Št. 288. V Ljubljani, pondeljek dne 16. decembra 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Or*4aUtv* ta apravaUtro v Ljubljani, Franči.Vkan.k* alica »ter. 6, L nan brzojavi dr. Lukinič. Ministrstvo za narodno zdravstvo še ni zasedeno. Imenovan bo musliman iz Bosne. V kabinetu so zastopane vse politične stranke v Jugoslaviji, in sicer hrv,-srbska koalicija z dvema ministroma, stranka prava in socialni demokrati z enim. Narodna zajednica v Bosni z enim, muslimani z enim. Slovenska ljudska stranka z enim, Jugoslovanska demokratična stranka z enim ministrom. Stranke bivše kraljevine Srbije so zastopane: Staroradikalci z štirimi, mladoradikalci z dve-!,*a. nacionalisti (liberalci) z enim. naprednjaki * eniin jn radikalni desidenti z enim ministrom. Zgovorna proslava. Prihod italijanskih čet v tržaško mesto je zdrobil, kakor v čudežu, verige stoletnega suženstva in odprl "a stežaj duri dolgo zatajevanim željam in ideologijam ■ italijanskega irredentizma. Zanje, za italijanske nacio-"iilce. jc napočila pomlad politične in miselne svobode. Raztrgala Tt vezi starc snženske morale in sedaj moli v dan vse, kar ni moglo v habsburškem robstvu strohneti. Kar jc bilo v suženjstvu prepovedano, je sedaj dovo-Heno in zapovedano. Kar je bilo prej greh in zločin. je sedaj čast in ponos. Bivši veleizdajalci so postali narodni heroji. Slike oseb, ki so bile svojčas v smrt na ve šal ah obsojene, je obdalo ljudstvo z mavrič-n|m sijajem narodnih mučenikov. Odrešeni iredentizem ^-hteva zadoščenja in ga je dobil oficielno od italijanske kraljeve oblasti. Morala močnejšega, morala zmagoval-ca- Kako ie na svetu vse le relativno! Leta 1882. je avstrijska oblast obsodila v smrt na vešalah mladega tržaškega dijaka Oberdankd. Prihajal je iz Italije z namenom, da konča življenje tedaj v Trstu se nahajočemu avstrijskemu despotu Francu Jožefu. Poleg slavnosti, ki so sc prirejale v Trstu nositelju avstrijske krone, naj bi govoril Trst tudi besede sovraštva. Med cvetje, s katerim so Tržačani obsipavali predzadnjega habsburškega cesarja, je nameraval vreči Oberdank par železnih hrušk napolnjenih s smrtonosnimi snovmi. Svojega namena ni mogel Oberdank izvršiti. Avstrijska policija ga je aretirala, kmalu, ko je prestopil avstrijsko mejo pri Korminu. Tirala ga je pred svoje sodišče, pred katerim je Oberdank svoj namen izpovedal in njegova izpoved mu ie ugladila pot do vešal. To ie bilo pred 36. leti na dvorišču tržaške velike vojašnice: Kraj, kjer je Oberdank zavpil poslednjič svoj živijo Italiji in daroval svojemu idealu svoj poslednji izdih v objemu avstrijskega rabeljua, je danes po 36. letih, okrašen s cvetjem in trg pred vojašnico nosi ime: Piazza Oberdank. Italijanska vlada počašča v imenu svojega italijanskega kralja njega, ki je žrtvoval kot mučenik svoji ideji sebe, ker se mu ni posrečilo žrtvovati življenja avstrijskega kolege Savojske dinastije. Ampak, počaščenje je še premalo. Ideja mučeniške-ga irredentizma ni še odplačana. 20. t. m. poteče obletnica Oberdankove smrti. V ta namen se pripravlja večja, veličastnejša proslava, katere se udeleži tudi italijanski poet Gabriele D'Annunzio. Ta poslednji na) govori, v svojem pesniškem poletu čast in slavo mučeniku, on sam, kralj italijanskih poetov, naj splete Ober-dunku pesniški venec mučeuiško slave. Vrše se priprave in tako se bo zgodilo. Tako se bo znodilo 20. t. m. Oberdanku. In zakaj samo njemu? Oberdank je imel svoje politično prepričanje in svojo narodno idejo. V nosilcu avstrijske krone je videl poglavitno zapreko pri delu za uresničenje svojih narodnih idej. Od tod se je porodila v njem misel izčistiti pot, iztrebiti s poti zapreko. Kaj da ni mislil Oberdank enako, kakor Caserio, ki je iztrebil s svoje poti francoskega republikanskega predsednika? Kaj ni narekovala liber-tarna ideologija enakega sredstva, enakega postopanja, ko je izprožila v roki anarhista Hrcscija v Monzi tri strele iz samokresa in končala življenje Humbertu, očetu sedanjega italijanskega kralja? Kaj ni vodila enaka logika v mišljenju in postopanju vse one nesrečne žrtve anarhistične teroristične ideologije, ki so jo zasledovale vse evropske dinastije, vse evropske vlade t železno pestjo svojih organov? Ideja ie ideja in mi ne verjamemo, da je roka, ki trosi smrt med člani evropskih dinastij, v imenu anarhije manj ali več zločinska od roke, ki trosi enalto smrt v imenu narodne ideje, v imenu narodnega ujedinjenja. In ne verjamemo, da bi bili večji zločinci od Oberdanka oni nešteti, neštevilni heroji, ki riskirajo svoje življenje v trdem boju za resnično splo- LISTEK. CHARLES BAUDELAIRE: Lepa Doroteja, Solnce tlači mtsto s svojo strašno pripeko, pesek jem je pogled in morje je podobno zrcalu. Omamljeni s\et se grudi utrujen na tla in počiva V pokoju, kije nekakšna sladka smrt, ' kateri oKUŠa speči človek v polsnu radosti svojega razpadanja. Medtem koraka Doroteja, močna in ponos-'jd kakor soince, koraka po izumrli cesti, edino /iv0 bitjo oh tej uri pod neizmerno nebesno ''.'oJrino. Njena črna senca se ostro loči od svetlobe Tako koraka in svoj vitki stas rahlo ziblje ^ širokih kolkih. Svetlordeča, ozka svilena ob-'^ka se j' živo odraža od temne kože in tesno °t>jemlj^ visoko postavo, otli križ iti okrogle Prsi. Rdeči sclnčnik. ki prepušča svetlobo, meče "a zagorelo obličje krvavo šminko. Zavoljo težkih bujnih, modročrnili las je Klava nagnjena nažaj in ji daje visokostno in le- nobno zunanjost, 'i malih ušesih skrivnostno šepečejo težki uhani. Časih dvigne morski veter njeno ščebetajoče krilo in razkrije uje krasno, migljajočo nogo: in stopalo, podobno stopalom boginj, mra-mornih boginj, ki jih hrani Evropa v muzejih, riše zvesto svojo podobo v drobčkaui pesek. Kaj;i Doroteja je tako zelo koketna, da veselje, ki ga čuti, kadar jo občudujejo, prevladuje ponos osvobojenke, iti zategadelj hodi bosa četudi je s\ obodna. Tako stopa po cesti, polna harmonije, srečna, da živi, in s čistim smehljajem, kot bi v daljni daljavi zrla zrcalo, ki odseva njeno hojo i'1 lepoto. ( i Kakšna čarobna sila je neki povzročila, da nota iena, kakor bronasta soha lepa in kakoi bronasta mrzla Doroteja ob tej uri po bleščeči cesti, ko celo .psi