcevanje proti Češkoslovaški, ki je vzor demokratično urejene države v srednji Evropi. Kako podla je bila ta kampanja, se vidi iz uradnega poročila češkoslovaškega generalnega štaba, ki je bilo sedaj dostavljeno parlamentu. Po tem poročilu je že bivši nemški vojni ataše v Pragi polkovnik Tschunke svoječasno prišel k šefu drugega oddelka češkoslovaškega generalnega štaba in zahteval pojasnila glede vesti, da se v nekem kraju skrivaj gradi letališče za rusko letalstvo ter da Je pri teh delih zaposleno celo rusko vojaštvo. Sef generalnega dtaba je te vesti takoj odločno zavrnil in predlagal nemškemu atašeju, naj se takoj odpelje z njim v dotični kraj, da se o tem osebno prepriča. Obenem mu je izjavil, naj v vsakem primeru, ko zve kaj takega, takoj pride v generalni štab, kjer mu bo vedno na razpolago avtomobil, da se lahko v spremstvu čsl. oficirjev odpelje ▼ dotični kraj, ne da bi ga prej osnačfl. Niti takratni niti poznejši nemški vojni ataše, ki mu je bil dostavljen enak poziv, pa se tega povabila ni nikdar poslužil, dobro vedoč, da bi se blamiral. Tudi sedaj je nemška vlada odklonila ponudbo čsl. vlade, naj pcšlje svojega atašeja po vsej državi, da se na lastne oči prepriča o lažnivosti nemške kampanje. To pač dovolj jasno kaže, koliko je resnioe v omenjenih obrekovanjih. Praška mestna občina je na svoji današnji seji sklenila, povabiti angleške novinarje, naj prepotujejo na njene stroške vso državo in se sami prepričajo o položaju v CSR. Odgoditev parlamenta Praga, 22. jan. br. Senat je na današnji sejf, odobril računski zaključek za L 1936., nato pa eo bile seje odgodene za nedoločen čas. Poslanska zbornica je odobrila na das našnji seji nekatere mednarodne konvenci* je, nakar so bile seje odgodene do 12. Ies bruarja. Recepcija pri dr. Beneša Praga, 22. jan. br. Prczideni ar. je priredil enočj večerjo, na katero so brili povabljeni člani vlade, predsedstvi teh zbor. ni c, predsednik vrhovnega računskega dvora n drugi odličniki. Ob 22. uri je bila recepcis ja. na katero so bili povabljeni vodilni uradnik,- ministrstev in parlamenta. zastops a-lki političnih, gospodarskih, zjianstvenih kulturnih ustanov ter novinarju S to recepcijo je bila otvoriena družabna sezona v Pragi. Tako se komunizem ne pobija Pišejo nam: »Slovenec« je včeraj razodel svojim bralcem nezaslišano novost, ki so si jo dovolili boljševiki. Pravi namreč, da si je Sovjetska unija z novo ustavo izpremeni-la svoje ime in da se nič več ne imenuje URSSR, marveč RSFSR. Kolikor besed, toliko netočnosti, kolikor črk, toliko nevednosti. Predvsem se Sovjetska unija nikoli ni imenovala URSSR, čeprav pravi »Slovenčev« specialist, da je treba te črke čitati tako-le: Unija ruskih socialističnih sovjetskih republik. Pač pa se že od leta 1922. imenuje po rusko SSSR (Sojuz Sovjetskih soci-alističeskih respublik) ali pa po francosko USSR, pri kateri kratici pomeni prva črka unijo (sojuz=zveza) ostale tri črke pa imajo isti pomen, kakor v ruskem naslovu. Sovjetska unija namreč ni zveza ruskih republik, ko je med njimi samo ena strogo uradno vzeto ruska, ena beloruska h: ena ukrajinska (maloruska), večino ostalih zveznih republik pa tvorijo države, ki so po pretežni večini neruske. Ravno isto globoko modrost so gospodje pokazali z razlago kratice RSFSR, ki po »Slovencu« pomeni Republika socialističnih federativnih sovjetov Rusije. Ta politična formacija bo praznovala letošnjo jesen 20-letnico svojega obstoja, pa vest o tem še do danes ni prišla do Kopitarjeve ulice. RSFSR se namreč ne sme čitati tako, kakor pravi »Slovenec«, marveč takole: Rosijskaja socialističeskaja federativ-naja sovjetskaja respublika. To je največja in najjačja sovjetska republika, rav- no ona edina ruska, vendar pa le ena izmed enajstih zveznih republik, ki tvorijo SSSR. Eoljševiki torej niso izpremenili imena svoji državi, kakor to trdi »Slovenec«, ki je tudi to priliko porabil, da na levo in desno deli lekcije »svobodnomiselnemu«; Časopisju. ^-Slovenec* bo sicer rekel, da je v borbi proti komunizmu vsako sredstvo dobro in dopustno. Toda mi smo mnenja, da mora biti vsaj pametno. Takele izmišljotine, kakršne lahko ovrže vsak poznavalec ruskih razmer, pa dosežejo ravno nasproten uspeh, ker dajejo komunističnim agitatorjem v roke zelo nevarno orožje, s katerim vzbujajo nezaupanje tudi v resnična, toda za komunizem in boljševizem zares porazna poročila o razmerah in dogodkih v Rusiji. Spominjam se pri tem na članek, ki sem ga bral v nekem za dekleta namenjenem listu iz »Slovenčevega* tabora. Tam je čisto resno stalo, da so v Rusiji nekdaj učili, da ni prava komunistka ženska, ki se brez ugovora takoj ne uda komunističnemu tovarišu, ako si je zaželi. In ravno tam je tudi stalo, da sedaj posvečajo v Rusiji več skrbi družinskemu življenju, to pa le zato, ker bi morala boljševiška vojska šteti tri milijone vojakov, dane? pa v celi Rusiji — s skoro 200 milijoni prebivalcev! — ni tri milijone mož ir. fantov, ki bi bili sposobni za vojaško službo. S takimi bedastočami se borba proti komunizmu in boljševizmu tudi pri preprostem ljudstvu ne da voditi. Komunističnim agitatorjem pa služijo za zelo dobrodošlo sredstvo. Osem milijonov posojila za Celje Posojilo da Državna hipotekama banka za is let Schacht — 60 letnik Berlin, 22. jan br Predsednik nemške državne banke in gospodarski minister dr. Hjalmar Schacht ie davil danes 6vojo 60 letnico. Prejel je številne čestitke Celje, 22. januarja. Celjski mestni svet se je nocoj sestal k izredni &eji. Na dnevnem redu je bilo vprašanje 8-milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki. Župan je najprej poročal, da je prejel lani 24. aprila od mestnega sveta pooblastilo, da ukrene vse potrebno za posojilo pri Državni hipotekar-ni banki v znesku 6 milijonov Din. Mestno poglavarstvo pa je nato prosilo za 8 milijonov Din posojila. S tem zneskom bi mestna občina vrnila dolg, ki ga ima pri Mestni hranilnici v Celju in izplačala še nekatere druge dolgove. Sedaj je prejela občina od DHB obvestilo, da ji je posojilo zagotovljeno. DHB je iz posojila, ki ga je dovolila mestni občini mariborski, že nakazala Mestni hranilnici v Celju 3 milijone Din na račun dolga, ki ga ima Mestna hranilnica v Mariboru pri njej. S posojilom mestne občine pri DHB bo mogoče doseči li- kvidnost celjske mestne hranilnice, tako da bo oživelo vse celjsko gospodarstvo. Na predlog finančnega referenta jc mestni svet soglasno sklenil, da se najame 8-milijonsko posojilo po 7% obresti za dobo 15 let Do 1. aprila t. 1. bodo plačano le obresti, ob nadaljnih rokih pa tudi anuitete. Posojilo se dvigne takoj v celotnem znesku. Z njim bo mestna občina poravnala svoj dolg pri Mestni hranilnici celjski, druge dolgove pa konvertirala tako, da se bodo predvsem znižale obresti, ki jih sedaj plačuje. Mestna občina je priznata DHB vknjižbo na vse nepremičnine na prvem mestu in ji je zastavila tudi svoje davčne dohodke. Pri slučajnostih je župan na pritožbo m. s.V/ltavskega izjavil, da bo pri železniški upravi interveniral zaradi oviranja prometa ob prehodu čez železniško progo na Mariborski cesti. Sedaj so zapornice spuščene včasih celih 15 minut f» Sokoli so komunisti" Iz Žužemberka nam pišejo: Tako se je javno izrazil v Žužemberku Šolski nadzornik g. Skebe. S temi besedami je hotel ožigosati Sokola kot nosilca komunizma in vsega zla. žalostno je tako strupeno sovraštvo, žalostno pa je tudi dejstvo, da se ta ga pod ne zaveda, komu bi moral služiti. Služiti bi moral edino narodu, narodni vzgoji in narodnim interesom, ne pa strairkar tvu. Pokazal je, da nima pojma o Sokolu in o njegovem poslanstvu. S svojimi besedami ni oblatil famo žužemberških Sokolov, marveč tudi vse druge pripadnike Sokolstva, ki mu stoji na če hi naš mladi kralj in ki šteje med svoje člane tuli najodličnejše predstavnike naše vojske. Kje pa ste bili takrat, g. Skebe, ko se je naS blagopokojni vladar boril z brati Sokoli ramo ob rami za zlato svobodo? In Se to bi lahko vedeli, da je ravno Sokol najtrdnejši jez proti komunističnim valovom. Kar je bilo med nami trhlega in gnilega, je že odpadlo. Ostalo je samo dobro in zavedno. Tudi sokolski žužember-čani ne klonemo in ne bomo nikdar klonili, pa naj bodo psovke, preganjanja, de nunčiacije in obtožbe še take! Skozi viharje sedanjosti bomo strumno korakali v bodočnost! Ni nam treba izbirati med Rimom ali Moskvo, saj je naš cilj močna in nedeljiva Jugoslavija pod žezlom našega vladarja in pod varstvom naše elavna vojske. Gospodu Skebetu naj še povemo, da si bomo poiskali pravico in zadoščenje. Neomadsževani hoiemo izvrševati polan-stvo, ki nam ga je naložil naš blagopokojni vladar. Z visoko dvignjenim praporom bomo stopali po njegovih potih. — Zužesroberškl Sokoli. Tenorist Drmota v dunajski operi Dunaj, 22. jan. w. Na prihodnji predstavi opere »Bohemet na dunajski državni opc~ rj bo prvič imel eno izmed giavnfth vlog slo; venski tenorist Anton Drmota, kj je že an» gažiram na državni operi. Vremenska napoved Zemunska; Prevladovalo bo jasno vreme, ponekod jutranja megla, v zapadnih krajih ni izključena delna pooblačitev, ponoči hujša slana. Zagrebška; Nekoliko toplejše in vedrej-še vreme. Dunajska: Nobene bistvene izpreinauibe. Naši kraji in lfudfe Ko poje sekira v gozdovih nad Savinjo... Zimsko življenje v Mozirju in gospodarske zadeve Mozirje, 22. januarja. Med tem. ko ždijo hiše v Mozirju kakor premražene kokoši in sede za mizami ter pečmi prebirači fižola, predilje in drugi preganjalci dolgega zimskega časa, je pa po okoliških gozdovih prav živahno. Tam poje sekira svojo smrtno pesem. Hlod za hlodom drči v dolino. Konji vlačijo plohe po zamrzlih stezah in cestah. Drvarji se pehajo za zaslužkom, s katerim bodo morali preživljati družine v onih dneh, ko ne bo zaposlitve Težak je zaslužek v mrazu, dežju, snegu, sredi večnih nevarnosti. Ko vstaja drvar s trdega ležišča nekje v raztrgani pastirski bajti, nikdar ne ve, ali bo še mogel položiti zvečer svoje kosti na trde deske. Drvarske žulja-ve roke, mišičasta, preznojena telesa, ki napravijo dan za dnem tisoče in tisoče vzgibov, si nedvomno prekleto trdo zaslužijo skopo odrezani kruh. To vse čuje Mozirje v odmevih, ki prihajajo od udarcev sekir. Toda tu je mirno. Kaj bi pač tarnali in jadikovali, kaj ro-bantili in se priduševali, ko vse skupaj nič ne pomaga. Vsak dan gledamo vedno več bede, ki hodi skozi trg. Berači, brezposelni, potepuhi in drugi se ustavljajo pred vratmi: nekateri prosijo, drugi zahtevajo, tretji kolnejo. Vsi imajo prav. vse razumemo. Le groza nas stresa, ko gledamo to armado bednih, raztrganih in umazanih teles, ki vedno znova prihajajo in odhajajo. Pa v trgu je mirno. Le tu pa tam kdo zarenči, ali se enemu in drugemu malo zareče. Tako na skrivnem se včasih stisne tudi kakšna pest. E, kaj bi pač! Saj je pri nas čisto fletno življenje. Preskrbljeni smo z vsemi kulturnimi in civilizacijskimi pridobitvami. Naj postavim za primer samo našo slavno elektriko, ki slovi po svoji bajnosti tja v deveto deželo. Celo sami mozirski očanci, ki sicer »niso« kdo ve kaj navdušeni za tisto, kar imenujemo zastarelo, so izrekli nad vse laskavo pohvalo temu čudu med elektrarnami Menda vam je znano, kako :*e je to zgodilo. Če nc, na kratko tole: Kmalu po svetovni vojni so nekateri naprednejši Mozirjani zahtevali zgraditev električne centrale. Joj, to je bilo vika in rerika proti, češ, na beraško palico nas boste spravili. (Prav ti »kričači« so danes najbolj vneti častilci svetišča mozirske elektrike) Toda neizprosen zakon napredka si je utrl pot preko trdih betic. Luč ie zasvetila. Z njo pa je nastal dolg, breme zadruge. Po dolgih letih štedenja na račun električnih naprav je končno lani bil odplačan ■zadnji belič To breme je torej odpadlo. Prišlo pa je novo in to v obliki odločne zahteve: dajte nam boljšo razsvetljavo in večjo pogonsko silo, kajti sedanja zmore komaj še dva mlatilna stroja in nič več! Spet so se našli ljudje napredka. Ti so stopili v pogajanja z industrijskim podjetjem v Nazarjih Tam irnaio stalno in zadostno električno moč v kalorični centrali. Pogajanja so uspela: Mozirčani bi mogli dobiti luč pod zelo ugodnimi pogoji. Da ste čuli in videli navdušenje! Večina je bila takoj za. Kako tudi ne. ko bi se pa cena dvignila le za malenkost, kar bi ne bilo nič hudega glede na pridobitev res dobre luči. Toda starim nergačem žilica ni dala miru. Započeli so propagando za lastno elektrarno, ki naj bi jo postavila zadruga na novo. Kljub ugovorom, da si bodo s tem nakopali ogromen dolg, ki ga bodo odplačevali vse dotlej, dokler ne bo elektrarna ponovno sposobna za muzej (razven tega je v Mozirju nemogoče postaviti elektrarno, ki bi dala zadovoljivo električno moč, ker ni za to dovolj vodne sile, če seveda izvzamemo Savinjo, glavno strugo, ki ne pride v poštev), so »ljubitelji napredka« prodrli in prepričali ljudi o tem, da bo nazarska elektrika zanje poguba v gmotnem pogledu. Čuli ste zgodbo, ki se obnavlja zmiraj tam-kjer hočejo ljudje s svetlimi, daleč naprej računajočimi mislimi progresivnega dela, pa jim stopijo na pot ljudje s trdimi rogovi. Že zdavnaj bi bil čas, da bi zavira-čem napredka višje sile onemogočile kopi-tanje po starem načinu. za razvoj delavnic, zvezanih z obrtmi. Pa še nečemu bi pripomogla boljša razsvetljava: tujskemu prometu. Ta se namreč v Mozirju iz leta v leto vedno bolj razvija, kajti naš trg postaja priljubljeno letovišče za srednje sloje. To se je opazilo posebno lansko leto, ko smo mogli zabeležiti okrog 1000 nočnin več, kakor 1. 1935. Da je tujski promet za Mozirje velikega pomena, nam pokaže že povišan račun: Lani je bilo 3527 nočnin.. Dnevno računajmo na osebo 35 Din. kar da skupno 123.445 Din. To je seveda grobi račun dohodkov, ki jih vrže Mozirju in njegovi okolici tujski promet. Jasno je, da bi moral vsakokratni občinski odbor vstaviti v proračun temu dohodku odgovarjajočo postavko za tujsko prometne naprave (kopališče, nasadi, telova-dišče, nočna razsvetljava itd.) in za uspešno propagando. Posebno je treba to pribiti zdaj, ko se šušlja o združitvi trške in okoliške občine. Preden bo prišlo do tega, bo treba prav temeljito prerešetati prav vprašanje tujskega prometa, ki je velikanskega gospodarskega pomena za trg Mozirje kakor za njegovo okolico. Razmišljajte o tem! S. D. Rudarskemu institutu grozi deložacija Treba bo zgraditi novega, modernim zahtevam ustreza jočega Akademska akcija za izpopolnitev univerze kralja Aleksandra 1. nas je naprosila za objavo naslednjega članka: Med instituti ljubljanske tehniške fakultete je eden najvažnejših rudarski institut. To je edini institut v naši državi in celo na Balkanu, ki vzgaja naraščaj, ki odkriva naša rudna bogastva. Toda vsak čas obstoja nevarnost, da izgubimo v Ljubljani ta institut. Naša univerza nima lastnih poslopij. Tehnika je nastanjena v poslopju, ki je zasebna last; rudarski institut pa v hiši. ki jo je zgradilo socialno ministrstvo za Dečji dom. Razumljivo je, da hiša, ki ni večja kakor kaka ljudska šola na deželi, nikakor ne more zadoščati potrebam študija, ki zahteva velikih laboratorijev, kjer se praktično preizkušajo naprave za ventilacijo v rudnikih, vrtalni stroji in drugo. Kljub temu, da rudarskega oddelka naše tehnike niti zdaleka ne moremo primerjati s samostojnimi visokimi šolami za rudarstvo v Češkoslovaški, Avstriji, Franciji in drugod, se moramo boriti še za to, kar že imamo. H koncu tega leta namreč po- teče pogodba s sdcialnim ministrstvom m našemu rudarskemu institutu grozi deložacija. Slovenski študentje pa hočemo, da ostane rudarski institut v Ljubljani, kjer imamo v bližini najmodernejši rudnik v državi. Hočemo, da ostane rudarski institut v Ljubljani, ker nam je Ie tako omogočen študij rudarstva, saj je znano, da velika večina slovenskih študentov ne bi zmogla stroškov za študij v Beogradu ali Sarajevu. Zato zahtevamo, da nam zgradi država v Ljubljani rudarski institut, ki bo popolnoma odgovarjal zahtevam modernega rudarstva, ki bo vzgajal res sposoben naraščaj, ki bo lahko nadomestil vse tuje in-ženjerje po naših rudnikih. Zahtevamo dalje, da nam država ustanovi tudi institut za fužinarstvo, da se bomo lahko specializirali za inženjerje fužinarje na naši domači tehniki. Akademska akcija za izpopolnitev univerze kralja Aleksandra 1 v Ljubljani priredi 26. t. m. ob 20. v Trgovskem domu javno zborovanje, na katerem se boste lahko pobliže seznanili -s problemi naše tehnike. Konec dveh nevarnih hajdukov Hajduški uspehi in pogini v kačerskem srezu Topola, 22. januarja. Kraji šumadije so se rešili dveh nevarnih razbojnikov. Orožniki so te dni blizu Besuta ustrelili hajduka Milivoja Mariče-viča. njegovega pajdaša Miloja Ignjatije-viča pa so ujeli živega. Hajduka sta drugi dan božiča blizu Bosuta oropala nekega posestnika, potem pa sta se zatekla v sa-j motno domačijo svojega pomočnika Kom-! nenoviča. Ta kmet je hajdukoma že več-j krat pomagal na ta način, da jima je nosil j v skrivališče živeža, da ju je sprejemal tu-! di na svojem domu, da je razpečaval plen j in morda je bil tudi osebno udeležen pri i vlomih in tatvinah. V njegovo hišo sta pri-i šla hajduka, ker nista mogla dalje zaradi j visokega snega. V