Storili bomo vse, da bi Tvoje besede spremenili v dejanja „Dragi tovariš Tito! Delegati VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in ves delavski razred smo srečni, ker si *e udeležil našega 'velikega delovnega srečanja, ker si nam s svojimi besedami dal nove spodbude za še večje prizadevanje v izgradnji samoupravne socialistične družbe in še posebej, ker si sprejel željo delavskega razreda vse domovine, da postaneš častni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Besede, ki smo jih zapisali v temeljni listini, so resničen izraz naših iskrenih čustev in hvaležnosti za vse, kar si storil in kar delaš za ravzoj naše socialistične samoupravne skupnosti ena-^ kopravnih narodov in narodnosti in za udeja-^ njenje zgodovinskih ciljev delavskega razreda. Tvoje besede so nas napotile k temu, da kritično proučimo našo dejavnost za uresni- 0 čitev ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, Zelo smo zadovoljni, ker lahko ugotovimo, da je bil naš kongres zares deloven, ustvarjalen dogovor delavskega razreda o konkretnih nalogah in organiziranju sindikatov za uresničenje ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Zavedamo se, da se ne smemo sprijazniti s sedanjim stanjem, pa najsi nam je danes še tako bolje kot včeraj. Zato se bo delavski razred bojeval, da bi čimprej sam uravnaval pogoje in rezultate svojega dela ter upravljal celotni proces družbene reprodukcije. Naš kongres je močno podprl neomajno odločitev Jugoslavije, da gre po poti neuvrščenosti, da se zavzema za sporazumevanje narodov in za enakopravne mednarodne odnose, da gre po poteh miru. Kongres se je plebiscitarno izrekel za politiko, katere pobudnik si in za katero se na vseh poldnevnikih sveta vztrajno in uspešno bojuješ. Obljubljamo ti, da bomo tvoje poslanice in naše sklepe prenesli v svoje delovno okolje in da bomo vpregli vse moči v to, da jih spremenimo v dejanja. Prepričani smo, tovariš Tito, da boš na našem prihodnjem kongresu imel manj razlogov za kritične besede. Storili bomo vse, da bi naše družbene odnose, naš materialni in družbeni razvoj približali cilju, za katerim težimo. “ V Beogradu, 20. decembra 1974 Delegati VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije Srečno in uspehov polno novo leto 1975 žele vsem delovnim ljudem Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije republiški odbori sindikatov in ČZP Delavska enotnost S bi P ielJ i1' 2 it ✓ A 'p 4 P vse'" Leto lahko sklenemo z zavestjo da Je bilo veliko storjenega g| na pragu novega leta. Mislim, da se vsak 0cOVek v tem trenutku obrne nazaj v staro, ga kaj je bilo v tem letu zanj slabo, kaj do-dov’ kaJ je sam počel slabo ali slabega in kaj leti r° 'n sklene> kaj in kako bo delal v novem ttla P0one samo .posameznik, to bolj ali ,}j store tudi posamezni deli družbe in tudi PosV^v kot-celota. Vse to delam tudi jaz, ko kušam napraviti „sindikalno bilanco leta“. bo,.®vWa so nameni in sklepi za vnaprej naj-Pogled nazaj pa' je kljub kritičnosti jg.^611 bolj v svetle trenutke. Menim, da He k° prav. Zakaj? ! Ko v mislih segam nazaj — g0 ,^arn° v to leto — in se spominjam vseh do-Prav 0V’ ocen> stališč, ki smo jih sprejemali, sem d0 ? Presenečen, kako smo pravzaprav kritični Vili S®^e> do vsega, kar smo kljub vsemu napra-clov ^ene, da pri nas le malo stvari velja. In l^tne °Vek ima včas'k občutek, ko posluša te kako drugi sodijo o nas? Rad bi, da bi bili vsi naši delavci seznanjeni z ocenami, ki jih je izrazilo več kot sto tujih delegacij na Vil. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije — in to delegacij vseh b.arv in vseh zastav. Te ocene so več kot laskave. Menim, da smo lahko na to ponosni. Interes, ki danes vlada v svetu za novo Jugoslavijo in njene dosežke, je velikanski. Lahko rečem, da so izjave teh delegacij izražale nedeljeno simpatijo, priznanje in naklonjenost vsega naprednega delavskega gibanja v svetu do dosežkov naše socialistične samoupravne družbe. Morda je prav, da tudi sami včasih ,,od strani“ ocenimo svoje dosežke,'se dvignemo nad vsakdanje težave in probleme, saj bomo ob tem dobili le spodbudo za večjo zavzetost za naše delo. In novo leto je primeren trenutek. Ne bom ponavljal ugotovitev, kaj smo delavci pridobili z novo ustavo, s kongresi ZK in sindikatov. Ponovno bi le ugotovil, da nam ti dokumenti pomenijo dogovor vsega jugoslovanskega delavskega razreda, kako si bo sam, brez skrbnikov gradil svojo bodočnost, svoje, medsebojne odnose, in to na novih samoupravnih osnovah. Menim, da je ena največjih pridobitev ta, da delavec danes to tudi razume in zahteva, kar je prišlo očitno do veljave na vseh letošnjih kon-gresih. Za razliko od kongresov prejšnjega obdobja, ko so vsi posamezni interesi bili samo demonstrirani, ko so jih delavci izpostavljali in zahtevali njihovo rešitev od nekoga mimo njih samih - in morda v tedanjih družbenopolitičnih odnosih tudi upravičeno - so na letošnjih, ob spoznanju, kaj'nudi nova ustava, iskali rešitve predvsem pri sebi, v urejanju svojih problemov in odnosov med seboj z možjo, ki jim jo daje ta dokument in ki so ga tudi soglasno sprejeli. Mislim, da je za nas ta temeljni preobrat v naši družbi najpomembnejši. In v procesu nastajanja tega preokreta je imel sindikat ob drugih družbenopolitičnih organizacij ali pomembno vlogo. Prepričan sem, da bo letošnje leto eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini delavskega gibanja Jugoslavije in posredno tudi v svetu. Zato menim, da ob vseh težavah - predvsem ekonomskega izvora, ki bodo v prihodnjem letu poleg nadaljnje bitke za uveljavitev samoupravljanja kot temeljnega odnosa v celotnem produkcijskem odnosu osnova aktivnosti sindikata - lahko sklenemo leto z zavestjo, da je bilo veliko storjenega. S to ugotovitvijo želim tudi vsem bralcem Delavske enotnosti in vsem delavcem srečno in uspehov polno leto 1975. JANEZ BARBORIČ \ ^ ^ i • j < : ' ■: -■ •. < -j- -- V SREDIŠČU POZORNOSTI 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG IZ POROČILA KOMISIJE ZA VPRAŠANJA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN SISTEMA DOHODKA Strateški cilji so določeni Poročevalec komisije dr. DUŠAN VELJKOVIČ: , Osnovno strateško vprašanje pri uresničevanju naših nalog je, s kakšnim tempom bomo prenašali ekonomske funkcije z države na združeno delo V komisiji za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in sistema dohodka so delegati in gosti obravnavali naloge sindikatov pri opredeljevanju in uresničevanju politike materialnega razvoja, nadaljnje graditve gospodarskega sistema in razvoja socialističnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja in dela. Po besedah poročevalca komisije dr. DUŠANA VELJ-KOVICA je bila razprava izredno plodna, saj je v njej sodelovalo 134 delegatov in gostov. Poročilo komisije ugotavlja splošno spoznanje, da so v novi ustavi, v resolucijah kongresov zveze komunistov in v mnogih dragih dokumentih jasno opredeljeni strateški cilji in naloge pa tudi metode nadaljnje samoupravne socialistične preobrazbe naše dražbe komisija ugotavlja, da je osrednje vprašanje sedanjega trenutka organizirano vključevanje delavskega razreda in vseh socialističnih sil V razpravi je bilo poudarjeno, da se morajo sindikati na vseh ravneh — od temeljnih organizacij združenega dela pa do federacije angažirati pri določanju in doslednem uresničevanju skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije in srednjeročnih programov razvoja organizacij združenega dela; občin, pokrajin, republik in celotne države: pri hitrejšem dograjevanjur gospodarskega sistema v skladu z določih nove ustave, zlasti pa tistih sistemskih rešitev, s katerimi opredeljujemo splošne pogoje prido bivanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov pri doslednem uresničevanju ukrepov stabilizacijske in inflacijske politike. „Ocenjujemo,“ je povzel dr. Dušan Veljkovič, „da je osnovno strateško vprašanje pri uresničevanju teh nalog, s kakšnim tempom bomo prenašali ekonomske funkcije z države na združeno delo. „To bitko mora bojevati zveza sindikatov tako, da bo preprečevala etatistične težnje, še bolj pa tako, da se bo zavzemala za dosledno ustavno konstituiranje organizacij združenega dela, za njihovo širše samoupravno povezovanje, za združevanje dela in sredstev ter za usposabljanje združenega dela, da bo prevzelo in učinkovito uresničevalo funkcijo temeljnega nosilca celotne družbene reprodukcije. v uresničevanje neposrednih na; .log spreminjanja odnosov v združenem delu in v celotni dražbi. Komisija pa tudi opozarja, da so še vedno prepreke na tej poti in da dokaj počasi uveljavljamo sistemske rešitve, ki so usklajene z določili nove ustave. „Številni primeri iz prakse," je nadaljeval dr. Dušan Veljkovič, „o katerih so v svojih razpravah govorili delegati, jasno pričajo, da smo v obdobju med obema kongresoma, zlasti pa po XXI. seji Predsedstva ZKJ in pismu tovariša Tita dosegli zelo pomembne rezultate pri pospeševanju materialnega razvoja in pri uveljavljanju kvalitetnih sprememb v načinu gospodarjenja in vedenju vseh družbenih subjektov." Se vedno pa je veliko problemov. Veliko delegatov je še posebej opozorilo na nedoslednosti pri uresničevanju sprejetih sklepov in stališč, kar vse preti izničiti dosežene rezultate. „Zavoljo tega vztrajamo," je povzel poročevalec, „da okrepimo akcijo organizacij in vodstev zveze sindikatov na vseh ravneh za spremljanje ukrepov za ekonomsko stabilizacijo, okrepimo prizadevanja za stabilizacijo in proti inflaciji, za izkoriščanje rezerv v proizvodnji in v vseh oblikah porabe ter za zaostritev materialne in politične odgovornosti vseh subjektov družbe. Delavski razred še posebej odločno zahteva, da se odločno in konkretno spopademo s kršitvami zakonitosti, zlorabami in različnimi aspekti gospodarskega in dragega kriminala." Delegati so v razpravi omenjali številne primere neskladnega razvoja posameznih grupacij, panog in dejavnosti. Zato je bila še posebej poudarjena zahteva, da moramo s širšim samoupravnim povezovanjem organizacij združenega dela, ki so med seboj odvisne v procesu reprodukcije, zasnovati kvalitetno nov sistem družbenega planiranja in načrtnega usmerjanja razvoja. Komisija opozarja na izreden ekonomski in politični pomen uresničevanja politike hitrejšega razvoja premalo razvitih republik in SAP Kosovo. Veliko delegatov je govorilo o premajhni. usklajenosti gospodarskega sistema z razvojno politiko, kar velja zlasti za sistem in politiko cen, sistem davkov in prispevkov, zunanjetrgovinski in devizni režim,, kreditno monetarni sistem. Se vedno je prepočasen proces preobrazbe bank in drugih finančnih institucij, zunanje in notranje trgovine. V reševanje vseh teh vprašanj morajo sindikati veliko odločneje poseči kot so doslej. „V razpravi je bilo v celoti sprejeto stališče, da je ena osnovnih nalog zveze sindikatov čim hitrejše nastajanje in uresničevanje sistema oblikovanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov," je še povzel stališča komisije njen poročevalec. ,,Mimo neposrednega angažiranja pri pripravi in sprejemanju ustreznih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov mora veljati težišče prizadevanj osnovnih organizacij sindikatov nadaljnji graditvi dohodkovnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in med njimi, nastajanju čimbolj razvitega sistema kriterijev in meril za neposredno vrednotenje rezultatov dela' slehernega delavca." Ob koncu pa je poročevalec obvestil VII. kongres, da je bilo y razpravi posredovanih 16 amandmajev na predloga na besedila resolucij. 'Upi kša Sni Vi IZ RAZPRAVE V KOMISIJI ZA VPRAŠANJA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA TER SISTEMA DOHODKA Več besede o pogojih gospodarjenja Za sodelovanje v delu komisije za vprašanja družbenoekonomskega razvoja ter sistema dohodka se je odločilo izredno veliko delegatov. Tudi po številu razpravljavcev je bila ta komisija ..najmočnejša". Med delegati iz Slovenije so posegli v razpravo Stjepan ŠAUBERT, Anton JEREB, dr. Bojan VRTOVEC, Rajko OREŠNIK, Ivan VAUPOTIČ, Anton ŠUM, Geza CAHUK in Eilza SAGADIN. V pismeni obliki pa so posredovali svoja mnenja, stališča in ugotovitve Ivan SLAMNIK, iz Celja, Bojan TRKAJ iz Radeč, Branko PUCELj iz Rogaške Slatine, Jakob MARTINI iz Idrije, Adolf HABERL iz. Hrastnika in Branko GODINA iz Ljubljane. dela dohodka, ki ga delovni ljudje združujejo za te namene, ter višine dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Kot zadnje pa jc Stjepan Šaubcrt omenil prizadevanja za uveljavitev samoupravnih odnosov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke.' Poudaril pa jc še, da so slovenski sindikati svoja stališča in hotenja izrazili v posebnem akcijskem programu. inovacij, se je zavzel za okrepljeno politično akcijo, da bi razmere spremenili. Pozval je prevsem sindikate, naj bi v republikah in občinah ustanovili koordinacijske odbore za pospeševanje in razvoj invetivne dejavnosti, iznajditcljstva in tehničnih inovacij, kot smo to storili na zvezni ravni. upravno sporazumeti, uskladiti ^ „ terese in jih uveljaviti v obliki C jal ! govorfene cene za določen delo*1 program." OCENA OSNOVNIH PROBLEMOV V RAZVOJU DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV Stjepan Šaubcrt iz Ljubljane je avditorij komisije seznanil s tem, kako je kongres slovenskih sindikatov ocenil osnovne probleme razvoja družbenoekonomskih odnosov. Kot prvo nalogo je omenil, da si morajo osnovne organizacije sindikata veliko bolj prizadevati, da bomo spoštovali družbene dogovore o kadrovski politiki, da bomo nenehno razvijali nagrajevanje po delu, zagotovili skladen družbenoekonomski razvoj, usmerjeno razprore-janje dohodka, stalno izpopolnjevanje tehnologije in organizacije dela, povezovanje organizacij združenega dela na podlagi ugotovljenih družbenoekonomskih interesov, varčevanje povsod tam, kjer se odloča o stroških in o vseh oblikah porabe družbenega dohodka, ter takšne odnose, v katerih bodo imeli delavci odločilen vpliv na vse oblike porabe denarja in na vse oblike upravljanja z družbenimi rezultati dela. Stjepan Šaubcrt jc sklenil svojo razpravo s predlogom dopolnitve resolucije o nalogah sindikatov pri dograjevanju sistema oblikovanja in. delitve dohodka ter osebnih dohodkov. v 20. točki. Vsebina njegovega predloga je bila, da sc morajo zvezni odbori sindikatov neposredno vključiti v procese samoupravnega sporazumevanja v vseh primerih, ko Ic-to presega meje republik in pokrajin. OVIRAN RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI D,r. Bojan Vrtovec iz Ljubljane je opozoril na težaven položaj organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti. Gre predvsem za možnosti najemanja investicijskih kreditov. ..Zvezni zakon s posebnimi pogoji o investicij škili kreditih preprečuje, da bi banke iz svojega kreditnega potenciala kreditirale družbenopolitične in druge grupacije zunaj proizvodnje," je dejal. „Sem sodijo tudnnvcsticije v šole, v otroškovarstvene ustanove, v zdravstvo. Ta ukrep neposredno zavira razvoj omenjenih institucij, zato predlagam, da bi družbenim dejavnostim zagotovili enakopraven položaj glede investicijskih kreditov." ZELENI PLAN IN CENE O povezovanju