bolestno cvilijo zavoljo soln čtie žege? Čemu je neki zapustila svojo koketno urejeno kočico, iz katere je z rožami in rogožinami napravila tako poceni popoln budoarček in v katerem ii tako s:lno ugaja, kadar se češe, kadi in da pahljati, ali kadar se gleda v zrcalu velikih šno svobodo, v imenu gospodarske in socialne enakopravnosti. Tega ne verjan^mo in ne bomo tega nikdar verjeli. Narodni rob je stegnil roko po inorilnem orožju, da reši svoji domovini kar je smatral, da je njeno. Gospodarski in socialni suženj sega še sam po orožju, o katerem misli, da si z njim pribori svobodo in žfvljenjc. Kolo življenja se vrti neprenehoma. Včerajšnji zločinci so današnji mučeniki. Italijanski kralj proslavlja danes spomin idealista, ki je hotel končati življenje avstrijskemu cesarju. On, italijanski kralj in njegovi nacionalcl so že dosegli to pravico. A kedaj, kedaj pride vrsta na Vas, žrtve najvišjih idealov bratstva, enakosti in svobode, na Vas, ki niste sesrli niti po morilnem orožju, po katerem so sejrli naši gospodarji, da vas store ne več nevarne? Kedaj bo dano še nam veselje, da smemo počastiti in proslaviti Vas, naši predbojevniki, Vas, muce-' niki revnih in zatiranih? Kedaj bomo smeli še mi obdati vaše stike z avreolo mavričnega sijaja, in bomo smeli brez strahu in brez sramu zaklicati vsemu svetu v obraz: Naši ste. Iz naših vrst izhajate, za nas ste se borili, za nas ste trpeli mučeništvo. Kdaj bomo to dosegli? i. r. Srbi in mi. G. dr. Janko Leskovec piše v nastopnem članku o Srbih med drugim naslednje: S sklepom Narodnega veča v Zagrebu z dne 24. listopada t. 1. so izrekli narodni zastopniki jugoslovanskega ozemlja bivše Avstro-ogrske, da se združijo s Srbijo in Črnogoro v enotno edinstveno državo. In s pritrdilnim odgovorom srbskega prestolonaslednika je velika Jugoslavija meso postala Omenjeni sklep je po nepotrebnem vzbudil razburjenje in vznemirjenje. Nepoučeni ljudje so se menda celo bali, da s tem sklepom preneha naše delovanje na literarnem in kulturnem polju, da bo slovenščina odpravljena iz šole in podobno. Vse to je docela neutemeljeno. Vsa ta bojazen izvira iz tega, ker mi Srbov prav nič ne poznamo, ker ves naš nazor o Srbih izhaja iz one duševne hrane, ki so nam jo podajali zastopniki bivše Avstro-Ogrske v dobi pred in zlasti med svetovno vojno. Ni se čuditi, da naše ljudstvo Srbov iz kraljevine in Črnegore prav nič ne pozna. Ves čas je stalo pod uplivotn Srbom sovražnih elementov, ločile so ga od njih državne meje in poleg tega je korumpirano nemško časnikarstvo delovalo /. vso silo na odtujitev tako, da so nazori lazširjeni med našim narodom o Srbih naravnost gorostasni. Ni zameriti, da tudi srbsko preprosto ljudstvo o nas ni poučeno in da nas je zamenjavalo peres tih pahljač, med tem ko morje, sto korakom odtod udarja na obalo in s svojo silno ter monotono pesmijo spremlja njene nejasne sanje in med tem ko ji železni lonec, v katerem se kuha tiževa juha z rakovicami in z žafranom, pošilja z dvorišča svoje budilue vonjave? Morda iina sestanek z mladim častnikom, ki je bil na daljnih obrežjih slišal pajdaše govoriti o sloveči Doroteji. Brez dvoma ga ona, preprosto bitje poprosi, naj ji opiše operni bal. in ga vpraša, če gre lahko bosa tja, kakor k nedeljskim plesom, pri katerih se celo stare zamorke opijanijo veselja in pobesne; in potem še, če so v Parizu lepe gospe vse lepše mimo nje. Dorotejo vsi občudujejo, in vsi se ji laskajo in popolnoma bi bila srečna, ako bi ne bila prisiljena, kopičiti piaster na piaster, da odkupi svojr- sestrico, ki ji je menda enajst let in ki je že U ko zelo razumna in tako zelo lepa. Netiv otr.no se ji posreči, dobri Doroteji; otrokov gc s vodar je preskop, da bi razumel drugačno lepoto nego lepoto tolarjev! Prevel Emka. —• in indentificiralo z Nemci in Madjari, z eno besedo, da nas je smatralo za sovražne Švabe. Preveč so Srbi pretrpeli s strani habsburške monarhije. Velika sramota pa je, da naša inteligenca tako malo pozna Srbijo in Srbe sploh. V tem oziru nas Srbi skoz in skoz prekašajo. Mnogo jih je prihajalo v naše kraje in niso se mogli načuditi lepo’i naše zemlje in dosti vzljubiti pridnega in nadarjenega našega ljudstva. Ko bi se mi tako bavili s srbskimi zadevami, kakor so se oni z našimi, bi bila vsa nesporazumljenja že davno odstranjena in poznali bi se in spoznali, da smo si v mnogo ozirih podobni kakor brat bratu Spoznavanje je torej nujno potrebno; ne samo to, kljub sto- in stoletnemu trpljenju pod turškim jarmom so nam Srbi v mnogih ozirih najlepši vzgled. V prvi vrsti občudujemo njih svcbodoljubnost. Ta pojefh je pri nas naravnost neznan; nad tisočletno suženjstvo nas je tako moralno pokvarilo, da se z mislijo svobode niti p>av sprijazniti ne moremo;, kot pravi hlapci Jerneji smo se čisto navadili in sprijaznili s svojo podložnostjo. Srbi so nam vzor domovinske ljubezni — dokaz osvoboditev od turškega jarma, ki so jo izvedli sami, in sedanja vojska. Srb je po svojem prepričanju, v bistvu in uredbah popolen demokrat; v Srbiji nimajo ne plemstva, ne privilegijev, ne naslovov. Pijanstvo, ta gnusna razvada iti strast naših ljudi je v Srbiji neznana prikazen; tudi ob največjih slavnostih odhajajo ljudje trezni, do ekscesov v pijanosti ne pride nikoli. Prisostvoval sem leta 1918. shodu mladoradikalnega dijaštva v Beigradu — vršil se je v mlekarni, nikdo ni zavžil niti kapljice alkohola, pač pa se je pilo mleko. Srbski oficirji so skoro brez izjeme abstinenti, zlasti mlajši. In zdaj primerjajte s temi dejstvi naše razvade, ter žal, opravičeno mnenje, da ni mogoče vzbuditi niti narodnega navdušenja, niti najmanjše požrtvovalnosti, če ga človek nima pošteno pod kapo. Saj se mladina gnusno baha s tem, kdo je druge premagal s tem, da je požrl in posušil več vina. Za kmečko prebivalstvo je Srbija raj. Vsa moč in sila srbske države je sezidana na krepkem in zdravem kmečkem stanu na posestvih srednje velikosti. Veleposestev tam doli ni. Srbska vlada skrbno čuva nad tem, da se posestva ne razkosajo; prepovedano je prodati toliko posestva, da bi kmečka družina ne mogla iz zemljišča živeti; tudi zadolžitvi so stavljene gotove meje. Celega posestva nikdar ni dovoljeno eksekutivno