Komnenovičevi hiši sta j bila kakor doma. Za praznike sta si privoščila najrazličnejše dobrote in celo dekleta sta povabila iz neke vasi. Orožniki so ; sklepali, da razbojnika nista mogla daleč ' v planine in so vso pozornost posvetili sa-| motnim domačijam bosutske okolice. Orož-| nika, podnarednik Živanovič i" kaplar Jo-! sip Grajzelj sta opazila, da ima kmet Kom-[ nenovič v svoji hiši sumljive goste. Pravo-i časno se jc hiši od druge strani približala ! patrulja, katero je vodil orožniški podna-i rednik Jože Drame. Ko sta hajduka opazi-| la prihod orožnikov, sta pričela streljati in | razvila se je srdita borba. Zmagali so orož-Hajduka Maričeviča so ustrelili, nje- niki. j gov pajdaš pa je omagal na begu, ker je bil ! ranjen. Ko je Komnenovič videl, da je vse | izgubljeno in da gre tudi njemu za kožo, | se je blizu svoje hiše obesil, j Vest o koncu obeh nevarnih razbojnikov | se je naglo razširila po vsej Šumadiji in ko j so orožniki privedli hajduka Ignjatijeviča j v Bos.ut, je bila tam zbrana že velika mno-{ žica ljudi. Ljudstvo je prepričano, da je to- r- -------- ------------------: l0vaja zadela kazen božja, ker sta ropala Če ni zdaj uspela akcija za boljšo luč v ! o božiču. Eden je bil ubit, drugi pa ujet na Mozirju, bo pa v doglednem času, kajti j Krstov (križev) dan in ljudje zaradi tega to je zahteva mladih ljudi, ki gledajo z jas- j modrujejo: Zločin na Kristov dan, kazen nejšimi pogledi na gospodarsko dogajanje, j na Krstov dan. Ti se zavedajo v polni meri, da bi pome- ! Razbojnik Maričevič je že dolga leta haj-nila boljša elektrika velikansko pridobitev dukoval po šumadijskih krajih. Njegov oče, ki živi v veliki revščini v beograjski okolici, je pripovedoval, da ga je sin zapur stil že pred 23 leti in da ni več dal glasu od sebe. Pač pa je oče žc marsikaj slišal o njegovih krvavih zločinih. Maričevič je bil tolovaj najekrutnejše vrste. Ignjatijevie, ki je star komaj 29 let jc bil sprva njegov pomočnik, hajduški pajdaš pa šele tretje leto. Na rop ga je Maričevič vzel prvič s seboj avgusta 1935. V oreškem srezu sta si izbrala za žrtev kmeta Nikoliča. Maričevič je naročil svojemu pajdašu: — Ta ima dosti denarja. Glej, da mu izsiliš denar, jaz bom pa samo opazoval, da vidim, čc si sposoben za naš posel. Ko sta razbojnika prišla v Nikoličevo hišo in zahtevala denar, je Nikolič takoj prinesel 12.000 Dim. — Zahteval sem več, pripoveduje Ignjatijevie, in ker ni dal, sem ga trinajstkrat zbodel z nožem. Potem sem mu nasul žerjavice pod bose noge in premlatil sem ga s puškinim kopitom. Denarja pa ni dal. Vso hišo sva premetala, a denarja ni bilo. Maričevič je bil z menoj zadovoljen. Tako sem prestal svojo hajduško preizkušnjo. Mirno je pripovedoval še o nekaterih drugih zločinih, mrtve pa dosledno piše na Maričevičev rovaš. Tudi starega čudaškega bogataša Uroševiča v Arandjelovcu sta pred meseci izropala in ubila. Ignjatijevie zatrjuje, da ga je ubil njegov tovariš. Baje sta tolovaja našla pri svoji žrtvi samo 6.000 Din. Veliki zakladi v Uroševiee-vi hiši so baje navadna bajka. V Komnenovičevi hiši sta imela tolovaja dve kompletni orožniški opremi, več samokresov ter precej denarja in zlatnine. Ignjatijevie je nosil na prsih v vrečici netopirjevo perut. Po stari vraži varuje to človeka pred kroglo. Svoj talisman je izročil podnaredniku Živanoviču z besedami: Z menoj je zdaj gotovo, nosi ti to-le, mogoče ti bo koristilo! V jaseniškem srezu je bilo že več razbojnikov in vsi so po nekem naključju izgubili glavo v kačarskem srezu. Tako je bil tam leta 1894 ustreljen hajduk Kuz- manovid, na čigar glavo so bili razpisali 10.000 Din. Hajduk Miloš Lazič je bil ubit leta 1893, hajduk Zečevič pa L 1896. V Bo-sutu so pred kakimi 50 leti ustrelili tudi razbojnika Petra Destiča. ■ Matineja kina Sloge ■ Komična opera, v kateri kraljujeta Stan Laurel in Oliver Hardy FRA DIAV0L0 Bomba smeha! DANES ob 14.15 Cene 3.50 in 5.50 Din. Smrt zaslužnega moža Ljubljana, 22. januarja. Nepregledna vrsta prijateljev in znancev je spremila pokojnega Jožeta Kovi-ča na draveljsko pokopališče. Z njim je legla v grob stara šišenska korenina. Kakor v mladih letih, tako je Koviča do zadnjih dni čislala vsa velika Šiška. Odkrit, plemenit značaj, vnet za pravico, veder in duhovit družabnik, obdarjen z veliko pri-rodno inteligenco, tak je bil pokojni Jože Kovič. Zaradi bolezni je moral opustiti dobro idočo obrt, nakar je dobil službo pri mestnem magistratu. Do svoje upokojitve je služboval kot šolski sluga na šišenski šoli in priljubljen je bil pri učiteljstvu in mladini. V službi je bil zelo vesten, skrbel pa je tudi za duševno razvedrilo. Največ ga je našel pri šišenski čitalnici, katere ustanovni član je bil. Tudi pri Sokolu je deloval z vso svojo številno diu-žino, 33 let pa je bil član gasilske organizacije. Za državljanske zasluge je bil odlikovan z zlato kolajno. Vso skrb je posvetil svojim otrokom in jim pomaga! do uglednih poklicev. Tako jc najstarejši sin Jože glavni režiser gledališča v Mariboru, Pavle je pri istem gledališču igralec, dva sta učitelja, dr. France je zdravnik ljubljanskega OUZD, itd. Po smrti svoje žene in skrbne matere je živel Ie za svojo družino, za svojih osem otrok, ki objokujejo zdaj najboljšega očeta. Čast njegovemu spominu! Tragična smrt koče* varskega krosnjarja Kočevje, 22. januarja. Kočevska zemlja je zaradi kraškega sveta eden izmed najubožnejših delov slovenske zemlje. Zato ne more prehranjevati svojega prebivalstva. Industrije ni toliko, da bi mogla zaposliti vse roke, zlasti odkar je kočevski rudnik skrčil obrat na minimum. Največ za lužka je že v krošnjare-nju in v:ao zimo odhaja s krošnjami v svet nekoliko stotin Kočevarjev. Največ zaslužka imajo v Nemčiji, ki gre temu daljnemu nemškemu otoku v vsakem oziru zelo na roke. Marsikateri krošnjar je že rešil svoje gospodarstvo z zaslužkom pri krošnjar-stvu. Povprečno zasluži v eni zimi, ko ni doma nobene zaposlitve, krošnjar v Nem- Vse je pripravljeno — in vse je namenjeno vam, ki bosie drevi obiskali prireditev Jadranske straže na Taboru, večer v narodnih nošah. Dvorana je dobila svojevrstno, enostavno, a učinkovito okrasje. Do večera pa se bodo še napolnile zaloge v šotorih, da bo mnogo izbire v prigrizkih, sladkostih in pijačah. Pri-četek bo ob pol 21. z revijo narodnih noš, nakar se bo s kraljevim kolom začel razvijati plesni red, ki bo vsem ustrezal. V glavni dvorani bo igrala godba »Sloge«, Priporočamo, da si vstopnico zagotovite že dopoldne v pisarni JS v palači Ljub. kreditne banke. Pota in smotri medicine Pod okriljem ljudske univerze je v sredo zvečer predaval upravnik ženske bolnišnice prof. dr Alojz Zalokar v mali filharmonični dvorani o potih in ciljih medicine. Iz zanimivih izvajani, ki so privabila lepo število poslušalcev iz strokovnih in lajiških krogov, povzemamo v naslednjem nekaj glavnih misli: Kakor vse naše javno delovanje, tako stoji tudi medicina pod vplivom in vodstvom nekaterih ideolckških stremljenj. Ideje, ki vodijo medicino v njenem teoretičnem in praktičnem delu sc dajo najbolj nazorno prikazati s tem. da si ogledamo različne tipe zdravniškega dela. Shematično se da zdravnike uvrstiti v 4 tipe. Najbližji pojmovanju lajika je oni zdravnik, ki se peča direktno z lajšanjem m zdravljenjem človeškega gorja, ki izvira iz bolezni. To je tip zdravnika v prvotnem pomenu besede, je tip zdravnika individuali-sta. Druga tip zdravnika je higienik, ki mu ni toliko mar individualno trpljenje, ampak se bavi z nalogo, da reši večje skupine pred okuženjem. Nastopati mora pogosto z vso avtoriteto oblasti in je zato v bistvu uradnik. Njegov delokrog se je v prejšnjih časih označeval kot sanitetnopolicijska služba. Tretji tip zdravnika študira statistike, proučava sociologijo, išče izvora bolezni v socialnih razmerah in skuša vzdigniti zdravstveno stanje s socialnimi ukrepi. Pravimo mu socialni medicinec. Četrti tip zdrav pika vidi v poedincu samo rezultat od pra- vekov podedovanih dobrih in slabih duševnih in telesnih lastnosti. Njegov cilj je koristiti narodnemu zdravju na ta način, da goji in pospešuje podedovan je onih lastnosti, ki usposabljajo narod za življenjski boj. To je evgenik ali rasni higienik. Ideologije, na katerih ti tipi slonijo, so humanitarnega, strokovno higienskega, socialnega in biološkega značaja. Humanitarne ideje so že od pamtiveka usmerjale zdravnika in dajale njegovemu delu vsebino. Najpopolnejši predstavnik teh idej je Kristus, ki iz usmiljenja pomaga bolnikom in trpečim. Po njih se ravna oni idealni zdravnik, ki je po mnenju znamenitega Vircbowa zagovornik bednih in ponižanih. Tem smotrom služijo mnogobrojne znanstvene ustanove, predvsem bolnišnice in hiralnice. Njihove naloge so skrbstvenega pomena. Higieni so pomogle do veljave vede o nalezljivih boleznih. Spoznanje, odkod prihajajo one škodljive organične snovi, ki povzročajo nalezljive bolezni, je dalo podlago vsem onim higieničnim predpisom, ki nas učijo, kakšni morajo biti zrak, voda. stanovanje, prehrana itd., da ne ogrožajo našega zdravja. Načini, s katerimi nas hoče higiena obvarovati, dostikrat niso v skladu z osebnimi željami in nagnjenji. Poedi-nec se mora ukloniti, četudi nerad, da se človeštvo reši. Tudi ta ideologija ima namen koristiti poedincu, toda njena pota vodijo preko posameznika k višjim skupinam, Oddaljevanje od primarnega humanitarnega nazora še bolj jasno očituje ideja socialne medicine. Ko so Marx, Engels in drugi prepojili svet s svojimi nazori o materialnih zakonih človeškega družabnega življenja, so dali obenem podlago novi smeri medicine, tako imenovani socialni medicini. Ta je odkrila, da marsikatere bolezni, ki napadajo večje skupine ljudi, izvirajo iz socialnih razmer, iz boljšega ali slabšega gospodarskega stanja, iz poklica, načina skupnega sožitja itd. S temi sociološkimi odkritja je spoznala, da marsikaterih bolezni ne moremo dovolj uspešno zatirati samo z zdravljenjem poedinca, in z indivi-iualnimi higienskimi ukrepi, pač pa da jil lahko uničimo s socialnimi reformami. Namesto zdravil, injekcij, serumov itd. naj se izrabijo socialna sredstva. Iz nje jc tako nastala socialna terapija — socialno zdravljenje. Menih Gregor Mendel je v skromnem zatišju samostanskega vrta odkril zakone, po katerih se podedujejo lastnosti. Na njegovem odkritju se je dvignila mogočna stavba znanosti o podedovanju in na njej je zrasla nova zdravniška ideologija — ev-genika ali rasna higiena. Ta vidi rešitev človeštva v tem, da se premišljeno in po znanstvenem načrtu prepreči podedovanje vseh onih slabih lastnosti, bolezenskih in drugih, ki grozijo oslabiti človeški rod in ga zapeljati v propad ali degeneracijo. Obenem pa ta nauk zahteva, naj isto tako smotrno gojijo one lastnosti, ki dajejo narodu telesno in duševno moč. Tudi tem idejam je moral individuum žrtvovati svoje osebne želje. Kdor je po svojih predni- kih obremenjen, naj ne stopa v zakon in naj ne poraja potomcev, ki bodo po njem prejeli iste slabe lastnosti in nagnjenja. Kdor sam tega ne razume ali kdor se tem zahtevam noie ukloniti, tega naj narod z zakonitimi sredstvi prisilili k temu. Če ne gre drugače, se mora pustiti sterilizirati. Kakor tipi zdravnikov tako tudi te različne ideologije niso strogo oddeljene druga od druge. Popolnoma samosvoja ni nobena, med vsemi so mejni pasovi, kjer se individualno naziranje približuje socialnemu in biološkemu, kjer se praktični nauki vseh zlivajo v eno smer. Končni namen, obvarovati človeštvo pred zdravstvenimi škodami in okrepiti ga za življenje, je vsem skupen. Poudarki ležijo na načinih in potih, kako naj se človeštvo temu cilju približa. Primerno temu, kateri ideologiji se priznava prednost, je organizirana tudi zdravstvena služba po ra-zličnih državah. Socialistične države upajo, da bodo z nauki socialne medicine in z delom socialne terapije več dosegli, fašistične in nacionalistične države polagajo večjo važnost na biološko smer. V Nemčiji tvori podlago zdravstvenim naporom »Gesetz zur Verhiitung erbkranken Nachwuchses«, ki je urejen popolnoma po naukih evgenike m se prilega tudi onim specifično nemškim nazorom, ki vidijo v gotovih rasah vse potrebne vrline. V naših skromnih in nedaferenciranih razmerah se je zaenkrat najmočneje uveljavila smer socialne medicine. Zdi se pa, da se bo morala izpopolniti z izsledki biološko orientirane medicine, da bo morala krepkeje poudariti evgeničoo idejo, fciji 25.000 Din. Zgodi se pa tudi, da znaša ta zaslužek celo 50.000 Din. Seveda pa niso vsi tako srečni, da bi sicer brezko-ristni pozimski čas tako uspešno izrabili. Lani na zimo je del z ostalimi kočevskimi krošnjarji v Nemčijo tudi posestnik Petschauer iz šalke vasi. Krošnjarenje no« je Slo uspešno izpod rok. Pa si je zaželel nekaj dni odmora med svojci v Jugoslaviji, katerim je prinesel že nekaj zaslužka, želja za zaslužkom mu ni dala, da bi predolgo ostal doma, toia ta pot je bila zanj usodna. Kmalu, ko Je v Munche-nu zapustil vlak, ga je na nekem prelazu dohitela smrt. Hotel je prekoračiti ce to, pri tem pa je po neprevidnosti prišel pod kolesa. Po kratkih trenotkih je izdihnil v Nemčiji, kamor je prišel z novoletnega odmora samo umret. Bodi mu blag spomin! Zadušil se je v dimu Radovljica. 22. januarja, V Novi vasi pri Radovljici je 67letni pre-užrtkar Andrej Mušan, po domače Vrtnikar, prišel v nedeljo ponoči židane volje domov. Zakuril je v gašperček ter zadremal. Nesreča je hotela, da so se med tem. ko je mo«ž trdno spal, vnela drva in suhljad okrog pe-eioe. nato pa še tla sama, V sobi nastali Ogenj bi bil gotovo u pepel ij hišo. če ne bi bilo vse tesno zaprto, zaradi česar ee ogenj ni mogel razviti. Bilo pa >e v sobi le toliko dima, da se je v njem Mušan zadušil. Zjutraj so ga našli sedečega na kovče>tu. Verjetno je, da si je hotel možak kako pomagati, a je bik) že prepozno, da bi še mogel odpreti okno in poklicati ljudi. Njegovo smrt .je prva opazila hišna gospodinja. ki je hitela v klet in videla nad seboj luknjo, sikozi katero pe je hudo kadilo. Šla je v Mušanovo spalnico, ki je bila zavita v gost dim. Drva, ki eo tlela, so pre-žgula v teku noči pod in je tako nastala luknja, ki je opozorila gospodinjo na nesrečo. Preiržitkarja so skušali obuditi, a je bilo že prepozno. Matineja kina Uniona DANES ob 14.15 uri. Mala, popularna ljubljenka sveta SHERLEY TEMPLE v filmu ljubke nežnosti $anghai, New York, Pariz Cene 3.50 in 5.50 Din. Najstarejša Gornje-grajčanka je umrla Gornji grad, 22. januarja. • Dne 19. t. m. je umrla najstarejša Gor-njegrajčanka v Pobrežnikovi hiši bivajo-joča ga. Jožefa Kranjčeva, splošno znana pod domačim imenom Hodelkova mama, ki je izpolnila letos 92 leto. »Jutro« je prineslo pred dvema letoma ob priliki njene 901etnice članek in njeno sliko, česar se je pokojnica prisrčno veselila, zlasti še, ko je njeno sliko objavila tudi pri nas med ljudstvom priljubljena »Domovina«. Pokojnica je bila menda druga najstarejša ženska v vsem gornjegrajskem srezu. Starejši je le neka 98 let stara ženska v solčavskih hribih, ki se še čvrsta bliža stoletnici. Rajnka je bila poročena z že davno pokojnim Jožefom Kranjcem. Imela sta šest otrok, izmed katerih štirje še živijo, med njimi hčerka Marija, poročena z uglednim graščinskim nadzornikom g. Parišem v Gornjem gradu. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! Vlom pri »Vinocetu" Ljubljana, 22. januarja. Pri tvrdki »Vinocet«, ki ima tvornico vinskega in špiritnega kisa na Viču, je bil ponoči izvršen precej drzen vlom in s tatovi je izginila množica raznovrstnega plena, da trpi predvrem tvrdlka, deloma pa tudi njeni uslužbenci za nekaj dobrih tisočakov škode. Tatovi so vdrli najprej v sodarsko delavnico, odkoder so pobrali za blizu 2.000 Din sodarskega orodja, pa tudi vso delovno obleko in dežnike, ki so jih delavci hranili v nji. Za tem so odprli še garažo, iz katere so odpeljali kolo, last tvrdke, več cevi za avtomobilske pnevmatike in še nekaj drugih predmetov. V delavnico in garažo so prišli vlomilci na ta način, da so 8 sekiro, kl so jo poiskali ob drvarnici, kjer se cepijo drva, previdno odstranili okenske okvire s šipami vred. Na koncu pa so a ponarejenim ključem odprli še kokofinjak, v katerem ima soproga obratovodje g. Hofreiterja celo majhno farmioo plemenitih leghomk in odnesli 13 kokoši s petelinom vred. Ko Too domači davi opazili posledice nezaželenega nočnega obiska ln poklicali policijo, za storilci ni bilo sledu. Najprej je padel sun na cigane, ki se že delj časa klatijo po viški okolici, da so podnevi in ponoči v nadlego ljudem, nekatera znamenja pa dajejo slutiti, da je moral biti na delu nekdo, ki razmere pri tvrdki dobro pozna. Postani in ostani član Vednlkftre družbe! II u eprezentončnl otademskl tehnični plef Pod pokroviteljstvom Nj. VeL kralja Petra P. Kozino 30.jannar]n iiace ve$ Uganka Glavni i>rgan slovenske katoliške akcije objavlja v številki od 22. t. m v enem odstavku: »... Politična javnost se za JNS dosti več ne zanima, ker med naro- * Dva mlada slovenska beguna v Zagre- | bu. Na zagrebški policiji sta se včeraj zgla-sila vajenca Franc J oven iz Slovenjgradca star 17 let in lSsletnj Rudolf Rebrniik iz Celja. Dejala sta, da se jim je doma slabo godilo in da sta se odravila v svet- V Zagre« dom sploh nikogar več ne predstavlja... bu jima je zmanjkalo sredstev in zato bi JXS skriva sedaj svoj obraz v masko, sa- rada nazaj domov. Na policiji eo oba mlada da bi je narod več ne spoznal........ S'ovenča pridržali in ju bodo čimprej posla. mo JNS bo morala še nadalje ostati politični mrlič « Ponavljamo: vse to je napisano v enem odstavku bornih 10 vrst Prosimo brihtni klub Metlo in njegove člane, da nam razvozljajo to uganko: »JNS je mrlič. ... sploh nikogar več ne predstavlja ... m skriva svoj obraz v masko ...?« Kaj je to? Ker so člani kluba Melle v zadnjem času strii že toliko trdih orehov, naj rešijo še to uganko, kako mrlič, ki nikogar več ne predstavlja, skriva obraz v masko? * Romunski državljan; rojenj leta 1916. ki sita 1 no bivajo v dravski hanoV-ni. se po-ziv.lie,jo. da se zaradi rekrutaeije javijo od 1 do 5. februarja 1937 pri kr. romunskem poslaništvu v Beogradu in prinesejo s seboj; t.) uverenje o državljanstvu ali potni list." 2.) krstni ali rojstni list. 3.) šolsko eprj* čevalo. * Društvo Narodni dom (prej Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu), Kraljice Marije ulica 3. bo imelo 14. februarja ob 9. dopoldne Vil redni občni zbor v društvenih prostorih. Samostojni predlogi članov se morajo pismeno naznanit; odboru naj« manj 8 dni pred zborom li v Celje * Splitska ladjedelnica bo zgradila dva nova pafnika za 17 milijonov. Jadranska plovba gradi dva nova pamika in z ladjedelnico v Splitu je že podpisana pogodba o graditvi. Graditev bo trajala blizu leto dni in bosta nova parniika stopila v prometno službo že v sezoni 1938. Zgraditev obeh pamikov bo s popolno ureditvijo vred stala okrog 17 milijonov. Nova par-i nika bosta iahko sprejela po 500 potnikov. + »Svinj ka noga« reže blagajne. V Zagrebu se spet udejstvujejo spretni vlomilci, ki režejo močne železne blagajne kakor, da bi bile iz lepenke. »Svinjaka noga« se je zdaj z veliko spretnostjo in tudi z velikim uspehom udejstvila v poslovnih prostorih delniškega trgovskega j društva Hag na Wa hingtonovem trgu. Vlomilci so se spravili nad veliko železno blagajno ter od vrha do tal razrezati dve njeni steni. V blagajni je bilo 53.000 Din. Razen tega denarja ni»o ničes-ar odnesli. Zanimivo je, da so se lotili največje in najmočnejše blagajne, čeprav so bile v Matineja Z. R. D. Prekrasni zgodovinski film iz XVIII. stoletja. jeses. Carica Katarina DIETRICH: V ELITNEM KINU MATICL Danes ob 14.15 in jutri v nedeljo ob 10.30._ Din 3.50 in 5.50. + Počastitev spomina učenjaka Boško- viča. Dubrovnik se pripravlja na počastitev spomina svojega glavnega sina, filozofa. matematika m astronoma Rudjera Boškoviča ob 150-Jetnici njegove smrti. Komemoracija bo velika kulturna manifestacija. Ker pa pade 150 letnica Boškovi-čeve smrti na dan 13. februarja, ko je po navadi v Dubrovniku najslabše vreme, bodo ta dan dopoldne samo maše zadušnice, spomin ka svečanost pa bo meseca maja. Učenjak Boškovič se je rodil 18. januarja 1711 v Dubrovniku, bil je jezuit in umrl je v samostanu Brevi pri Milanu, kjer je tudi pokopan. Med soominsko slavnostjo bodo v njegovo rojstno hišo vzidali spomin sko ploščo, oikrili pa bodo tudi kip velikega učenjaka, delo zagrebškega kiparja Kerbiča. * Vneiega planinca poslednja pot. V nje« govj hišici v Retečah so se zbrali vsi, ki so nieli radi Jenka Janka, ki je nastopil v sredo dopoldne svojo poslednjo pot. Pogrebne nioiilve e opravil duhovni svetnik g. Mer-šolj. v sprevodu, ki so se ga udeležili šie« vilni železničarji, pa ?o nosili n: hI drugimi ogromen, venec, spleten iz samih planik, r,Mi po itevihi. Pred hiao žalosti, v cerkvi n na (loko)fHlišču ie pevski Zbor pel žalos si nke, ob odprtem grobu pa ]e Spregovori hlauopokojneniu upokojeni železničar g. Ilakšič" iz Rčtec. Poleg ReteČanov in šter v-lnili ostalih prijateljev in znancev sta se udeležila jK>g;e,ba ludi starološki župan g. Ivan Avguštin i" njegov prednik g. Anton Hafner Pokojniku, velikemu ljubitelju na« -ih plamn. t>odi lahka domača žemljica! * Nenadna *mn dobre matere. V sredo 1 »opoldne se je vjl na radovljiško pokopali« 5ČP dolg sprevod. Pokopavali so go. Marijo I»e%manovo kj jo je zadela kap v 53. letu tvarosti. Pokojni ca je legla zvečer k počitku, zjutraj pa sta dobila sin in hčerka mamico v postelji mrtvo. Po dolgotrajnem trpljenju <■ izdihnila sredi svojih ljubečih otrok, kaj« t moža ji je pobrala smrt že pred sedmimi 'eti Njena smrt je kruto prizadela vse tri otroke, od katerih je Minika najmlajša in dijakinja v Kranju. V žalnem sprevodu je bji med drugimi tudi radovljiški župan g. Resman Frenc. Rajnki blag pomin! prostorih tri blagajne. Lotili so se tudi ba5 tiste blagajne, v kateri je bilo največ denarja. Pred dvema letoma je bilo v to blagajno že enkrat vlomljeno in takrat so vlomilci odtiesli okrog 30.000 Din. Po vlomu so blagajni napravili novo steno. Morda so bili tokrat na delu isti vlomilci kakor pred dvema letoma in so se lotili velike blagajne kot svoje stare znanke. Rezanje blagajne je bilo dolgotrajno, izvršeno pa z največjo vlomilsko spretnostjo. Pri svojem obisku so bili vlomilci tudi tako oprezni, da ni mogoče niti ugotoviti, kako so prišli v prostore ie kako potem s plenom iz njih. * Led na Dunavu. Ker plavajo po Dunavu velike plošče ledu, je izšla včeraj caredba, da se začasno ustavlja ves rečni promet. Na našem področju je Dunav popolnoma pokrit z ledom pri Golubovcu. Zdaj je na Dunavu led od Regensburga v Nemčiji preko Avstrije, češkoslovaške in Madžarske, naše države, Bolgarije do kakih 90 km pred izlivom v črno morje. Vsi transporti, ki s© bili dirigirani v dunav-ska pristanišča, se že odpremljajo po železnicah. ♦ Bradeško se zmerom iznova oglaša. Za Jožetom Bradeškoin, nevarnim vlomil« ceni, ki je pred meseci pobegnil jz zaporov ljubljanske jetnjšruice in ki je doma iz oko« lice Polhovega gradca, orožniki po vsem Notranjskem stalno iščejo sledi, vendar so vsa prizadevanja zaman, čeprav se Bradeško pojavlja z zmerom novimi vlomilskimi podvigi. Ko ie pobegnil iz jetn.išnice, se je zatekel najprej domov, da se je založil e potrebno obleko in orožjem nato pa se je skrival v gozdu nekje pod Sv. Katarino, odkoder je hodil krast po hribovskih naseljih. Zadnje dni je ponovno vlomil v Poljanski dolini, v Luonah in pri Sv. JoMu nad Hor« julom, v eni preteklih noči pa se ie pojavil v Dolenjem Logatcu, kamor je že od nekdaj rad zahajal. Posestniku Jakobu Verbiču je ukradel večjo vsoto denarja jn blaga, da mu je prizadejal za dobrih 4000 Din škode. * Dva uboja po pomoti. V naselju Ble-tičih pri Teslidu sta brata Mitar in Rajko Babič ubila s sekirami dva svoja soseda Pri lenivosti črevesja, črevesnem ka- i Stanka Raliča in Bogdana Markoviča, tarju. obolenju danke, odstrani naravna >- Franz-Josr fova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fovea vode odlično regulira funkcije črevesja 3—t Ogl reg. S. br. 15.485/35. + Novi grobovi. Včeraj je umrl v Ljubljani v visoki ftarosti 90 let trgovski zastopnik g. Josip Baraga. Pokojni je bil splošno znan in zaveden nacionalist. Pogreb bo v nedeljo ob tričrtrt na 17. s Kar-lovske ceste št. 11 k Sv. Križu. Zavratna bolezen je ugrabila gospo Zoro Križmano-vo, soprogo šolskega učitelja Franceta meneč, da sta razbojnika. Brata Babiča imata svojo hišo na samem ln sta bila že nekajkrat okradena. živela sta v velikem strahu pred zločinci. Ono noč je nekdo na vso moč razbijal po hišnih vratih, brata sta pograbila sekire, odprla vrata ter pričela s sekirami udrihati po dveh temnih postavah. Oba dozdevna napadalca sta se kmalu zgrudila mrtva na tla, potem pa sta brata opazila, da sta po pomoti ubila dva svoja dobra znanca in soseda. Ralič in Markovič sta nekje praznovala slavo in ko sta vinjena prišla pred Babičevo hišo, sta pričela iz objestnosti razbijati po vratih. Brata Babiča sta se Križmana" v Stari Cerkvi pri Ljutomeru, i takoj po krvavem dejanju nastopila k so-Pokojna je bila po rodu iz znane družine dišču. Iz Littbljane u— Dr. Petr Zenkl je ob svojem obisku v Ljubljani poklonil županu dragoceno knjigo reproduciranih slik Jaroslava Sete-lika, razrovrstnih motivov iz mesta Prage; to je mogočna reprezentativna knjiga mesta Prage. Poleg tega pa še več drugih knjig, ki razpravljajo o gospodarskih in upravnih komunalnih vprašanjih, o statutih raznih čehoslovaških mest, kot Brna, Prage, Olomouca itd. Knjige bodo lep prispevek za novo strokovno knjižnico na magistratu. Dr. Petr Zenkl je svojo naklonjenost mestu Ljubljani pokazal v polni merni in je poleg dragocenih nasvetov glede socialne politike daroval tudi 1000 Din za mestne reveže. Ob tej priliki naj omenimo še, da je podobno literaturo (o francoskih mestnih statutih ln o komunalno upravnih ter gospodarskih vprašanjih in o vprašanju urbanizacije) obljubil za novo strokovno knjižnico tudi francoski konzul gospod Remčrand Gabrijel. ARTIN DRAGE E S SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE JE MNOGO Resnično, lahko, normalno lzpraznenje omogočajo ARTIN — DRA2EJE Dr. WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. Greeoričevih iz Ajdovščine. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskrene so- žalje! ♦ škodljiva po*!edi<-a ledu na reki Tisi. Velike plošče ledu, ki plavajo po reki Tisi, so odnesle brod pri Stari Kanji ii, ki je vezal najsevernejši del Bačke z Banatom. Zaradi nag'ega kopičenja ledu na reki Tisi je bil pontonski most demontiran in spravljen "* prezimovališče, za prevoz potnikov in blaga pa so dali v promet velik brod. Brod je bil sicer privezan, a plavajoče plošče ledu so bile tako močne, da so ga odtrgale in odnesle g seboj. To se je k sreči zgodilo ponoči, ko je bil brod prazen. Zaradi te prometne nezgode pa je zdaj ukinjena vsaka zveza med severnimi deli Br Banata. i irr** *• '»iflh in izpuščajih - čudovito deluje j »OBLAKOVO RAMBLONO MAZILO« l i * Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. u— Pravilna narodna noša. Društvo »Naša skrinja« hoče med narodom obuditi smisel za narodne starine in jiih ohraniti čiste in nepokvarjene. Zato ima v načrtu, da izčisti naše narodno blago vseh tujih primesi in povzdigne vse tisto, kar je v narodnem blagu lepega ln resnično našega. Dogaja se, da segajo tujci po našem blagu, ko sami nimamo več smisla zanj, in ga prodajajo za svoje z velikimi dobički, po njih pa segamo potem sami, kakor da je naše blago iz tujčevih rok več vredno in Lmenitnejše. V četrtek zvečer je omenjeno društvo priredilo v frančiškanski dvorani nekak propagandni večer za naše narodne noše. Govoril je g. prof. Saša šantel in nato še ga. šarčeva. V nekoliko hladni dvorani in s precejšnjo zamudo, ko je društvo zabavalo poslušalce pred pri-četkom z izvajanjem narodnih pesmi na gramofonskih ploščah, je govoril prof. šantel o pomenu naše narodne noše, ki je najraznovrstnejša v Evropi. Zavračal je tirolske in bavarske vplive. Tudi odprti dežniki ob lepem vremenu so neprimerni. Narodna noša ne sme biti fantazijski kostum, ampak mora kazati lastnosti pokra jine, iz katere je izšla. Potreben bi bil ▼ šolah narodopisni pouk, da se povzdigne kmetska narodna uimenost, ki je izvirna in brez modnih vplivov. Ohranila je svojo starinsko častitijivosrt to pristnost Se danes. Več uvaževanja bi zaslužila etnogra-fija in folklora, ki ju preveč zanemarjamo. Prof S«6 in prof. Grebene sta nam v tem pogledu mnogo odkrila Nagelj, roženkravt in rožmarin niso izvirni narodni motivi, ker so nemškega izvora, toda narod jib je privzel za svoje. Mnogo bi odkrilo še neizdano delo prof. Grefoenca. Prof. Šantel je pokazal nekaj pristnih narodnih noS iz raznih slovenskih krajev od Valvasorjevega časa do danes. Ga. šarčeva pa je pokazala, kakšna sme biti ta kakšna ne sme bifti narodna noša. Zanimive so bile slike, na katerih je pokazala več vzorcev, kako je mogoče lepote narodne noše prilagoditi modi. Oba govornika je občinstvo nagradilo s prisrčnim aplavzoma. žal je bil obisk za tako narodno obramtano akcijo nekoBko pičel. „_ Filozofsko druStvo v LJubljani bo imelo drevi ob 18. razgovor o svojem zad* njem predavanju (Determimzem jn tizikal« na slika sveta). Razgovor bo na univerzi v predavalnici 77. (X. nadstropje desno). Vabljena vsi, ki se zanimajo! - V soboto, 30. t. m. ob 18. pa bo društvo imelo v filozof« skem seminarju na univerzi II. redni občni zbor. Morebitne predloge je treba predloži« ti društvenemu odboru najkasneje tri dni pred občnim zborom. .... , , u— Lutkovni oder ▼ Šiški bo igral da« nes popoldne ob 15. uri lutkovno predstavo »Vragov svak«. Igra je skrbno pripravljena in bo nudila mladini, dovolj užitka. Starši, pripeljite evoje malčke. n_ Češkoslovaška Obee ▼ Ljubljani bo priredila jutrj v Narodnem domu ob 16. predstavo lutkovega gledališča. Na sporedu pravljična igra »Zlatj cvet«. n— Slavni violinist VaSa Pfihoda koncer-trira v Ljubljani v petek 5. februarja ob 20. v veliki Mharmonjčni dvorani Vaša Prho. da uživa svetoven sloves in je naši koncertni publiki dober znanec iz prejšnjih njegovih koncertov v Ljubljani. Podrobnosti slede. POJAVA HRIPE PO VSEM SVETU KAKOR VSAKO LETO, TAKO SE JE TUDI LETOS RAZŠIRILA HRIPA PO VSEM SVETU. ČASOPISI SO POLNI ČLANKOV, KAKO SE OBVARUJEMO HTRIPE, ZLASTI KAKO SE ZDRAVI HRIPA. ZDRAVLJENJA SO RAZLIČNA, TODA ENO DRŽI, DA SE VEDNO POLEG OSTALEGA PRIPOROČA TUDI LAHNA MASAŽA TELESA NAVADNO NA VEČER V POSTELJI. ZA MASAŽO SE MNOGO PRIPOROČA »ALGA«. NAMOČITE KRPICO Z »ALGO« IN NALAHNO NADRGNITE VRAT, CELO, PRSA, LEDJA, NOGE IN ROKE. »ALGA« OSVEŽUJE, JACI. PO MASAŽI JE SPANJE ZDRAVO IN LAHKO. »ALGA« SE PRIPOROČA TUDI KOT ZAŠČITA ZOPER HRIPO, DODAJTE CAŠI VODE TUDI MALO ŽLICICO »ALGE« IN IZPLAKNITE VEČKRAT NA DAN NOS, USTA IN GRLO. »ALGA« sc čobiva tv*r«od. stekleni dht 12—s m n_ Predavanj® društva »Naša skrinja« o naših nošah se ponovi danes in jutri ob 4. popoldne in ob 8. zvečer, ja sicer po poloa vičnih cenah v prvi vrsti za šole, deloma tudj za javnost v moderni franč. dvorani Predava g. prof. Šantel in g. fearceva. Vhod v dvorano franč. pasaža levo prva vrata, prodaja vstopnic zadnja vra*a. u— XIII. poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. G. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča na Golniku, bo predaval o veledelih medicine. Predavanje bo v torek 26. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din- o_ Prvo nagrado je prisodila ameriška akademija umetnosti med igralci Charlesu -Laughtonu, kn smo ga v Ljubljani videla j že v nekaterih velikih filmih. Grd je ki de- ! monsko silen, kakor da je rojen za tirana. Zato pa karakterne vloge, ki bj 6e komu drugemu izmaličide, podaje z izredno mo« gočno stvariteljsko močjo. V velikem filmu »Upor na ladji Bounty« glumi kapitana B,11ghta. Že po njem ^mem je film na do« stojni višini. Potem p pripomorejo 5e izbra« nj igralci Clark Gable. Franchot Tone in kTasne eksotične igralke, da zremo v Ljubljani filmsko delo, kj je za »Ben"Hurjem< menda največje, kar jih ie ustvarjl Metro— Goldwyn—Mayer. Veljalo je težke milijone. Dejanje je res zanimivo in filmska obdelava prvovrstna, povrhu pa ima delo v precejšnji meri tudj značaj kulturnega filma, ker nas seznanja z malo znanim življenjem v južnih krajih Včerajšnja premiera je zbudila vso pozornost n— Pokojninski zaklad za zdravniške vdove bo imel svoj občni zbor v nedeljo 31. L m. ob 14. v restavraciji Strukeflj. Vsi člani so vljudno vabljeni. u— Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani bo imel« svoj občni zbor v ne« deljo 31. t m- ob 15. v restavraciji Štrukelj. Vsi člani so vljudno vabljenj u— Zadnji dve predstavi napele komedije »Pobegla nevesta« bosta v nedeljo 24. t. m. Popoldanska predstava ki je namenjena zlasti okoličanom prične ob 15.. večerna pa točno ob 30.15. Kdor se želi enkrat pošteno nasmejati, naj si ogleda to veselo in dn-hovito igro. n_ Lovci opozleijonalei! Družabni večer a predavanjem bo v četrtek 28. t m-, 20. v restavraciji glavni kolodvor. n_ V prvi polovici februarja bo koncert Adamičevih orkestralnih del, ki ga priredita Glasbena Matica ljubljanska jn radio oddajna postaja. Koncert bo v veliki fjlhar« monični dvorani. n— Matineja ZKD. Danes in jutri predvaja Zveza kulturnih društev v Elitnem kinu Matici prekrasni zgodovinski film iz XVIII. stoletja »Carica Katarina«, v naslovni vlogi Marlene Dietrieh. Primer carice Katarine je v svetovni zgodovini edinstven kakor je bila edinstvena pot od skromne ponske princese do mogočne »carice vseh Rusov«. Tako je morala Marlene Dietrieh ustvariti trojni lik žene: naivno dekle, razočarano ženo, mogočno vladarico. Da se ji je to posrečilo in da vse laskave ocene niso bile pretirane, ee boste lahko prepričate, če ei ogledate »Carico Katarino«, še več: pred Vami se bo razgrnila vsa doba prosvetlje« nega absolutizma, ki je prinešen z zapada dobil na vzhodu Evrope čisto svojstven izraz. Torej vsi v Elitnem kino Matica danes ob 14.15 ali pa jutri v nedeljo ob 10.30 z dopolnilnim programom pri matinejskih ce« nah Din 3.50 rn 5.50. n— Z metuljnieo po loga. •. >alias«ma« škarada Ljubljanskega Sokola. Izvedela smo, da so za to zabavo na pustni torek vse priprave že v teku. Pridne roke pri Sokolu pripravljajo vse, da