proizvodnje, predelave in prometa v agroživilskem kompleksu je spregovoril delegat Anton Jereb iz Kranja. Glavna naloga kmetijstva je po njegovi oceni v aktiviranju vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet, da bi zagotovili čimveč kmetijskih proizvodov za potrebe prehrambeno-prcdelovalne industrije, za potrebe domačega in tujega tržišča. To pa bomo dosegli le tedaj, če bomo povezali celoten agroživilski kompleks. V tem je tudi ena bistvenih zahtev tako imenovanega zelenega plana. Ta pan pa bo možno uresničiti samo z drugačnim načinom urejanja, predvsem pa s stabilizacijo cen. Kmetijske organizacije poslujejo kot sleherno drugo podjetje in zato imajo pravico samostojno formirati cene po vnaprej dogovorjenih kriterijih. „Toda ogromna sredstva," jc nadaljeval delegat Jereb, „ki bi jih po eni strani vlagali v kmetijstvo, po drugi strani pa z njimi ščitili življenjski standard delavcev na račun kmetijstva, bi bila le slaba naložba. Zato bi morali razmišljati o tem, kako izoblikovati stroškovni način formiranja cen, seveda upoštevanje potrebno minimalno akumulacijo, da bi zagotovili nadaljnjo ekspanzijo agroživilskega kompleksa." CENE - TARČA KRITIKE „ O cenah pa so spregovorili še w Vjj delegati, čeprav seveda vsak s s* |js. jega stališča. Delegatka Elza Sagadin iz Celj^ v predpisi o zamrznitvi cen oziri/. v razlik v cenah, ki so prišli v velja/ j v t*v novembru 1971. leta in ki naj ^ t Pha zagotovili osnovo za urejanje od*1 Mir sov med proizvodnjo in blagov/ Here prometom, nismo zamiznih le CK ^/.i eei/ temveč smo zamrznili tudi nee položaj posameznih dejavnosti- Pa ker je trgovina na veliko in drobO® prehrambenimi artikli že veš ča* vojni pod posebnim družbenim na- zorom, so bile tudi posledice mrznitve najhujše prav v tej dej9, (/-nosti. Razlike v cenah osnovnih ^, j niti ob zamrznitvi niso ■pokri*. stroškov prodaje — kaj šele kasflel Vse to pa je nujno vplivalo na , . produktivno sposobnost trgovin6. MOt] Pižb l0v prehrambenimi proizvodi. V na56^ ljpt3^ gospodarskem sistemu nekaj n1^ ^ redu, če ne priznavamo potrebe, ^ nekdo tistvari tolikšen dohodek, ^ c bo lahko pokril stroške zakonski11 L r pogodbenih obveznosti in si L.11 tovil družbeno potrebno akn Llle lacijo za razširjeno reprodukcij0-^; LPt; Anton Šum, delegat iz Za®0^ JQ Razmere v premogovnikih so . rali f 'C tične. Zvezni organi bi mora-- j, politiki cen za energetske vire * *r)j>0 toviti rudarjem enakopraven p° ^ pri ustvarjanju dohodka. Če moremo uveljaviti ekonomskib Sprejeto je bilo tudi stališče, da moramo zagotoviti tako rast osebnega in družbenega standarda, ki bo neposredno odvisna od rezultatov dela. In ker je v prizadevanjih za večjo produktivnost odločilnega pOmena odnos do družbene lastnine, bodo sindikati pobudniki takšnih sistemov delitve osebnih dohodkov, ki bodo spodbujali interes delavcev za vse oblike varčevanja. Posebnega pomena je razvoj inventivne dejavnosti, saj neposredno prispeva k povečevanju skupne družbene produktivnosti dela. Že v predkongresnih razpravah je bilo v Sloveniji poudarjeno, da se morajo sindikati zavzemati za takšno dograjevanje gospodarskega sistema, da se bo povečala odvisnost dohodka dd produktivnosti dela. In upoštevaje to, da o znatnem delu dohodka odločajo delavci, organizirani v samoupravne in družbenopolitične skupnosti, je slovenski sindikati zavzemajo, da bi bil osnovni motiv teh skupnosti medsebojna odvisnost ŠE VEDNO VEČ BESED KOT DEJANJ “V vseh pomembnejših dokumentih, ki smo jih sprejeli v zadnjem času, pripisujemo velik pomen inovacijski dejavnosti," je povzel Rajko Orešnik, delegat iz Maribora. „Po-men iznajditcljstva in inovacij smo družbenopolitično ovrednotili kot enega najpomembnejših dejavnikov za uspešen prodor industrijske revo- -lucije v Jugoslavijo. To je bilo potrebno in nujno. Dosedanje analize nas namreč opozarjajo, da z rezultati in pripravljenostjo za razvoj inventivne dejavnosti ne moremo biti zadovoljni, saj smo na tem področju iše vedno slabo organizirani in zato tudi neučinkoviti, inovacij pa re stimuliramo dovolj niti moralno niti materialno. Zavoljo tega tudi inventivna dejavnost še nima takšne družbene veljave, kakršno bi morala imeti kot najpomembnejši dejavnik za povečevanje produktivnosti dela." Potem ko je Rajko Orešnik orisal konkretne izkušnje Mariborčanov pri pospeševanju iznajditelj stva in NE PO NAČELU POVPRAŠVANJE - PONUDBA! ' ( Sedanji sistem določanja dohodka za vzgojno-izobraževalno dejavnost je v bistvu proračunski, ugotavlja Geza Čahuk, delegat iz Ljubljane. To potrjuje tudi dejstvo, da dajemo v ta namen toliko sredstev, kot jih je možno dati v okviru splošne porabe v določeni družbenopolitični skupnosti Doslej še 'nismo začeli resno vrednotiti delovnih programov vzgojno-izobraževalne dejavnosti niti se še nismo dogovorili o vrednosti posameznih elementov delovnih programov, to svobodne menjave dela je torej še daleč. „Na svobodno menjavo dela pa ne bodo smeli vplivati odstotki zvišanja ali zmanjšanja sredstev za splošno in skupno porabo, prav tako tudi ne ponudba in povpraševanje," sodi Geza Čahuk. „Ko govorimo o ceni kot instrumentu svobodne menjave dela, je treba še posebej poudariti dejstvo, da to ni in ne more biti samo cena ponudbe ali samo cena povpraševanja. Izvajalec in uporabnik se torej morata samo- in tržnih odnosov, potem jc^jje m bi morala biti v pristojno811 ($< na hi S’ rudarjem zagotoviti komp60^} lij za višje proizvodne stroške. P° LP( določanja cen za vse energetsk6 ^ publik. Ta politika pa bi mora* ^ mogovnikom omogočati norn1 so ustvarjanje dohodka, iz kateic^f^e možno pravično nagrajevati & $ v6 in zagotoviti ustrezno raveh hovega družbenega standarda- ^ Ivan Vaupotič, delegat 12 pj- x bora: Elektrogospodarstvo J® l: V £e M noga, ki ima določene cene 11 konom določeno vsoto, ki j0h fif (j, e' uporabi za vzdrževanje b - ,ra2Ptr :ve prav. Elektrogospodarstvo ne ^ * laga s sredstvi za razširjen0 gtr -Pl? dukcijo, zato tudi ne morclC,jnel1' ___ta; „ ”____1—Tl cofTlOSlUJ * voriti o kakršnemkoli san^s gospodarjenju. Cena električne^ gije bi se morala gibati g 6 M „ ...________u f hi ] rastjo cen v drugih Pa.I1°®vZdif6' gibati spodarstva, kajti če stroški ^ 0tr jo^, vanja in gradnje energets ^ u« jektov samo naraščajo, ce . l trične energije pa je stabilna, gr ri. S rezultati povsem jasni. In c L Ji vorimo, da je elektrogosp 0 enakopravna panoga drug tj javnostim gospodarstva, P pl1 morah dobiti nekaj ve0 odločanju o naši proizvodnji- v C LZAKUUCNEGA POROČILA V KOMISIJI ZA SAMOUPRAVLJANJE SAMOUPRAVNO ODLOČANJE SO DEJANJA IN NE BESEDE 0 delu komisije za samo-‘Ptavljanje je na zaključni plesni seji VII. kongresa ZSJ podala LJUBICA NEŠIC. Po-('arila je, da se je razprava v fisiji osredotočila na vse bi-i ene probleme in naloge sindi-^°v pri uresničevanju samo-fevljanja v organizacijah Rženega dela in v samo-Pavnih interesnih skupnostih. " svojih razpravah pa so deleči največ pozornosti posvetili izjavljanju delegatskega si-v TOZD in v samouprav-J*1 interesnih skupnostih, sa-^pravnemu sporazumevanju J; družbenemu dogovaijanju ter JJrašanjem v zvezi s konsti-S*anjem temeljnih organizacij Rženega dela na ustavnih ^ovah. Razprava y komisiji je opozo-^ da so sicer vse bolj opazna . levanja, da bi TOZD res-'«o postale temeljna oblika r?v°ja samoupravnih družbe-i odnosov, da pa ta proces še •no spremlja vse preveč sla-Zi in pomanjkljivosti. Dele-^1 so še posebej opozarjali na .^alizem pri delu, na nerazu-!l0eVanje in tudi odklanjanje od-j j s°v, kakršni naj bi se uveljav-^ v TOZD, prav tako pa tudi j!1 Podcenjevanje in na zapo-^'djanje vloge TOZD pri spre-jf upanju družbenoekonomskih' f, losov. Opozarjali so tudi na so v Pra^si še po-hranjevanja preživelih od- . tov. Taki poskusi se kažejo 1 s^dvsem v dezintegracijah, v , Pitanju TOZD in v težnjah, ki ■ diraino vphvajo na enotnost ^sov delavskega razreda. V s tem so še zlasti nevarni ^Usi odtujevanja dohodka Proces hitrejšega združevanja dela in sredstev med gospodarskimi dejavnostmi, ki jih povezujejo skupni interesi, se je že začel. Sindikati pa se bodo v prihodnje še zlasti prizadevali, da bi se na samoupravnih osnovah kar najtesneje povezovali proizvajalci surovin, proizvajalci končnih izdelkov, blagovno-prometne organizacije, banke, znanstvene ustanove in še druge dejavnosti. Razprava v komisiji pa je tudi opozorila, daje nujno potrebno razvijati samoupravno povezovanje organizacij združenega dela v velike integracijske sisteme, s čimer bi zaokrožili proces samoupravnega povezovanja združenega dela. • Da bi zagotovili neposredno in dejansko odločanje delavcev na zborih, v organih upravljanja in v delegacijah, se moramo bolj kot doslej prizadevati za idejnopolitično in ekonomsko izobraževanje ter usposabljanje delavcev za samoupravljanje. V zvezi s tem so delegati opozorili na nujnost hitrejšega in bolj kvalitetnega razvoja sistema obveščanja delavcev v TOZD, ker to po njihovem mnenju pomeni bistveni pogoj za samoupravno odločanje in kontrolo delavcev. Zavzeli so se tudi za načrtno vsakodnevno aktivnost sindikatov pri uresničevanju pogojev za uspešno delo samoupravnega delavskega nadzora. Pri tem so zahtevali, da z zakoni in z akti temeljnih in drugih organizacij združenega dela opredelimo tudi vsa druga vprašanja, ki so pomembna za delovanje delavske kontrole, še zlasti pa opredelimo odgovornost in sankcije za posameznike, samoupravne in druge organe, ki s svojim delom in ravnanjem kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi. Hkrati komisija meni, da je potrebno bolj konkretno opredeliti tudi vlogo in , naloge sindikatov pri usposabljanju in delovanju družbenih pravobra- nilcev samoupravljanja ter sodišč združenega dela. V razpravi na komisiji je bilo prav tako poudarjeno, da je delavski razred sprejel ustavno koncepcijo samoupravnih interesnih skupnosti kot tisti družbeni okvir, ki naj omogoči in zagotovi samoupravno menjavo dela in zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. V-zvezi s tem je Bila poudarjena potreba, da se morajo sindikati energično boriti proti formalističnemu pristopu h konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti. Njihova naloga je torej predvsem v prizadevanjih, da bi se samoupravni odnosi hitreje in dosledno razvijali tudi v družbenih dejavnostih ter da bi se položaj delavcev teh dejavnosti čimprej izenačil s položajem delavcev v združenem delu. V komisiji za samoupravljanje pa je bila še posebej poudarjena naloga in dolžnost, da bi že začeto delo pri normativnem urejanju odnosov v združenem delu, še zlasti pa tovrstna snovanja v temeljnih organizacijah združenega dela nadaljevali kar najbolj organizirano ter vejiko bolj intenzivno kot doslej. Med mnogimi, ki so prejeli povabilo, naj se udeleže VII. kongresa Zveže sindikatov Jugoslavije kot gosti, je bilo tudi 25 veteranov delavskega gibanja oziroma Sindikalnih delavcev iz vse države. Med njimi tudi štirje iz-Slovenije: Pepca Kardelj, Franc Leskošek-Luka, Janko Rudolf in Tone Fajfar. Z veterani se je dalj časa pomudil v prisrčnem pogovoru o preteklih, in zlasti sedanjih prizadevanjih sindikatov predsednik Sveta ZŠJ Mika Špiljak (na naši sliki). 0 ČEM SO SPREGOVORILI DEGATI ot pojavi, ko v nekaterih ^ ne upoštevajo dovolj Ca’ da mora dohodek kot j^oena kategorija odražati !(| ' Položaj proizvajalcev v J^nern delu. Bistveni zna-te§a položaja sta, da HjjJ ki dohodek ustvarja, z ta tudi razpolaga ter da o Va rm dohodku odločajo tjjj ujavei v temeljni organiža-, Rženega dela. , L rav tako so delegati opo.zar-potrebo po nenehnem "Nit em analiziranju prakse in k. \da bi tako pravočasno : kjo slabosti, ki se še ka-hj. Ph samoupravnem konsti-1 atliu združenega dela. Menili Sto ^.e treba s sporazumi in razreševati vsa tista i ki so pomembna za i lsvCpDenoekonomski položaj de-: kk' v TOZD. Praksa spo-| jbj Vanja in dogovarjanja pa ; ^ti . tonenju delegatov morala • kirn na’ k' v zvezi z , jk/1 vprašanjem, ki, bo na j Vž(jerri redu, zagotavljala, da ; i\ ruženo delo lahko izražalo r :'5 Q toterese in voljo. Odločit-kv i združevanju dela in sred-ie °r tudi druge, za delav-' rnembne odločitve, so J Hto sPrejete le na tej osnovi. r :elega5e preseneča, da so se r bj ,vae Posebej zavzeh za to, , :!5 toiprej dokončali pripra-r SžbP^rejern medrepubliškega t ^ega dogovora o razpore-(' ^bjip^hodka in sredstev za N oblik^odke Pa tudi delo Hitreje uveljaviti vpliv združenega dela J rpg ^0vanju skupnih osnov iNka • za razporejanje do-Jkbn„ m delitev sredstev za !HrJj dohodke v republikah in C Sai ak ter zasnovah ustrez-Lljih °uPravne sporazume, ki e°rRa • em uveljavljale sorod-^ Nacije združenega dela. V delu komisije za samoupravljanje je sodelovalo kakih 300 delegatov in gostov. Za govorniškim odrom se jih je zvrstilo 55, devet delegatov pa je pismeno predložilo svoje razprave. V nadaljevanju na kratko povzemamo nekatere misli, ki so jih v razpravi izrekli delegati in gosti iz SR Slovenije. FRANC KOBENTAR z Jesenic je med drugim opozoril, da so samoupravne delovne skupine v praksi Železarne Jesenice postale dejstvo, ki ga morajo upoštevati in brez katerega ne morejo delovati niti vodilna struktura niti družbenopolitične organizacije. Te skupine so dejansko tista osnova družbenega in političnega delovanja, ki smo jo že dolgo potrebovali, da bi zagotovili kar najbolj učinkovito neposredno samoupravljanje. Te skupine so se uveljavile tudi že v praksi drugih organizacij združenega dela v Sloveniji, njihov pomen in vlogo pa je v svojih sklepih poudaril tudi 8. kongres ZSS. Svojo razpravo pa je FRANC KOBENTAR sklenil takole: „V svojem imenu in v imenu delegatov iz SR Slovenije predlagam, da bi kongresno resolucijo št. 1 dopolnili v tem smislu, da bodo sindikati s spodbujanjem nenehnega delovanja samoupravnih delovnih skupin in drugih oblik neposrednega sodelovanja delavcev v samoupravnem odločanju vplivali na večjo učinkovitost samoupravnega izrekanja in odločanja na zborih delavcev." ZA HKRATNO SPREMINJANJE ODNOSOV V TEORIJI IN V PRAKSI „Položaj posameznika je pogosteje odvisen od značaja delovnega mesta, ki ga zaseda, kot pa od dela na delovnem mestu," je med drugim dejal JOŽE KUKEC iz Novega mesta. ,,Na podlagi delitve na strokovno in na nestrokovno delo so v nekaterih podjetjih nastale neformalne skupine, ki z nepisanimi normami in pravili ravnanja zadržujejo zase privilegiran položaj. Trdno sem prepričan, da bi dejansko spreminjanje odnosov med ljudmi v združenem delu moralo potekati hkrati tako v praksi kot v teoriji. Hočem reči, da bi moralo praktičnemu spreminjanju odnosov med ljudmi slediti tudi spreminjanje samoupravnih aktov. Le-ti morajo postati resničen odraz interesov in ciljev delavcev pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic in dolžnosti. Le taki samoupravni akti lahko pomenijo trdno osnovo in oporo v vsakodnevnem boju za razvoj in krepitev samoupravnih odnosov." Na to razpravo je svoje razmišljanje smiselno navezal MAKSIMILIJAN KOROŠEC iz Maribora, ki je poudaril, da morajo organizacije in organi sindikata, predvsem pa člani sindikata, zaposleni v zavarovalstvu, s svojimi pobudami in jasno oblikovanimi stališči pospešiti in zaključiti proces samoupravnega