prodati; če se prav spominjam, mora kmetu ostati vsaj polovica prvotno dodeljenega posestva. Ker je vsled teh zakonitih naredb hipotečni oz. melijoračni kredit nekoliko omejen, je država organizirala ustano-. vitev velike hipotečne banke z nazivom: »Uprava fondova«, ki omogoča poljedelcem primerni kredit, ne da bi se jim bilo treba zadolžiti pod neugodnimi pogoji. Zadružništvo srbsko je izborno razvito in dobro organizirano; že davno pred vojsko je štelo nad 1000 zadrug in podpira ga v vsakem oziru zakonodaja. Kako je ta izvrstna, dokazuje izrek dr. Kreka, tega izvrstnega poznavatelja zadružniške zakonodaje, ki izjavil, da ima Srbija med vsemi državami, kar jih pozna, najboljši zadružni zakon. Nasproti tem srbskim vrlinam se moremo mi pohvaliti le z neznantnimi prednostmi in še te so posledice dejstva, da smo mi že več nego tristolet prosti najhujše, turške sužnosti, ki so se je Srbi definitivno otresli še le leta 1878. Prekašamo torej Srbe v naprednejšem obdelovanju zemlje in številu pismenih ljudi. Med nami se je neprimerno'boljše razvil obrtni stan in tudi v higijeničnem oziru jim prednačirno. Medsebojno spoznavanje in izpopolnjevanje je torej na obeh straneh potrebno in koristno. Smo pa Srbom ljubi in dragi? Na to same. nekaj iz mojih osebnih sponmc \ Ko sem leta 1913. prišel v Belgrad in to Irec vsakega priporočila, sem bil sprejet, icamoi sem prišel, kot najljubši brat. Brez vsakih formalnosti sem imel dostop v vse urade v svrho informacij in so mi bila odprta vsa mesta in bi mogel vstopiti v vsako ministerstvo. Ponovno se mi je zatrjevalo, da smo mi Slovenci Srbom najbližji in najljubši bratje in se mi je to tudi z dejstvom hotelo dokazati. Ker bi bil namreč moral na sprejem v srbsko državljanstvo čakati jako dolgo — nad eno leto — sem prišel v denarnem oziru v neugoden položaj, in sem to mimogrede nekoč omenil ravnatelju Srbske izvozne barke, ki je bil tudi poslanec v skupščini. Takoj mi je ponudil svojo pomoč, vprašal, koliko po-potrebujem, odprl blagajno in dobil bi bil poljud- no sveto — jaz, tujec, neznan in brez porokov. Tako visoko mnenje so imeli o nas bratje Srbi! Odklonil sem seveda hvaležno to blagoduš-r.o ponudbo, pri odhodu pa premišljeval, kaj bi bilo z menoj avstrijskim državljanom, če bi prosil v lastni državi na pr. v nemškem Gradcu ali na Dunaju za kako službo, oz. če bi se celo izrazil v zmislu, kakor sem se pri predsedniku omenjene banke. S kakim zasmehom bi azvrnili, da vrgli na ulico, avstrijskega sodržavljana, toda slovenske narodnosti. Edino pri eni stvari mi niso mogli iti Srbi na roko, glede hitrejše pridobitve srbskega državljanstva. Dr. Božo Markovič, znan iz Friedjungo-vega procesa, mi je na tozadevno urgenco rekel, da se tu ne da nič storiti, ker nasprotuje vsaki predčasni rešitvi zakon in zakon je svet. Ne godi se samo meni; tudi Milan Pribičevič je moral čakati na sprejem v državljanstvu nad poldrugo leto. Srbija ima za nas še poseben pomen. Slovenija tudi za slučaj razdelitve plodne zemlje med kmetovalce ne bo mogla preživeti hitro se množečega se našega naroda. Doslej je šlo izseljevanje v druge kraje v severozapadno smer. V prihodnje bo treba paziti, da ostanejo vse naše produktivne moči pridržane izključno veliki jugoslovanski državi, da delamo sami sebi, ne več tujcem, da torej pribitek našega ljudstva krene v jugovzhodne dele velike Jugoslavije. Dejstvoh je, da je Srbija v letih 1904 do 1914 jako napredovala, da je uredila finance, pridobila velik ugled v zunanjem svetu, zboljšala upravo in pravosodstvo in v vsakem oziru položila temelj k veliki in srečni bodočnosti. O priliki I. jugoslovanske umetniške razstave v Beigradu so se izrekle značilne besede, da smo Jugoslovani slični železni peči, ki se hitro ogreje, pa tudi takoj ohladi. Ce so te besede veljale o minulosti, naj izgube pomen za sedanjost in bodočnost. Srečna konstehk ija in požrtvovalnost srbskega naroda sta dosegli, da smo tudi jugoslovanski Benjamini oproščeni tujega gospodarstva, in da se nam obeta bodočnost, kakršne si prej niti sanjati nismo mogli. Skazimo se hvaležni velikih žrtev in opustimo vsake »Stranputice«, in smešne, neopravičljive in neizvedljive stvari. To je namen tega članka in če se mi posreči kaj pripomoči k ožji zvezi in poglobitvi bratstva s Srbi, bo moj namei: dosežen. Delavsko izobraževalno društvo ,.SVOBODA“ priredi v sredo 18. decembra 1918 Cankarjev veter v veliki dvorani ^Mestnega doma“ Uvodne besede govori Alojzija Štebijeva. Recitacije iz Cankarjevih del: Oton Župančič in Fran Albrecht. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina: za nečlane sedeži 1 K, stojišča 50 vin. Članstvo in dijaštvo vstopnine prosto. Poslano. - G.' dr. 3. Taviar i u, župan« slovensko prestoUce. Danes popoldne se je premikal po ljubljanskih ulicah izprevod enega anjvečjih duhov Jugoslavije. Zupan kulturnega sredšča Slovenije pa ni čutil potrebe, izkazati v svobodni domovini Manom velikega genija niti toliko pietete, da bi dal izobesiti žalne zastave. Podpisani konštatiramo to kot čin, nevreden kulturnega naroda in kulturnega mesta. V Ljubljani, na dan Cankarjevega pogreba. Albrecht Fr., Ančik Fr., Debevec., Dolinar., Dornik, Erjavec Fr., Funtek A., Gaspari M., Gaspari T., Gruden I., Jaklič, Jakopič R., Kogoj, dr. Kos, dr. Korun F., Kozak J., dr. Kraigher, dr. Lah, I. Lajevic, dr. Lavrenčič J., dr. Lcinež, Levstik VI., Mazovec, Petejan. Prepeluh A., Podrekar, dr. Pregel, Pugelj, dr. Puntar, dr. Ramovš. Smerekar H., Štebi, Štritof N., Struen, Tratnik, Zormanu, Zupančič O.