se bo pretvorila telovadnica v Narodnem domu v ljubek log, na katerem se bodo zbrati na svoj pir metuljčki bizarnih oblik in bajnih barv; pripravljeno pa bo tudi kebrčkom in hro« ščem najpeetrejših barv. da ob ljubki godbi čmrljev jn murnov zaplešejo svoj ples ljua bežni. Najlepše cvetke pa bodo daie logu bohoten okvir. Ves čar te pustne nocd bo lahko opazovad tudi navadni zemljan, do« umel ga pa bo samo ani smrtnik, kj bo tudi sam temu večeru primerno oblečen. Pripravite torej primerno oblačilo. u— NI bil zraven. Včeraj smo na tem metu kratko poročali o tem, kako hitro je uspelo organom kriminalnega oddelka izslediti tatove radijskega aparata, ki je v tarelk popoldne izginil iz nekega stanovanja na Domobranski cesti. V zvezi s to zadevo smo zabeležili tudi ime 201etnega ({ključavničarskega pomoSnika Maksa Justina s Tržaške ceste 36, ki srmo mu pa s tem — pač zaradi prenagljenih informacij, dobljenih na policiji — napravili krivico. Maks Justin je imel z vso reč jo samo toliko stika, da ga je eden izmed vlomilcev naprosil, naj mu shrani neko ukradeno stvar. V dobri veri, da gre za pošten© blago, mu je v resnici ustregel, a ker s tatvino samo niti posredno niti neposredno nI imel nikakršnega opravka, so ga na policiji takoj po kratkem zaslišanju izpustili. u— Za zimsko pomoč. G. A. Bbenspaa-ger, veletrgovec v Ljubljani, je daroval za zimsko pomožno akcijo mesta Ljubljano 500 Din. u— Danes ob 20. bo venček plenih vaj SK Svobode in SK Grafike v veliki dvorani Delavske zbornice. Vabljeni vrt prijatelji plesa in športa! Iz Celja e— Anton Rodč +. Včeraj dopoldne )e uimrl v Jenkovi uJici štev. 36 po dolgem trpljenju v 48. letu starosti g. Anton Rodš, solastnik tiskarne Brata Rodč & Martinčič v Celju. Pokojni je užival splošen ugled in priljubljenost. Med vojno se je boril v srbski vojski kot juv-neta, tiskarnarja, Martineiea. dr. Hodžarja in prof. Biten ca. TEL. 21-24 KO* M ATI C Največja ln najdrznejša pomorska pustolovščin* vseh časov v fcager filmu eezone 1 REVOLTA NA BRODU BOUNTY (Vsl^fTm v nemškem Jeziku) CHARLES LANGHTON — CLARK GABLE FRANCHOT TONC Zaradi ogromne dolžine filma se vrše predrta* ob 16., 18JJ0 ln 21.14 url TEl. 27 ZO SLOGA Premiera zabavne ln taredno vesele operet«, p:'jQe humorja, petja ln pustolovščin! C A R D A S (Njena razposajena noč). V gi. TtogaS IRENE ZILACHY — MAKS HANSEN TIBOR HALMAV WUly Forstora najnovejša fUmaka umetnina. BIRGTHEATER WERNER KRAUSS — HORTENSE RAKY OLGA ČEHOV A — WILLY EICHBERGEB HANS MOSER Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 19.15 in 21.15 uri e— Za povzdigo tujskega prometa. Mestni svet celjski je na svoji zadnji sej: sklenil. da se novi plani/Dgki dom pri Ceijski koči, kj še ni dograjen, proda Higienskemu zavodu v Ljubljani Celjska koča pod Tov-stom je izredno priljubljeno izietišoe. ki ga tako radi povečajo Celjani iin tujci, zlasti Se Zagrebčani. Zaradi navada obifkovajoev j« postaja Celjska koča že v poletnem ča*u pretesna. Ta nedosfatek pa se &e prav po-eebno občuti v zimskih mesecih, ko se razmahne smučarski šport- Treba je vedeti in si tega dejstva ne smemo prikrivati, da naša mladina ponajvečkrat nima niti časa. Se manj pa potrebnih denarnih sred&tev, da bi obiskovala oddaljent smučarske terene v Savinjskih planinah. Da bi tem novo nastalim potrebam zimskega športa in tujskega prometa bilo ustreženo, je- prejšnji mestni svet celjski začel graditi nov planinski dom v neposredni bližini dosedanje Celjske ko5e. Ta dom pa je seda-j mestni svet obenem z 18.000 kvadratnimi metri zemljišča prodal Higienskem« zavodu v Ljubljani v namen©, katerim bo ta zsrradba na tem mestu pač slabo služila, mestu Celju pa je s to prodajo v tujsfcoprometnem pojrledu zadan težak udarec, ki ga Celjani težko razumemo. e— 0 jadralnem letalstvu, tej novj in že tako znameniti pa nor i tehnike in športa, bo predavaj v ponedeljek 25. t~ m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču v rit>aini zaprosili za železniške legitimacij«, naj jih čimprej dvignejo pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva. e— Iz Št. Pavla pri Preboldu nam pišejo: Xe pred 6 leti je bilo sklenjeno, da se otvo-ri v Matkah podružnična šola. ker _ je mnogo šoloobveznih otrok zelo oddaljenih od šentpavelske šole ® T prebivalstvo samo zahtevalo novo šoio. Zadeva leži v Ljubljani — na podružniško šolo. ki >e ni. pa je bfl imenovan učitelj. Šola v Mariji Reki nad Št. Pavlom je zaprta že od 1. septembra, ker je brez učiteljske moči. e— AH se pojdemo smučat? Letošnja zima amiučarjem ni naklonjena. Snega ni dovolj, da bi omogočil gojit-ev belega športa tudi po nižjem pogorja. Pač pa j© zimo obdarila višje gore « prelestoo. belo odejo. Sneg je bfl tudi na vi šinah ves čas od božiča skorjnst. in trd. pravi »beton«. To smučarjem ni bilo po godu. Odkar je pred tednom dni zapadlo nekaj novega, suheha snega. pa eo se razmere na mah s^premenije. Kamorkoli se povrspnež nad 1000 m nadmorske višine- najdeš idealen pršič. V vi$i-m nad 1000 m obvladujejo namreč ni»ke temperature, približno 5 pod ničlo, in to zagotavlja, izvrsten sneg in idealno smuko. Poročilo z Mozirske z dne 32. t. m. pravi: minus 5. mirno in sončno, na stari podtegi 30 cm pršiča. smuka idealna, omogočene smuške tare po vF^j GoJčki planina ki v okolišu koče na Smrekovou. Tudi pri Celjski koči je nekaj snega: na 6 cm zmrznjene podlage je 4 cm pršiča, seveda samo v senčnih' legah. Smučarji, ki so bili v četrtek pri Celjski koči. so bij i s- smuko zelo zadovoljni. e— Tiskovna napaka se je vrinila včeraj v notico o izpitu g. Dušana Beneana iz Celja, Pravilno s© mora glasiti, da je napravil g. Benčan izpit za poročnika (in pomočnika) trcTovske mornarice. e— 966 brezposelnih (773 moških in 193 žensk) je bilo prijavljenih pri celjski borzi dela 30. t. m. nasproti 849 (664 moškim in 185 ženskami dne 10. t. m. e— Kino Union. Danes ob 1630 in 20.30 velefilm »Boheme« z Gerbrudo Lawrene>evo KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 »SCHUBERT PRI TREH MLADENKAH« in najnovejši zvočni tednik. Ob 16. uri matineja »RENDEZVOUS«. Iz Maribora a— RibafOv večer. V četrtek zvečer je bil v zgornji dvorani Narodnega doma pie-tetni spominski večer dr. 0. Ribata ob 10-letnici njegove smrti. Uvodne besede je spregovoril predsednik »Jadrana« dr. For-nazarič. ki je naglasa] pomen dr. Ribafove-aa vsestranskega, koristnega delovanja v Prtmorju, nakar je glavni govornik g. R. Golouh v izčrpnih izvajanjih prikazal podobo neutrudno delavnega, bistroumnega in neutJtirašeinegsi prvrcbo.frteljct tržaSkBh Slovencev za politične pravice, kulturni napredek in gospodarsko osamosvojitev primorskih Slovencev. Ob zaključku lepo uspele spominske prireditve, ki sta jo organizirali tukajšnji emigrantski društvi ».Tadran« m »Nanoe« je spregovoril še Nanosov predsednik sr. Marino Kril j nakar so združeni TV»vci »Nanosa* in »Jadrana« odpeli pesmi »Soča be1«----* fn »Ot Dobrdrb«. čim bi je bila pietetna prireditev zaključena. * a— Boris Arhlpov gostuje v mariborskem gledališču. Na svojem potovanju skozi Jugoslavijo se je ustavil v MarJxiru bivši priljubljeni član mariborske opere Boris Arhri-pov. ki je bii nazadnje prvi lirični bariton bratislavske opere. Odlični gost, ki ga imajo Mariborčani *e v spominu zaradi njegovega krasnega glasu, nastopi v torek 28. t. m. v naslovni partiji operete »Baron Tren«. a— Mariborski filatelisti so si na občnem z>wu izvolili naslednje vodstvo, ki bo v novi poslovni dobi vodilo filatelist.jčni klub; dr. Boris Modrijan, predsednik. Adolf Lu-naček tajnik. Ivan Škorc, blagajnik, Zivko in Sifrer odbornika. V nadzorni odbor sta iz-vn.lje.na dr. Viiko Marin in Lojze Strašnik. a— Prva mednarodna biUardna tekma v Mariboru. Kakor smo že kratko poročali, So v kavarni Jadran danes in jutri hiliardna tekma med na;boljšimi igralci graškega bjijardnega kluba in izbranim moStvom iz Maribora. Na včerajšnjem sestanku igratr rev so bili za to tekmo določeni ge. Ben-der, Obacher. Herman, Lepej, Boš, Potuoan, Jug. Koser in Mešiček. Spored bo naslednji; V soboto ob 18. spe je m gos-tov v kavarni Jadran, od 20- dal.je štiri partije, po dve partiji istočasno na dveh mizah a— »Prijatelj prirode« razpuščen. Mariborska policija je včeraj zapečatila pror-to re podružnice delavskega turističnega društva »Prijatelj prirode«, ki ga je banska uprava razpustila skupno z ostalimi podružnicami v Ljubljani, Celju, Kranju in Trbovljah. a— S sankami zavozil v ledeno mrzlo Dravo. Med deco. ki se je sankala ob Pristanu. je bil včeraj tudi 10-letni učenec Leopold Wa.H.ner iz Stolne ulice, ki Sg j« prvokra-t pojavil s ranimi na Pristanu. Sani so ga za vozile naravnost v Dravo, kjer pa s-e je Wallner oprijel ledene plošče in pričel klicati na pomoč. Takoj ,je prihitel Sofr-r Alojzij Uranjek. ki stanuje ob Pristanu, in spravil fanta s splav&kim veslom na kopno. kjer w je zbraJo veliko Steviin ljudi, ki so opazovali razburljiv dorrodek. a— Identificiran. Te dni smo poroča,]i o zmrznjenem, mrtvem starčku, ki so ga našli ob oesti pri Osekn v Slov. goricah. Sedaj s oblasti ugotovile, da je mrtvec identičen z 69!etnim delavcem Francem Hab-janičem iz Podlehnika pri Ptuju, ki je na poti izčrpan ter onemogel obleža.1 ter preko noči zmrznil. Opereta na šmarskem odru Pevsko društvo »Zvon« v Smartnem pri Litiji je mej najbolj agilnimi pevskimi združenji v Zasavju. V pretekli sezoni so nam podali dvoje operet: »Kakor stari tako mladi« in »Mežnarjevo Liziko«. Zdaj se vneto pripravljajo za vprizoritev operete »Vrag in čevljar« na odru šmarskega Sokola to nedeljo 24. t. m. ob 15. uri. Opereta »Vrag in čevljar« je izšla pred kratkim v tifku. Besedilo je napisal Rudolf Cerar, glasbo pa Danilo Cerar. Dejanje je prav ljubko, in melodije pevne. Kratka vsebina je naslednja: Vrag posodi čevljarju denar. Po dogovoru pride čez sedem let ponj. čevljarju se je med! -n obrnilo na boljše in se je rešil zadreg. Terjalca-vraga ujamejo v pa?t, ga zvežejo in vržejo čez prag. Seveda je v opereto vloženih še več drugih zanimivosti. Kot ■solisti sodelujejo najboljši naši pevci in pevke in sicer Cilo Hauptman (Urban), Poldka Fli:kova (Marjanca). Anica Novakova (Maričkai, Rado Kolšek (Tone), Tine Mandelj (sluga Urban), Remec Tone pa vrag. Režija je v rokah g. Mirka Novaka, pevski part pa je navešbal pevovodja »Zvona« g. nadučtelj Maks Kcvačič. Opozarjamo na zanimivo prireditev domače in okoliško občinstvo. Odgovor na vprašanje Iz Maribora na.m pišejo: V mariborski rubriki četrtkove številke se »Slovenec« sprašuje, kako je z občnimi zbori mladine .JN'.«. Prav.i. da so zelo slabo obiskani in da jiih menda sploh ni. Priporočamo dopisniku »lSovenca*. naj se pride osebno prepričat, da bo vsaj la.bko poročal rrsnico. katero bi moral »Slovenec« vsaj tnalo spoštovati. Pošlje naj nam svoj naslov, pa ga bomo povabili, da si bo po-rl^dal prihodnje občne zbore mladinske organizacije. Prepričani smo. da bo »Slovenec* tedaj molčal. O občnem zl*wii v Hotimji belei: '■Slovenec«. da je bilo 15 navzočih. Če ga bo kdo prijH. zakaj laže. se bo pač. izgovori na. tiskovno napako, ki je h 35 naredite 15. K ♦pmu je trebn prišteti še 10 članov, ki so bili zadržani zaradi sokolske prired;tvP v Slivnici. Zakaj nič ne omenja zbora pri Sv. Miklavžu na Drav p. ki j • bil is**?1 dn ta.m navede število nivrofh! Seveda pa tega ne l»o . t>° zob h ko ve'no ra.tr ju j ■ da na«*'ona1ne nr-sli m ft'ovenskem p^dež^ I ju ni več. Tn končno šc eno vrv-ašinje ^ s*rj»m. Kai pa je z mtodtaskšntf orC"r'"7",,,ii"^! JRZ o katerih pp ie ž<* toliko Naj »Slovenec•» vendar o niih kaj po- č ' Gospodarstvo Zaposlenost delavstva v Jugoslaviji je prekoračila rekord iz leta 1930 Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (Suzor) je pravkar objavil podatke o stanju števila zavarovancev v mesecu novembru lanskega leta, ki so značilni predvsem zaradi tega, ker je v tem meseca skupim število zavarovanih delavcev in nameščencev prvikrat prekoračilo najvišje stanje, Id smo ga doslej zabeležili v septembra 1930. 116.000 delavcev več nego pred 3 leti V nasprotju z običajnim sezonskim gibanjem se je namreč letos od oktobra na november skupno število zavarovancev pri vseh krajevnih organih Suzorja dvignilo, in sicer za 10.662 članov, dočim smo v prejšnjem letu od oktobra na november zabeležili padec za 1967 članov, v letu 1934. padec za 17.118 članov ta v letu 1933. celo padec za 27.626 članov. V mesecu novembru je bilo namreč pri vseh krajevnih organih Suzorja zavarovanih 656.962 delavcev in nameščencev, to je za 57.807 (za 9.6%) več nego pred enim letom. V primeri z novembrom 1933, ko smo v teku krize zabeležili najnižje stanje zaposlenosti smo imeli lani v novembru v vsej državi že /.a 116-272 delavcev več zaposlenih, tako da se je zaposlenost delavstva v primeri z letom 1933 povečala za 21.5% (seveda v gornjih podatkih ni upoštevano rudarsko in plavžarsko delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladni-cah). V novem bm doseženo število 656.962 zavarovancev je, kakor rečeno večje, nego znaša dosedanji absolutni maksimum, ki je bil zabeležen v septembru 1930., ko smo imeli 654.966 zavarovancev. Ce pa primerjamo samo novembrske podatke, tedaj vidimo, da je bil doslej najugodnejši november v letu 1929, ko smo imeli 626.459 zavarovancev. Lani v novembru smo imeli torej v vsej državi za 30.500 delavcev več zaposlenih, nego v doslej najugodnejšem novembra 1929. Od skupnega prirastka 57.307 delavcev nasproti novembru 1935. odpade največji de! na gradbeno delavstvo, kajti pri gradnjah nad zemljo je bilo lani v novembru 10.976 delavcev več zaposlenih, nego pred enim letom (plus 50.2%), pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb pa 9381 delavcev (plus 39,8%). Zmanjšanje zaposlenosti izkazuje v glavnem le gozdno — žagarska industrija, kjer je bilo lani v novembru za 3645 delavcev ali za 7% manj zaposlenih nego pred enim letom. Obenem ta stroka tudi najbolj zaostaja v primeri z zadnjimi leti pred krizo. Od posameznih okrožnih uradov beležijo v primeri s prejšnjim letom največji prirastek okrožni uradi v Sarajevu (plus 16.8%) v Splitu (plus 14.5%), in v Nišu (plus 14.0%). Pri ljubljanskem okrožnem uradu je znašal odstotek prirastka 10.8%. Slovenija še vedno zaostaja Kakor smo že prejšnje mesece ponovno poudarili moramo tudi ob tej priliki znova ugotoviti, da zaposlenost v Sloveniji de danes ni dosegla višine iz zadnjega ko-njnnkturnega leta, medtem ko jo je izven Slovenije že prekoračila, kakor se vidi iz naslednjih podatkov o gibanju članstva: Slovenija ostala drž. skupaj nov. 1929 98.733 527.726 626.459 nov. 1933 77.877 462.813 540.690 nov. 1936 91.006 565.956 656.962 razlika 1929-1936 — 7.8% +7.2% +4.9% Iz gornje primerjave sledi, da je bilo število zaposlenih delavcev ln nameščencev izven Slovenije v novembru ie za 38.230 ali za 7.2% večje nego v doslej najugodnejšem novembru 1929., v Sloveniji pa je bilo za 7727 ali za 7.8% manjše nego v najugodnejšem novembru 1929. Zaslužek delavstva v Jugoslaviji se je v 2 letih povečal za 16.5% Podatki, ki se nanašajo na gibanje mezd nam pričajo, da je znašala v novembru povprečno zavarovana mezda 22.04 din. to ji- za 0.47 din več nego pred enim letom Skupni zavarovalni zaslužek, pa je znašal v novembru 362 milijonov din to je za 38.7 milijona din več nego pred enim letom in za 52.6 milijona din več nego pred dvema letoma. Nasproti prejšnjemu letu s« je torej zaslužek delavstva povečal za 12%, nasproti letu 1934 pa za 16.5*/». 57 KAJ POMENI DOBRA KREMA ZA VAŠO KOŽO, OPAZITE ŠELE PRI HIŠNIH OPRAVILIH, A NTVEA KREMA JE TAKO POCENI! Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. z o. j. Maribor. Iz iivlfstm m Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja dan1* in jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer (v nede'jo ! tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Poslednji akord«. Med dodatki tudi barvan film »Dama v rdečem« in Param-ountov ivočni tednik. — Sledi »Valček na Nevi«. ★ DOL. LOCiATEC. Okrožni prosvetni od-i>or ZKD Logatec priredi jutri v nedeljo ob R. uri dopoldne v Sokolsketm domu v Dol. Logatcu predavanje »0 šminkanju«. Preda-va.l bo predavatelj ZKD g. Lovrenčič. MEN G EŠ. V nedeljo 24. t. m. ob 18. bo ▼ gostilni prej Lovcu sestanek vseh bivših ko« roških borcev in dobrovoljcev. Sestanka se udeleže od glavnega odbora legiie iz Ljub-1 ane. ki se vrnejo z občnega zbora krajev« ne organizanje v Gornjem gradu, in bodo poročali o weh vprašanjih, ki zadevajo ko« roške borce Sestanek bo važen, zato se vabi'o vsi. da ee ga udeleže RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi o»b 20 in fut.ri ob 15.15 in 20. uri veliki film »Kraljica ljubezni« Za dodatek nov Par&mouatov zvočni tednik. Gospodarske vesti = Naše klirinške terjatve v Nemčiji »o v poldrugem mesecu narasle za preko 109 milijonov din. Po informacijah iz Narodne banke, je v četrtek 21. t. m. saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji narasel na 25 milijonov mark, dočim je pred enim tednom znašal še 21.9 milijona mark, v začetku decembra pa le 16.6 milijona mark. Povečanje salda znaša torej od začetka lanskega decembra 8.4 milijona mark ali 109 milijonov din. To naglo naraščanje salda je tudi povzročilo, da je tečaj marke na naših borzah v zadnjih tednih tako občutno nazadoval. = Nabavka železniškega materiala za 400 milijonov. Po sklepu ministrskega sveta od lanskega junija ima prometno ministrstvo pooblastilo za nabavko raznega železniškega materiala v vrednosti 400 milijonov din. Glede na obseg izvoznih terjatev v Nemčiji je bilo predvideno, da se ta material nabavi predvsem iz Nemčije. Tako se je vršila 31. oktobra lanskega leta v našem poslaništvu v Berlinu licitacija za nabavo tega materiala, ki pa ni uspela. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bo druga taka licitacija vršila najkasneje do 1. aprila, in sicer v Beogradu. Licitacije se bodo lahko udeležile vse tvrdke, ne samo nemške, in bo na ta način dobilo prometno ministrstvo pregled cen, ki jih nudijo druge države. Material bo nabavljen na petletni kredit. — Kakor Je znano, bomo nekaj železniškega materiala uvozili tudi iz Madžarske, da tako izravnamo saldo, ki obstoja še iz lanskega leta ln to v smislu zadnjih trgovinskih pogajanj. Poročali smo že, da je prometno ministrstvo poslalo svoje delegate v Budimpešto na informativna pogajanja. Po najnovejših vesteh iz Beograda je izdelan predlog, da nakupimo v Madžarski 80 lokomotiv in 60 vagonov. Ta predlog bo te dni predložen prometnemu ministru v odobritev. Tudi ta nabava se bo vršila na podlagi licitacije v Beogradu, na kateri bodo lahko sodelovale tvrdke iz drugih držav. — Italijanska ln nemšKa konkurenca na našem tekstilnem trgu. Odkar je Italija devalvirala liro, se na našem tekstilnem trgu močno čuti italijanska konkurenca, ne samo v predivu, temveč tudi v bombažnih tkaninah, ki jih Italija nudi po izredno nizkih cenah. Sploh se je uvoz iz Italije pričel naglo dvigati, saj Je od oktobra na november lanskega leta poskočil od 13.9 na 30.8 milijona Din, dočim je naš Izvoz v Italijo popustil od 34.0 milijona Din v oktobru na 14.3 milijona Din v novembru. V preteklem mesecu pa je mo rad hiti naš uvoz i r Ttali-"- an«*-no v^fji. kar lahko sklepamo iz stalnega narašča- nja našega dolga nasproti Italiji v novem kliringu, ki se je povzpel že na 20 milijonov lir. — Znaten je tudi uvoz bombažnih tkanin iz Nemčije spričo nizkega tečaja marke. Pri uvozu iz Nemčije pa bodo najbrž nastopile težkoče, ker v ebujejo nemške bombažne tkanine dodatek vistra preje (umetnega bombaža, ki se izieluje slič-no kakor umetna svila). V Nemčiji tami je namreč za notranji promet predpisano, da morajo bombažne tkanine vsebovati najmanj 16% te umetne bombažne preje. Te tkanine pa Nemčija tudi uvaža. Naša carinska oblastva pa timatrajo ta dodatek umetnega bombaža kot umetno svilo in so bile carinarnice opozorjene na to okolnost tako da je pričakovati, da bodo v bodoče carinile bombažne tkanine, ki imajo v&i nego 10% te umetne preje, kakor polvsiie-ne tkanine. = Službodavci hišnega služabništva so zavezani plačevati 1 °>uo izredno davščino v banovinski bednostni sklad. Pravilnik kr. banske uprave dravske banovine od 23.3. 1935, odnosno od 10. 3- 1936. u, povsem jasen glede vprašanja, da-li so službodavci hišnega služabništva zavezani l%ni izredni davščini v banovinski bednostni fond od zaslužkov služabništva. Tudi praksa davčnih uprav je različna. Na konkretno tožbo je slednjnič obravnavalo to vprašanje upravno sodišče v Celju, ki je vloženo tožbo zavrnilo in razsodilo, da so službodavci hišnega služabništva dolžni od nje: govih zaslužkov plačevat; jzredno 1 no davščino v banovinski bednostni sklad. Upravno sodišče pravi v svoji sodbi med drugim: Pravilno in zadosti utemeljeno je naziranje kr. banske uprave da davčna zavezanost službodavcev po 3. odstavku § 1. pravilnika o izredni davščini od 23. 3. 1935 ni vezana na pogoj, da delavci oz. uslužbenci od teh prejemkov plačujejo uslužben-ski davek. Ta pogoj in nadaljna omejitev davčne zavezanosti po višini uslužbenske-ga davka sta očividno mišljena le za delojemalce. dočim je službo daveč po 3. odst. cit. določbe dolžan prispevati v bednostni fond od vseh kosmatih prejemkov (zaslužkov in mezd) ne glede na uslužbenski davek. Iz navedenega sledi, da glede davčne zavezanosti službodavcev tudi pri hišnem služabništvu ni razloga za oprostitev, ker bi morala biti taka davčna prosiost v pravilniku izredno označena. Glede odmere in pobiranja te davščine po davčn] opravi v citiranem pravilniku res ni dovolj izčrpnih odredb. Vendar je iz davčne zavezanosti službodavcu in § 2. cit. pravilnika sklepati, da mora službodajalec tudi v slučaju, ko ne odteguje izredne davščine nameščencem in delavcem, svojo davščino odvajati pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odvajanja. Ce pa je davi na uprava pristojna nadzirati pravilnost odvajanja te davščine. sme v primeru, če davčni zavezanec sam nc »t<~H *—-»^ižnosti, davščino piedpisau in izterjati po preo^'^* veljajo za državne davščine. (Glej j 4 uredbe glede proračuna izrednih tadatkmr in dohodkov bednostnega sklada dravske banovine za leto 1935/36 od 28.3. 1935 in S 94. pravilnika o banovinskih davščinah za dravsko banovino od 23. 3. 1935;. = Izvoz svinj iz dravske banovine. Prejeli smo: Iz »Glasnika«, ki ga izdaja Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, posnemamo razveseljivo vest, da se je končno tudi našim zadrugam posrečilo dobiti nekaj kontingentov za izvoz Sivih svinj. Bilo je precej truda, da smo dokazali merodajnim gospodom v Beogradu, da imamo tudi v Sloveniji svinje, ki ustrezajo zahtevam inozemskih trgov. Tako je predpretekli teden izvozila Kmetijska družba 45 in Gospodarska zveza 45 živih svinj na Dunaj, v Nemčijo pa pretekli teden Kmetijska družba, Gospodarska zveza in Ekonom vsaka po 60, torej skupaj 270 svinj. Člani teh zadrug so nove možnosti izvoza gotovo še bolj veseli, kakor zadruge same, ker jim jc s tem dana prilika, da prašiče dobro vnovčijo. Ker pa nas zopet vznemirjajo vesti, ki hočejo dokazati, da teh 270 rilcev ni bilo slovenskega izvora, bilo bi vsakakor priporočljivo, da te zadruge, bodisi po časopisih ali na kakršenkoli drug način verodostojno objavijo, v katerem okolišu Slovenije ta od katerih njihovih članov so te prašiče prevzeli ali jih nakupili (nakladalne postaje so postranskega pomena). S tem bi bila ovržena razna sumničenja ta podti-kavanja našim zadrugam, da kupujejo za izvoz živino ta prašiče Izven Slovenije. = Avstrija kupuje našo koruzo proti plačilu v devizah. Na našem tržišču koruze je nastopila v zadnjem času precejšnja živahnost, predvsem zaradi tega. ker se je na tržišču pojavila kot kupec Avstrija. Ker izvoz koruze v kliringu ni dovoljen, plačujejo avstrijski izvozniki koruzo v devizah. Avstrija je že v prejšnjem tednu nakupila znatne količine koruze. — Znižanje glavnice. Srpsko akcionar-sko rudarsko i topioničko društvo »Sar-tid«, ki ima v Smederevu velike tvornice za kmetijske stroje, železniški material, železne konstrukcije in valjamo za pločevino, je zmanjšalo svojo delniško glavnico od 50 na 46 milijonov din na ta način, da se nominalna vrednost delnic reducira od 1000 na 900 din. Borze 22. januarja Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.0b medtem ko za angleške funte ni bilo tečaja. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.03. v angleških funtih po 238.06 in v grških bonih po 32.25 Klirinške nakaznice na lire pa so se nudile po 2.45 Nemški klirinški čeki so za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 12.74. v Beogradu 12.6492 in v Zagrebu 12.67, odnosno za konec januarja 12.55 za konec februarja 12.5350 in za 15. marc 12.60 Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala najpreje po 380. pozneje pa po 381 (v Beogradu po 380 — 380.50) Tudi ostali državni papirji so bili nekolkio čvrstejši in jc prišlo do prometa v 7% Blairovem posojilu po 78 in 78.25, v delnicah Dubrovačke po 300 ki v delnicah Sečerane Osijek po 158 in 160 > »f»m< Ljubljana. Amsterdam 2381.65 — 2396.25, Berlin 1747.03 — 1760.91. Bruselj 732.20 — 737.26, Curih 996.45 — 100352, London 212.96 — 215.01, Newvork 4314.65 — 4354.82. Pariz 202.74 - 204.18, Praga 151.73 — 152.83, Trst 227.93 - 231.03 Curih Beograd 10, Pariz 20.36, London 21.4075, Newyork 436.75, Bruselj 73.50, Milan 22.95 Amsterdam 239. Berlin 175.40, Dunaj 78.60, Stockhcim 110.40, Oslo 107.60, Kobenhavn 95.55. Praga 15.23, Varšava 82.30, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 380.50 — 381.80, 4°/« agrarne 51.75 — 52.50, 6°/« begluške (srednje veliki komadi) 68 den., 6°/o dalm. agrarne 68 bi., 7°/« invest 86 den., 7*/. stabiliz. 85 — 85.50, 7V» Blair 78 — 78.50. 8% Blair 87.50 den.; delnice: Narodna banka 7425 den., PAB 193 — 194, Trboveljska 225 — 250, Dubrovačka 270 — 300, Jadranska 350 den., Gutmann 50 bi.. Narodna šumska 25 bi., Šečerana Osijek 160 — 162, OsijeČka ljevaonica 175 — 190. Beograd. Vojna škoda 380 — 381 (380 — 380.50), za februar — (380 - 380.50). 4V« agrarne 51 — 51.50, 6*/« begluške (vel. komadi) 71.25 — 71.50 (71.25), 7"/. invest. 86 den., 7°/« Drž. hip. banka 92 den., 7% Blair 77.50 — 78, 8°/. Blair 88 bi. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 22. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 129.25, za julij 113, za sept. 108.75; koruza: za sept. 101. -I- Winnipeg, 22. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 121.375, za julij 117.125, za okt. 107. + Novosadska blagovna borza (22. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): banatska sremska, slavonska 162 — 165; barska 163 _ 165, bažka ladja Tisa in Be* gej 169 — 171; sremska, ladja Dunav. Sava 165 — 167. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški ta srem. 64 kg 127.50 — 130, jari 68 kg 130 — 132.50. Koraza: baška in sremska, nova 76 — 78; banatska 73 — 75; baška sušena par. Indija 84 — 85; moka- baška in banatska >0g< in >Ogg« 345 — 255; »2« 225 '235; ,5< 205 — 215; »6« 1® — 195; »7« 147.50 — 157.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski. banatski 90 — 92. Fižol: baški beli in sremski, brez vreč 325 - 235. + Budimpeštanska terminska borza (22. t. m.). Tendenca stalna, koraza: za maj 14.69—14.75, za julij 15.00. BOMBA2 , + Liverpool, 21. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 6.94 (prejšnji dan 6.91), za julij 6.80 (6.78), za dec. 6.44 (6.44). + Newyork, 21. januarja Tendenca stalna. Zaključni tečaji: aa februar 1&35 (.12.02), m JuHj 12.19 I1&202, Reforma čsl. vrhovnega upravnega sodišča Praga, 22. jan. br. Vlada je predložila poslanski zbornici zakon o reforma vrhovnega upravnega sodišča. Olj tega zakona je olajšanje poslovanja te vrhovne upravne instan; ce. ki je sedaj preobremenjena z delom, zaradi česar se kopičijo spisi in zastaja vse delo. Z novim zakonom se bo omejila možnost pritožb in bodo mani važne zadeve lahko reševale nižje oblasti. Nov poljski poslanik v Pragi Praga, 22. jan. Davi je prispel t Prago novo imenovani poljski poslanik Kazimir Papč Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki iunanjega ministrstva ta osobje poljskega poslaništva. Prihod novega poljskega poslanika tolmačijo v diplomatskih krogih za dokaz, da bodo med Poljsko in češkoslovcško po prizadevanju Francije urejena v&a sporna vprašanja. Odkritje komunistične centrale pri Celovcu Celovec, 22. januarja. w. Varnostne oblasti so v št. Jakobu pri Celovcu odkrile tajno centralo komunistov na Koroškem, v kateri je bila tudi tiskarna, kjer se je tiskal ilegalni list koroških komunistov. Centrala je bila v podzemeljskem prostoru. ki je bil popolnoma betoniran. Vhod v centralo je šel skozi vodnjak, odkoder je bil speljan več metrov dolg rov. V zvezi s Jem odkritjem je bilo aretiranih več oseb. Obsodba zaradi vohunstva Beograd. 22. januarja. AA. Z ra^odbo državnega «=odi<šča za zaščffto države z dne 22. januarja je obsojen zaradi zločina voi hunstva v korist neke tuje države Bergman Franjo. krojaški pomočnik iz Som bora, na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Z j&to razsodbo ie obsojen na leto dni robije zaradi istega dejanja storjenega iz lahkomiselnost;, Goretič Josip, tiskarskf dr« iavec iz Som bora. Dva nova notarja Beograd, 22. januarja. AA. Z od loko. r, pravosodnega ministra je imenovan za no ta rja v Murski Subotj Janko Ponebšsk. no tar iz Rogatca, z« notarja v Rogatcu pa Franjo Golobec, do-iei vršilec dolžnosti no? taria v Mun-ikj Soboti. Lep uspeli dveh naših umetnikov Zagreb, 21. januarja, o. Iz Varšave poročajo o velikem uspehu kiparja Antona Avguštinčiča in arh. Draga Palica pri natečaju za spomenik Pilsudskega, ki ga nameravajo postaviti v Katovicah. Natečaja se je udeležilo okrog 50 kiparjev m arhitektov iz Poljske, Italije, Francije. Belgije in Jugoslavije. Avguštinčiču in Paliču je žirija priznala prvo nagrado v znesku 10.000 zlo-tov. Zdravniška pomoč čez valove I-ondonski listi poročajo o zanimivem primeru zdrav na ske pomoči s posredovanjem brezžičnih vaJov. Neki mornar haio-burškega parnika »Louise Leonhardt« je ria odprtem morju doživel resno nezgodo in ker na parni k u ni bilo zdravnika, je dal kapitan brezžično pozvati zdravnike drugih parnikov, naj bi povedali na isti način, kako je ravnati s pacientom. Parnik »Orana« ni bii daleč, toda v zmešnjavi drugih radijskih poročil se ni mogel z vezati s hatnburškkm parnikom. Pač pa je sprejel klic na poanoč radiotelegrafit-t nekega lw>lj oddaljenega francoskega par-nika. ki je ta klic sporočil neki bližnji veliki oddajni postaji. Postaja je prowJa ladje na morju in druge postaje, ki so bile z ladjami v zvezi, naj bi za trenutek prekinile oddaje oziroma sprejeme. Neko]i,ko minut pozneje je postaja sporočila fiamburškemu pamiiku. da lahko smrejme nasvete ladijskega zdravnika z »Orane« in ta-ko sc je tudi zgodilo. Ribe in aerodinamična linija Newyorški listi priobčujejo na prvi strani oglas >ribjega kralja« Hardena F. Tay-lorja, ki zaposluje na svojih farmah 20.000 ribičev. Oglas pravi: »Novo življenje je v znamenju aerodinamične linije. Tudi naša hrana mora biti v tem znamenju. Edina hrana z aerodinamično linijo pa je riba.« Tako je avtomobilska industrija končno posegla odločilno tudi v področje prehrane. Nase gledališče DRAMA Sobota, 23. januarja: Dež ta vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol Nedelja, 24. januarja: ob 15: Korajža velja! Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Atentat. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Sobota, 23. januarja: Vesela vdova. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja 24. januarja: Ob 15. Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol; ob 20. uri Navihanka. Izven. ★ Ga. Zlata Gjungjenac-Gavella se je vrnila s svojega gostovanja v Pragi, kjer je žela v partiji »Vesele vdove« naravnost triumfalen uspeh, zaradi katerega so podaljšali njeno gostovanje, nazaj v Ljubljano in bo pela v soboto »Veselo vdovo«. Predstava je izven abonmaja. Cene od 30 Din navzdol. V nedeljo popoldne pa bo pela Verdijevo »Traviato«. ★ ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. ob 15.: Pobegla nevesta. Ob 20.15.: Pobegla nevesta. Zadnjič. MARIBORSKO GLEDALISČb Sobota. 23.; Ukročena trmoglavka. Globoko znižane eene. Zadnjič. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 26-. Prva legija. Gostovanj« garodnega gledališča ig Maribora. — »JUTRO.« št 19 6 -SfiholA, 23, l 192Z. r~— Lizbona, prestolnica Portugalske .............V________II -li..... Pred bivšim španskim konzulatom v Lizboni, kjer zdaj posluje zastopnik generala Franca, so t« dni ponoči eksplodirale bombe. Istočasno so se primerile eksplozije tudi v drugih delih mesta. Atentati so povzročili razumljivo vznemirjenje, ker sumijo, da gre za poskuse tujih agentov, da bi se tudi na Portugalskem zanetila državljanska vojna Odllčn Jaki v šoli ln življenju Povprečnimi večkrat prekašajo najboljše učence V šoli so bili vzor v jem drugim. Naj si je šlo za kakšno letnico iz peloponeške vojne ali za kakšno težavno kemično formulo ali za kakšen nepravilni glagol, v nobenem primeru jih ni bilo mogoča spraviti v zadrego. Toda neki latinski pregovor pravi: Ne učimo ae za šolo, temveč za življenje. — Kako se torej bivši šolarji odličnjaki obnašajo v življenju? Ali jim je guljenje u gladilo življenjsko pot? Kakor poroča neki pariški list, se je francoski pedagog, Armand Bossier, posvetil specialno temu vprašanju. Svoje-časno je organiziral anketo o poznejši uso di tisoča francoskih odličnjakov iz šolskih letnikov 1920. do 1925. Sedaj objavlja izsledke svoje raziskave o letnikih 1926. do 1930. šele šest let je prešlo, od kar je najvišji razred tisoča odličnjakov, katerih kariere raziskuje, zapustil šolo. Navzlic temu je Bossier utegnil ugotoviti zanimive stvari. C>d teh tisoč odličnjakov je 237 poročenih, med temi 16 že v drugič. 415 se jih je v resnici posvetilo poklicu, ki so ga tedaj, ko so 03tavili šolo, navedli kot svoj življenjski smoter. 