konstituiranja zavarovancev v skupnostih zavarovanja. To bodo dosegli tako, če bomo v vsaki fazi in na vsaki ravni odločanja ne le v teoriji, ampak tudi v praksi uveljavljali načelo, da tako delavci zavarovalnih organizacij kot tudi delavci v združenem delu — uporabniki storitev odločajo o dohodku in skupnih interesih oziroma, da mora združeno delo nadzorovati uresničevanje sprejetih dogovorov in delo delovnih skupnosti zavarovalstva. , ZA TOVARIŠA, PROTI GOSPODU! VENCESLAV VERBEC iz Ljubljane je kongresu predlagal, da bi splošno resolucijo ali kodeks samo- upravljavcev dopolnili z naslednjim stališčem: „Delavci v združenem delu, povezani v sindikatu in v Zvezi sindikatov Jugoslavije, sc pri svojem javnem delovanju, sodelovanju v združenem delu in v družbenopolitičnem življenju med seboj ogovarjamo s tovariš oziroma tovarišica. S tem izražamo medsebojno tovarištvo, solidarnost in povezovanje te svoje pripadnosti s samoupravno socialistično družbeno ureditvijo. Zato se bomo trudili, da besed gospod oziroma gospa ne bi več uporabljali v našem javnem življenju." USTAVNA DOLOČILA UVELJAVLJATI NA ORGANIZIRAN NAČIN Potem ko je podrobneje opisal značilnosti vodoravnih in navpičnih integracijskih procesov, ki zdaj potekajo v gozdarstvu, ter osvetlil nekatere resnične in mnoge namišljene probleme, ki spremljajo ta razvoj, se je JURIJ ŠUMEČNIK iz Slovenj Gradca zavzel za tesnejše povezovanje gozdarstva z lesno predelovalno industrijo ter za to, da bi se sindikati bolj zavzemali za podiranje vseh občinskih, področnih, regionalnih in republiških pregrad, ki v mnogih primerih onemogočajo, da bi delavski razred na celovit način in neodvisno od teritorialne pripadnosti uveljavljal svoj interes za boljše gospodarjenje in za doseganje ustreznejših poslovnih rezultatov. „Izkušnje nas učijo, da ničesar ne smemo prepustiti stihiji," je nadaljeval. „Zato se zavzemam za organizirano uveljavljanje ustavnih določil tudi na področju integracijskih gibanj. Lahko povem, da smo pri sindikatu delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije že ustanovili komisijo za samoupravljanje, katere prvenstvena naloga in dolžnost je. da bedi nad uresničevanjem ustavnih določil v organizacijah združenega dela teh dveh dejavnosti." JURIJ ŠTALCER iz Ptuja se je prav tako zavzel za bolj usmerjeno uveljavljanje ustavnih določil. Svojo razpravo, oprto na problematiko komunalnih organizacij, pa je sklenil s predlogom, naj bi se osnovne sindikalne organizacije zavzele za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti .tudi na področju komunalnih dejavnosti. Ce bo tako, je menil, bi komunalne organizacije laže nadomestile tisto, kar je bilo zamujeno -čeprav ne po njihovi krivdi - razen tega pa bi združeno delo dobilo večji vpliv tudi nad tem področjem družbenega dela in življenja. SIS ŽELEZNIŠKEGA IN LUŠKEGA PROMETA Z DVEH ZORNIH KOTOV O samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, ki je bila prva SIS na področju gospodarstva v vsej državi, sta govorila VINKO VIDIC iz Maribora in,CIRIL KOPRIVC iz Kopra. VINKO VIDIC je v svoji razpravi med drugim poudaril, da nikakor ne zadostuje, če samoupravna interesna skupnost železniškega in luškega prometa obstajh le na nekem področju, konkretno v Sloveniji. Zaradi celovitosti transportnega sistema, njegove funkcionalne povezanosti z drugimi prometnimi dejavnostmi in potrebe po oblikovanju enotne prometne politike moramo doseči, da bi bile podobne skupnosti ustanovljene tudi na drugih območjih. Sarrio na ta način bi lahko promet predstavljal enakopravnega partnerja združenemu delu, administrativno urejanje problemov pa v prihodnje ne bi bilo več potrebno. Samo po sebi pa je razumljivo, da samouprav- ne interesne skupnosti lahko sprejmejo odgovornost le za tiste odločitve, ki so jih sprejele same ali pa so pri njih sodelovale. CIRIL KOPRIVC pa je potem, ko je pojasnit vzroke, zaradi katerih se je Luka Koper odločila za pristop k tej samoupravni interesni skupnosti, poudaril, da bomo le s skupnim dogovarjanjem med železničarji in ■ luškimi delavci z ene ter uporabniki storitev z druge strani lahko dali naš skupni prispevek k uveljavljanju enotne prometne politike in k usklajevanju razvoja z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, le tedaj bomo na samoupravni osnovi skupno reševali vsa gospodarska in finančna vprašanja, s katerimi se bomo ob skupnem delovanju srečevali v praksi. BODIMO ENOTNI V BESEDAH IN DEJANJIH! MITJA ŠVAB iz Ljubljane je delegate seznanil s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, svojo razpravo pa sklenil s pozivom novemu vodstvu Zveze sindikatov Jugoslavije, naj poskrbi za enotnost v konkretni akciji in pri pojasnjevanju vseh tistih jadev, o katerih včasih še vedno ne govorimo v istem jeziku. V zveži s tem je dejal: „Meni se zdi povsem nemogoče, da o istem vprašanju, konkretno gre za primera iz gozdarstva, ustavni sodišči dveh republik zavzameta povsem nasprotujoča si stališča. Tako je prvo sodišče razsodilo, da tako, kot je bilo urejeno, ne more biti, medtem ko je drugo menilo, da drugače, kot je mišljeno, sploh ne more biti! Ce o takih in podobnih stvareh ne bomo dosegli enotnega stališča, tudi ne bomo uresničili ustavnega določila, da mora biti delavec vsaj v bistvenih zadevah v vsakem primeru v povsem enakopravnem samoupravnem položaju." IZ RAZPRAV V KOMISIJI ZA DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE Vedno živ interes za boljši jutrišnji dan Upravičenih zahtev, da je treba izenačiti in izboljšati družbeni in materialni položaj delovnih ljudi, ne bomo izpolnili s pripovedovanjem že znanih resnic, ampak predvsem s postopnim in načrtnim izboljševanjem delovnih in življenjskih razmer Kar 450 delegatov in gostov ali dobra tretjina vseh udeležencev VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je sodelovalo v delu komisije za delovne in življenjske razmere. Za besedo je prosil 101 delegat, 16 pa jih je v pismeni obliki oddalo svojo razpravo. Tako seje za govorniškim odrom zvrstilo tudi 17 delegatov iz Slovenije. Napisane razprave pa so delovnemu predsedstvu izročili naslednji delegati iz naše republike: LOJZE CEPUŠ iz Ljubljane, MARIJA VEDERNJAK iz Maribora, ANDREJ ŽELE in JOŽE GRŽELJ iz Postojne, DUŠANKA BORDON iz Kopra in JOSIP BAJC iz Ilirske Bistrice. TAKO IN DRUGAČE O POLOŽAJU DELOVNIH LJUDI „Največjo oviro pri združevanju dela, sredstev in interesov temeljnih organizacij združenega dela prav gotovo predstavlja zaprtost kolektivov in njihova skrb, da bi obvarovali lastne interese," je poudaril STANKO RAT iz Maribora. „Zato se mnogi, ki dobro* poslujejo, nikakor nočejo povezovati s tistimi, ki so pri gospodarjenju manj uspešni. To pa ni dopustno. Videti in gledati je treba predvsem širši družbeni interes, saj združevanje pomeni edino pot uresničevanja ustavnih določil o združenem delu. O tem pa morajo odločati delavci sami, ki bodo prav gotovo znali upoštevati vse prednosti skupnega dela, kakršno edino lahko odpre pot do uspešnejših rezultatov tudi v daljši perspektivi. Združevanje pa ne poteka preveč počasi le med TOZD, ampak tudi v regionalnih, republiških in pokrajinskih okvirih. Tako se ne usklajujejo razvojni programi, kar potem povzroča nasprotja med proizvajalci surovin in predelovalno industrijo. Tudi v tem so korenine nelojalne konkurence, zapiranja tržišč, nepotrebne dvojnosti programov, neizkoriščenih zmogljivosti in, z drugo besedo, povsem nepotrebni vzroki za slabše delovne in življenjske razmere mnogih naših delavcev." „Položaj mladih delavcev zaradi mnogih vzrokov ni zadovoljiv," je menila MIRJANA TURUDIČ iz tev pravic in dolžnosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Krivično je, da morajo slovenski delavci plačevati najvišje prispevke za socialno zavarovanje, upokojeni pa so pod dosti strožjimi pogoji, kot veljajo v drugih naših republikah in pokrajinah. „Sktepi v zvezi z zadevami s področja delovnih in življenjskih razmer zaposlenih, ki jih bomo sprejeli na tem kongresu, se v glavnem ujemajo s stališči do teh vprašanj, ki smo jih v Sloveniji že potrdili," je dejal IVAN MOHORČIČ iz Ajdovščine, ki je v komisiji poročal o sklepih 8. kongresa ZSS. ,,Mislim pa, da je zdaj naša naloga, da bi mnenja in poglede o urejanju teh vprašanj čimbolj uskladili in s tem vplivali na enotnost akcije jugoslovanskih sindikatov pri skrbi za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer naših ljudi." Maribora. „Da bi ga izboljšali, si ZA STREHO NAD GLAVO IN BOLJ VARNO DELO „Še predobro vemo, da manjka slovenski sindikati zavzemajo, da bi v okviru vsake osnovne sindikalne organizacije in pri vsaki konferenci sindikata v organizacijah združenega dela ter pri občinskih odborih šindi-' katov delovali aktivi mladih delavcev. Tako bi mladi dobili možnost neposrednega izražanja in uveljavljanje svojih mnenj in hotenj, jih soočali s pogledi in stališči starejših članov kolektiva, skratka pri lastni organiziranosti smo prišli tako daleč, da je zdaj predvsem od mladine same odvisno, ali si bo vzela voljo in čas ter se z lastno aktivnostjo uveljavljala v združenem delu." METOD JAZBEC iz Kopra se je zavzel za enakopraven položaj vseh delavcev v združenem delu. Poudaril je, da so se industrijski delavci vedno pripravljeni dogovaijati z delavci v trgovini in v drugih dejavnostih o vseh vprašanjih, glede katerih obstaja obojestranski ali pa večstranski interes. Če pa kdo sporazumevanje razume tako, da bo pri tem izigral partnerja, kot se še vse preveč pogosto dogaja, delavci niso in ne bodo za tako ..dogovarjanje". BRANKO VIŠIČ iz Maribora pa je spregovoril o položaju delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. „Tako kot se v sindikatih borimo, da bi s kolektivnimi pogodbami zavarovali osnovne pravice delavcev," je dejal, „si tudi v praksi prizadevamo, da bi zaščitili njihove pravice. Še zlasti pomembno pa je, da v osnovnih organizacijah sindikata, ki povezujejo delavce, zaposlene pri zasebnikih, že ustanavljajo posebne komisije, ki nastopajo v približno taki vlogi, kakršno ima delavska kontrola v organizacijah združenega dela. Te komisije marsikje že delujejo." sredstev za stanovanjsko gradnjo, da so potrebe veliko večje od možnosti," je ugotovil STANE ČAR iz Škofje Loke. „To pomeni, da. moramo vse svoje sile usmeriti v kar najbolj racionalno gradnjo. Dokler ne bomo zagotovili zadostnih količin gradbenega materiala in še vsega drugega, kar je potrebno, to ne bo mogoče. K uspešnejšemu razreševanju težav na tem področju lahko precej pripomore tudi individualna gradnja, katere obseg pa se zadnje čase zmanjšuje. Tako je, ker so cene gradbenega materiala visoke, ker življenjski stroški naraščajo in ker so potrebne prevelike investicije - od nakupa zemljišča do prometnega davka, komunalnega in drugih prispevkov - preden delavec - sploh lahko zaprosi za stanovanjski kredit. Vprašujem se, ali ne zahtevamo preveč od vseh tistih ljudi, ki bi svoj problem želeli reševati tudi z lastnim delom pri gradnji stanovanja? “ VITOMIR REMS iz Radovljice je spomnil na znano resnico, da višja stopnja varstva pri delu povečuje, nižja stopnja pa zmanjšuje ali celo onemogoča povečevanje učinkovitosti in produktivnosti dela. Da ne bLo tem vedno znova le govorili, je predlagal, da bi se sindika.i tudi v praksi bolj zavzemali za to, da bi skrb za varstvo pri delu postala neločljivi del vseh proizvodnih, tehnoloških in delovnih procesov. storitve lahko izboljšali le z modernizacijo dela in tehnologije, če . bomo delo - zlasti ob nedeljah in praznikih - bolje nagrajevali, če bomo bolj skrbeli za vzgojo mladih kadrov in če jim bomo omogočili hitrejše napredovanje in razreševanje njihovih stanovanjskih problemov. Proučiti bomo morah tudi možnosti za beneficiranje tistih delovnih mest, na katerih prihaja do poklicnih obolenj, ki jih ni možno preprečiti. Za vse to potrebujemo denar, ki ga ob sedanji stopnji akumulativ-nosti ne moremo prigospodariti. Sodim, da bi zaradi takih in podobnih vzrokov morali iskati rešitev in jo tudi najti predvsem v različnih kreditnih, davčnih in drugih olajšavah, ki bi nam omogočile investi-. ranje v novo tehnologijo, gradnjo novih zmogljivosti in še razreševanje vseh drugih vprašanj, o katerih sem govoril." VINKO KRANER iz-Ljubljane je med drugim govoril o poraznem zdravstvenem stanju dimnikarjev, saj se jih več kot 60 % invalidsko upokoji, drugi pa bolj ah manj bolni. vztrajajo, da bi dočakali upokojitev pod normalnimi pogoji. Zahteva po beneficiranem stažu je že stara, vendar še vedno ni uresničena. „Zaradi težkih delovnih razmer, predvsem zaradi neurejenega delovnega časa je v trgovini do 25-odstotna fluictuacija," je povedala TONČKA HABIČ iz Ljubljane. ..Trgovski delavci namreč ne poznamo 42-urnega delovnega tedna, saj je treba blago pripraviti za prodajo, po končanem delovnem času pa spet urediti prodajalne, razen tega pa' trgovine menda morajo biti odprte tudi ob'sobotah popoldne. Trgovski delavci trdimo, da za to, razen v dežurnih prodajalnah, ni nobene potrebe. Že s tem, ko bi trgovine ob sobotah popoldne zaprli, bi se delovne razmere bistveno izboljšale, fluktuacija pa zmanjšala." STORITI VEČ ZA NAPREDEK Delovne in življenjske razmere cestnotransportnih delavcev so med najtežjimi, je dejal MARJAN JEC-N1K iz Ljubljane. Pravih možnosti da bi jih izboljšali, v razdrobljenem cestnem transportu doslej ni bilo. Zato pa člani teh kolektivov v integracijskih procesih, ki še niso zaključeni, vidijo možnost, da bi le začeli hitreje popravljati standard delavcev in delovne razmere. S tem ne bi zagotovili le večje socialne varnosti, kar je nujno, ampak tudi boljšo varnost v prometu, kar je tudi nujno. Vozno osebje bo zaradi tesnejšega sodelovanja in usklajenega dela matičnih organizacij lahko imelo krajši delovni čas, redno prehrano, boljše možnosti prenočevanja na službenih poteh. V vseh dejavnostih m v vseh okoljih bi morali načrtno skrbeti za razmah delavskih športnih iger, je v svoji razpravi poudarila JOŽICA VENCELJ iz Ljubljane, ko je govorila o več kot dvajsetletni tradiciji DŠI v slovenskem gradbeništvu. Pri tem je opozorila, da se v organizaciji DŠI ne izraža le ena od oblik skrbi za načrtno rekreacijo in oddih zaposlenih, ampak delavske športne igre, če rastejo Od baze navzgor, lahko veliko prispevajo k medsebojnemu, spoznavanju in zbliževanju delavcev. Če pa se delavci med seboj poznajo, raje sodelujejo pri razreševanju skupnih problemov. ,,Na pobudo sindikatov smo decembra 1971. leta začeli akcijo za načrtno opdravo nočnega dela' žensk in mladine. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena lani, izpričujejo močno zmanjšanje obsega tega dela, kar pa je bilo doseženo predvsem na račun boljše organizacije dela," je poudarila DORA RIHAR ii Kranja in s tem polemizirala z govorniki, ki so trdili, da brez' velikih novih investicij takega dela ni možno odpraviti. „Res je, da brez tega marsikdaj ne bo šlo in da tekstilna industrija tudi nima za to potrebnih sredstev. Vendar pa to še ne pomeni, da je treba nekako avtomatično beneficirati vsa tista delovna mesta, kjer delavci delajo v treh izmenah. Nočno delo žensk in mladine je torej lahko le izhod v skrajni sili." IVAN VIDOVIČ iz' Velenja je v svoji razpravi priznal, da produktivnost dela v našem gradbeništvu nikakor ni takšna, da bi lahko bili z njo zadovoljni. Vendar pa je treba upoštevati, , da na produktivnost močno vplivajo tudi delovne razmere, ki so v gradbeništvu zelo težke. Če jih želimo izboljšati, je treba poskrbeti za reden, osemurni de-■ lovni čas, urediti delavska naselja na gradbiščih oziroma samske domove in zagotoviti urejeno prehrano gradbenih delavcev. O podobnih težavah kmetijskih delavcev pa je razpravljal IVAN VODLAN iz Žalca. Zavzel se je za beneficiranje delovnih mest traktoristov in delaVcev, zaposlenih v živinorejski proizvodnji, ki jih je treba najkasneje po 25 do 30 letih dela prekvalificirati za lažja opravila. V takih printerih sindikalne organizacije nikakor nc bi smele pristajati na to, da bi sc zaradi premestitve na lažja in praviloma slabše nagrajevana delovna mesta zmanjšal osebni dohodek teh delavcev. Ker se jim iztekajo zadnja leta pred upokojitvijo, bi kolektivi že zaradi delavske solidarnosti morali skrbeti, da bi se še povečal zaslužek teh delavcev. Z' IZ POROČILA MEHE MIDŽIČA 0 DELU KOMISIJE ZA DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE Življenje terja razredno vsebino socialne politike Po besedah poročevalca MEHE M1DŽ1CA je razprava v komisiji ža življenjske in delovne razmere zajela vsa tista vprašanja, ki so kakorkoli pomembna za materialni in družbeni položaj delovnih ljudi. Vprašanjem življenjskega standarda so delegati v svojih razpravah namenjali prav posebno pozornost še zlasti zaradi tega, ker sedanja protislovna gospodarska gibanja, visoka rast cen in življenjskih stroškov od vseh subjektivnih sil torej tudi od sindikatov — terjajo, da bi se bolj angažirale pri razreševanju tovrstnih vprašanj. Pri tem so opozordi, da smo , sicer že doslej dosegli pomembne rezultate pri dviganju življenjske ravni delavcev. Hitrejša rast standarda pa je nujna. Zato so podprli usmeritev, da moramo v prihodnje v vseh okoljih sprejemati in izvajati programe socialne politike, to politiko pa ravzijati in bogatiti tako, da,bomo vanjo vnašali vse več delavsko razredne vsebine. Zelo veliko pozornost -so delegati posvetili vprašanjem s področja stanovanjske pohtike. Dolgoročno gledano, z uspehom bomo razreševali stanovanjske probleme, če bomo povečevali obseg stanovanjske gradnje. V zvezi s tem so udeleženci razprave podprli že večkrat in energično izrečene zah- • teve po ■ bolj racionalni in učinkoviti stanovanjski gradnji. Uresničevali naj bi jo predvsem ob družbeno; dogovorjenem, skratka normirani velikosti, strukturi in opremljenosti stanovanj. To bi omogočilo, da bi ob enakih sredstvih razrešili več stanovanjskih problemov. Glede družbenega varstva otrok je razprava opozorila predvsem na dolžnost sindikatov, da si bolj kot doslej prizadevajo, da bi bili v vseh okoljih zagotovoljeni približno enaki pogoji vsestranskega razvoja mladega rodu. Glede položaja zaposlenih žena pa so delegati zahtevali, da morama hitreje izboljševati delovne razmere, še zlasti glede nočnega uela, na . sploh pa v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na najširših osnovah ZA ENOTNOST PRAVIC, OBVEZNOSTI IN AKCIJE FRANC KLEMENČIČ iz Ptuja se je v svoji razpravi zavzel za izenači- KAJ ŽELIJO DELAVCI STORITVENIH DEJAVNOSTI? Položaj storitvenih dejavnosti je pri sedanjih pogojih gospodarjenja tako kritičen, da delavcem, ki jih zaposlujejo, ne morejo zagotoviti niti približno enakega položaja v delitvi dohodka, kot pa ga že imajo delavci, zaposleni v drugih dejavnostih. Če naj popravimo to krivico in obenem ustvarimo pogoje ža hitrejši razvoj, so potrebni sistemski ukrepi, je menil BOGOMIR ŽIVKO iz Maribora. „Zaradi slabih delovnih 'in življenjskih razmer nam dobri delavci uhajajo, novih ne dobimo. Nizka raven tehnologije dela terja več delavcev, kot bi bilo objektivno potrebno, tako da pri izbiri kadrov tudi sicer nimamo kaj izbirati," je poudaril EDO SIKIRIČ iz Ljubljane. „Vemo pa, da bomo gostinske razvijati solidarno razredi. nje vseh aktualnih pr°“t a. Ke'5' še zlasti kritični p robid111', mov zaposlenih žena. so povezani terinstvom, so mnogi z njihovil% „V >o mnogi iN*.. ^ 'd ženci razprave zagovafl 2 stališče, naj bi tovrstna C e 11 šanja v naši družbi r ^ razreševali na enoten n^T^SII Neodložljiva naloga s^T^es katov je tudi njihovo P^tpBiji devanje, da bi v vseh ten1*! nih organizacijah združe^-J s dela, zlasti pa tistih v goSnL.a.c darstvu, čimprej poskrl' j 'SlJ ■žria] za urejeno družbeno hrano zaposlenih. Prav prioritetno dolžnost sind tov pa pomeni skrb za st^ povečevanje delovne spo nosti in zdravstvenega st J delovnih ljudi. V razpravi so ‘K Mu opozarjali dudi na vpra^jj^ in probleme v zvezi z <|stva njim dograjevanjem pokojninskega zavaro^ na ■ osnovi .minulega % , vzajemnosti in solidart0, tj. Še posebej so poudarili trebo, naj bi pokof Jdj ncuu, naj Ul pu«-. j™ ^ usklajevali v odvisnost* tekočih gospodarskih it* i gih gibanj. Precej so delegati N, tudi o pomenu in na*j j,j ^ sindikatov pri razV*J I oe * medsebojnih odnosov P ,,p0 cev V združenem deh*.^ tem so opozorili na J M; vlogo sindikata ter se ^ A .,So nrnti uvaianin de**3 proti uvajanju de*1‘“' *% kazni za delavce. 3 Še zlasti pozorno P, delegati obravnavali Pr0 so matiko zaposlovanja. ‘ N(i rili so nujnost ustv3^ pogojev' za večje zap° f nje. Hkrati s tem pa rajo sindikati bolj Pviyti ioju 3iiiuiTv.au uujlj i vati za izboljšanje da* ^1 razmer in varstva P*1 til Ker vseh problemov dveh področij zaradi H tivnih vzrokov nik**. bomo mogli odpr^jjj treba pospešiti zdaj P: yj® in neučinkovito f® zahtev za uvedbo rane delovne dobe na čenih delovnih 'jfl* ' lil H cestnem in železniška’jtil*1 ji metu, rudarstvu in "N Im0 industriji, ki po mne^ tish v pravljavcev sodijo lTl6VI K*1 razmer in varstva P in najbolj pereča. Stisk rok in dobre želj bre uspešno delo v P^10 ^ G4* obdobju — to je bd° P yjl it prav zadnje dejan) tti' »p kongresa Zveze suid* % Jugoslavije _____A ^ -P Misija za izobraževanje in kulturno življenje delavskega razreda ZA NAPREDEK V OKVIRIH ZDRUŽENEGA DELA ič v zgodovini so se delavci iz materialne proizvodnje in delavci, zaposleni na področju kulture in izobraževanja, znašli v enakopravnem položaju in v takem medsebojnem razmerju, ko lahko brez kakršnegakoli posredovanja urejajo medsebojne odnose in interese ni! . elt „V prihodnjem obdobju si bomo morali bolj kot doslej priza- vodnji, znajo ceniti vzgojo in , Vati za usposabljanje osnovnih sindikalnih organizacij za odgo- izobraževanje, kulturo in kul-'iie naloge, ki jih imajo sindikati na področju vzgoje, izobraže- turno ustvarjalnost. Pripravljeni in kulturne ustvarjalnosti,“ je v svojem poročilu poudaril so tudi prispevati za uresniče-^-ŠIMIR BEZIČ, ko je na sklepnem plenarnem zasedanju VII. vanje tistih delovnih programov ŠTesa Zveze sindikatov Jugoslavije poročal o tridnevnem delu s teh področij, za katere so se 'Kije za izobraževanje in kulturno življenje delavskega razreda. Značilno za razpravo v tej fisiji je bilo, daje izhajala iz ^aanja, da samoupravno in-^ranje vzgoje in izobraže-kulture in kulturne kalnosti v združeno delo 'eni pogoj, ob katerem 'o lahko delavci nadzorovali ' tisti del dohodka, ki ga navajajo za te dejavnosti,' ozi-^a tudi pogoj, ki zagotavlja * finske spremembe pro-I >v dela na teh področjih r Nadzorno in usmerjevalno S° delavskega razreda nad kulturno in vzgojno izobraževalno politiko v celoti. Prvič v zgodovini, je bilo rečeno v razpravi, so se delavci iz materialne proizvodnje in delavci, zaposleni na področju kulture in izobraževanja, znašli v enakopravnem položaju in v takem neposrednem razmerju, ko lahko brez kakršnegakoli posredovanja urejajo medsebojne odnose in interese. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno stališče, da delavci, zaposleni v materialni proiz- NgredE Z ELDO UMER, NAJMLAJŠO DELEGATKO NA ^kongresu zsj ___________ »Tudi delajmo tako, kot govorimo!« skupaj in enakopravno dogo-vorUi z delavci, zaposlenimi na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. ' Materialno in socialno stanje družin, 4er slaba razvitost ožjih in širših območij ne smejo pomeniti ovire, zaradi katere mladi in odrasli, naj žive kjerkoli, ne bi imeli možnosti za izobraževanje. Zato so delegati tbdi podprli stališča, izražena že v predlogih kongresnih dokumentov, daje potrebna bolj intenzivna akcija za osnovno izobraževanje delavcev, ki si doslej niso mogli pridobiti take izobrazbe; da je treba sprejeti vse možne ukrepe za odpravo .nepismenosti in da moramo storiti vse, da bi lahko vsi otroci pridobili vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Hkrati s tem pa je bila v komisiji poudarjena potreba, naj bi čimprej ne le izoblikovali, ampak tudi praktično uveljavljali koncepte o ne-, nebnem izobraževanju ob delu. Izobraževanje in usposabljanje že zaposlenih ob delu bi moralo pomeniti izhodišče za reformo vzgoje in izobraževanja. Če so delegati opozarjali na nujnost te reforme, pa je treba povedati, da so se še zlasti zavzeli za hitrejše izvajanje reforme , visokega šolstva. Udeleženci razprave so poudarjali tudi nujnost nenehnega marksističnega izobraževanja in vzgoje prosvetnili delavcev. Pri tem so opozorili, da moramo opredeliti tudi enotne kriterije o tem, kdo v naši družbi je lahko učitelj, profesor oziroma vzgojitelj. - V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da združeno delo še vedno ni dovolj organizirano in usposobljeno za akcijo, s katero naj bi vplivalo na zadovoljevanje in razvoj kulturnih potreb delavcev. Med drugim so bile izrečene pobude, naj bi v orga-nizacijah združenega dela, v vseh družbenopolitičnih in v sa- moupravnih .kulturnih interesnih skupnostih izoblikovali kratkoročne in dolgoročne programe kulturnega razvoja ter objektivizirali merila za pridobivanje in razdeljevanje sredstev za te potrebe. Pri tem je treba upoštevati; da morajo biti pomembna kulturna in umetniška dela dostopna delavcem, avtorji teh del pa naj bodo ustrezno materialno stimulirani za svoje delo. Še posebej pa je dolžnost sindikatov, da bi se angažirali pri svojem delu tudi tako, da bi vplivali na boljši položaj založništva, kajti le tako bodo knjige cenejše in dostopne delavcem. Delegati so v svojih razpravah povedali, da se sicer strinjajo z vsem, kar je zapisano v tistem delu kongresne resolucije, ki govori o kulturno-umetniškem amaterizmu. Poudarjali pa so, da ni dovolj, če se bodo sindikati borili za uresničevanje stališč, zapisanih v tej resoluciji. Potrebna je tudi širša akcija za hitrejši razvoj kulturnih potreb delavcev. Sindikati jo lahko in jo • tudi morajo spodbujati s tem, da bodo zahtevali, naj bi se pri izvajanju nalog s tega področja intenzivneje angažirale tudi gledališke, glasbene in filmske hiše, knjižnice, sredstva javnega obveščanja, še zlasti radio jn televizija, končno pa še vse druge ustanove, ki tudi delujejo na področju kulture in umetnosti. 1^'ti še ne osemnajstletna UMER je članica pred-aktiva mladih delavcev v IRIS, ki deluje v sestavu l|j''zacije združenega' dela .MMARIS Izola. Na VII. -nmAKlS Izola. Na vn. t|^resu ZSJ je predstavljala l,j.Vce svoje občine; bila je ^"ajmlajši delegat na kon- % Pomenek z njo smo' za-^ vprašanjem, kako se po-tako mlada in sploh v življenju sodeluje ria sin-111 kongresu. gnusna in zadovoljna sem izolski delavci zaupali -~uost.“ izdelovali ste v delu ko-^ za delovne in življenjske ii$jjj®r®> zakaj ravno v tej ko- »f:« s°delovanje v tej ko- rih »eh m Se odločila, ker nas je d, 'Zolj Se odločila, ker nas je •st|\nev?»k° mladih delavcev, 0r: > bUize^..niS0 t,ake>da dl c .J "togjj u z njuni zadovoljm. Iz f1 oC-p,rav y L Vi l3 vehko konstnega '"i t^nega. Koristnega v p" :'r>i.‘‘"su Pa tudi v naši »v s' uresničevanje pred- dejavnosti aktivov mladih delavcev? “ „V Delamarisu smo pred letom ustanovili aktiv mladih delavcev. Ta aktiv je pred kratkim dobil novo vodstvo. Zdaj se dogovarjamo o delovnem programu. Čeprav ga še nismo sprejeli, sem prepričana, da bomo vanj zapisali skrb za hitrejše razreševanje stanovanjskih problemov mladih delavcev in za njihovo načrtno usposabljanje in izobraževanje. Ne morem in ne smem trditi, da v mojem kolektivu in tudi v občini ne bi bilo pripravljenosti pomagati vsem in vselej, če je le mogoče. Gre pa za to, da smo doslej stvari reševali od primera do primera, še bolj pošteno povedano pa v odvisnosti od vztrajnosti, ki jo je pokazal vsak posameznik, ko se je potegoval, da bi ga poslali v šolo, rešili njegov stanovanjski problem in podobno. Če bo zdaj naš aktiv mladih delavcev zavzel stališča do teh vprašanj, zahteval od sindikalne organizacije in od samoupravnih organov, da nekaj odločijo in potem načrtno usmerjajo delo, se ne bo več dogajalo, da bi bilo. ustreženo vsakemu mlademu delavcu, da se izobražuje oziroma dokonča šolanje po lastni želji, potem pa odide tja, kjer mu lahko ponudijo boljše pogoje. Prav je, če de lovna skupnost pomaga vsakemu, ki bi se rad izobraževal. in uresmcevanje prea-' Sni'e P°bud, ki so se vam :j sPOmin, predstavljate 1 še bolj konkretno, v Ne more pa biti v prid kolektiva, da to izobraževanje z ničemer ni usmeijeno. Zato pa sem tudi rekla, da mora biti skrb za izobraževanje mladih načrtna in usmerjena, skratka vsestransko dobro premišljena! Na podoben način pa bi morali ravnati tudi pri razreševanju stanovanjskih vprašanj in sploh pri delu na vseh področjih našega življenja. Aktiv mladih delavcev v naši tovarni se bo zavzemal, da bi tudi delali tako, kot zdaj govorimo!" -mG IZ RAZPRAVE V KOMISIJI ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURNO ŽIVLJENJE DELAVSKEGA RAZREDA _ Z znanjem do večje produktivnosti Delegati so se zavzeli za podružbljanje in marksistično vsebino družbenega in splošnega izobraževanja ter za neposredno vlogo delavcev v procesu samoupravne preosnove kulturne politike Več kot 150 delegatov in gostov VII. kongresa ZSJ je sodelovalo v delu komisije za izobraževanje in kulturno življenje delavskega razreda. Med 67 udeleženci razprave pa smo lahko prisluhnili tudi besedam šestih delegatov iz SR Slovenije. KORAK NAPREJ V VISOKEM ŠOLSTVU DS RAZISKOVALNIH DEJAVNOSTIH Dr. MARKO ZUPAN iz Ljubljane je v svbji razpravi poudaril, da bodo lahko v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti šele s sprejemom ustreznih zakonov o teh dejavnostih lahko začeli konkretno uresničevati določila nove ustave. Predloga slovenskih zakonov po njegovem mnenju predstavljata velik korak naprej pri spreminjanju odnosov na teh dveh področjih družbenega dela in življenja. V svoji razpravi pa je še posebej opozoril, da mora biti študent resničen sodelavec v izobraže-valno-raziskovalnem procesu, kajti na ta način najlaže pridobiva znanje in izkušnje ter razvija ustvarjalne sposobnosti in delovne navade. Študijski uspeh, aktivno sodelovanje v razisk ovalno-izobraževalnem pro- cesu in samoupravna aktivnost pa pomenijo osnovo za uresničevanje pravic študentov pri delovanju visokošolskih ustanov in pri soodločanju v okviru družbenopolitičnih oziroma samoupravnih interesnih skupnosti. Tak razvoj na področju reforme visokega šolstva in raziskovalnih dejavnosti