____________________ Ob Cankarjevem grobu. Pisatelj — Abditus — Prepeluh je spregovoril na Cankarjevem grobu: V imenu socialitične stranke, izobraževalne organizacije »Svoboda« in »Socialistične mladine« moram izreči nekaj besed ob tem grobu, ob grobu moža, ki ie bil naš prijatelj, vodnik in svetovalec. Ivan Cankar je bil umetnik in ie bil proletarec. Bil je ne le eden naj večjih umetnikov, kar jih je doslej rodila slovenska mati; — vspričo bogastva, ki ga je na- trosil med nas, in katerega pregledati mi sami še ne zmoremo, lahko rečemo, da je bil med največjimi umet-n,ki sveta. Bil je neutrudljivi iskalec resnice; dvignil je iz zaklada človeške duše toliko spoznanj, da bo slovensko ljudstvo se vedno zopet in zopet vračalo k njegovim delom, v katerih bo poiskalo icsnice in razlage. Kot tak je bil naš vodnik in učitelj. V celoti naj omenim tri njegove zvezde-vodnice, ki so kakor trije evangeliji. Prvi evangelij: Bil je oznanjevalec materinske ljubezni, katera ljubezen ume žrtvovanje za druge, in ki je tisti krepilni strudcnec, h kateremu se zateka trpeča človeška duša. V tem pogledu je bil vzgojevalec nas vseh. Drugi evangelij: Ljubil je svoj slovenski rod, kakor nihče ined nami. Njemu je dal vse, kar je imel. Hotel je, da bodi meč tega naroda kulturli. ne nasilje, duša, ne gmotnost. In tretji evangelij: Oznanjeval je ljubezen med človeštvom, med narodi. V tem je bil velik človek. Zato je vedno stal na strani tistih, ki jih preganja beda in krivica. Bil je proletarec. Spoznal je — to je bilo v njeni samem — zakaj je Bog njegovega plemena dopustil, da se je rodil njegov sin v bornem hlevu. Ljubezen, ki zna žrtvovati, je najbolj mogoča tam, kjer ie človek blizu narave. In kdo ji je bližji kot proletarec? Zato njegovo proletarstvo ni bilo zgolj zunanja oblika njegovega življenja, temveč bistvo vsega njegovega boja in hotenja, njegovega nazora o svetu in ljudeh, njegovega stremljenja po resnici in pravici — vse njegove ustvarjajoče umetnosti. Dragi Ivan, radi Ti prizanavamo, da nam je v tem trenutku v tolažbo tista resnica vere Tvojega plemena, ki je bila tudi Tvoja vera, da je duh tisti, ki zmaguje snovnost, materijo in njeno nasilje. V tolažbo nam je, da izročamo zemlji samo to, kar je bilo na Tebi umrljivega, da pa nam ostane Ivoj duh in Tvoja duša, ki je nemnr-joča do konca dni. Zahvaljujem se Ti, dragi Ivan, za vse Tvoje trpljenje, za vse Tvoje borenje, za Tvoje delo; zahvaljam se Ti v imenu delavstva, katerega vodnik biti se nisi sramoval; zahvaljam se Ti, da si nas privedel bližje k resnici in pravici, v kolikor ste sploh mogoči na tem svetu, za vse — vse, dragi Ivan! Politični pregled. = Mariborski občinski svet razpuščen. Mariborski občinski zastop je vlada razpustila. Za vladnega komisarja je imenovan dr. Pfeifer. Njemu je prideljen odbor 10 članov — 5 Slovencev. 3 Nemci in 2 socialna demokrata. Odboru predseduje Slovenec. S tem preide mestna policija v slovenske roke. — Pogodba premirja z Nemčijo podaljšana. T r i e r, 13. decembra. (Lj. k. u.) Pogodbo za premirje so danes dopoldne ob 3/., 12. nemškega časa podaljšali v salonskem vozu maršala Focha v Trierju za mesec dni do 17. januarja 1919 ob 5. zjutraj. Z dovoljenjem zavezniških vlad se bo premirje podaljšalo do preliminarnega miru. Pogodbi za premirje z dne 11. novembra so dodali nastopne pogoje: Vrhovno zavezniško poveljstvo si pridržuje odslej pravico, zasesti nevtralno ozemlje na desnem bregu Rena, severno do kolnskega mostišča in do holandske meje, ako bi se to zdelo potrebno. Vrhovno zavezniško poveljstvo bo naznanilo to zasedbo šest dni poprej. Iz nadaljnih določb izhaja, da bosta dve komisiji uredili preskrbova-nje z živili. Komisija, ki bo nakupovala, ima svoj sedež v Parizu. Komisija pa, ki bo skrbela za transport in razdeljevala, ima svoj sedež v Londonu. Državni tajnik Erzberger je izjavil, da bo oddan prometni material na podlagi nemških predlogov, in sicer da bo oddanih do 18. januarja 1919 5000 lokomotiv 150.000 vagonov in 300 tovornih avtomobilov. Francoski predlog, naj se ta material odda v najkrajšem času, ni bil sprejet. Angleži so zahtevali, da se namesto oklopnice »Mackensen«, ki jo ne morejo odvesti, odda redovna ladja »Baden«. Da se ne more odvesti oklopnica »Mackensen«, ie bilo že 11. novembra znano, ali Angleži niso stavili novih zahtev. Državni tajnik označuje to nOV0 zahtevo za samovoljnost in protestira preti njej. Angleži pa niso odnehali. Maršal Focli bo pre-motril Erzbergerjev predlog o kolomjalniti ujetnikih v Vzhodni Afriki. Odgovoi pi leakujejo prihodnje dni. „ — Italijani so razpustili predstojništvo Delavske zavarovalnice proti nezgodam in nastavili komisarja. Trst, 14. decembra. (Lj. k. u.) Italijanska gubemijska oblast, ki je pred kratkim imenovala vladne komisarje za kreditne zavode in celo za denarne zadruge, ki po naših zakonih niso niti podvrženi taki državni kontroli komisarjev, kakor n. pr. banka, je sedaj razpustila predstojništvo »Delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje. Kranjsko in Dalmacijo, dasiravno je bilo pred' stojmšivo zavarovalnice izvoljeno od delodajalcev in delavcev in deloma imenovano od ptcj šnje vlade. Obenem je bil imenovan za ta zavod vladni komisar, ki naj opravlja funkcije predstcjništva, torej tudi glede neokupiranili delov Kranjske in Dalmacije, spodajočih v o-krožjc imenovane zavarovalnice. To je očitno kršenje mednarodnih predpisov in samo radi tega, ker okupirajoča oblast nima pravice, odstavljati legalno konstituirano predstojništvo zavoda, ki je sicer javen, a ne državen, ampak tudi uidi tega, ker italijanska oblast sega s to naredbo v vladni delokrog takih pokrajin, ki niso okupirane. Italijanska oblast bi imela storiti ta korak kvečjemu soglasno z ljubljansko in dalmatinsko narodno vlado. — Nesporazunilienie zaradi Jugoslavije v Italiji T rst, 14. decembra. (Lj. k. u.) V polemiki z onim italijanskim časopisjem, ki je glede pakta, sklenjenega v Rimu na kongresu zatiranih narodov habksburške monarhije, drugega mnenja, se »Corriere della sera« z dne 10. t- n;, brani proti napadom, ki mu očitajo, da je nedosleden v svojih nazorih glede Jugoslavije. Meu drugim piše: Londonski pakt obsega aneksijo okroglo 750.000 Jugoslovanov po Italiji. (Dočim je isti list pred par dnevi o isti stvari naglašal, da je ta okoliščina le podrobno vprašanje manjše važnosti, dostavlja sedaj:) Mar misli nasprotno časopisje, da je za nas najbolje, ako imamo teh 750.000 Jugoslovanov kot naše nespravljive sovražnike, ki bodo gojili nepremagljiv iredentizem, podpiran od njihovih plemenskih sobratov, podpiliovan od Nemcev, ki silijo na Adrijo in pospeševan od drugih narodov, s katerimi se bodo Jugoslovani lahko združili v zvezo ali zavezništvo? -- Masaryk na poti domov. Praga, 14. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Narodny Lolitika«, dospe predsednik Masaryk 19. t. m. v Prago. Do meje mu pojdeta nasproti ministrski predsednik Kramar in predsednik deželnega iir lavnega odbora dr. Franta. Predsedniku pri' ;eue izredno'slovesen sprejem. Švica za Dunaj. B r n , 13. decembra. Li- k. u.) »Švicarska depešna agentura« poro-ca ■ ^ narodnem svetu je predlagal Jager, naj ukrem zvezni svet vse potrebno* da odpomore lakoti na Dunaju z neposrednjim dopošiljanjem živi! iz Švice in s pomočjo entente in Amerike. <> predlogu bodo razpravljali v jutrajšnji seji. = Ogrska dovoljuje izvoz vina. Budimpešta, 13. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski k. u. Poroča: Finančni miinster je dovolil izvoz vsake vrste vina v ozemlje na oni strani demarkacijske črte, to je v Jugoslavijo, na Poljsko, v Nemško Avstrijo in v Čehoslovaško republiko. ^ = Nemška Avstrija zahteva za sudetske |>eince samoodločbo. Dunaj, 13. decembra , k; l}-) Z ozirom na neprestane vpade čeho-s‘°vaških čet v pokrajine Nemške Češke je po predlogu državnega tajnika dr. Bauerja sklenil uanes državni svet, poslati vsem zunanjim vla- noto, v kateri predlaga v dosego uveljavljenja samoodločbe Nemcev v Sudetskih deželah, naj se v teh pokrajinah uvede narodno glasovanje pod vodstvom nevtralnih komisij in po potrebi ob navzočnosti nevtralnih čet. Državni svet je odklonil, nastopati proti čehoslovaš-kirn četam z nasiljem, da se na ta način izogne ,ladaljevanju vojne preko premirja. Pričakuje “*di, da bo ententa sama obsojala postopanje ^ehoslovakov. Upor ruskih vojnih ujetnikov. B e u - “e !1» 13. decembra. (Lj. k. u.) V Gotthard-eiu rovu pri Orzego\vu se je uprlo več sto mskih ujetnikov. Spričo premirja so se branili nadaljevati delo, dasi so praznovali že tri dni. Napadli so službujočo vojaško stražo z železnimi drogovi in ji izkušali vzeti puške. Pod-straže je ukazal svojim vojakom, naj streljajo. Sest vojnih ujetnikov je bilo smrtno tanjen'li, sedem težko, deloma lahko. Potem so Kusi prosili milosti in se povrnili na delo. \\irovna pogodba sklenjena že pred koncem marca? London, 12. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Kakor so brezžično rzojaviii s parnika »George Washington« nevv->°iskirn listom, bodo prvi neformelni razgovo-J ^ed vodilnimi državniki entente v torek, sredo in četrtek. Z ozirom na druge zadeve, se bo-: ° izgovori nadaljevali mogoče šele 3.januar-sj_ yl9. V tem času bo predsednik Wilson obi-„1^} belgijsko, francosko, amerikansko in an-Un- ° ^ronto 'n bo šel tudi v Italijo. Predsednik 2^’ da bo mogoče podpisati mirovno pogodbo Pred koncem marca. , ~ O državnih mejah bo odločala mirovna onferenca. Praga, 13. decembra. (Lj. k. u.) er£ški Usti poročajo iz Dečina, da so čehoslo-J^e čete pod vodstvom angleških in francoskih častnikov zasedle Dečin-Podmokle. Angle- ški major je imel nagovor, v katerem je izjavil, da noče žaliti narodnega čuta prebivalcev. Odločevala bo o pripadnosti zasedenih pokrajin mirovna konferenca. = Prihod VVilsona v Evropo. London, 13. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Parnik »George Washington« je ob 12.50 opoldne prispel v Brest. — Agence Havas poroča: Mesto je v zastavah. Na ulicah je polno občinstva. Tik pred 2. uro popoldne je priplulo ameriško brodovje v luko. Brodovje obstoja iz 10 oklopnih križark in 30 rušilcev. Francoska in velika angleška skupina ladij spremljata ameriško eskadro. Parnik »George Washington« je na čelu ameriškega brodovja priplul v pristanišče, na obeh straneh so ga spremljale froncoske in angleške ladje. Oficielni zastopniki so prišli takoj po prihodu na krov ameriškega parnika. Razburjenje v francoski zbornici. B e r 11, 13. decembra. (Lj. k. u.) V interpolacijski debati v francoski zbornici je, burno pozdravljen, izjavil posl. Blanc s povdarkom, da je ekspedicija v Rusijo, kjer se še vedno vrše boji, popolno zanikanje samoodločbe narodov. Noče, da bi si francoska vlada držala načela, da je »moč nad pravico«. Desnica in centrum sta ugovarjala tem izvajanjem, nakar je predsednik Deschanel pozval poslanca Blanca k redu. Le-ta je hotel napasti nekatere poslance, pa so ga zadržali zborniški sluge. V zbornici je vladalo veliko razburjenje. Posl. Cachin je nato izjavil, da vlada že 4 leta parlamentu in njegovim odsekom ni pojasnila zunanje politike. Sedaj pa, ko raz-motriva konferenca v Versaillesu najresnejša vprašanja, ki jih je Svet imel kedaj reševati, mora parlament vedeti, kaj bodo tam zahtevali zastopniki francoske republike. Poslanca La-font in Albert Thomas sta se pridružila Cachi-novim zahtevam, ravno tako tudi nekateri socialisti in radikalci levice. Zbornica je še vedno pod vtiskom Clemenceaujevega govora o svojem obisku v Alzaciji-Loreni, in je vsled tega odklenila interpelacijo s 356 proti 141 glasovi. = Pogajanja z delavci vinske industrije na Angleškem. London, 13. decembra. (Lj. k. u.) Na današnji konferenci v Londonu, kateri so prisostvovali Lloyd George in zastopniki delodajalcev in delavcev vinske industrije v Lan-cashiru, so se domenili glede podlage za prenehanje stavke. = Lloyd George za odpravo vojaškega službovanja. London, 13. decembra. (Lj. k. n.) Reuterjev urad poroča: Lloyd George je pooblastil list »Evening Standard«, naj izjavi, da se bc on vedno zavzemal za odpravo vojaškega službovanja na Angleškem in da bo vedno deloval v tem zmislu. = Anglija hoče obdržati gospodstvo na morju. London, 13. decembra. (Lj. k. u.) Asquith je izjavil v govoru, da mora Anglija vzdrževati svoje gospodstvo na morju. Strinjam se popolnoma s tem, kar je Lloyd George vče raj povedal glede svot, ki jih bo morala plačati Nemčija. = Zedinjene države hočejo ostati oborožene. Tajnik za mornarico Daniels je izjavil v govoru, da Zedinjene države ne bodo zahtevale na mirovni konferenci nikakih odškodnin. Ako bodo drugi narodi nadaljevali oboroževanje, bomo morali storiti mi isto. Gotovo bodo oblasti, ki bodo izvedle sklepe mednarodnega razsodišča, še mnogo let zahtevale veliko mornarico. Dokler se narodi ne domenijo o pametni omejitvi oboroževanja, morajo biti Zedinjene države pripravljene, vzdrževati ravno tako veliko mornarico, kakor drugi narodi. S seje Narodne vlade SHS. Z 32. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 13. decembra 1918. Nemški člani občinskega sveta ljubljanskega so odložili svoja mesta. Občinski svet v Ljubljani se pooblašča, da kooptira 7 članov, od katerih naj jih pripada 5 socialno-demokratični strabki, 1 Slovenski Ljudski Stranki in 1 Jugoslovanski demokratični stranki. Višji razredi državne gimnazije v Kočevju imajo skupaj samo 32 dijakov in 3 privatistke; tudi nemška gimnazija v Ljubljani je v višjih razredih slabo obiskovana. Zato se s koncem I. tečaja šolskega leta 1918/19 razpuste zadnji 4 razredi na gimnaziji v Kočevju: dijaki lahko prestopijo na nemško gimnazijo v Ljubljani. Poverjeništvo za finance izda naredbo, ki preureja selilno pristojbine državnih uradnikov in uslužbencev. Kot odškodnino za pohištvo dobi uradnik ali uslužbenec, ako jc samec, dvomesečno temeljno plačo, ako ima pa poleg sebe enega ali več družinskih članov, štirimesečno temeljno plačo (brez iunkcijske, aktivitetije in dra-ginjske doklade). Preurede se tudi ogledne in druge potne stalne pristojbine. Avskultanti, praktikanti in elevi dobivajo vse te pristojbine v isti višini kakor uradniki XI. činovnega reda. Odobri se razglas poverjeništva za javna dela in obrt, ki določa na podlagi dosedaj izdanih naredb ravnanje z. demobilizacijskim blagom. Naši begunci, ki se vrnejo te dni iz Nemške Avstrije, se nastanijo začasno v SterntaJu (Strnišku); ukrene se vse potrebno za njih preskrbo in za vzdrževanje reda. Vlada Nemške Avstrije se naprosi, da jim dovoli vzeti s seboj iz Brucka posteljno, kuhinjsko in drugo opravo, ker je iz Sternjala (Strnišča) večina teh predmetov izginila. Dnevne vesti. — Občinski svet ljubljanski je imel v soboto ob enajstih slavnostno sejo, na kateri je sklenil vdanostno in hvaležnostno izjavo novemu vladarju kralju Petru 1. in pozdravni telegram mestu Belgradu kakor se spodobi. — Nemški občinski svetniki ljubljanski so izstopili iz občinskega sveta. Na njih mesta se vpokliče 5 socialnih demokratov, 1 pristaš JDS in 1 pristaš S. L. S. Socialni demokrati predlože danes svoje kandidate. — Umrl je kanonik dr. E. Lampe snoči ponoči. Dr. Lampe je bil deželni odbornik v Susteršičevem okrilju. -— Upravna komisija pri Narodni vladi SHS v Ljubljani nam je poslala nastopni komunike: Upravna komisija, ki pod predsedstvom dr. 1. Z o 1 g e r j a posluje pri Narodni vladi, je te dni ugotovila in predložila vladi načrte naredb, s katerimi se določuje delokrog oddelka za notranje zadeve, oddelka za prehrano, oddelka za socialno skrbstvo, oddelka za uk in bogočastje, oddelka za kmetijstvo in oddelka za zdravstvo. Dalje je podala Narodni vladi zahtevano mnenje o vlogi škofijskega or-dinarijata glede razmerja katoliške cerkve k državi SHS v prehodni dobi. — Poziv visokošolcein. Visokošolci, ki nameravajo iti v januarju 1919 študirat v Zagreb, se ponovno poživljajo, da se zglase v svrho Statistike čimpreje pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani, palača Narodne vlade na Blei\veisovi cesti, II. nadstropje. — Poštni promet za zavoje in telegrame zopet dovoljen. V mejah ljubljanskega in zagrebškga poštnega ravnateljstva je celokupni poštni in brzojavni in telefonski promet in posebno tudi promet s poštnimi zavitki zopet dovoljen. Jamstvo v smislu predpisov prevzame poštna uprava razven za kraje, ki so vsled vojaških operacij ali večjih nemirov ogroženi. Taki kraji se od časa do časa razglašajo. Sedaj spada med ogrožene pokrajine Koroško. Pisma se predajajo zopet zaprta. Glede prometa z Dalmacijo, Bosno-Hercegovino, Srbijo, Črno goro ter ozemlje izven Jugoslavije, bodo odredbe sledile. —• Pomanjhanjo stanovanj v Ljubljani. Sprejeli smo in objavljamo. Naredba N, ■ odne vlade SHS o pravici občin do poseganja po stanovanjih, ki je bila razglaSe-na v »Uradnem listu« z dne 9. t. ni., štev. ISO, sc dosedaj po merodajnih činiteljih vse premilo izvaja. Glasom te nujno potrebne in koristne naredbe, se štejejo za nezadostno uporabljena stanovanja ona stanovanja, ki se nerazmerno kratek čas po lastniku stanovanja rabijo in pa stanovanja s štirimi ali več stanovanjskimi prostori, ako je teh število vsaj za dva ali več prostorov večje nego število stanovalcev brez služabništva. Naložena je tudi dolžnost, taka stanovanja po imetniku stanovanja, sicer pa po hišnem lastniku ali pooblaščencu naznaniti, vendar se ni prihod poizvedovalca ali tozadevne komisije, ter se ne upa s praznimi izgovori rešiti nastanitve. Ljubljana je pa na večjih stanovanjih dokaj bogata. Vsaka večja hiša ima v vsakem nadstropju po dve veliki stanovanji s štirimi in več sobmf, so pa tudi take hiše, kjer se v celem nadstropju nahaja le eno stanovanje z osmimi in več sobami, ki so le na polovico zasedena, dočirn pomanjkanje stanovanj od dne do dne narašča. Ce bi se hotelo to pametno naredbo primerno vpoštevati, bila bi stanovanska mizerija na mah odpravljena. Dočim se morajo v sosednih državah naši ljudje v domovino izseljevati, ter so navezani na svoje sorodnike, znance in prijatelje, ki sami trpe na pomanjkanju primernih stanovanj, stanujejo pri nas razni tuje-rodci prav udobno, odjedajo nam najnujnejša živila in so razven tega nestrpni sovražniki nove naše države, kakor se je to posebno pokazalo v soboto o priliki okinčanja stanovanj in hiš in bi bilo to merodajnim či-niteljem lahko najboljše merilo pri poseganju po stanovanjih v smislu gofi navedene naredbe. Vsled tega poživljamo vse take družine, ki se vsled prometnih in drugih težkoč primorane ostati začasno med nami, da brez odloga prijavijo mestnemu nastanitvenemu uradu koliko stanovanjskih prostorov lahko pogrešajo, koliko jih za-morejo dati na razpolago z opravo in koliko brez nje, ker se bode tekom tega tedna začelo postopati v smislu naredbe poverjeništva za sociaino skrbstvo objavljeno v uradnem listu z dne 9. t. m., štev. 181. To postopanje pa prizadetim gotovo ne bode ljubo, sila je na vrhuncu in vsi obziri do tujerodcev morajo ponehati. — Za volno z Italijo. Tako nekako se čuje odmev včerajšnjih meščanskih slavnosti. Seveda, seveda! Preden se pa to zgodi, je pač treba o stvari prav resno razmišljati in razpravljati tudi v javnosti. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Sprejmejo se: 1 knjigovodja, 3 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika železniške stroke. N A P R E J. btev. ‘288 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 kontoristinje, 3 blagajničarke, 5 prodajalk, 6 učencev, 4 učenke. — Službe iščejo: 3 knjigovodje, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 4 poslovodje, 5 skladiščnikov, 15 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 7 kontoristinj, 5 blagajničark, 23 prodajalk, 3 učenci in 6 učenk. —-Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. — Imenovanje učiteljstva. Narodna vlada SHS oddelek za uk in bogočastje v Ljubljani je imenovala: S. Nikolajo Krulc, za učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v Št. Jakobu pri Rožu; Frančiška Aichholzerja za prov. okrajnega šolskega nadzornika za šole beljaškega okrajnega glavarstva in šmohorskega sodnega okraja; Zdravkota Kovača v službovanje slovenski ljudski šoli v Št. Jakobu pri Rožu; Rudolfa Mencina za okrajnega šolskega nadzornika za šole celovškega okrajnega glavarstva v kolikor spadajo v območje Narodne vlade SHS v Ljubljani s začasnim sedežem v Borovljah; Jožefa Reichmanna za provizoričnega učitelja na ljudski šoli pri Mariji na Zilji. — Časopisje prosto poštnine. Poverjenik za pošto in brzojav v Zagrebu je izdal naredbo, ki vse časopisje oprašča poštnine. — Vsi jugoslovnskl državljani na Dunaju, naj se zglasijo v uradnih prostorih jugoslovanske konzularne agenture v I. okraju, Seilerstatte 30, III. nadstropje, telefon 6194. Uradne ure so od 9.—16. in od 3.—4. Dr. Peter Defranceschi, konzularni agent. — Služba kurilca pri finančnem ravnateljstvu. Pri finančnm deželnem ravnateljstvu v Ljubljani se sprejme kurilcc — oziroma kurilka — peči za tekočo kurilno dobo, t. j. do konca aprila 1919. Prosilci, oziroma prosilko naj se oglase ustno ali pismeno najpozneje do 20. t. m. pri hišnem upravitelju, računskem svetniku Tausesu, Cesarja Josipa trg štev. 1, I. nadstropje. Invalidi, ki so za to delo sposobni, imajo prednost pred drugimi. Plača po dogovoru. — Repa za krmo po prav nizki ceni se bo oddajala v pondeljek, dne 16. t. m. od 9. zjutraj naprej do 1. ure popoldne na Dolenjskem kolodvoru. — Posredovalnica za krmila. _________ Shodi. Seja ljubljanskih zaupnikov strokovnih organizacij (razen železničarjev) se bo vršila v torek ob 6. zvečer v upravi »Napreja« glede pravil in grupacije organizacij. Posebnih vabil ne izdamo.________________________ Umetnost in književnost. »Pogumni Tonček«. Otroška igra. Le kot taka ima pravico, da napolni par večerov oder Narodnega gledališča. Vsa igra je sicer lepo zokrožena po enotnem dejanju, ki spominja na naše narodne pripovedke in ima simboličen pomen. Ako tega ne bi bilo razbrati že tekom dejanja samega, nam to pove konec igre. Tudi lepih bajnih prizorov ne manjka v igri, prepleteni z narodno poezijo, vendar nima igra nobene višje vrednosti, ker je le priprosta otroška igra z narodno tendenco. Plesi so sicer ugajali, ponekod pa so bili vendar preveč cirkuški. Prizor, kjer se zbirajo domači okoli zlata v košarici, je bil psihologično nenaraven, začudenje prehladno; saj je bilo v košarici vendar zlato bičevje, in čudežu se čudimo boli kot pa so to storili Tončkovi. Slednjič puste košarico z zlatom celo pred hišo in odidejo. kot bi bilo v njej le navadno bičevje. Le berača puste pri košari. Igralo se je vobče dobro. Mali Tonček, ki ga je igral Fug. Bergant, se je prav simpatično kretal po odru in se prav dobro uživljal v svojo no ravno lahko vlogo. Zel je tudi obilo priznanja. Berač Jernač je na zunaj sicer imponiral, notranji igri pa ni bil kos. Kakor rečeno, kot otroška igra je »Pogumni Tonček« dobra in tudi za Narodna gledališča primerna, ' bodoče pa bi želel izrazitejših dramskih del. Pa ne, da bi začeli zopet z ala »V Ljubljano jo dajmo«! —p— Zadnje vesti. Francoski socialisti v razgovoru z Wilsonom. Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Popoldne je predsednik NVilson sprejel 25člensko odposlanstvo socialistične parlamentarne skupine. Poslanec Renaudel je prečital adreso splošne delavske zveze in združene socialistične stranke, v kateri ugotavlja popolni sporazum med delavci in predsednikom VVilsonom glede nazorov o vojni ii> miru. Vsi narodi, izvaja adresa, se pridružujejo teni nazorom in pričakujejo, da se udejstvi 14 Wilsonovih točk o miru. V svojem odgovoru je izvajal VVilson, da je vojna razkrila vse krivice, ki lahko povzročijo, da samovoljna in neodgovorna moč zavzame trajen značaj. Le tedaj je mogoče zagotoviti narodom srečo in blagostanje in trajen mir, ako sc prepreči obnovitev takih krivic. Vojno so povzročili narodi, ki so bili prežeti vojaškega duha. Sovražniki svobode so sovražniki človeštva. Princip sam ne zadostuje, treba ga je tudi podpirati s tem, da se narodi združijo v tesno zvezo. Uverjen sem, da delijo te mojo nazore tudi državniki, ki vodijo veliki Vaš narod. Srečen sem, da moremo sodelovati s temi možmi in tako ustvariti potrebna jamstva za trajen in pravičen mir, ki opravičuje žrtve te velike vojne. Le na ta način bodo narodi bodočih časov smatrali te žrtve kot zadnje, četudi dramatično sredstvo njihovega osvobojenja. VVilsonov odzdrav Poincareju. Pur iz, 15. dec. (Lj. k. u.) »Agence Havas < poroča: Predsednik Wilson je Poincareju odgovoril na napitnico nastopno: Globoko sem ginjen spričo Vašega ljubeznivega sprejema. Jako me veseli, da bivam v Franciji in da osebno spoznavam prijateljstvo, ki druži za-stoj^nike Zedinjenih držav in Francije. Govorili ste c. meni z veliko blagosrčnostjo. Vse, kar sem rekel, sem poizkušal tudi storiti. Vse, kar se je icklo, se je storilo z namenom, da se točno izražajo misli amerikanskega naroda in da se udejstvijo. Narod Zedinjenih držav je od početka vedel: Ne zadostuje zmagati, ampak :',n>agati se mora tako, da bodo rešena vsa spona vprašanja na ta način, da se zajamči svetovni mir in temelj svobodi in sreči narodov vesoljnega sveta. Preverjen sem, kakor vi, o potrebi, da se sprejmejo v končno ureditev vojnih problemov določbe, ki ne bodo samo obsojale terorja in ropanja, temveč ki bodo poudarjale, da ne bo nihče smel izvrševati takih činov, ne