97 se jih je posvetilo štu- diju medicine, 84 jusu, 312 se jih je odločilo za tehnično stroko, ostanek odpade na vsakovrstne poklice. Od tisoč odličnjakov jih je šele 11 v samostojnih službah, med tem ko je od tisoč povprečnih učencev istih letnikov, ki je Bossier tudi raziskal njih pot, že 23 neodvisnih. »Seveda ne smemo iz tega sklepati«, pravi, Bossier, »da so povprečni učenci bolj sposobni življenja in da imajo večje možnosti za uspeh nego odličnjaki. življenjski uspehi zavisijo od neštetih čini-teljev, ki so od sposobnosti in truda posameznikov neodvisnejši nego uspehi v šoli. Od tisoč bivših odličnjakov pa se je trojica že seznanila s kazenskim zakonikom«. Bossier primerja nato rezultate svoje nekdanje raziskave o usodi letnikov 1920. do 1925. s sedanjimi uspehi in prihaja do zaključka, da se današnji francoski mladini ponuja več možnosti nego pred petimi leti. Odstotek tistih, ki so obležali na poti ali pa so prišli pod kolesa, je danes manjši, odstotek tistih, ki so dosegli svoj poklicni smoter ali pa uspešno stopajo po poti do tega smotra, je večji nego tedaj«. Diplomatski spor zaradi besedne igre Zakaj je perzijski šah odpoklical svojega diplomatskega zastopnika iz Pariza Perzijski šah Reza Pahlavi Precejšnje presenečenje je zbudila te dni po svetu vest, da je perzijski šah odpoklical svojega diplomatskega zastopnika v Parizu in prekinil s tem diplomatske odnošaje s Francijo, še bolj čudno je ozadje tega spora. Francoski uradni krogi o stvari molčijo, kar je razumljivo s tega stališča, da jim je do tega, da bi nenavadno zadevo spravili čim prej s sveta. Stvarno ozadje tega spora je to, da se je čutil perzijski vladar, ki velja v diplomatskih krogih za zelo občutljivega, užaljenega po člankih v nekih francoskih listih, ki so podajali neugodno sliko o razmerah v Iranu. Iranski poslanik je to neugodno poročanje popravljal, kolikor se je dalo, toda nekega dne je začela krožiti bogve od kod prav tako neokusna, kakor nedolžna besedna igra, ki je ni mogoče prevesti dobro v noben drug jezik. Ta besedna igra veli, da vsa zadeva ne daje nobenega povoda, da bi »izbičali mačko« (II n'y pas de quoi fouetter un chat). Vsa »duhovitost« te besedne igre tiči v isto-zvočju besede »Schah« (šah) in »chat« (mačka). Postani in ostani član Vodnikove družbe! MEDICINSKI IZREKI Duševno jetičen je vsakdo, ki ima domišljijo na slabih nogah. Domišljija so pljuča duše. (Hippel) Celo zdravniki so lahko bolni, pa bi ne bili krepki in slabotni, bogati in revni in evnuhi. (Indijski rek) Naravoslovni zakoni so in ostanejo — o tem ne sme biti dvoma — nepremakljiva podlaga medicine. (H. Zweig) Ljudje bi najrajši vse dali za svoje zdravje, kadar so bolni, a bi najrajši ničesar ne dali za svoje bolezni, kadar so zdravi. (A. de Nora) Zakaj bežijo? j V vseh časih je bilo dovolj mladih ljudi, ' ki so pobegnili z doma, če jim kaj ni bilo po godu. Včasih jih je vodila k temu v prvi vrsti menda volja po pustolovščinah. Zanimivo je vedeti, kakšni razlogi tirajo danes mlada dekleta, da jo odkurijo od staršev. Znana londonska policijska centrala Scot land Yard, je izprašala nič manj nego 15 tisoč takšnih deklet, kaj jih je napotilo k begu. Človek bi mislil, da so tale tu kakšne srčne zadeve glavno pobudo. Toda temu ni tako. V večini primerov so jih gnali v svet družinski prepiri, in šele v drug vrsti ljubezenske zgodbe. Strah pred kaznijo in odpor proti kakšnemu vsiljenemu poklicu sta odločala le v redkih primerih. Progi rasni pDffiS&l „ Bolgarski Landru " Pred nekoliko dnevi so našli v Sofiji umorjenega 851etnega Ivana Zdravkova in njegovo 651etno ženo. Prvotno je bila velika skrivnost, kakšno ozadje naj bi imel ta dvojni umor. Sedaj pa je policija stvar razjasnila. Prijela je nekega Sokrata Kir-švena, ki je znan tudi pod imenom »bolgarski Landru«. Krišven je pred osemnajstimi leti umoril svojo prvo ženo in kmalu nato še drugo. V zadnjem trenutku so mu preprečili, da ni umoril še tretje. Prijeli so ga in ga obsodili na dosmrtno ječo. Sedemnajst let je prebil v ječi, pred nekoliko meseci pa so ga pomilostili! Umor nad Ivanom Zdrav kovim in njegovo ženo, ki je bila v ostalem Kiršvenova teta, je Kiršven izvršil iz maščevanja. Zdravkov je bil namreč pred sedemnajstimi leti nastopil pri razpravi kot obremenilna priča proti njemu. Pasivna obramba v Parizu Razstava princesinih poročnih daril Zlato, porcelan, neznatna urica in posnetek zlate kočije V palači princese Julijane v Haagu je Javnosti odprta razstava darov, ki jih je prejela s svojim možem ob poroki. Dve dvorani vsebujeta več nego 1000 predmetov. Videti je načrte avtomobila, ki ga je prestolonasleanici darovala kraljica, in načrte jahte, ki ga ji je darovalo holandsko ljudstvo. V veliki stekleni omari je mnogo zlatih predmetov, ki so jih poslali knezi Holandske Indije. Sultan iz Kuteja je poslal zlat jedilni servi3. sultan pontianaški pa več zlatih dreves. Papež je daroval zlato medajlo, ki jo je dal skovati nalašč za prestolonasled-nico. Poleg drugih darov iz angleške kra- ljeve hiše je prestolonaslednica dobila od tam tudi zgodovinsko zrcalo iz leta 1735. Admiral Horthy je poslal zbirko madžarskega porcelana. Norveški kralj je daroval rdeče emajlirano škatlo za puder, švicarska vlada pa neznatno majhno uro. Prebivalci Haarlema so poslali posnetek zlate kočije, ki so ga bili napravili iz suhega kruha. Veliko skladišče plinskih mask na pariški policijski prefekturi, kjer imajo spravljene plinske maske za detektive in stražnike Poroka drznega dekleta Iskalka biserov in njena dota V Sydneyu se je poročila pred nedavnim mlada, dražestna Maud Bendersono-va z mladim farmarjem. Ta poroka je zbudila precej pozornosti, kajti Maud je bila znana kot drzna iskalka biserov. Pri tem poslu je imela nenavadno srečo in dota, ki jo je prinesla možu v zakon, velika zbirka najlepših biserov, je zbudila splošno občudovanje. Marsikateri izmed teh draguljev je zanjo zvezan s spomini na nevarne pustolovščine. ' Enega najhujših doživljajev je imela Maud Bendersonova z nekim morskim volkom. Zver jo je napadla pod vodo. De-kVtu je usi elo, da je zbežala v čoln, toda potem se je začelo , divje zasledovanje. Morski volk je besno bil po malem čolnu in ponovno je bil ta v nevarnosti, da se prevrne. Z napetostjo vseh sil je dekletu in obema veslačema, ki sta bila v čolnu uspelo, da so dosegli rešilno obalo. Pred kratkim je doživela še hujšo pustolovščino. Stopila je v neko na pol potopljeno ladjo. Brez posebnih težav je dospela v tesno kajuto, ki je bila na pol pod vodo in ki ji je bi!o pohištvo pokrito j z blatom. Nenadno je grozotno bitje z dolgimi lovkami zagrabilo dekleta. Maud se je čutila v svoji potapljaški opravi dovolj varno, toda pogled na velikega polipa v mračni okolici jo je napolnil s takšno grozo, da je zbežala iz ladje. Ko je dospela domov, se je je lotila navzlic vsemu pogumu, ki ga je kazala, živčna vročica. Sedaj se je na ljubo svojemu možu txlpovedala svojemu nevarnemu poklicu. Sicer pa si je nabrala že dovolj bogastva za srečno življenje. „ Jaz sem osel in ne poznam prometnih predpisov " Mnogo drastičnega pouka je prožil ljudem sprevod vseh mogočih vozil in vpreg, ki so ga priredili na dan policije v Nord-hausnu v Nemčiji. Gledalce Je spravila v smeh posebno vprega z oslom, ki je imela napis: »Jaz sem osel. zato ne poznam prometnih predpisov!« Druga vprega je imela napis. »Nas kozlov promet ne moti!« Konjska vprega, ki je vozila po nepravi strani, kolesar z dolgim drogom preko rame avtomobili, ki so delali s tro-bami hrup, in podobni prizori so ljudem ponazorili nekoliko tipov prometnih grešnikov. Točno plačil} »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino . Borba za Malago 10 to 50 AO*" Letalo v spalnici Nenavadna nesreča se je zgodila v nekem predmestju San Franclsca. Neko letalo, ki je moralo zasilno pristati, je zadelo ob steno dvonadstropne vile, steno predrlo in obtičalo s pol trupa v spalnici, med tem ko sta mu odlomi jeni krili padli na cesto. Le malo trenutkov pred nesrečo se je bila žena hišnega lastnika dvignila iz blazinjaka, kjer je počivala po kosilu. Baš ta blazinjak je letalo popolnoma raztreščilo. Pilot sam si je samo malo odrgnil kožo. Trinajst otrok na ledu Na neki zaledeneli mlaki v bližini Re-gensburga so se drsali številni otroci. Nenaino se je led udri, trinajst otrok je izginilo pod vodo. Neka deklica je z veliko odločnostjo skočila v ledeno mrzlo vodo in rešila v nevarnosti za lastno življenje še-t otrok. Med tem so pritekli ljudje, ki jim je uspelo, da so potegnili tudi ostalih sedem otrok iz vode, tako da ni bilo nobene smrtne žrtve. Borbe na tem bojišču so s zadnjih dnevih posebno hude Dvoboj iz ljubosumja Adela Setierova, prijateljica nekega znanega pariškega slikarja, je ugotovila, da obiskuje njena prijateljica, igralka Mirni Latonierova, pogostoma prireditve, ki jih obiskuje tudi slikar. Razmerje med obema prijateljicama je postalo sčasoma zelo napeto, pa sta se na zadnje zmenili, da bosta spor zavoljo moža uredili z dvobojem. Obe sta obiskovali neko šolo za sabljanje. Pri dvoboju sta obe odnesli lažje rane in ni znano, kako bosta sedaj, ko ni zmagala ne ena ne druga, uredili zadevo, zavoljo I slikarja. Angleški zunanji minister Eden je Imel te dni v londonskem parlamentu govor, ki J« močno odjeknil posebno v Nemčiji in Italiji. Odklanjajoč rasno politiko, je povabil Nemčijo k skupnemu sodelovanju za blaginja Evrope Hripa in „Queen Mary u Epidemija hripe traja na Angleškem dalje, čeprav menijo, da je že presegla svoj višek. Oblika, v katerih se pojavlja v raznih delih dežele, je različna. Gotovo pa je nekaj edinstvenega, da je v nekem mestu obolelo nad 80 odstotkov prebivalstva. To je mesto Eddington v bližini Don castra, kjer je od vseh 7000 prebivalcev tako rekoč preko noči zbolelo 6000 ljudi. Ml^.ogo je na Angleškem družin, ki so obolele do zadnjega člana. Mnogo šol so morali zapreti, ker je obisk padel pod 50 odstotkov. Prav tako so morali zapreti mnogo trgovin, ker so oboleli lastniki ali pa nastavljenci. Najhitrejša ladja na svetu, prekomornik ?,Queen Mary«, je ta čas, kakor znano v ladjedelnici, kjer jo na novo pleskajo. Na pot bi morala odriniti 13. februarja. Ker pa je mnogo delavcev zbolelo, so dan odhoda določili za dva tedna pozneje, kajti prej ni verjetno, da bi mogli dovršiti vsa dela. Razkošna poroka Najsijajnejša poročna svečanost zadnja sezone se je izvršila te dni v Tuxedo Parku v New Yorku. 17-letna dedična milijonov Priscila St. Gerogeova se je poročila s mladim milijonarjem Angierom Biddleom Dukeom. Nevesta, sorodnica predsednika Roosevelta, je pravnukinja pokojnega [milijonarja Georgea Bakerja. Duke je dedič slovitih tobačnih plantaž, ki so vredne mnogo milijonov. Med gosti je bila tudi mat! predsednika Roosevelta. Rekordni polet čez ameriško celino Ameriški filmski producent in letalec Ho-r, vvard Hughes je preletel s svojim enokrov« nikom razdaljo med Los Angelesom in Ne-* warkom, ki znaša 2420 milj, v rekordnem času 7 nr in 28 minut. Večinoma je letel v višini 4000 m. Polet je zbudil največjo pozornost zaradi brzine, kajti povprečna hitrost letala je znašala 534 km na uro ANEKDOTA Oskar Wilde je ležal bolan v majhnem pariškem hotelu. Ko eo njegovi prijatelji spoznali, da gre z njim h koncu, so uredili, da so ga premestili v nekaj boljšo sobo. Wilde, ki tudi v teh dneh ni izguba svojega sarkazma, je menil z nasmehomS »Umiram preko svojih razmer«. VSAK DAN ENA Kbt »Kaj še vedno ni pravi?« »Se vedno ne. Nikakor ne morem zapo* pasti, kako je to, da mi noče priti ima pravega likerja na misel...« '»Rte et Rac« Ji pregled Petdeset let Srbske akademije Jutri praznuje petdesetletnico obstoja ena .rtajvišjih kulturnih institucij v našj državi, orpska kraljevska akademija nauka u Beogradu. V teku polstoletnega obstoja si je pridobila s svojim; publikacijam- in znan« stvenimj uspehi velik ugled doma m v tujini. 0 domačem ugledu pričajo številna vo« ti.la, e katerim: so se najvišjega srbskega znanstvenega zavoda spominjali v svojih te« sfcamentib ^rb; raznih stanov od članov bivše m sedanje dinastije do preprostih, do malega nepismenih ljudi iz ljudstva. V tem pogledu ahko srbsko akademijo zavida mar i »ijkatera tuja in starejša akademija. Kakor mnoge druge kulturne naprave in zavodi v predvojm Srbiji je tudi Srpska akademija zrasla iz skromnih začetkov. Imela ie dva predhodnika. Društvo srpske slovesnosti in Srpsko učeno društvo. Vziic svobodni narodnj državi je bil razvoj take institucije postopen. Akademija ie organjč no zrasla iz uapredka znanstvenega dela, iz kulturnih tal kj sla jih temeljito izorali vsaj dve generaciji znanstvenih delavcev. iDriu žtvo srpeke slovesnosti« sta ustanovila leta 1842 znam komediograf Jovan Sterija Popo« vič in pisatelj Atanazije Nikolič. y tedanjih razmerah je bilo umljivo, da je Društvo združevalo predvsem literarne delavce, vendar ne z namenom, da jim nadomesti pisa« leLjsko društvo marveč zato. da z znan atveninii pripomočki povzdigne srbsko slov« stvo. Ta ceneracija kulturnih delavcev, ki je bila morala delovati v dokaj primitivnih političnih, socialnih in kulturnih razmerah, v narodu, ki cm ga po velikj večinj tvorili eaalfabeti, je impia pred očmi nekatere pionirske mitu?«:- rešitev »ravopi snega in »-karsk^ga vprašanja, izdaja slovarja srb« »kega ;ez;ka in drugih pomožnih knjig ter popularizacije znanosti V delo prvjh srbskih »akademikov« je z zdravo, krepko silo udarila jezikovna reforma Vuka Stefanoviča Karadži^a Sveže romantično gibanje je razkvasjlo srbsko kul turno življenje in se uprio ne le klasici« stičnemu okusu prvih »akademikov«, mar več celo tedanjemu izumetničenemu slavo* serbekemu jeziku. Stremljenje ]X> uvedbi živega narodnega ('goveda rskega«) jezika v literaturo jn Da vsa druga področja, je izzvalo znane borbe med pristaši »starega« jn »novega« ter se _ kakor vedno in po« Vood v življenju — končalo z zmtigo mia« dih. ki so prihajali z zdrav mi in plodnimi novotariiami. To je razgibalo tudi Društvo srpske slovesnosti, ki mu gre zasiuga, da je izposlovalo ukinitev prepovedi Vukovega pravopisa v Srbija. V šestdesetih letih (1864) je nastal v tem društvu značilen spor, ki ka« že. ko! i ko naprednega duha je bilo v tedanji svobodnj srbski inteligenci. Društvo srp; bke slovesnosti je namreč izvolilo za svoje člane Caribaldija. Hercena, Cerniševskega — tri može, katerih imena so bodla v oči konservativne kroge, saj je bil Garibaldi tukrat preostavitelj narodne zedinjevaine in liberalne misij, Rusa Hercen in Ceniišev« ski pa sta bila ideologa slovansko usmerjenega socializma. Ta izvolitev je prve srb« sl:e akademike« sprla s tedanjim prosvetnim ministrom, ki ie dosegel prj knezu Mihaiiu razpustitev Društva srpske sloves siiostj. Publikacijska delavnost tega društva m bila za tedanje skromne razmere majh« na: izdaio je 17 letnikov »Glasnika« in 10 knjig z zgodovinsko-filoioško in etnograf« sko vsebino. Ni minilo niti leto dni, kar se je predhodnik Srpske akademije pojavil pod novim imenom: zdaj kot Srpsko učeno dru štvo. Drugo etapo tega razvoja označuje viš« je j.n st-iožje znanstveno delo. popularizacija se umika resnejšim, metodičnejšim nalo« „Dež in vihar" v i§iihijan$Ul drami Siercvkova priredba iiodgejeve študentov-ke igre »Dež in vihar«, katere siovenskj krst smo pred dnevi doživeli v nežiji Cirila Debevea. pomeni po svoji intimni notranji lepoti redko dragoceno obogatitev letošnje« ga dramskega repertoarja. V majhnem vse« učiliškem mestu na škotskem živi družina mladih medicincev, ol> knjigah se prebijajo v areno dela jn življenja, v srcih preživlja« jo sladkosti in tegobe svojih dni in si ob pivu tešijo ranjene duše. Sredi tišine, zajete v dež in vihar, se med trojico mladih src naplete ljubezen, tako polna vdanosti, žalostj in skrite radosti, dokler se ne dokop Ije do zmage Najmlajši, najrahločutnejši izmed študentov je deležen najvišje sreče, potem pa se kolo življenja spet zavrt; od kraja, da privede nove ljudi na vrh. V ce« lem ie igra ena izmed redko lepih psiholo« ških dram in bo na našem odru brez dvoma še dolgo prirezala zlasti pozornost mladine. Debevčpva režija ie dala uprizoritv; v igr m scenskem občutju nadvse topel, ver* no realističen ton. ki so sa oteževali samo nekateri preveč razvlečeni dialogi, da bi jim bilo rreba nekai odločnih črt Nablocka je v vlogj študentovske gospodinje doživela povem nov tip žene. kj je bedna in visoka obenem, a dobra in razumna, kakor znajo biti saono stare ženske, ki so videle rasti ce« gam. Društvo je bilo po vzoru tujih akade« mij razdeljeno v oddelke za moralne jezikovne in literarne, prirodoslovne in mate matične, zgodovinske in državne vede. Tudi sicer je deovanje Srpskega učenega društva kazalo, da je pionirska doba v srbski kultu« ri že minila in da se narod in država zavedata potrebe znanosti, ki po svojih meto* dah in smotrih ne bo zaostajala za evropsko znanostjo. Društvo se e v tem duhu posvečalo raziskavanju Srbije. Dela ni bilo malo: zgodovinarji so našli obilo samosta nov. cerkva jn drugih spomenikov, srednje« veške Srbije, strokovnjakom eksaktnih ved pa so nudili posebno hvaležno polje pro« učevanja in raziskavanja flore in favne, geoioške, mtneraioške, klimatološke i. dr. razmere v Srbiji- Literarna zgodovina je od kriLa dolgo vrsto vprašanj m nalog v prou čevanju starejše srbske literature, v tem raz dobju se pojavljajo v Srbiji prvj znanstveniki večjega formata Društvo je izdajalo svoj časopis »Glasnik Srpskog učenog društva« (75 knjig 