bomo pospešili tudi s tem, da bomo že ob usmerjanju v visokošolski študij, torej še pred vpisom, poskrbeli za najmanj leto dni trajajočo programirano pripravo kandidatov za posamezne skupine in smeri študija. V te priprave morajo biti zajeti tako dijaki srednjih šol kot tisti, ki prihajajo iz neposredne proizvodnje, imajo pa dokončano osnovno šolo in so vsaj štiri leta z uspehom delali kot delavci v združenem delu. Uspešno opravljena priprava na visokošolski študij bi pomenila, da kandidat izpolnjuje pogoje za vpis. Potem ko je opozoril, da bo drugačen način dela v visokošolskih ustanovah nasploh terjal spremcn)be v odnosih med profesorji in študenti, je dr. Zupan še poudaril, da morajo imeti visokošolski učitelji razen strokovnih še vse druge lastnosti, ki jih terjamo od družbenopolitičnih delavcev. PLAT ZVONA ZA DIJAŠKE DOMOVE „V 60 dijaških domovih, kjer so nastanjeni učenci poklicnih šol, je le 11.400 ležišč, delovne in življenjske razmere v njih pa so zvečine skrajno neprimerne. Samo zaradi pomanjkanja prostora v domovih iz leta v leto ne moremo vključiti v usmerjeno izobraževanje kakih 1400 mladincev in mladink, ki se za to zanimajo," je poudarila ŠTEFKA HUSEL iz Ljubljane. Povedala tudi je, da je bil po dolgotrajnih naporih vendarle pripravljen sanacijski program izgradnje in adaptacije dijaških domov za obdobje do leta 1980. Prvi del tega programa je vključen tudi v srednjeročni načrt razvoja SR Slovenije do leta 1975 in predvideva povečanje zmogljivosti za 3000 ležišč. Žal se izteka že leto 1974, ne da bi začeli z gradnjo tistega, kar .smo programirali. Vseeno pa ne smemo reči, da na tem področju ni bilo storjenega prav nič. Tako so že pripravljeni projekti za gradnjo teh domov, začeli pa so se tudi dogovori o financiranju programov za gradnjo-in adaptacijo domov. Hkrati pa je upravičena bojazen, da ne bi zvezni in republiški restriktivni ukrepi, ki naj vplivajo na zmanjšanje splošne in skupne porabe, ogrozili uresničitev akcij in programov, ki so že v teku. Zato bi sc v republiki in v federaciji morali dogovoriti, da zaradi restrikcij ne bi vnovič odložili razreševanja tega, že trideset let starega problema. ZA PODRUŽBLJANJE IN MARKSISTIČNO VSEBINO IZOBRAŽEVANJA MITJA ZUPANČIČ iz Ljubljane je delegate seznanil z 10. in 11. sklepom 8. kongresa ZSS, ki govorita o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah oziroma o nadaljnjem razvoju kulturne in raziskovalne dejavnosti. Ob tem je poudaril nujnost podružbljanja kadrovske in izobraževalne politike, vplive in pozitivne posledice hitrejše preobrazbe vzgojno-izobraževalnega sistema, vsebine in metod izobraževanja na hitrejši znanstveno-tehnični napredek in višjo produktivnost dela, nujnost zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za enakopraven razvoj in možnost izobraževanja otrok in mladine, slednjič pa še dolžnost sindikatov, da pomagajo zagotoviti kar najbolj neposredno vlogo delavcev v procesu samoupravne preosnove kulturne politike. . Ko je VINKO MAROLT iz Ljubljane govoril o problematiki usposabljanja voznikov poklicnih motornih vozil, se je zavzel za tako vsebino sklepov VII. kongresa ZSJ, ki bi Sindikat delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije zavezovali, da skupaj z gospodarsko zbornico spodbudi sklenitev družbenega dogovora, ki bi med drugim določal, da lahko z motornimi vozili v javnem prometu upravljajo le tisti vozniki C in D kategorije, ki so si za to delo in poklic pridobili ustrezno šolsko izobrazbo. ŠTEFAN TEMLIN iz Ljubljane pa je dejal, da moramo s Samo- upravnimi akti vključiti na novo zaposlene delavce ter člane vseh samoupravnih organov, delegate, vključiti na novozaposlene delavce ter člane vselu samoupravnih organov, delegate, učence v gospodarstvu in vodilne delavce. Vsak na novo zaposleni delavec bi se moral že na uvajalnem seminarju seznaniti z organizacijo dela, samoupravljanjem in samoupravnimi akti, z vlogo družbenopolitičnih organizacij in z družbenoekonomskim položajem organizacije, v kateri se je zaposlil. Enako pozornost bi organizacije združenega dela morale nameniti tudi družbenemu izobraževanju pripravnikov. Preizkus znanja ob koncu pripravniške dobe naj bi poleg strokovnih vprašanj vseboval tudi nekatera znanja s področja družbenih ved. Ob sestavljanju programov družbenega izobraževanja pa je treba skrbeti zh to, da bi slušatelji pridobili čimveč takšnega znanja, ki ga bodo lahko s pridom porabili v samoupravni praksi. KNJIGE V ROKE DELAVCEV! ,,Knjiga je izobraževalno sredstvo in kulturna dobrina, zato bi morila biti dostopna materialnim možnostim delavca in njegove družine, ne pa da je draga, le izbrancem dostopna potrošna dobrina. Še več, niti javne knjižnice zaradi slabega materialnega položaja ne morejo kupovati dovolj učnih in drugih knjig," je v svoji razpravi med drugim poudarila ANČKA KORŽE iz Ljubljane. Mimo tega pa se je zavzela, naj bi resolucijo o nalogah sindikatov na področju izobraževanja dopolnili z določilom, da je treba delavcem zaradi nujnosti nenehnega in uspešnejšega izobraževanja zagotoviti vse možnosti, da bi vedno imeli na voljo dovolj potrebne literature. V SREDIŠČU POZORNOSTI 'I 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE # 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE # 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JU60, Obsojamo ravnanje Avstrije Delegati VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so z burnim aplavzom sprejeli posebno sporočilo kongresa, v katerem jugoslovanski sindikati ostro obsojajo ravnanje Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine. Dokument po-udarja: Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ostro obsoja, ker .Avstrija ne izpolnjuje obveznosti iz državne pogodbe iz leta 1955. Zavlačevanje izpolnjevanja obveznosti neposredno ogroža in zanika pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, kar resno ogroža odnose dveh sosednih držav. Takšno ravnanje avstrijskih organov omogoča dejavnost ostankov najbolj mračnih sil iz druge svetovne vojne in ustvarja možnosti za vodenje protijugoslovanske propagande in za širjenje dezinformacij o naši državi. Zveza sindikatov sodi, da lahko samo popolno spoštovanje določil iz državne pogodbe zagotovi pogoje za razvoj dobrih sosedskih odnosov med obema državama, in to na podlagi 'medsebojnega razumevanja, spoštovanja in nevmešavanja. Zveza sindikatov Jugoslavije pozdravlja stališče' Zveze sindikatov Avstrije o nujnosti izpolnjevanja državne pogodbe, saj je to v interesu delavskega razreda tako Avstrije kot Jugoslavije, v interesu miru in sodelovanja med našimi narodi in državami kot tudi vsega tega območja. Zveza sindikatov Jugoslavije tudi ob tej priložnosti poudarja svoje prepričanje, da lahko narodnostne manjšine v razmerah, ko uživajo polne pravice, odigrajo odločilno vlogo pri krepitvi prijateljstva med delovnimi ljudmi, narodi in državami. IZ RAZPRAVE V KOMISIJI VII. KONGRESA ZSJ ZA MEDNARODNE ZVEZE IN SODELOVANJE TER ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V TUJINI _____________^__________________ Naša skupna odgovornost Med številnimi delegati itv gosti, ki sp posegli v razpravo na 'zasedanjih komisije za mednarodne zveze in sodelovanje ter zaposlovanje delavcev v tujini, so bili tudi slovenski predstavniki Andrej Škerlavaj, Lojzka Čotar, Janko Sedonja, Franci Stare, Eva Pjevič, Franc Fi-strovič, dr. Nada Kafol-Lemič, medtem ko je Viljem Pahor svojo razpravo oddal pismeno. V nadaljevanju povzemamo iž nji-hovih razprav nekatera mnenja, ugotovitve in stališča. S statusom gosta je posegel v razpravo Andrej ŠKERLAVAJ iz Ljubljane. Svoje razmišljanje pa je posvetil predvsem nekaterim aspektom tako imenovanega obmejnega sodelovanja, ali kot je ugotovil, sodelovanja, ki predstavlja organski del prizadevanj Zveze sindikatov Jugoslavije v razvijanju konkretnega sodelovanja v Evropi in v mednarodnem oziroma sindikalnem gibanju nasploh. Dejal je: „To sodelovanje je pomembno ža vse organizacije sindikata v državi, ker v njem sodelujejo vse organizacije. Zavoljo nepo- IZ POROČILA KOMISIJE VII. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNE ZVEZE IN SODELOVANJE TER ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V TUJINI_________________ sredne bližine držav, zavoljo zapletenosti odnosov, ki obstajajo kljub odprtim mejam, pomeni to sodelovanje našo veliko odgovornost, šaj z njim utiramo novpota v konkretnih oblikah mednarodnega sodelovanja." Potem ko je Andrej Škerlavaj na kratko orisal razsežnosti obmejnega sodelovanja v Sloveniji, je ugotovil, da je to sodelovanje že postalo sestavni del sindikalne dejavnosti in da je skozi leta v marsičem pfi-pomoglo k temu, da se je spremenila mentaliteta ljudi na' obeh straneh meja. Delavci in njihove progresivne organizacije bodisi v Avstriji bodisi v Italiji so začeli spoznavati in dojemati našo pot v socializem, po drugi strani pa so se lahko naši delavci seznanili z izkušnjami in problemi boja za napredek v razmerah kapitalistične družbe. „Ta sprememba v miselnosti," je povzel Andrej Škerlavaj, „do katere je prišlo z leti, omogoča nam kot tudi progresivnim silam onstran meja, da kaj kmalu identificiramo sleherni poskus zaostrovanja odnosov, ki temelji na nacističnih idejnih osnovah ali pa iz koncepcij hladne vojne. Zato sodim, daje tem ena od pomembnih pri- V znamenju internaciona-listične solidarnosti Poročevalec komisije VILJEM PAHOR: Mednarodna dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije je organski del politike neuvrščenosti in je kar najtesneje povezana s težnjami naše družbe po uveljavljanju samoupravnega socializma O delu komisije VII. kongresa ZSJ za mednarodne zveze in sodelovanje ter zaposlovanje delavcev v tujini je poročal kongresu Viljem PAHOR. Zbor je obvestil, ,da je v razpravi sodelovalo 53 delegatov in gostov, 10 pa jih je pismeno predložilo svojo razpravo. Komisija je sprejela tisti de! poročila o delu Sveta ZSJ in tisti del referata predsednika Sveta ZSJ Mika Špiljka, ki zadevata mednarodno aktivnost in zaposlovanje delavcev na tujem, ter obenem pozitivno ocenila izhodiščne osnove in dosežene rezultate v mednarodnem angažiranju Zveze sindikatov Jugoslavije. „V razpravi je bila še posebej poudarjena udeležba Zveze sindikatov Jugoslavije pri zagotavljanju mednarodnih pogojev za nadaljnji razvoj ■ naše samoupravne socialistične skupnosti in prispevek v boju socialističnih in drugih naprednih sil v svetu za uveljavitev dejavnskih interesov delavskega razreda," je nadaljeval poročevalec. „V komisiji je bilo poudarjeno, da je mednarodna dejavnost Zveze sindikatov Jugoslavije odraz intemacionalistične solidarnosti delavskega razreda in sindikatov Jugoslavije z delavskim razredom sveta. Ta dejavnost je tudi organski del politike, neuvrščenosti in je kar najtesrieje povezana s težnjami naše družbe po uveljavljanju samoupravnega socializma." Po besedah Viljema Pahorja je razprava na komisiji ugotovila, da so jugoslovanski delavci in sindikati aktivno podpirali boj sindikatov in naprednih sil v svetu za svobodo, neodvisnost pa tudi za ekonomsko in politično emancipacijo, za obrambo interesov in pravic delavskega razreda in njegovih demokratičnih ter, sindikalnih svoboščin. K temu cilju so težile vse akcije solidarnosti Zveze sindikatov Jugoslavije. Za progresivna gibanja v svetu je odločilnega pomena povečevanje števila socialističnih držav, širjenje socialistične misli in prakse v svetu pa tudi dejstvo, da se je;v zadnjem obdobju silno povečalo število neuvrščenih držav, da se tudi v kapitalističnem svetu krepijo demo- kratične in progresivne sile. Vendar pa obstoječi neenakopravni ekonomski odnosi ter neenakomerna delitev svetovnega dohodka nenehno povečujejo prepad med razvitimi in nerazvitimi, kar pa predstavlja trajno nevarnost za mir v svetu, za mednarodne odnose kot celoto. Prav zavoljo teh dejstve' morajo jugoslovanski sindikati tudi v prihodnje razvijati sodelovanje in solidarnost med delavci in sindikati sveta. -Z ■ Komisija je tudi pozitivno ocenila prispevek jugoslovanskih sindikatov kot avtonomne organizacije pri razvijanju vsestranskega bilateralnega in multilateralnega sodelovanja z de-mokratičnitni sindikati različnih usmeritev, poudarja pa tudi na potrebo po nadaljnji krepitvi takega sodelovanja v skupnih akcijah sindikatov v • mednarodnih in regionalnih razsežnostih, zlasti pa v Mednarodni organizaciji dela. Zatem je poročevalec spregovoril" o delovanju sklada mednarodne solidarnosti Zveze sindikatov Jugoslavije in o njegovih nalogah v prihodnjem obdobju: „Obstoj sklada in njegova dejavnost pri zagotavljanju materialne pomoči pomenita velik prispevek k uveljavljanju načela o mednarodni solidarnosti našega delavskega razreda in sindikatov. S tem smo -v znatni meri pripomogli h krepitvi sodelovanja Zveze sindikatov Jugoslavije s številnimi sindikati držav v razvoju, pa tudi k uveljavljanju novih pogledov in prakse delavske solidarnosti v sindikalnem gibanju. Razmere v svetu pa pričajo, da čakajo sklad odgovorne naloge. Skupen boj in solidarnost delavskega razreda proti protidemokratični politiki in ■ravnanju multinacionalnih kompanij pa terja, da preučimo možnost, kako dejavnost sklada razširiti tudi na zagotavljanje pomoči našim organizacijam združenega dela pri njihovem solidariziranju z bojem delavcev proti taki politiki v drugih državah." ' Viljem Pahor je sporočil kongresu, da komisija pozitivno ocenjuje čedalje bolj aktivno sodelovanje in širitev kroga subjektov pri oblikovanju in uresničevanju mednarodne aktivnosti sindikalne orga- nizacije v obdobju med obema kongresoma. Po sodbi komisije je pogoj za pbpolno demokratizacijo te dejavnosti čedalje' širše sodelovanje članov naših sindikatov pri opredeljevanju skupne zasnove mednarodnega angažiranja Zveze sindikatov Jugoslavije in usklajevanje vseh subjektov, vki sodelujejo pri uresničevanju te dejavnosti. V sklepnem delu poročila pa je Viljem Pahor obravnaval položaj ju-goslovanskin delavcev, začasno zaposlenih v tujini. „Poudaijena je bila dolžnost, da zagotovimo ugodnejše razmere za vrnitev naših delavcev in za njihovo zaposlitev, zlasti pa zahteva, da v razvojnih planih .temeljnih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti predvidimo uresničenje ciljev, za katere se zavzema kongresna resolucija. .To pa pomeni zagotovitev pogojev za povečanje stopnje produktivnega zaposlovanja, zagotovitev večje notranje in teritorialne gibljivosti de-, laVcev, ustrezen razvoj osebnega dela pa tudi uveljavitev ukrepov za razvoj kooperacijskih odnosov in-skupnega vlaganja domačih sredstev in tujega kapitala, da bi tako povečali možnosti za zaposlovanje." Zagotoviti večje možnosti za produktivno zaposlovanje doma - to je v sedanjem trenutku vsekakor prednostna naloga. To je bilo tudi vprašanje, h kateremu so se predstavniki naših delavcev, zaposlenih na tujem, najpogosteje vračali. maloobmejnega zaposlovanja. Gre za številne slovenske delavce in kmete ob meji. ki dnevno ali tedensko odhajajo na dnino v Avstrijo. Tak način zaposlovanja je za 'te ljudi sprejemljiv, saj si tako lahko z dopolnilnim zaslužkom izboljšajo svoj standard, mehanizirajo svoja