da bi se bal kazni. Predsednik NVilson je nato opozoril na sveto navdušenje vojakov in mornarjev aa to osvobodilno vojno. Izjavil je, da so bili vojaki in mornarji veseli naloge, ki jim je velela, udejstviti ideale z zavezniškimi četami. Ponosni smo na to, kar so stoiili za skupno stvar. Predsednik VVilson je sklenil: Veselilo me bo, posvetovati se z državniki Francije in zaveznikov, da pripravimo tiki epe, kojih rezultat bodo vedno srečni odno-šaji prijateljstva in skupnega delovanja ter trajni svoboda vesoljnega sveta; te razmere se morejo zajamčiti samo po trajni zvezi in sodelovanju prijateljev. Pozdravljam Vas, gospod predsednik, kot zastopnika Francozov in Varn prinašam pozdrave drugega velikega naroda za vse to, kar je Franciji predmet globokega in trajnega zanimanja. Pozdrav Narodne vlade SHS v Ljubljani prestolonasledniku regentu Aleksandru. (Lj. k. u.) Včeraj dopoldne ob devetih jo bila v deželnem dvorcu pod predsedstvom predsednika Pogačnika slavnostna seja Narodne vlade. Prestolonasledniku Aleksandru je bila odposlana nastopna udanostna brzojavka: Visokost regent Aleksander Belgrad. Ob navdušenem slavljenju prvega državnega praznika ujedinjene Jugoslavije usoja se Narodna vlada SHS v Ljubljani sporočati kot veren tolmač slovenskega dela troedinega naroda Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in Vaši Visokosti ponovno iskrena čutila udanosti in zvestobe. Bog čuvaj kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. ■— Predsednik Pogačnik. Predsednik portugalske republike umorjen. Lizbona, 15. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Predsednik republike je bil umorjen. Sklepi italijanske socialno demokratične stranke. Bern, 15. dec. (Lj. k. u.) Švicarski listi poročajo iz Milana: »Avanti« priobčuje sklepe socialno demokratičnega strankinega vodstva. V bistvu sc glase nastopno: Opustitev vseh prireditev na čast predsedniku \Vilsonu, propaganda v javnosti in na mirovni konferenci za ustavitev eutentnega posredovanja v Rusiji. Socialno-deinokratična stranka sc izjavlja za ustanovitev socialistične republike in za diktaturo proletarijata. lo so najbližji cilji. Vodstvo stranke je sprejelo na znanje poročila, ki je v Parizu z jugoslovanskimi socialnimi demokrati podpisal izjavo, kjer se protestira proti vojaški zasedbi jugoslovanskega ozemlja, ter proti aneksijam brez plebiscita. Milanski »Secolo« se je informiral o programu splošne delavske zveze, ki obsega^ 300.000 članov. Glavne točke tega programa so: Sklicanje konstituante, splošna, enaka in direktna volilna pravica za moške in ženske, tehnični in socialni zakoni, kojih izvedbo bi poveril parlament delavskim zvezam. Vodstvo socialistične stranke v Rimu je sklenilo, sklicati v kratkem v Bologni socialistično zborovanje, kjer naj bi se razpravljalo o demobilizaciji iu o obnovi javne svobode. Stavka premogokopov v Nemčiji. Berlin, 14. dec. (Lj. k. u.) »Berliner Ta-geblatt« poroča: Stavka, ki je pričela v okrožju Thissenskega premogokopa, sega bolj in bolj tudi na druge rove ruhrskega ozemlja. Že včeraj popoldne je število stavkajočih naraslo na več kot 16.000 mož. Stavku joči zahtevajo sedemurno delo in dnevne plače 20 mark za rudarja. Berlin, 14. dec. (Lj. k. u.) V Gornji Šle-ziji pridobivajo začasno le četrtino običajne množine premoga. Mnogo industrijskih podjetij je moralo ustaviti obrat. Državna skupščina vojaških in delavskih svetov v Nemčiji, t \ Dunaj, 14. dec. (Lj. k. u.) Državna skupščina vojaških in delavskih svetov v Nemčiji se otvori dne 16. 11 t. m. ob 10. dopoldne v bivši pruski poslanski zbornici. 1 Regent finske državo. L o n d o n, 15. dec. (Lj. k. u.) Novo izvoljeni regenr finske države grof Mannerheim je včeraj odpotoval iz Newcastla v Helsingfors, da nastopi svoje mesto. Pred odhodom je imel s zastopnikom reuterjevega urada razgovor o sedanjih razmerah na Finskem in o svoji bo- j doči politiki. Regent želi ustvariti kolikor mogoče prijateljsko razmerje z entento in delovati na to, da vse' ! državo priznajo popolno neodvisnost Finske. Zeli tudi,, da se združijo vsi državljani. Z novim parlamentom hoče izvesti končne reforme vlade. Novi deželni zbor bo« izvoljen, kakor hitro bo mogoče. Aprovizacija. Špeh za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo spel*1 v torek, dne 17. t. m. dopoldne na Poljanski cesti št. 15. | Delil se bo na zelene nakaznice za krompir po nasled-njin redu: od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10. štev. ] 501 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. Stranka., ilobi za vsako osebo 30 dkg Špeha, kilogram stane 30 K. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poživlja one člane, ki so čevlje naročili in jih še niso odvzeli, da jih pridejo takoj iskat, sicer zapade vpla-j čani znesek v korist društva. Oni člani, ki čevljev niso j naročili in jih žele dobiti, naj se zglase v društveni pisarni. Kdor v teku treh dni ne pride po čevlje, jih kasneje ne dobi. Izveuljubljauskim članom pa se sporoča., da so zanje čevlji reservirani. Po pošti jih radi nevai-nosti izKubc in pa vsled zaprtega prometa ni mogoče pošiljati. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učitellske tiskarne« v Ljubljani. Obiava. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani naznanja, da znaša obrestna mera za hranilne vloge od 1. januvarja 1919 dalje do preklica 3°/0 s pristavkom, da je vložnikom dano na voljo, dvigniti svoje vloge pred navedenim dnevom, ako š tem sklepom niso zadovoljni. _____ Podpisani naznanja vsem sodrugom in prijateljem žalostno vest, da je naš prijatelj in sodrug Lojze Privšek v petek zvečer umrl. Hrastnik, 15. decembra 1918. Delavski pevski zbor v Hrastniku- Vojna posojila mesto denarja v gotovini po preteku zavarovalne dobe izplača končno jako ugodno obrestovano glavnico v gotovini Tako zavarovanje I« oriDoročati ne le posameznikom, temveč tudi zakladom, penzijskim zavodom, hranilnicam, zadrugam in drugim ko poracijam. — Ako se zavarovanje predčasno opusti, izplača se v gotovini obrestovana odkupna vrednost. 1’ojasnila daje in predloge sprejema. Generalni zastop zavarovalne druSbe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica št-