1. oddeika (razprave) in 15 kn jig 2. oddeika (razno znanstveno gradivo). Razmere v Srpskem učenem društvu so v osemdesetih letih zopet privedle do kon« flikta z vlado. L. 1886 je dal prosvetni mi« nister suspendirati društveno upravo. Še istega leta je izdala vlada s parlamentom zakon o ustanovitvi Srpske kralj, akademi« je znanosti, ki je prevzela vse imetje učenega društva. Z začetkom leta 1887 je pričela nova akademija delovati. Tako je bil dosežen smoter, k; je o njem sanjala že pr« va generacija okrog Društva srpske sloves« nosti. - •- $ • • ; -•• te •'»——»•• - - *• -•■- Nova akademija je dobila štiri oddelke: prirodoznanstvenega, filozofskega, oddelke za družabne vede in umetniškega. Zakon določa, da je naloga Srpske akademije M>b« ravnati vede in skrbeti za njih napredek, vzdrževati zdravo podlago za znanstvene sodbe; objavljati in povzročati znanstvena raziskavanja v prirodii, družbi in zgodovinskih spomenikih; podpirali udo-mačevanje in razvoj višjih umetnosti; izvr ševalj z združenimi močmi to, kar je potreb« no za napredek prosvete in čemur ne za do« šča posamezna moč«. Srbska kralj, akademija izdaja »Glas«, »Spomenik I. in II. raz rt, »Srpsiki etnograf« ski zbornik:<. »Zbornik za ietoriju, jezik i književnost srp. naroda«, »Dialektološki zbornik«, :Posebna izdanja« in »Godišnjak«. V teku svojega oOletnega obstoja je objavila častno število znanstvenih publikacij, ki so znane po vsem kulturnem svetu, saj je Srbska akademija v zvezi z vsemi ostalimi akadembanij Pred vojnami za osvobojenie je vzdrževala posebno tes»ne etike z Rusko akademijo. Med njenimi številnimi dopisni mi člani so ugledni znanstveniki ,z večine evropskih dežel. Tej visoki znanstveni in« slituoiji je že nekaj let na čelu sloveči ma« tematik prof. Bogdan Gavrilovič. Dvajset let pred ustanovitvijo Srbske kralj akademije je dobil Zagreb po mecenatski zaslugi škofa J. J. Strossmayerja Jugoslovansko akademijo. Skozi viharje vojn za osvobo. jenje in zedinjenie smo Jugoslovani rešili dve akademiji; tretja, ljubljanska, se bo po logični nujnosti stvari morala pridružiti sta rejšima sestrama, da dobi slovenski kultur ni razvoj tudi tu 6vojo visoko kupulo. ki epa da k duhovni stavbi kulture takisto kot uni« verza. Tudi pri nas je razvoj orgeničen, da« sj zaradi vnanjih okolnosti prepočasen, če uvažujemo slovensko kulturno zmogljivost, kakor so Srbi imel/i v Srpskem učenem dru« štvu do leta 1886 začetnika s>voje akademije znanosti, imamo ntj v »Znanstvenem društvu za humanistične vede« jedro, ki zori v Akademijo. —o. le vrste generacij mjmo sebe. Osrednjo dvojico ljubimcev sta igrala Jan m Sever jeva, oba čuvstveno razigrana in udržana, da sta galeriji naših ljubimcev dala dvoje povsem izvirnih, zanimivih novih figur. Najhrup« nejši delež uspeha je pripadal Sancinu, ki je s suvereno sproščenostjo kreiral izgub« Ijenega, zapitega študenta Raymonda. a ena« kovreden partner mu je bil Potokar kot Williams. S svečanim mirom je Debevec predstavil dr. Duhamela. Levarjeva je pre-pa sta dala Drenovec in Pianecki. pričujoče odigrala malo, otroško tragično Londončanko, dvoje lepih skladnih podob Prevod Filipa Kalana je v splošnem prer cej šablonski. a obžalovanja je vredno, da dramaturg ni utegnil iz rokopisa odstraniti množice stilističnih nesmislov in slovničnih napak. I«. M. ' Zapiski »Življenje in svet« bo priobčilo v prihod« nji številki članek »Meje našega razuma«, ki se bavj s filozofskimi zaključka dr. Karla Krismayerja. Avstrjjskj filozof skuša Mogna« tj psihofizio;oško dokazljivo mejo človeškega razuma in meni, da je treba izpustiti iz našega mišl;enja vse pojme, ki niso pred stavljivi. Ali pa bi človeštvo kdaj doseglo kakšen večji napredek, če bi se ravnalo že izpočetka po tem nasvetu, je seveda drugo vprašanje. Končuje se prirodopienolovski SENZACIJA VSAKEGA DOMA JE NOVI PHILIPS Oglejte si še danes novo PHILIPS-o vo simfonljsko serijo Samo Philips prinaša; stereoSonsko reprodukcijo adaptovizor skal monogumbe ■ svetlobno kontrolo postaj in emisije ■ nenadkriljive „Miniwatt" cevi ■ Najugodnejši odplačilni pogoji itd. sestavek Antona Kappu6a »šakale, takisto poglavje iz zdravniških spominov znanega slovenskega psihiatra dr Frana Gostla »Mo« je razmerje do bolnikov«. Mladi pripoved« njk Zmago Švajger je prispeval črtico iz učiteljskega življenja »Dogodek na vasi«. Ivan Koštial zaključuje svoio jezikoslovno kritiko Glonarjevega »Slovarja slovenskega lezika«, uredništvo pa poroča o nekaterih novih knjigah in revijah. Tudi v tej števil« ki so poleg številnih ilustracij rubrike Praktične novote. Šah. Za bistre glave. Zahtevajte povsod ponedeljeko »Jutro« s prilogo »Življenie in svet!« Velik uspeh hrvatskega kiparja. Zagrebi ški listi posnemajo iz ilustracije, ki je izšla v krakovskem »Ilustrov Kurieru Codzie« nerm* da je v velikem mednarodnem na« tečaju za spomenik maršala Pjlsudskega v Katovicah na Poljskem dobil prvo nagrado hrvatsk kipar Antun Augustinčič Osnutek za spomenik je izdelal skupaj z arh D ras gom Galijem Ker bodo šele 27. t- m. odprli zapečatene ovitke z imeni tekmovalcev, ni na Poljskem znano, da je zmagal umetnik iz Jugoslavi;e. Za katoviški spomenik Pil" sudskega so tekmovali odlični kiparji iz Francije, Češkoslovaške, Nizozemske in drugih dežel, tako da je Augustjnčjčeva zmaga tem večje priznanje zagrebškemu ki, perju. Dr. Josip Lončar. O savremenoj televiziji. Profesor tehnične fakultete v Zagrebu dr Josip Lončar je izdal pod tem naslovom pri i Kugliiu v Zagrebu v knjižici na 32 straneh velike 8° spi6 o osnovnih problemih, da« našnjem staniu in razvojnih smernicah so« dobne televizije. Pisec je priznan strokovnjak in izkušen tehnični pisec, ki je umel te probelme in pojave prikazat; zelo prer-gledno, vendar pa znanstveno kritično. Lo« gično je orisan potek preobrazbe primitiv« ne televizije pred kakšnimi 8 leti v da« našnjo. že znatno izpopolnjeno televizijo z ultrakratkimi valovi in z elektronskimi, namesto mehaničnimi pripravami za sprejemanje iin oddajanje. Poleg razlage funkcio« niranja teh najnovejših aparatur, ilustrira« nih z večjim številom posebej za to knji« go prirejenihshem in slik, 6o zlasti nagla-šene smernice najnovejšega razvoja, ki od njih lahko pričakujemo nadaljnje korake k uresničenju smotra televizije: da postane splošna last. Ta kritičnj orjs podlage in smernic razvoja televizije poteka od pisca, ki ie že 1930 sam uspešno eksperimentiral s sprejemanjem televizije na velike daljave, a nove znatne uspehe televizije pri« kazuje na podlagi osebnih vtiskov z znan« stvenih potovanj v Nemčijo 1. 1935 in 1936, zato bo spjs dr. Lončarja s pridom prečital slehern izobraženejši čitatelj. Pomena tele« vizije v bodočj. že sedaj zelo verjetni praktični aplikaciji pač ni treba posebej nagla-Sati: tako se l>o radiu — poslušanju iz dalja« ve _ pridružil nič manj pomembni novi »čudež« podobne tehnike — gledanje iz daliave. Brošura stane Din 12. S P © R T Zakaj je Ilirija zapustila JTTS? Utemeljitev razkriva spet nezdrave razmere v našem table-teniškem športu Kakor smo kratko že zabeležili, je SK Ilirija sklenila izstopiti iz table-teniškega saveza in gojiti v bodoče to športno panogo mimo te osnovne organizacije za ta šport v naši državi. Klub nam je v zvezi s tem svojim sklepom dostavil daljšo izjavo, v kateri utemeljuje ta korak naslednje: Znano je, da se SK Ilirija že dalj časa ne strinja z načinom, kakor sedanje vodstvo jugoslovenskega tableteniškega saveza v Za grebu pojmuje svoje naloge in delo za napredek in prestiž tableteniškega športa. Ena posledic nezdravih razmer v savezu je ta, da je le neznatno število (okrog 20) tableteniških klubov včlanjenih v savezu, ogromna večina klubov (vsaj 100) pa goji ta šport izven saveza. Od članstva v sedanjem savezu klubi namreč nimajo prav nobenih koristi, zato pa imajo često opraviti s saveznimi šikanami in s formalnimi administrativnimi posli ter morajo razen tega še plačevati članarino in globe. Savezna uprava izkorišča sedanji položaj našega tableteniškega športa. Dela brez kontrole in po intencijah enega samega protežiranega kluba, ker je premalo splošnega zanimanja za to panogo. Nadzorne instance, ki bi se aktivno zanimala za delovanje manjših savezov, pa danes praktično nimamo v državi. Apeli posameznih klubov ostanejo pri savezni upravi neupoštevani, do skupnih akcij pa iz raznih razlogov ne pride. Od približno 20 saveznih klubov životari večina samo na papirju in se sliši o njih samo na skupščinah ali pa vodijo njih sekcije mlajši neodgovorni ljudje, ki še ne pojmujejo splošnih športnih vprašanj ali pa se zanje nc zanimajo. Ilirija se hoče tako predvsem izogniti ne-prilikam, ki izvirajo iz saveznega članstva in ovirajo delovanje table-teniške sekcije, prav tako pa noče prevzeti odgovornosti za propadanje panoge, ki je spričo nesposobnosti in indolence saveznega vodstva neizogibno. Iz teh razlogov se je uprava SK Ilirije na seji dne 19. t. m. odločila, da izstopi iz JTTS in bo v bodoče gojila ta šport, kakor ogromna večina tableteniških klubov v državi, izven saveza. Neposredni povod za to odločitev upravnega odbora je malomarno in brezvestno postopanje saveza pri pripravah za udeležbo naše reprezentance na letošnjem svetovnem prvenstvu v Badenu. JTTS jc od-godil državno prvenstvo, ki bi bilo — pravočasno izvedeno — edina prava in realna prilika za pripravo in kvalifikacijo naših reprezentantov. Namesto da bi se bilo moštvo smotrno pripravljalo naimanj mesec dni poprej, je JTTS dobra dva tedna pred pričetkom svetovnega prvenstva poklical na »izbirno« tekmovanje v Zagreb tekmovalce (ki so bili skoraj brez izjeme slabo pripravljeni), da bi jih »študiral« in po igri — ne po rezultatih (!!) — postavil v moštvo. JTTS tudi ni sklical glavne skupščine, ki bi se bila morala po pravilih vršiti v oktobru in bi bila izredno važna tudi zaradi priprav za Baden. Posebno obsodbo pa zasluži še postopanje saveza proti našemu prvaku Weissbacherju. ki je bil že v naprej in pred izbirnim tekmovanjem izločen iz reprezentance, dasi je eden prvih, k večjemu drugi single igrač v državi in bi postal ob smotreni pripravi tudi izvrsten igrač za moštvo. Preden se je upravni odbor odločil za ta korak, je klub zaman poskušal doseči izboljšanje prilik in pripraviti savez do tega. da bi boljše izpolnjeval svoje naloge. V zvezi s tem je klub nedavno naslovil na ministrstvo za telesno vzgojo utemeljeno vlogo, ki pa ni imela nobenega uspeha navzlic drugačnim zagotovilom z odločilne strani Naša sekcija se ne namerava vrniti v savez vse dotlej, dokler se način delovanja v JTTS temeljito ne izpremenL Pri tem pa SK Ilirija nikakor ne bo razpustila tableteniške sekcije, temveč svojo aktivnost še povečala, ne glede na delo ali brezdelje saveza v prepričanju, da bo tako bolj koristila razvoju jugoslovenskega tableteniške ga športa. Športni klub Ilirija Gornja izvajanja so spet zgovoren prispevek k temi o razmerah v našem športu, ki na vseh koncih in krajih kričijo po koreniti sanaciji. Kako dolgo še! Razpis medklubske skakalne tekme v Celja Smučarski klub Celje priredi v nedeljo 31. t. m. na svoji skakalnici v Liscah pri Celju, ki dovoljuje skoke do 42 m med-klubsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Start ob 14.30. Pravico starta ima vsak tekmovalcc JZSS, ki se izkaže z verif. legitimacijo. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pri-javnina 10 Din. Prijave je treba poslati na naslov: M. E. Paidasch, Celje, do 30. t. m. naknadne prijave na dan tekme v Liscah v restavraciji Pctriček, nakar bo žrebanje startnih številk. Nagrade. Najboljši tekmovalec prejme krasen steklen pokal, častno diplomo in naslov »Prvak Celja v smuških skokih za leto 1937.«, drugi in tretji diplomo ozir. kolajno in praktično darilo. Tekmovalcc. ki doseže najdaljši skok dneva, prejme darilo. Najboljši tekmovalec smuke kluba Celja prejme darilo. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v salonu restavracije Pe-triček v Liscah. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tekma preložena na poznejši čas. V nekaj vrstah Jutri bo v Beogradu na povratku z uspele turneje po Egiptu in Palestini nastopila proti Jugoslaviji dunajska Admira. To srečanje pričakujejo Beograjčani s tem večjim zanimanjem še zato. ker upajo, da se bodo to pot lahko rcvanžirali Dunajčanom za poraz 4 : 5, ki so ga poleti doživeli na Dunaju. V moštvu Admire bo na jutrišnji tekmi tudi zadnjič nastopil njen odlični napadalec in državni reprezentant Bičan, ki odide nato v praško Sparto. V Splitu je včeraj, komaj 25 let star. nenadoma umrl znani igralec Hajduka Ivan Radoimikovič. Pokojni je 6 let stalno igral v I. Hajdukovem moštvu in je bil med stebri njegove obrambe. Radovnikovic je \ei"ktat nastopil tudi v državni nogometni reprezentanci kjer je bil vedno mož n-» nies*u Slava njegovemu spominu! Beograjski in zagrebški listi še zmerom niso prenehali s kampanjo proti ljubljanskemu sodniku Jordanu, ki so mu zdaj naprtili sploh vso krivdo, da je Jugoslavija izgubila tekmo z Grad jamskim — se- danjim jesenskim prvakom v ligi. Nekateri so že tako hudi na g. Jordana, da zahtevajo zanj »cksemplarično kazen, ki naj bi odprla oči še ostalim sodnikom.« Mi močno dvomimo, da je bil baš g. Jordan oni prvi, ki naj bi bil dal povod za takšno kaznovanje. Sicer pa sodniški odbor pri JXS še vedno molči in je treba najprej počakati, kaj bo dejal on. Da je bila nedeljska ligaška tekma v Zagrebu tako ostra in zabeljena z udarci in zaušnicami, ni bil zadnji razlog tudi ta, da bo naš državni nogometni prvak — kakor se je splošno mislilo — letos sodeloval v tekmah za srednjeevropski pokal. Zdaj se je od nekod pojavil glas, da bi bilo koristno, če bi savez vendar že odločil, kdo bo prav za prav igral za ta pokal, ker baje ni nikjer rečeno, da mora biti to baš državni prvak. Ta migljaj je p/ecej prozoren za Zagreb in nd izključeno, da se bo že samo zariui njega v kratkem dvignil nov krik in vik odondod. Starejšim esebam za masažo Alga se dobiva povsod, 1 steklenica din 12.— Koturaški sa\*ez kr. Jugoslavije objavlja službeno opozorilo, da morajo vsi kolesarski klubi, ki še niso plačali članarine za I. 1937 po zaključku lanske glavne skupščine poravnati to članarino čimprej, ker na sami skupščini tc obveznosti ne bo mogoče več opraviti. Denar se pošilja na naslov blagajnika Andrije Megle, Zagreb, Salon »Ema«, Ilica 22. Iz S. K. Ljubljane: Sestanek nogometašev v nedeljo dne 24. t. m. ob pol 11. pred tajništvom. Razgovor glede zimskega treninga. Vsi in točno. SA.' Reka. (Smučarska sekcija) Jutri trening na Veliki planini. Odhod drevi ob 18.25. Zbirališče ob 18. na glavnem kolodvoru. Vsi in točno! Vzemite vsak po 1 odejo s seboj. Načelnik. STK Moste. — Pozivajo se člani, da so sigurno udeleže občnega zbora jutri ob 9. v gost. g. Bajca. Pridite točno! Danes ob 20. bo venček plesnih vaj SK Svobode in SK Grafike v veliki dvorani Delav ke zbornice. Vabljeni vsi prijatelji plesa ln isporta! Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Tujsko-prometne Zveze v Mariboru, JZSS in SPD z dne 22. januarja. Barometer.se je dvignil, temperatura je padla, v nižinah lahna meglica, v višiiiaih. jasno in solnce. Boh. Bistrica, danes; —6. 15 srenja; Dom na Komni. danes: —8. jasno, 75 sreža Pokljuka, včeraj: —4. jasno. 15 pršiča nn 25 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni; Kranjska gora. danes: —7. jasno. 15 pršiča, snakališče uporabno, drsališče uporabno. ledu 10 cm: Erjavčeva koča, danes; —10. jasno, 15 pr-šiča na 40 podlage; Ratcče-Planica. danes: —7. 15 — 30 pršiča, mala in srednja skakalnica uporabljiva, drsališče odlično. Velika planina, danes: —8, 15 suhega snega Zelenica, včeraj: —5. jasno. 20 pršiča Kofce. danes: —2. jasno, 10 pršiča na 30 podlage, proti šiji itd. smuka odlična. V nedeljo začne enotedenski tečaj za Din 400.—. Dom na Krvavcu, danes: —7. 50 cm snega Na vrhovih. Putnikovo vremensko poročilo 22. januarja: Ruška koča: —5, snega 25 cm. Klopni vrh: —7, snega 25 cm, Pesek: —10, mirno jasno, snega 55 cm, pršič smuka idealna, Senjorjev dom: —10, jasno, snega 75 cm, pršič, smuka izborna, Peca: —9, jasno, snega 110 cm, pršič, smuka id'.