kmetijska posestva. Z,a delodajalce onstran meje pa pomenijo ti delavci ceneno delovno silo, saj je brez sleherne socialne in pravne zaščite. Ti delavci niso zdravstveno zavarovani in stroški zdravljenja nji-hovili družin bremene sklade našega -zdravstvenega zavarovanja kmetov. Med temi delavci je zelo veliko mladine, ki je onstran meje izpostavljena najrazličnejšim vplivom. Vsi ti dobitev naših prizadevanj v' mednarodnem sodelovanju nasploh in sindikatov posebej, saj nam zagotavlja, da danes lahko jasno ocenjujemo razmere tako glede naših manjšin v Avstriji kot tudi glede drugih problemov." Delegatka Lojzka ČOTAR iz Kopra pa je spregovorila o nekaterih konkretnih problemih v obmejnem sodelovanju z Italijo, še posebej pa o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Ugotovila je, da se kljub nekaterim nerešenim vprašanjem obmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo dobro razvija in da je po dvajsetih letih obrodilo tudi nekatere pomembne politične rezultate. Sporazumi o maloobmejnem prometu pa so pripomogli k tem, da je danes meja med Slovenijo in Italijo najbolj odprta meja v Evropi. Tako sodelovanje bo potrebno v interesu obeh dežel še razširiti, zato bo treba odstraniti nekatere zaviralne momente iz sklenjenih sporazumov. Svojo razpravo pa je Lojzka Čotar sklenila z ugotovitvijo: '„Sodelovanje obmejnih področij moramo razširiti prek meja trgovinske menjave, predvsem na kooperacijske odnose zlasti na tehničnem in industrijskem področju, pa tudi na skupno nastopanje- jugoslovanskih in italijanskih podjetij zlasti na tretjih tržiščih. S tega stališča nudi Jugoslavija kot neuvrščena dežela široke mož-nosti." ^ Tudi delegat Viljem PAHOR iz Nove Gorice se je v svoji pismeni razpravi dotaknil vprašanj obmejnega sodelovanja. Ugotovil je, da so se z urejanjem meddržavnih odnosov z Italijo odpirale možnosti za vsestransko sodelovanje ma vseh ravneh in v vseh oblikah. Tako so se tudi sindikati z obeh strani meja začeli med seboj povezovati. Potreba po sodelovanju je bila obojestranska, saj na obeh straneh meja živi delavski razred, ki so mu tuje politične spletke. Tako so se sčasoma ti stiki širili in poglabljali ter vsebinsko oplajali. nem to, kar zahtevajo _ dajalci. Franc Fistrovič sej6 vzel, da bi morali socialo1 lavci ob tem, ko se ukvarjaj reševanjem problemov naši!1, lavcev, opravljati tudi ‘j ambasadorsko vlogo-za po^i. Zveze sindikatov Jugosl3" 'ARJ, Zveza sindikatov Jugoslavija Jti je vsi drugi dejavniki pa bi •0'j, %0\ veliko bolj odločno vztraja®’<1zqc: zahtevi, da delodajalci dosl6 spoštujejo sklenjene d „V zadnjem času se če®* Kon bolj vsiljuje ugotovitev," Je j:3dika daljeval delegat Fistrovič; ^ jugoslovanski sindikati in 1 vodi za zaposlovanje ne z,j kj učihkovito izkoristiti vseh s0 možnosti, ki so nam j it’ l ^ ka nudili nekateri sindikati na .;tovpr^ hodu: bodisi pri organih’ , te#‘. 1* ljudje imajo zaradi oddaljenosti , različnih strokovnih in slabe prometne povezave z oddiha in rekreacije, učenj j - r ....... jih jezikov in vseh drugih0 ■ gospodarsko razvitejšimi središči le- malo možnosti za zaposlitev doma. ,,Zato bi se morali zavzeti za boljšo prometno povezanost teh odročnih predelov, z ustvarjanjem novih delovnih mest pa jim omogočiti zaposlitev dorha,“' je povzel Janko Sedonja. „To pa seveda terja tudi več solidarnosti in več pomoči nerazvitim področjem. Hkrati pa bi bila potrebna akcija sindikatov, da prek ustreznih služb v Avstriji in v Jugoslaviji preprečimo tak način zaposlovanja in izkoriščanja naših delavcev. Če se delavci zaposlujejo v tujini, naj se prek službe za zapo-slovanje, da bodo pri delu uži-' vali polno pravno in socialno varstvo. KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST Podatki pričajo, da čedalje več naših delavcev, ki so zaposleni v tujini, čaka na prosta delovna mesta v domovini, ugotavlja delegat Franci STARE iz Ljubljane. Toda teh delovnilt mest ni, zlasti.'pa jih ni na tistih območjih, kjer bi bil tudi največji odliv. Zato bi morali podrobno zasnovati našo politiko vračanja delavcev, ki so zaposleni na tujem. Kot prva naloga se v tem primeru zastavlja vprašanje, kako povečati naložbe v nova delovna mesta: To je predvsemMolžnost razvitejših območij, ugotavlja Franci Stare. Razvojne koncepte posameznih območij bi morali uskladiti z zahtevo, da vlagamo kapital za ustanavljanje novih delovnih mest, tam jejer so možnosti največje. Tudi banke bi morale iz deviznih prihrankov podpreti investicije na teh področjih; občine, pa bi morale stimulirati vračanje delavcev iz tujine, zlasti pa delavce tistih poklicev, po katerih je največje povpraševanje. Možnosti za to je obilo - od izdaje lokacijskih dovoljenj,, gradbenih dovoljenj izobraževanja. POTREBUJEMO SPLOŠN0 ^ JUGOSLOVANSKI Vsi DOKUMENT Eva Pjevič je sodeloVlj delu komisije kot gost. razpravo pa je posvetila - - - etlla ;eL ,Er kalnemu in samoupravfjPoroj organiziranju delavcev v imenovanih detaširanih obj L ^ Avditorij komisije je obŠj^Jino] seznanila s slovenskimi ^ njami pri odpravljanju sla® ob razporejanju naših de*^ na delo v okviru poslovn0'i H, ničnega in investicijskega-^ bg. lovanja s tujimi podjetji-J A »toči dikati v Sloveniji so v poS6 dokument, Ta ureja to pr matiko, vnesli zahtevo, d>^ rajo imeti naši delavci v o® ranih obratih povsem 6 možnosti za samouprav!*6 politično organiziranje k domačih temeljnih °r' zacijah združenega dela. Po mnenju Eve Pjevič Pjj morali podoben dogovor , niti tudi za celotno držav 0 smo doslej v republikah * J krajinah zelo različno u J položaj delavcev v detas*’ J obratih. ,,Zato sodim,“ laj jala, „da bi morali v sklepna» misije poudariti potrebo P6 H litičnem in samouprav organiziranju delavčev ■ d6', ranih obratih. To bi mor»-. j ramii uuiauii. ui ,-mI ena temeljnih nalog sind* na področju gospodarsk6L; tehničnega sodelovanja 5 -‘ oziroma pri uresničeval*!^ moupravnih odnosgv tu“ 4 tem področju zdn*^ > dela. a. . ^ ODNOS DO MANJ^f C vpdaSamif 'ZATfl^va W JE VPRAŠANJE ZATlflL* ~ DELAVSKEGA RAZB* pj Delegatka dr. Nada ^ ^ H\l LEMIČ je spregovorila 0 ^ knj blematiki narodnostna’ #| if« blematiKi naroonosum- »^ šin. Ugotovila je, da so ** poH oSe}j v ekonomsko odvisne**' v, v ^ -----j■—j žaju glede na narod, k* 1 pfe ^ do zniževanja davčnih osnov za čim. Te manjšine povso ^ novozgrajene objekte in posojil, stavljajo siromasnejši ^ 6 i np_. j- _ *____i. ,• vuRtvii 7atr> sn vir : A Tudi s spremembami v kreditni in carinski politiki bi v marsičem lahko pospešili proces vračanja naših delavcev iz tujine. l’ * U tr stn; ov$ofy > Ji d«1 pe 1 ^ valstva, zato so vir ce**6. A kj lovne sile za kapitalist* ^ red večinskega naroda-* ^ VEČ SLABIH KOT DOBRIH POSLEDIC Delegat Janko SEDONJA iz Murske; Sobote je spregovoril o problematiki neorganiziranega PREMALO IZKORIŠČENE MOŽNOSTI Franc FISTROVIČ, delegat iz Maribora, je spregovoril o nekaterih problemih, ki teže naše delavce na tujem, in seveda o nalogah sindikatov pri razreševanju teh .vprašanj. Posebej pa se je pomudil pri dejavnosti naših socialnih delavcev. V ZR Nemčiji je trenutno 46 socialnih delavcev. Kadarkoli govorimo o njihovi vlogi, se vselej zastavlja vprašanje, ali res rešujejo vse tiste probleme, ki teže naše delavce ali pa delajo v glav- manjšine pod nenehn**^ p* ,, nomskim pritiskom, F^piti6] [J tiskom asimilacije, kaf njihovo postopno 1 JJjn^ „Ko se ZSJ v mednaroč*’ „ ^ lavskem gibanju bor* -j* j* humane medčloveške * • sjet*j tej. cionalne odnose in Pr® .aa", taj] nemu zatiranju," je of■ J nemu zaurauju, j- a Nada Kafol-Lemim deliti svoje stališče tj vprašanja narodnostn^ J p,0 v svetu, saj sedanje razi (» a menijo zatiranje dela''S reda." Zatem pa je tk naj bi v tem smislu d P s] vr tudi četrto poglajeJ^ resolucije to poglavje ku - ; s tega podrocj “i • V SREDIŠČU POZORNOSTI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG Poročila o delu komisije za politični sistem, ^ganizacijsko in kadrovsko graditev sindikatov liR ZA STATUT ______________ iJ :te^ ' |ARJAN KALANI, poročevalec komisije: »Enotna je ocena, i,11 je sindikat z novo ustavo dobil pomembno in izredno t govorno družbeno vlogo, mora pa se politično, orga-^acijsko in kadrovsko usposobiti, da bi jo lahko tudi uspešno uresničeval.« .k —VII. kongresa Zveze e •'tlikatov Jugoslavije za politični J?111*5«3 I j. GlkatOV jug,^axavijv c,u. ’’ stem, organizacijsko in kadrovsko 1 ‘ J^ditev sindikatov ter statut je zase-iC?;a 17* 18. in 19. decembra. Dele- Notranja sila samoupravnega sistema nega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. In da bi lahko sindikat lt>, ki so sodelovali v delu te komi- «i: ’ w 1 110 kak so imeli 6 sej, ki se jim je udele- 1% ili 200 delegatov in gostov, v m ;>! pravi pa je sodelovalo 29 delega- r i h oziroma gostov, medtem ko jih lj( r “ pismeno oddalo svojo razpravo. " , 0 je poročal avditoriju VII. konusa Zveze sindikatov Jugoslavije Vročevalec komisije Marjan Kalanj. udarjan Kalanj je zatem obvestil kongres ZSJ, da so bili komisiji *j(| ^sredovani štirje amandmaji na frediog statuta Zveze sindikatov 1 Soslavije. Vsi delegdti, ki so sode-Jali v delu komisije, pa so v svoji ‘Pravi izhajali iz družbene vloge in aia sindikatov, kot ju oprede-3' novi statut oziroma nova sif* "stava SFRJ. icl j ''Enotna je ocena," je nadaljeval 4 $ rpeevalee Marjan Kalanj, „da je „ ^ “rkat z novo ustavo dobil po-?embno in izredno odgovorno 1 ik ifll' nobeno vlogo, mora pa se poli- ist .................... ib0, rpeš: ^je mora biti načrtno, potekati V, hofS0*001 lD uresničeval. To usposab- organizacijsko in kadrovsko ■ .J, P0sobiti, da bi jo lahko tudi i.tf ^ra v praktični akciji za uresniči- sJv, hstave, saj je to tudi najvaženjša o j'JPa sindikatov v naslednjem ob-' i ^ j1?- v. skladu z ustavnimi spre-SC^embami mora sindikat delovati S notranja r(v s" “““»iija sila samoupravnega m ierna. mora se ukvarjati s temelj- PtejJ vPrašanji družbe. To pa so PostM m t'sta vPrašanja, ki ne-^ 'kih h 0 zadevajo odnose v združe- »NE Ste1 u’ Ptav brk0 P3 tudi vsa -nA vprašanja, ki so v interesu S" J itlot e8a razreda in družbe kot ,fOj'iptjv'. Razvoj socialističnih samo-|J(!, ^lof ^ odnosov in uresničevanje 7 ^hiu10^6 vloge delavcev pri uprav- ■iitii "PtM > z družbeno reprodukcijo, iiijs '‘biiL/lJevanje meril in kriterijev za pP‘ 0se|)izanje, delitev dohodka in , v'1 Na f1 dohodkov po rezultatih upravno povezovanje raz- Stalho področji družbenega dela in ^^vnihJbo^®vanje življ®njskjh .in ne \ ? kar. razmer - to so vprašanja, ; A N 0®rrh rešitev je sindikat še pose-Lfl• !,err'elij,ir?voren- s konstituiranjem ,lif isla , “i organizacij združenega 6 I ai d 4 Uv " l 4 Uvedbo delegatskega sistema d P, ^ sa^stvaritvijo ustavnih možnosti O*’1 ^Žbe^Pravno sporazumevanje in 3111, , ^tujJJPrašanja z neposredno akcijo b 1 vVcev na8a dela. Mobiliziranje de- učinkovito uresničeval svojo vlogo v samoupravnem sistemu, mora delovati samostojno, mora pa se tudi akcijsko povezovati z drugimi organiziranimi silami v socialistični zvezi. V razpravi na sejali komisije je bila poudarjena vloga sindikatov v akcijah socialistične zveze ter potreba po doslednem uresničevanju skupno sprejetih stališč. Kot ena najpomembnejših nalog sindikatov je bila poudarjena njihova dolžnost, da nenehno usposabljajo delavce za samoupravljanje, prvi pogoj in najboljša pot za to pa je neposredno in aktivno sodelovanje delovnih ljudi v samoupravljanju. — . V razpravi so delegati posvetili dokajšnjo .pozornost problematiki kadrovske politike in opozorili naj nujnost, da odgovorna mesta v družbi zasedejo ljudje, ki se odločno bore za interese delavskega razreda. Nič manj tudi ni pomembno, da takim ljudem zaupamo tudi funkcije v sindikatih. Zatem pa je Marjan Kalanj povzel: „Komisija je enotna v oceni, da so s stališča sedanjih in bodočih nalog sindikatov potrebne odločilne spremembe pri organiziranju in delovanju naše organizacije, ki pa jih je možno uresničiti samo v akciji, ta akcija sindikatov pa mora vselej izhajati iz delavcev in biti usmerjena k delavcem. Zato tudi mora biti v nadaljnji organizacijski graditvi sindikatov naša najpomembnejša naloga krepitev aktivnosti in vloge osnovnih organizacij sindikata. Pri opredeljevanju vsebine dela sindikalnih organizacij in organov na vseh ravneh moramo vselej izhajati iz dela in aktivnosti v osnovnih organizacijah. Osnovna organizacija mora postati baza organiziranja in delovanja sindikatov kpt celote." Razpravljavci v komisiji so kritizirali forumsko delo; tak način delovanja v sindikatih pa je možno odpraviti samo tedaj, če bo članstvo delovalo v osnovni organizaciji, če bodo vsi organi usmerjeni k vprašanjem, ki jih zastavlja članstvo, če bodo pri njihovem reševanju povezovali akcije članstva in če bodo za svoje delo neposredno odgovarjah članstvu. Da bi zagotovili to, moramo pri pozezovanju organizacij in konstituiranju organov sindikatov dosledno uveljaviti delegatsko načelo. Prav uveljavitev delegatskega načela namreč zagotavlja, da bodo na vseh ravneh sindikalnega organiziranja in delovanja prišle do veljave pobude in zahteve članstva, organiziranega v osnovnih organizacijah. Komisija je tudi poudarila pomen raznovrstnega organiziranja in načinov delovanja sindikatov, ki jih je možno ’ uveljaviti z ivečsmernim in najrazličnejšim povezovanjem osnovnih organizacij. Razprava je opozorila tudi na to, da morajo sindikati in različne oblike akcijskega povezovanja v grupacijah in med grupacijami svojo dejavnost veliko bolj usmeriti k iskanju skupnih interesov, za njihovo uresničitev pa se mora angažirati sindikat kot celota. Se posebej pa je komisija opozorila na potrebo po učinkovitejšem povezovanju, enotnejšem delovanju občinskih organizacij, ki so pomemben člen v povezovanju osnovnih organizacij'na vseh ravneh sindikalnega organiziranja. Kar pa zadeva organizacije sindikatov in zveze sindikatov v republikah in pokrajinah, komisija ugotavlja, da so polno odgovorne za uresničevanje interesov delavskega razreda ne le na svojem območju, temveč tudi za uveljavitev skupnega razrednega interesa n/, Nova,4 bi kar naiboli množično ............-r --=---------D- ------- 1. iji , teme|.u ,v neposrednem odločanju na ravni federacije, saj se v boju za S 'I a b iti' organizaciji združenega ta interes izraža njihov prispevek k u ibu v ------*------- uresničevanju enakopravnosti, utrje- vanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na ravni federacije _ pa je treba po , 'iv 'jj'*uar)ena odgovornost sindika- mnenju komisije še bolj utrditi enot- efe H Pto;. lesmčitev ustavne funkcije v nost delavskega razreda in zveze n ^r>ia ^samoupravnega sporazume- sindikatov. Zato bo potrebno spre- $ i sJPomB'Lcrajevni skupnosti, je ena a Ofj Nt2?mbnejših nalog, ki je v tem j; f i Konif.Pmd sindikati." vanski 0 J Up >> ugotavlja, daje še pose- ravni ^ žarjena odgovornost sindika- mnenj rum No j.] družbenega dogovarjanja. meniti celoten sistem komuniciranja # si1* on, • v*°ga sindikatov ne sme v Zvezj sindikatov Jugoslavije, od j vPota eiemi le na podpisovanje obvešč C ^litčn V’ temveč se mom izraziti stališč do organiziranja enotne obveščanja in načinov oblikovanja c akcije pri njihovem uresničevanju. Nova vloga sindikatov terja boljšo organiziranost V delu komisije za politični sistem, organizacijsko in kadrovsko graditev sindikatov ter statut so razpravljali tudi trije delegati iz Slovenije. To so bili delegati JANKO VRHUNC iz! Ljubljane, dr. NADA KAFOL-LEMIČ iz Maribora in VIKTORIJA FOKTER, prav tako delegatka iz Maribora. IZ POROČILA KOMISIJE ZA STATUT VII. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE______________________. JANKO VRHUNC je spregovoril o prilagajanju organiziranosti in delovanja sindikatov novi družbeni vlogi, kot jo opredeljujejo nova ustavna določila ter dokumenti Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Dejal je, da veljajo prizadevanja slovenskih sindikatov predvsem uresničevanju, življenjskih interesov delavcev prek osnovne organizacije sindikata- in s pomočjo delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Zatem pa je cilje in naloge, ki se v marsičem skladajo tudi z našimi programi in našimi cilji. Zatem pa se je delegatka vprašala, ali lahko sindikalna organizacija, ki združuje vse delavce v posamezni delovni organizaciji, zadovolji željam in potrebam vseh teh delavcev, ali pa se ti delavci združujejo tudi v različnih združenjih, da bi tudi tam uresničili svoje težnje. Posebno vprašanje je, ah je tudi sindikalna organizacija prisotna v teh združenjih kot politična sila delavskega razreda. Dr. Nada Kafol-Lemič sodi, da temu ni tako. Novi statut — sad skupnih naporov in dogovorov Janko Vrhunc povzel: „Zato je naša zahteva bila in je, naj sindikat deluje na vseh ravneh samoupravne in družbenopolitične organiziranosti, zavoljo česar se morajo tudi sindikati organizirati v veči sindikatih, zveza sindikatov pa se mora organizirati na demokratičnih osnovah. Dr. Nada Kafol-Lemič pa je nato ugotovila, da kongresne resolucije dajejo široke možnosti tako za sodelovanje kot za-povezovanje sindikalnih organizacij z vsemi organiziranimi silami v naši skupnosti. „Zato je potrebno o tem spregovoriti tudi na tem kongresu," je povzela delegatka, „s temi združenji moramo tudi v prihodnje tesno sodelovati. Delegatski sistem nam to v polni meri omogoča pa tudi v naših statutih bomo kaj lahko opredelili njihovo vlogo in položaj. Kot delegat iz Slovenije podpiram vsa tista določila v statutu zveze sindikatov, ki omogočajo sodelovanje s strokovnimi združenji." SLAVKO GRČAR, poročevalec komisije za statut: »Predlog statuta skupaj z amandmaji omogoča uspešno delovanje sindikatov v novih razmerah« Razen tega je treba uresničiti novo vlogo sindikatov v socialistični zvezi kot enotni fronti organiziranih socialističnih sil, kar terja povezovanje sindikatov tudi v krajevni skupnosti." O delu komisije za statut je poročal delegatom VIL, kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije njen član Slavko Grčar. Dejal je, da so člam komisije spremljali razpravo v vseh komisijah VIL kongres ZSJ, da so upoštevali ugotovitev in ocene iz javne razprave, pri čemer komisija ugotavlja, da predlog statuta izhaja iz nove ustave in dokumentov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, da se v njem jasno odraža razredni značaj sindikata kot najširše organizirane akcijske in politične sile delavskega razreda, da so v predlogu statuta dobro opredeljene ustavne funkcije sindikata, da je v njem jasno izraženo bistvo politične vloge sindikata, ki je v krepitvi neposredne oblasti delavskega razreda in družbenega položaja samoupravljavcev nasploh. In slednjič, predlog statuta omogoča tudi veliko bolje organizirano delovanje sindikalnih organizacij, upoštevaje specifične razmere in potrebe delavcev, pri čemer pa Metati statutarna določila zagotavljajo politično in akcijsko enotnost sindikatov in zveze sindikatov. Komisija za statut je prav tako ugotovila, da je predlog statuta sad skupnih naporov in dogovorov republiških in pokrajinskih organizacij zveze sindikatov in sindikatov Jugoslavije, da je v javni razpravi dobil predlog statuta svojo potrditev med najširšim članstvom. To javno razpravo so sklenili delegati VIL kongresa, ki so predlog statuta tudi v celoti podprli. Med svojim delom je komisija za statut sprejela 10 amandmajev, ki jih je temeljito pretehtala. Slavko Grčar je zatem v imenu komisije za statut predlagal avditoriju VIL kongresa, naj sprejme sedem amandmajev. Gre za amandma, ki zadeva sodelovanje sindikatov s samoupravnimi asociacijami, strokovnimi in drugimi združenji Naslednji amandma se nanaša na prožnejše urejanje sindikalnega organiziranja delavcev iz majhnih temeljnih organizacij združenega dela, potem amandma, ki določa postopke sindikalne organizacije v možnih sporih med temeljnimi organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi in interesnimi skupnostmi. Komisije prav tako predlaga sprejem dveh amandmajev, ki podrobneje opredeljujeta organe sindikata v občini in v republiki, nato amandma, ki ureja organiziranje civilnih oseb, zaposlenih v oboroženih silah SFRJ, ter slednjič amandma, ki zadeva usklajevanje statutarnih aktov sin-dikžtov in zveze sindikatov v predvidenem roku enega leta, ne da bi bile pri tem organizacije dolžne sklicati kongrese oziroma skupščine pred rednim rokom. Komisija za statut tudi sodi, da ni možno sprejeti amandmaja, ki zahteva obvezno kolektivno članstvo v sindikatu za zvezo upokojencev in za zvezo invalidov dela, saj sodi, da zveza sindikatov ne more obvezati nobene organizacije ali združenja, da bi postal njen kolektivni član. Zato se naj o tem izrečejo organizacije same. Komisija je tudi sodila, da amandma na 81. člen statuta omenjuje demokratičnost postopka pri odločanju o združevanju ali razdruževanju sindikatov, saj preprečuje članstvu možnost izrekanja prek refe- Janko Vrhunc je dejal, da so vsa ta prizadevanja dosegla svojo kulmi- . nicijsko točko v pripravah na VIII. kongres ZS Slovenije. Doslej se je v organiziranosti sindikatov že marsikaj spremenilo. Med drugim je Janko Vrhunc navajal podatke o tem, da se je za dobro tretjino povečalo število osnovnih organizacij sindikata, v sindikatih pa je organizi-ranih že več kot 98% zaposlenih. Ustanovljenih je bilo 16 novih sindikatov, tako da zdaj deluje v Sloveniji 19 sindikatov. Zdaj deluje že več kot 400 občinskih odborov sindikatov ali petkrat več kot pred reorganizacijo. Pomembno je tudi, da so se osnovne organizacije organizacijsko povezale znotraj organizacij VIKTORIJA FOKTER je razpravljala o družbeni samozaščiti in o nekaterih vprašanjih, ki se pojavljajo pri konkretni dejavnosti na tem področju, še posebej pa o nekaterih vprašanjih, ki jih je ugotovila ob prebiranju osnutka resolucije o nalogah sindikatov in Zveze sindikatov Jugoslavije na področju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, Ugotovila je, da osnutek resolucije preveč posplošeno govori o družbeni samozaščiti, na nekaterih mestih pa jo celo enači s splošno ljudsko obrambo, kar pa bi lahko pri uresničevanju tega koncepta v bazi - to je v krajevnih skupnostih možnost izreisanja pita iwt združenega dela prek konferenc renduma. Razen tega ta amandma osnovnih organizacij, ki jih je zdaj zahteva tudi soglasje panožnih orga- kakih 500 ali desetkrat več kot pred nizacij, kadar gre za sklepanje o razdruževanju ali združevanju sindikata. Panožnih organizacij sindikata pa predlog nc predvideva, reorganizacijo. Odločilne spremembe pa so bile dosežene tudi v kadrovskem sestavu sindikalnih vodstev. V občinskih sindikalnih organih sedaj dela kakih 10.000 sindikalnih aktivistov, medtem ko jih je bilo pred reorganizacijo le nekaj več kot 800, v delo konferenc osnovnih organizacij sindikata pa je vključenih skoraj 7.000 članov. In nikoli doslej ni delalo v sindikalnih vodstvih na vseh ravneh toliko delavcev iz neposredne proizvodnje, tolikosžčnsk in mladine kot prav v obdobju po reorganizaciji. Svojo razpravo pa je Janko Vrhunc sklenil z ugotovitvijo: zato komisija tudi ne predlaga kongresu, naj bi ta amandma sprejel. In slednjič, o amandmaju, ki zahteva razširitev naziva sindikat delavcev industrije in rudarstva v sindikat delavcev industrije, rudarstva in gozdarstva, komisija sodi, da lahko o njem odloča le omenjeni sindikat „ , _ . Svoje'poročilo pa je Slavko Grčar I 11 r» za ♦ rwi i Tv 11 rt ■ „Novi statut Zveze sindik.atov Jugoslavije ustreza stališčem in mnenjem članstva v Sloveniji, ki so jih izrazili v predkongresnih razpravah o temeljni zasnovi o družbeni vlogi, položaju, nalogah in organiziranosti sindikatov kot tudi o osnutku statuta Zveze sindikatov Jugoslavije in da ustreza odločitvam skupnega statutarnega dokumenta in Zveze sindikatov Slovenije." in temeljnih organizacijah združenega dela - povzročilo neučinkovitost v skrbi za družbeno varnost. Družbena samozaščita je stalna dejavnost vseh delovnih ljudi in državljanov SFRJ in njihovih asociacij. Ta proces se mora stalno uresničevati kot samoupravna funkcija na vseh področjih družbenega življenja. Ker ima torej ta oblika uresničevanja varnosti razredno in samoupravno vsebino, se morajo prav sindikati v temeljnih organizacijah združenega dela zavzemati, da dosežemo kar največjo varnost in da se med združenimi proizvajalci - delavci širi varnostna kultura. S tem v zvezi je Viktorija Fokter predlagala nekatere spremembe vi., 2. in 5. točki kongresne resolucije o splošni ljudski obrambi, varnosti in samozaščiti, predlagala pa je tudi, naj bi v resolucijo vnesli novo točko, ki naj bi se glasila: sklenU z ugotovitvijo: po poklicih. Dejala je, da so neka- *jžS$ S55 fsass « -* "‘Tl"!* I tz DR. NADA KAFOL-LEMIC je v svojo razpravo posvetila delovanja sindikatov v najrazličnejših združenjih! ki združujejo delovne ljudi amandmaji ocenjujemo kot pomemben dokument, ki omogoča uspešno delovanje sindikatov v novih razmerah, zato komisija tudi predlaga VII. kongresu, naj sprejme statut Zveze sindikatov Jugoslavije." odigrala pomembno vlogo v boju delovnih ljudi za izboljšanje njihovih delovnih razmer, za njihovo družbeno uveljavitev'in za njihove politične pravice. Programi, statuti in pravilniki teh združenj vsebujejo ..Organizacija in organi sindikata v organih ip službah za notranje zadeve se bodo zavzemali, da se uresničijo vsi materialni, kadrovski in tehnični pogoji za učinkovito delo teh organov in služb ter da se še naprej razvija idejnopolitična zavest delavcev in razredni značaj vsebine njihovega dela. Prav tako se bodo zavzemali, da službe in organi varnosti pomagajo delovnim ljudem ter drugim subjektom pri uresničevanju njihovih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite." Proletarci vsel dežel — združite se! Pod tem geslom je zasedal VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. In kot poziv proletarcem vseh dežel, naj se združijo, so ga razumeli predstavniki več kot sto delavskih in sindikalnih gibanj iz vseh predelov sveta, ki so se odzvali povabilu, naj prisostvujejo VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. O tem, kako v svetu gledajo na naše delavsko gibanje in na njegovo borbeno organizacijo — Zvezo sindikatov Jugoslavije, na samoupravno socialistično Jugoslavijo, pričajo številne poslanice, pozdravna pisma, nagovori in izjave ob VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Iz njih smo tudi mi povzeli nekaj odlomkov. BRATSTVO AZIJSKIH SINDIKATOV (Filipini) Vaš eksperiment v samoupravljanju in industrijski demokraciji vzbuja živo zanimanje in pozornost azijskih delavcev. Na podoben način smo tudi mi v Bratstvu azijskih sindikatov zavzeli stališče, da se mora sindikalno gibanje razviti v institucijo, ki lahko vpliva na usmeritev družbe in deluje kot pomemben dejavnik pri odpravljanju socialnega zla bodisi ekonomske, družbene ali politične narave. Enkraten model, ki ga ponujate kot sindikat, zasluži, da ga resno proučujejo vse delavske organizacije. Vaša sedanja aktivnost je vsekakor zelo pomembna za države v razvoju, kakršna je tudi naša. - ZVEZA SINDIKATOV DANSKE Že prej smo z velikim zanimanje obiskovali Jugoslacijo in proučevali zlasti demokratizacijo delovnega življenja, kot se uveljavlja v vaši družbi. Krepitev neposredne demokracije in večji vpliv delavcev — posameznikov na njihov lastni delovni položaj pomeni v zadnjih letih predmet živahne razprave tudi v naši državi. Dansko sindikalno gibanje je pripravilo obsežen predlog za'uveljavite ekonomske demokracije na delovnem mestu, na podlagi katerega bodo delavci prek solastništva v industriji dobili dejanski vpliv in sodelovali pri odločanju, kar je tako v prvem kot v drugem primeru upravičeno in potrebno. V naši kapitalistični družbi s trajno nesocialistično nadvlado še ni bilo možno izvesti takšne reforme, vendar pa bomo ob volitvah v danski parlament, ki bodo 9. januarja 1975, vložih vse napore, da bi postalo dansko delavsko gibanje tudi v političnem smislu sposobno zagotoviti učinkovito demokratizacijo delovnega življenja. KONFERENCA PROGRESIVNIH SINDIKATOV TURČIJE Konferenca progresivnih sindikatov Turčije si prizadeva uresničiti vsa določila naše ustave, sprejete v 1961. letu, ki so v prid delavcev. Znano nam je, da bodo tudi delavci Jugoslavije na tem kongresu še bolj konkretno opredelili določila nove ustave, ki je stopila letos v veljavo in ki zagotavlja delavcem široko svobodo in sodelovanje delavskega razreda v upravljanju na vseh področjih življenja. Prepričani smo, da bodo dobili vse širšo veljavo rezultati, ki ste jih dosegli na področju ekonomske dejavnosti, pri planiranju proizvodnje, večje demokratizacije upravljanja in prevzemanja družbenih funkcij. HIND MAZDRU SABU - Indija Indijski delavski razred in indijsko sindikalno gibanje z zanimanjem spremljata razvoj teorije in prakse samoupravljanja v Jugoslaviji. Kadri in vodstvo jugoslovanskega sindikalnega gibanja bodo po razpravi na tem kongresu storili nove korake pri izpopolnjevanju in krepitvi samoupravljanja v razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Zavobo tega je ta kongres še posebej zanimiv za Hind mazdur sabu. Naše zanimanje za vašo pobudo in dejanje izvira iz močnih, pristnih in trajnih vezi prijateljstva in sodelovanja z vašo zvezo in z njegovim uglednim vodstvom/Naše odnose razvijamo že več kot 20 let in drug z drugim sodelujemo v medsebojno korist. Zlasti bi želeli pohvaliti uspešno pobudo, ki jo je dala vaša zveza 1973. leta, ko je predložila posebno deklaracijo v imenu sindikatov na sestanku šefov neuvrščenih držav v Alžiru. Sindikalne organizacije, ki so sodelovale na dveh sestankih pripravljalnega komiteja v Beogradu, so poglobile svoje bogate izkušnje v samoupravljanju in pri kontroliranju ter pospeševanju naravnih bogastev držav v razvoju. Uveljavljanje samoupravljanja na tem področju bi zagotovilo in okrepilo neodvisnost držav v razvoju, okrepilo suverenost v razvoju njihovega gospodarstva. Multinacionalne kompanije si prizadevajo na vešč način spodkopati neodvisnost in suverenost držav, v katerih delujejo. Delavski razred in sindikalno gibanje Jugoslavije pa so s samoupravljanjem skovali močan instrument, s katerim se je možno upreti izivanju multinacio-nalnih kompanij v drugem desetletju razvoja. KONGRES SINDIKATOV GVAJANE Kongres sindikatov Gvajane zelo pozorno spremlja dejavnost in program jugoslovanskega sindikalnega gibanja. Inspirirajo