-alna. R. URBANx 49 Vstajenje gospoda Treeja Roman 30. poglavje Nilsa Adllercreuza so bili pri preiskavi poslopja družbe »Securitas« živega in zdravega našli v neki zaporni celici. Spravili so ga v Scotland Yard in mu tam povedali, da je na Švedskem kazensko zasledovanje proti njemu ustavljeno. To, da so ga morali do popolne razjasnitve portershaililiksega slučaja zadiržati v preiskovalnem zaporu, skoraj ni kalilo radosti mladega moža, ki je pričakovail hujše usode. Zapisnik, ki so ga sestavili o njegovi prvi zaslišbi, je bil nekako takšenle: Po tistem političnem streljanju v Stockholmu je pobegnil Nils Adlercreuz v Goteborg, kamor je prišel malone brez denarnih sredstev. Hotel je priti na Angleško, ker se je zanašal, da ga bo tam sestra podpirala. Posrečilo se mu je, da se je skril kot slep potnik na parniku, ki je bil namenjen naravnost v Anglijo, in se v Angliji neopazen izkrcal. Na pol sestradan je prišel v London in za svoj zadnji denar poslal sestri nujno pismo, v katerem ji je sporočil, kaj se je zgodilo, ter jo prosil, naj ga spravi dalje, ker je mislil, da ga bo policija tudi tukaj iskala. »Poste resfeunte« je dobil odgovor, v katerem je bio neikaj denarja in naročilo, naj se pripelje še tisti večer v Wembley in počaka pred rešetko portershallskega parka. To je tudi storil in se sešel s sestro, ki nuu je obljubljala nadaJjno pomoč. Tisti mah mu je pa mogla dartd samo manjši znesek, ker je imela vse prihranke v banki Domenila sta se, da se konec tedna znova snadeta pri parku in da gospodična Adlercreuzova dotlej priskrbi potrebni denar. Nato je Nils Adlercreuz zvedel, da se je tisto noč, ko je bil v Porters Hallu, zgodil tamkaj strašen umor, ker si je moral misliti, da bo padel policiji v roke, aiko se še kdaj prikaže v Wembl^y, je pisal sestri tisto pismo, v katerem jo je prosil, naj pride v četrtek na snidenje, in M ga je dobila policija v roke. Ko so ga hoteli nato pri snidenju z Margareto prijeti, je mislil, da ga lovijo zaradi stook-holmske zadeve, in se je spustil v beg, na kar so se zavzeli zanj ljudje v nekem avtomobilu. Ti ljudje so delali po naročilu gospoda Kata, kakor so tudi gospodično Adlercreuzovo na njegovo povelje ugrabili člani brigade. Kaj so prav za prav hoteli z njim, Nils Adlercreuz ni vedel. Izprva so ravnali z njim zelo dobro, in šele ko je zvedel, daje sestra prijeta in se hotel sam javiti policiji, so ga šiloma zadržali in zaprli v celico, kjer je ostal, dokler ga ni policija rešila. V Scotland Yardiu so dovolili mlademu človeku svidenje s sestro, čeprav pod nadzorstvom, Stanleya in ostale še žive člane brigade so takoj po aretaciji odvedli k zaslišanju, ki v soboto opoldne še ni bilo končano. Zločinci so najbrže vedeli, da nimajo več česa izgubiti, tal talko jim ni biflo težko izvabiti priznanj, ki so se vsa ddkaj ujemala. SteunHey je priznal, da je po nalogiu gospoda Kata naročil ljudem oba vloma v vilo dr. Taylorja. Prvikrat ko so hkratu zažgali v Porters Hallu, med tem ko je prišlo v Wembleyu do streljanja z Bar-tonom, je mogiLa brigada opraviti samo del naloge in uikrasti iz vlomljene železne blagajne skrinjico, na katero je bila naslikana črka »T«. V tej skrinjici so bile baje razne steklene cevke, ki so jih pozneje izročili gospodu Katu. Naslednjo noč je dal Stanley po dveh svojih najzanesljivejših ljudeh ponoviti vlom v vilo, da bi priskrbel Kaitu še sveženj listin iz predala pisalne mize. Pri tem sta Roban in Kent zasačila vlomilca, in nastalo je streljanje, ki je stalo nadzornika Kenta in enega izmed zločincev glaivo. Drugemu se je posrečilo, da je z listinami ušel. Ker je bil ustreljeni zločinec policiji znan in so v Scotland Yardu vedeli, da spada k brigadi, je dal Stanley še tisto noč ukrasti truplo in ga vreči v Temzo. Zavojček je izročil Katu in dobil zanj obljubljeno plačilo. Stanley je tudi priznal, da je bil zažig v Porters Hallu, razdejanje brzojavnih žic in razrezan je avtomobilskih obročev delo brigade; prav tako, da je takrat sam pobil višjega nadzornika, Robina na tla, ko ga je hotel ta v parku pred hišo prijeti. Nadalje je glavar brigade priznal, da je na željo gospoda Kata dajal nadzorovati S tona po nekom izmed svojih ljudi ter poročal poslodajalcu o vseh slugovih korakih. Tisto noč, ko je v Porters Hallu gorelo, je spet ravnal po Kata vi želji in ukazal nekaterim članom brigade izvedbo dobro premišljenega načr- ta. Ti možje, ki so bili med aretiranci, so soglasno izpovedali, da so med požarom neapaiženo vdrli v hišo, dia bi vztegsM slugi njegovo skrivnost ali ga pa šiloma odvedCii. Ko sta dva izmed njih planila v sCugovo sobo, sta ga našla že ram j enega na tleh. Po strašnem nerediu v sobi sta videla, da jo je bil nekdo premetal. S Stanom vred je bila v sobi tudi kuharica, ki je biila vstopila nekaj sekund poprej. Možje so prisilili žensko, da se je postaivila z obrazom proti zidal, nato pa odnesli S tona ven in ga položili v avtomobil, ki je čakal na glavni cesti. Tam so ranjenca za silo obvezali ter mu iz previdnosti zamašili usta. Stanley je nadalje po pravici izpovedal, da so bili slugi izvili njegovo skrivnost zastiran skrite oporcike in kaj se je bilo potlej zgodilo z njim. Po Charleyjevem izginjenjtu, ko se jim je zazdelo mogoče, da bi jih izidal, je bilo treba spraviti S t ona s poti, da ga policija ne najde, če se prikaže. Glavar brigade se je zastran tega dogovoril s služabnikom. Razložil mu je, da ga bodo taikoj prijeli, ako se predrzne na beli dan, posebno še, ker imajo v Scotland Yardu hud sum zoper njega. Če mu obljubi, da ne stori ničesar brez njegove vednositi, ga bo dal spraviti v Stortford, kjer si pri nekem bivšem članu brigade, ki živi zdaj kot zasebnik, lahko zaceli rano. Po Stanleyjeve izpovedi je sluga privolil v ta predlog tem bolj, ker je izprevidel, da je bivanje v Stortfordu v vsakem oziru ugodnejše od jetniške celice. Da bi popolnoma nesum-1 jivo spravil slugo iz Londona, ga je dal v zaboju, ki so ga v ta namen hitro napravili, prepeljati na določeni kraj CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. kl iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanja naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din ft.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek a enkratno objavo oglasa Din 17*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od C^glaanega^delka »Ju^« D lil )>' ▼ Mlftltlkafl Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Obrt Besena i ' r ' 1>,n n .r; dajanje uasl«v» * Najmanjši tne*ek 17 Din Plesne frizure modemi in primerne Vam naredi Damskl resalni šft-lon »Olja« Beethovnova ul. H 1317-30 zaom Beseda 1 D:n davek 3 Din s* tJro U- lajanje aamov« • Dm. Najmanjši tnosei 17 Din Strugarskega pomočnika 13, les sprejeme® takoj. Bab i. striigar Rečica Laško. _1-336-1 Trg. pomočnika g-aiantenjski- inene ponudbe i navedbo podatkov in uti-tevkov na ogl. odd. Jutra t>od »A srlan d točen« 1196-1 Strojnika odn. veščega kurjača z izpričeval om w. parne kotle na visok pritisk sprejmemo x službo. Sposobna, trezna in ^olvina moč. Detajlne ponudbe z navedbo doseda niih nameščen j na ogl. odd Jutra pod »Zanesljiv strojnik*. 1359-1 Varčno gospodinjo manjšo, pnkupljivo siprej-111» vpokojenec Francoz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >XastoD marca«. 1338-1 Slulbeišče V^alta oeseda 50 pa* ; davek 3 Din šifro ali dajanje nafdova 5 Din in Uk 17 Din Pohištvo moderno, velika izbora pc najnižjih cena!. Tudi za knjižice Mest. hranilnice. Andlov.c. Komenskega ul. 34 1417-12 Beseda 1 Din lavek S Din fjk iifro »1 lajanje oasl >v» B Din NajmaojSt ene*ek 17 Din Šivalni stroj pogrezl jiv, salonski, mali rabljen p.-odam. Naslov v vseh posl. Juta 1377-29 -Kupim$ B^f ia i> h lavek s L>it» ca S;fm «1: iaianle n*«l«va B Din V»irmnjgf ine^k 17 Din Kompletno opravo špecerijsko ali posamezne dele kupim N.-slov v vseh posl. Jutra. 1410-7 INSERIRAJ V „ JUTRU"! f&THZU Beseda 1 Din, davek 3 Dit> ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup tn prodajo vseb denarnih zavodov izposljujem po najvišji fcenč takoj v gotovim. ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Bethovnove nI. ! 4-/1- Telefon 35—10. 30-10 Bančno kom. zavod tvržnje najboljše aakap 'u prodaj« ffRANTLNIH VUKJ »neti denarnih tavodov La .dgovoi Din 8 inamk — Uaribor. Aleksandrov* Al. 53-16 Hranilne knjižice Ljubljanske Kreditne banke Posojilnice na Bledu Po sojilnice v Ribnici, Poso jilnice v Logutcu. Vzajem ne posojilnice v Ljubljani. Mestne hranilnice » Kamni ku. m podeželskih hranil aic, član ce Zadružne zve te in Zveze slovenskih zjs ira". Vam vnovčim takoj v gotovini, po najvišji ceni. Al. Planinšek trg ag. bančnih in kreditnih poslov Ljubljana. Beethovnova al. 14./L Telefoi 35—10- 84-16 Srbsko vino ,s okolice Niša. nud« v pro dajo vagonske množine Mi ljutin Milenkovič. Sv Pet-ka Niš. 1197 16 Hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke in članic Zadružne zveze v Ljubljani kupim f»ro ti takojšnji gotovim. Ponudbe na ogl >dd. Jutra l>od »Ootovina 10o7« 1076-16 Družabnika V fv rh o ustanovitve zeio dobičkanosneg-v popolnoma varnega veletr-g. poolno varnostjo. Ponudbe je poslati na t>gl. odd. Jutra pod »Veletrgovina«. 1373-16 Trgovino in gostilno v zelo prr>metn<-m indti atrijskem okrajn dam takoj v najem Vprašanje in ponudbe poslsl-i na ogl. odd Jutra pod »3346«. 1.271-17 Gostilno n«i prometni t>čki oddam na račun, poštenemu kav cije zmožnemu zakonskemu paru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenje«. 1087-17 Beseda 1 Din. lavek 3 Din IM vtr» la Jan j* oasio«- < Din. Najmanja i"! Din Hišo z dvema sobani«, kuhinjo, predsobo, gospodarski ve slo.piem in z 1KVI0 m.2 zemljiška pn Maribou za Din — Fnformactje: Go-HHna Hoste Ra.dvanje. 1045-20 Parcelo ali njivo kupim za hranilno knjižice Kmečke posojilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del«. 1353-20 PISAIH1 STROJ POftJABtL VtLtbfimntM f.u lmu ČIRIIICAINLAJIHICA normalen valj. 80 (m. MC/m NEMŠKA TENNiKA C£NA DIN 7550.-PRODA je itffgM'^"-""'"^ Beseda 1 Din, davek 3 Din lh iifro Alj lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesefc 17 Din Dvosob. stanovanje oddam takoj radi premestitve v palač; »Viktorja«. Pojasnila isto tam v I. nad. 13'6-31 Dvosob. stanovanje oilidam s priti,k linami. Naslov v vseh posl. Jutna. H3&8-21 TSmWJT'TiTll iest.la Uiti lav"k 3 Dii »ifro al: lajanje n»*l«va ■i Din Najmanjši tnesek >7 Dir Opremljeno sobo lepo, oddam boljšemu gospodu z uporabo kopalnice centralna kurjava, bližina pošte. Naslov v vsen posl. Jutra. 1331-33 Sobico s posebnim vhodom, kopalnico oddam boljši osebi v bližini sv Krištofa. Naslov v vseh oosl. Jutra. 14i'6-33 Elegantno sobo strogi center, popolnoma separirana sstopnjišča. novo moderno pohištvo kopalnica oddam takoj boljšemu gospodu. Več: Miklošičeva 14. trafika. 1&51-23 Sobo za pisarno ali obrt oddam v visokem pritličju hiše Je-gliičeva uesta 5 za '. februar. 1378-28 □□□□□□El □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ D □ □ □ □ □ uspehov qs n □ □ □ □ □ □ g esi oglas □ I □□□□□□□□□□□□□D .JUTRU" Sokol Sokol v Zgornji šiškj sklicuje za drevi ob 20- uri v Kosjjevi (prej Čarmanovi) dvorani v Zg. Šiški članski sestanek v 6vrho razgovora o kandidatni listi za novo društveno upravo. Redni letni občni zbor bo v istj dvorani v soboto 30. t. m- ob 20. Bratje in sestre, udeležite se sestanka in občnega zbora polnoštevilno! Sokol t Šnvartnem ob Paki je imel v so« boto 16. t- ni. občni zbor. Župno upravo je zastopal brat Cepin. Iz poročil smo slišali, da se telovadba ni zanemarjala in so posa mezjii vaditelji ter vadtfeljice storile, kar je bilo v njihovih močeh. Društvo je prire" dilo 7 gledaliških predstav, za Šmartno go« tovo lep uspeh. Imamo lastno telovadnico z odrom. Telo\'adniea je potrebna še nakas terih izpopolnitev, kar Ijomo storila še letoe. vi-aj do našega javnega nastopa, v upravo so bili izvoljeni: starešina Rozman Avgust, namestnik Terčak Jože, načelnik Na poln i k Franc, namestnik Klančnik Tine, načelnica Golež Jadviga, nam. Steblovnik Bernarda, tajnik Šabac Stane, prosvetar Goričnik Mir» ko. blagajnik Pohar .Tože. gospodar Jeromel Vjko, odb. in revizorji: Pirtošak Franjo. Pustoslemšek Avgust, Podgoršek Lojze, Goričnik Milica. Kupuj domače blago! NA PLITV1ČKIH JEZERIH na najlepšem kraju prodamo nekaj krasno ležečih manjših zem-ljiščnih kompleksov. Samoprodaja pri tt. POSREDNIK, Varaždin, Kačičeva ul. br. 3. telef. 73,'ki daje vse potrebne informacije. Svetlo in zračno sobo v sredini rrhf-^t-a lepo oprem Ijeno, oddam solidni, stalni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. l()93-3c Lepo solnčno sobo blirvu gl. kolodvMura oddam solidnemu gospodu Naslov v vseh [>osl Jutra 1307-33 Snežne verige, Glisantin za hladilnike, Električno ogrevana stekla proti zmrzovanju dobite pri: RUDOLF JURZA, Masarykova 8, Zagreb. Radio Nedelja, 24. januarja Ljubljana 8: Telovadba (vodi prof, -Mars jan Dobovšekj. _ 8.15; Prenos cerkvene glasbe iz franč. cenkve. — 8.45; Verski go; vor (dr. Vi ko Fajdiga). — 9: Cas, poročila, spored. — 9.15; Citraški koncert terce-ta »Vesne«. — 10: Glasbene slike (plošče)-_ 10.15; Veseli kvartet (oboa, fagot, kla* rinet, rog). — 11.15: Ksilofonske solistične točke (plošče). _ 11.30: Otroška ura: Trije godci _ zvočna slika. — 12: Plošče [K) željah. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15; Koncert Radio orkestra. _ 16= Ura vesele glasbe in šal (plošče). — 17; Kmetij« ska ura; Najnevarnejši škodljivec sadnega drevja (g. A. Flego). — 17.30: Vesel spored za predpustni čas (izvaja zbor >Grafir ker). _ 18.30; Za ples in kratek čas (plo šče). ___ 19; Cas, vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura: Duševne in fizične lastnosti Slovanov (prof. Anka Rake* tjč iz Beograda). — 19.50; Slovenska ura: a) l)va speva jn predigra iz Sattnerjeve kantate tSočj« (g. Roman Petrovčič in prof. Marjan Lipovšek) — b) (3 Kanalski dolini (dr. Luka Kravina). — 20.30: Koncert Trl>os veljskega pevskega okteta. — 21.15; Komorne skladbe (plošče). — 21.30; Operna glasba (Rcdio orkester). _ 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Waldteuflovi valčki (Radio orkester). Beograd 17: Operni prenos. — 19.50; Orkestralen in pevski koncert. — 22.20; Lahka glasba. — Zagreb 16.30: Orkester. _ 20; Tamburašj. — 21: Lahka glasba. — Praga 19.20- »Potovanje v Pariz«. — 22.30-" Ples. _ Varšava 19-20; Ples. — 21: Pester pro5 gram. _ Dunaj 11.45; Simf. koncert. — 15.40; Klavir. _ 17.25: Koncert orkestra. — 19 10- Čembalo. — 20.05: Zvočna igra Bacs parat. — 22.30; Ples. — Berlin 18: Pesmi. — 19; Orkester in solisti. _ 20; Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar«—22.45: Plesna muzika. — Miinchen 18; »Alarm v krvi«. — 19: predpustne slike. — 2-0; Paul Li.nc.ke dirigira plesni orkester. _ Stuttgart 18: Zabaven program. _ 19.30; Verdijeva opera »Don Carlos«. — 22.45; Plesna mu* zi.ka. — 24; Nočni koncert. Postani in ostani član Vodnikove družbe! KA — LE — FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte : Beogrrad, Masarykova 9, Miloš Markovi č, >KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. Rog. br. ssoo/ss. Zokai, do bi bili plešasti? i! KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE iiescila 1 Din. Javek i Din u> *iro m- lajauj«. uasi'«» Dm Sijm.njši m«»( 17 Din Sobo s [»ose-b-Tim vhooen išče gn.fSj.od v bližni Kolodvora, ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »35« 1375-28a Stalno svetlo sobo z garažo v središču ali na jbližji okolici meeta išče mtajši gosi*«!. Ponudbe na ><'! odd Jutru pod »Stalen.' 1872-23a Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik .Na vsa rimska oblačila dajemo J is do 20% popusta. i Sv. Petra c. 14. HBUHT CL.I 2 951 SPREJMEMO STROKOVNJAKA -j to CJ o za carinske predmete (kalkulacije). Biti mora verziran v vseh carinskih in transportnih poslih, zanesljiv računar (kalkulator). Prednost imajo gospodje poznavalci blaga, ki so že opravljali take ali slične posle. Samo pismene ponudbe s točno navedbo, kje in kaj so delali in plačilnih pogojev nasloviti na »Propaganda« a. d. prej Jug. Rudolf Mossc a. d. Beograd, pošt. pret. 409 pod 663 $ttserira}te v „{}utru"! „!10RAKA". Diplomirana v Londona z GRAXI) PR1X I\ ZLATO KOLAJNO. — Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tndi Vi takoi kupite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prhljaj in kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Ustavi izpadanje las in lasje porasteio tudi na pleša vem mestu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,— Moderna KozrnetiKn Split — iiiiimin 11 milimi i —m— Obfina Ljubljana Mestni pogrebni tavod Dotrpel je naš ljubljeni soprog, ata, stari ata in tast, gospod JOŽEF BARAGA bivši trgov, zastopnik Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja 1937, ob % na 4 popoldne iz hiše žalosti Karlovška c. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 22. januarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. 1242 i Potrtega srca javljamo, tužno vest, da je naš predobri soprog, skrbni oče, brat, stric, zet in svak, gospod ANTON RODE solastnik tiskarne Brata Bode & Martinčič danes, dne 22. januarja 1937. ob pol 10. uri dopoldne v 48. letu starosti po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti, Jenkova ulica 26, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. januarja ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin in molitev. CELJE, dne 22. januarja 1937. MARICA RODE roj. NERAD, soproga; MAJDA, MARICA, JANEZEK, TONČEK, otroci ln ostalo sorodstvo. 1247 £ Naznanjamo prežalostno vest, da je naš nadvse marljivi in skrbni dolgoletni družabnik, gospod ANTON BODE solastnik tiskarne Brata Bode & Martinčič danes, dne 22. januarja 1937, ob 9.15 uri dopoldne po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 48. letu starosti, za večno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celje, Jenkova uL 26, na okoliško pokopališče v Celju. Blagega pokojnika priporočamo v trajen spomin. CELJE, dne 22. januarja 1937. Tiskarna BBATA BODE & MABTEVCIC, v Celja. 1246 iJrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Fran Jeran, — Za Inseratni del Jo odgovoren Alojz Novak — SW i LJubljani,