nas poročila o razvoju družbenega in gospodarskega življenja, ki so posledica vplivov jugoslovanskega sindikalnega gibanja. Marsičesa se sindikalno gibanje države v razvoju, kakršna je Gvajana, lahko nauči iz aktivnosti in programov jugoslovanskega sindikalnega gibanja. IRSKI SINDIKALNI KONGRES Ko ppgledamo na položaj držav tretjega sveta, postanejo mnogi naši problemi nepomembni, čeprav so v svojem bistvu problemi enake narave in se razlikujejo le po razmerah in razsežnostih. Če v tretjem svetu ne bomo zagotovili razvoja celotne industrijske baze, potem se bo prepad med življenjskim standardom v teh državah in razvitih državah samo še poglabljal. Zavoljo tega ne smemo razmišljati samo o pomoči ali manj pomembnem prenosu sredstev, temveč tudi o vseh drugih razmerah. V interesu celotnega sveta je — vštevši tudi razvite države, da bodo lahko države tretjega sveta razvijale svoje gospodarstvo v hitrejšem tempu kot razvite države in da bodo tudi same čimprej postale razvite. Soglalašamo z vašim sindikatom, da je v skupnem interesu vseh sindikatov in organizacij delavskega razreda, če težimo k temu cilju. FEDERACIJA SINDIKATOV ZA OSVOBODITEV JUŽNEGA VIETNAMA Z globokimi simpatijami in spoštovanjem smo spremljali zgodovino boja delavskega razreda in delovnih ljudi vseh narodnosti Jugoslavije, ki so izpričali veliko herojstvo, ko so se z izrednimi žrtvami in mukami borili in tudi izborili svobodo za svojo državo ter jo rešili hitlerjevske in italijanske fašistične okupacije. Kot rezultat te slavne zmage je bila ustanovljena neodvisna, suverena in združena Jugoslavija. S svojo herojsko tradicijo so delavci in narodi Jugoslavije premagali številne težave in nevščenosti ter kmalu zacelili vojne rane, obnovili in razvili gospodarstvo države ter dosegli bleščeče uspehe v industriji, kmetijstvu, znanosti, tehnologiji in kulturi, se pri tem uspešno borili proti zaostalosti in siromaštvu, ki je v preteklosti dolgo vladalo v Jugoslaviji. Na področju mednarodnih odnosov so delavci in narodi Jugoslavije pod vodstvom Zveze komunistov in vlade — s spoštovanim predsednik Josipom Brozom Titom na čelu — nudili močno oporo in solidarnost svetovnemu narodnoosvobodilnemu gibanju, boju proti intervencijam in agresijam imperialistov, kolonialistov in neokolo-nialistov. Ta aktivnost pomeni pomemben prispevek h krepitvi skupnega boja progresivnih sil v svetu za mir, nacionalno neodvisnost, demokracijo in družbeni napredek. S takšno aktivno zunanjo politiko je socialistična federativna republika Jugoslavija čedalje bolj krepila svojo pozitivno vlogo v gibanju neuvrščenih držav ter svoj ugled na mednarodni sceni. GENERALNA ZVEZA SINDIKATOV ARABSKE REPUBLIKE SIRIJE Sodimo, da moramo pri ocenjevanju podpore naših prijateljev stvari našega boja za osvoboditev, za uveljavitev in za obvarovanje zakonitih pravic arabskega palestinskega ljudstva z veliko hvaležnostjo opozoriti na principialno_ stališče republike Jugoslavije, njene vlade in narodov, ki jih predstavlja tovariš predsednik Josip Broz Tito, naših tovarišev jugoslovanskih delavcev in njihovega sveta, držav tretjega sveta in socialističnih držav s prijateljsko ZSSR na čelu. CENTRALNA ZVEZA KUBANSKIH DELAVCEV Kubanski delavski razred in naš narod sta se-znanjena z vašo zgodovino in s herojskimi boji za osvoboditev jugoslovanskih narodov, ki jih je vodil tovariš Tito proti nacistično-fašističnim zavojevalcem, prav tako pa tudi vemo za napore, da bi obnovili v vojni porušeno domovino. V obdobju graditve socializma se jugoslovanski delavci zavzemajo za dalekosežno in najpomembnejšo nalogo - za to, da dosežejo višjo raven produktivnosti in gospodarsko-industrijske učinkovitosti. To je bila dolga in s trnjem posejana pot, ki pa so jo jugoslovanski narodi uspešno premagali v novi družbeni ureditvi. Danes se lahko Jugoslavija pohvali z brezštevilnimi uspehi v primerjavi s predvojnimi leti, v primerjavi s časom buržoazne vlade. Razvija se njeno gospodarstvo, umetnost, kultura in izobraževanje, vlagajo se ogromni napori za čimvečjo blaginjo jugoslovanskih narodov. Kubanski delavci pozdravljajo dosežene uspehe jugoslovanskega delavskega razreda in narodov Jugoslavije, združenih v zvezi sindikatov Jugoslavije z zvezo komunistov na čelu. _ SPLOŠNA ZVEZA SINDIKATOV ROMUNIJE Delavski razred, sindikati, delavci naše države z globokimi simpatijami spremljajo in se iz vsega srca vesele velikih revolucionarnih zmag, ki so jih dosegli narodi Jugoslavije pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije kot tudi pomembnih dosežkov naNpoti graditve socialistične družbe, gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja dežele, pri povečevanju blaginje delovnih množic pa tudi v naporih, da še naprej zagotovijo svoj pomemben prispevek v skupnem boju proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, za mir in napredek v svetu. Bogata'bilanca aktivnosti, ki jo opravlja vaš’ današnji kongres ob 30-letnici ustanovitve enotnih sindikate, SFRJ, hkrati poudarja pomemben prispevek Zveze sindikatov Jugoslavije k vsestranskemu napredku dežele, njeno obsežno dejavnost v službi delavskega razreda, delovnih ljudi Jugoslavije, njen vsebinski prispevek krepitvi so-lidarnostji z bojem delavcev vsega sveta proti izkoriščanju in zatiranju, hkrati pa za mir in napredek v svetu. / VSE1NDUŠKI SINDIKALNI KONGRES Zelo smo ponosni nad vašimi zmagami in dosežki. Delovni ljudje' Jugoslavije se niso samo osvobodili suženjstva, temveč šo tudi izboljšali svoj življenjski standard. Zavedamo se dejstva, da so narodi Jugoslavije dosledno in odločno prispevali k stvari miru v svetu. Socialistična Jugoslavija je vedno imela častno mesto v skupnosti narodov, ki so po drugi svetovni vojni izborili svojo svobodo in začeli dosledno uresničevati politiko nevtralnosti v svetovnih zadevah. Socialistična Jugoslavija je veliko prispevala k preprečevanju načrtov imperializma, da bi razplamtel plamen vojne v različnih predelih sveta. Dinamična politika nevtralnosti in neuvrščenosti v svetovnih zadevah je bila tisto mesto, okrog katerega so se zbirali novoosvp-bodjeni narodi v boju proti svetovnemu imperializmu. CENTRALNI SVET MONGOLSKIH SINDIKATOV Zelo se veselimo tega, da so delavski razred in vsi delavci SFRJ pod vodstvom avantgarde -Zveze komunistov Jugoslavije - dosegli velike uspehe v gospodarskem in kulturnem razvoju dežele ter pri zagotavljanju večje blaginje. Mongolski sindikati visoko cenijo velik prispevek delavskega razreda in njegove borbene organizacije - Zveze sindikatov Jugoslavije pri graditvi socializma v Jugoslaviji in v boju za raz-, voj in krepitev mednarodnega delavskega-in sindikalnega gibanja na temeljih razredne solidarnosti delavcev. NACIONALNA ZVEZA DELAVCEV GVINEJE Naša organizacija s posebno pozornostjo spremlja boj, ki so ga bili in ga še bijejo delavci in narodi Jugoslavije proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu ter vsem oblikam izkoriščanja človeka po človeku. Niso nam neznane človeške in materialne žrtve, ki ste jih dali za to, da ste si pod vodstvom tovariša Tita izborili svojo svobodo, neodvisnost, pravico, da sami in brez tujega vmešavanja odločate o svoji usodi. Po tej poti je stopil tudi gvinejski narod. Ta enakost usode pomeni, da bo naš delavski razred za vselej povezan z delavskim razredom Jugoslavije. . SPLOŠNA ZVEZA ALŽIRSKIH DELAVCEV Jugoslavija zavzema posebno in častno m681.0' srcih Alžircev. Skozi ves naš boj za naciona>5 osvoboditev jugoslovanskemu delavskemu ■/ redu ni bilo žal naporov, da bi nas podprl 'n aktivno solidariziral z nami: Zavoljo tega vsa* zmago, v vašem boju za gospodarski, družben' kulturni razvoj z velikim navdušenjem pozd'3’ Ijamo v'vrstah alžirskih delavcev. ji FRANCOSKA DEMOKRATIČNA KONFE^ RACIJA DELA . « Vaš kongres je priložnost za CFDT, da vn°V potrdi svojo željo po krepitvi starih, prijatelj5’? in konstruktivnih odnosov, ki vladajo med ZSf CEDT. V teh odnosih že leta pripada pomerili mesto naši skupni akciji za spreminjanje živM škili razmer delavcev, ki so zaposleni v Fran(| za izenačitev njihovih pravic s pravicami fr/| coskih. delavcev, za njihovo vključevanje v fijj cosko sindikalno gibanje ter za prevzemanje ^ govornosti v tem gibanju. GENERALNA KONFEDERACIJA DELAVCEV 9 RUJA ,. Jf Perujski delavci so že dolgo seznanjeni z bojem Fj slovanskih narodov, seznanjeni so z izrednimi nap«1 boji, ki ste jih morali izbojevati; seznanjeni so z ' častnimi dosežki v napornih letih graditve social iz^jj se zavoljo ttega v celoti identificiramo z bojem za stvar. EGIPTOVSKA FEDERACIJA DELA Morda bi bilo prav, če bi se ob tej priložnosti oi"* samo na čestitke ob tem vašem programu, na izma^ toplih besed in dobrih želja ob novem letu. Toda^ peja skupnega boja jugoslovanskega in egipto',st' ljudstva, ki se smatra kot osnova, iz'katere se je r^ gibanje malih narodov za neodvisnot, napredek, n®/ k temu, da govorimo o njej vselej, kadar se za to p ofi nit priložnost.. . Delavski razred v Egiptu se z vdan“ s ljubeznijo in hvaležnostjo spominja stališča predseu . Tita ter njegove podpore našemu boju ter njegovlP tenzivnih mednarodnih stikov, da bi dosegli m id10 šitev bližnjevzhodnega vprašanja. KONGRES SINDIKATOV ZAMBIJE V republiki Zambiji sodimo, da napredek, ki sttl dosegli,, in pomembni cilji, ki ste jih dosegli vi. J iskreni prijatelji, pomenijo tudi korak k uresničitvi ciljev. Ne samo, da nam je vaša pomoč v veliko kot temveč nam je vlila novih spodbud in idej. Ta P0!™®! bila omenjena samo na področje sindikalne aktE^il temveč je zajela celotno področje osvobajanja cW:|| od kolonialnega varuštva in izkoriščanja. FEDERACIJA ITALIJANSKE KONFEDERE^f DELA, ITALIJANSKE KONFEDERACIJE Jf LAVSKIH SINDIKATOV IN ITALIJANSKE E'’ \ DELA Izvirna samoupravna družba je jugoslovanska P1’) graditvi neke nove družbe, To v prvi vrsti teija malno sodelovanje delavcev - neposrednih proizvSrj ter to, da jim že v začetni fazi zaupamo sprejem311^ uresničevanje dolgoročnih in kratkoročnih planov- j pojmovano sodelovanje delavcev v upravljanju je j povzročati globoko zanimanje v naši konfederacG| zavoljo specifičnih razmer, v katerih se razvija sin<$ dejavnost v Italiji, kot tudi zavoljo globokega P1 M Čanja gradi svojo politiko na odgovorni in vodila1 delovnih množic. ^ Razumljivo je, da takšne izkušnje prav zavolj0 J izvirnosti in pomanjkanja kakršnegakoli zgodovin J al®11, CEVLONSKA FEDERACIJA DELA Od 1964. leta dalje z velikim zanimanjem spremljamo vaš razvoj, saj se je z ustanovitvijo vlade združene fronte v Sri Lanki naše zanimanje čedalje bolj usmerjalo v proučevanje vašega samoupravnega sistema, ker se je tudi vlada združene fronte odločila za ustanovitev svetov delavcev, pri čemer je kot končni cilj označila delavsko samoupravljanje. nujno teijajo nenehno preverjanje in prilagaJ jA. praksi. Politično življenje v Jugoslaviji je v zadnj1'1 potekalo v znamenju zelo iijtenzivne in Živah11? 1 prave, ki smo jo pozorno spremljali in ki izp i\i< »Vi OillV JV ^^» V/»»»»JVV»» »» * »Vi it-J- -O’!' I mora biti delavski razred, ki je na oblasti, ne J buden, da mora izpopolnjevati svoje instrumente. J ume- - tako zagotovil maksimalno varnost pri graditvi v brez izkoriščevalcev. J GENERALNA FEDERACIJA SINDIKATOV SOMALIJSKA FEDERACIJA SINDIKATOV Želimo izreči našo podporo in solidarnost napredni metodi samoupravljanja. Ta metoda predstavlja vašo pot v razvoju socialističnih upravljavskih odnosov, ki morajo zagotoviti odločujoč vpliv delovnih ljudi v družbi. Ob veliki pomoči ZKJ so delavci, kmeti, mladina in družbene organizacije Jugoslavije utrdili svojo državo in tretji svet, druge socialistične države m narodnoosvobodilna gibanja. Po zaslugi petletnih planov, ki ste jih doslej u?cl>? uresničevali, se je vaša dežela iztrgala iz gospodat .jil f razvitosti, ki vam jo je kot dediščino pustila h^jjsP i, družba, ter zagotovila, da ste dosegli raven indvs razvitih držav. S svojim ustvarjalnim delom - P0, f valni - in nadarjeni jugoslovanski delavci nenehh.^ej dijo nove tovarne in podjetja po vsej deželi, Prl vse industrijske panoge, zlasti pa kovinska in ^ industrija, elektrogospodarstvo, industrija nafte š2|(0,';j'" moga zelo hitro napredujejo. To velja tudi za jjiil* ^ ščanje rudnih bogastev, proizvodnjo jekla ter veje težke industrije, ki se iz dneva v dan boljraZ' .j 0 ,-Se PVC Hkrati s povečevanjem ekonomske moči deze' , w bistveno povečuje materialni in kulturni stand jifvj FEDERACIJA SINDIKATOV VIETNAMA Delavci in sindikati Vietnama z zadovoljstvom in občudovanjem spremljajo dosežke, ki so jih dosegli delavci in narodi Jugoslavije na različnih področjih svojega industrijskega, kmetijskega, znanstvenotehničnega in kulturnega razvoja, s čimer so povsem spremenili podobo nekoč siromašne in zaostale Jugoslavije. Izrekamo svoje najlepše želje za uspeh vašega kongresa, da bi tako jugoslovansko sindikalno gibanje napredovalo k novim etapam razvoja ter prispevalo še več k skupni stvari narodov Jugoslavije pri graditvi socialistične federativne republike Jugoslavije, ki bo iz dneva v dan bolj bogata, ter življenja, ki bo iz dneva v dan prinašalo več sreče vsem delavcem. lavcev. Povečujejo se sredstva, kijih investirate v P |jš^ stanovanj in v druga področja, da bi lahko ^ pf stanard prebivalstva, narašča pa tudi kupna G bivalstva. Delavski razred in ljudstvo Koreje se ‘Lj1 srca veselita uspehov bratskih jugoslovanskih j, it) pri graditvi socializma in jim iskreno čestitat® ^ uspehom. <4 KONFEDERACIJA DELAVCEV MEHIKE j/; V Čeprav stopamo po različnih poteh, imamo p j/hn, preteklost, saj smo se tako kot vi tudi mi b°^ ^ izdajalski buržuaziji, ki pobira vse plodove de J tariata, s čimer še bolj poglablja razlike ^e£jj# i maloštevilnimi, ki imajo veliko, in tisto veliko v je že od nekdaj trpela pomanjkanje najnujnejšega .j;). n)( Vemo za vašo revolucijo. Jugoslovanska revo nikoli jemala tujih shem in tujih modelov, sv‘3l fj črpala iz ljudstva, ostala je nedovzetna za sle h skus vmešavanja. l V SREDIŠČU POZORNOSTI 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE • 7. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUG — ----- ----• - .......- - — ____^ iz poročila komisije za sklepne dokumente vil kongresa zveze sindikatov Jugoslavije iff o® 1? VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je sklenil delo Brez pridržkov sprejeta delovna usmeritev Potem ko je končalo z delom vseh šest komisij VII. kon- ACCeillUItl, 5CittU lia -------- Preostale točke dnevnega reda. Delovni predsednik je obve- . ‘til kongres, da je v komisijah kongresa razpravljalo skupno 49 delegatov in gostov, 40 pa jih je pismeno predložilo svojo razpravo, kongres je do začetka tretjega plenarnega asedanja prejel 709 telegramov in pozdravnih pisem, v ka-ierih delovni ljudje, pionirji, mladinci, upokojenci, delovni olektivi in posamezniki iz vseh socialističnih republik in pokrajin, vštevši tudi naše delavce, zaposlene na tujem, po-ifcdravljajo delegate in goste kongresa ter jim žele uspešno irrro-Totr* cr\lr*cn/v Hp.lOvflitv m za častnega predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije, uišča v VII. kongresa. Iz vseh teh telegramov in pisem veje iločna pripravljenost delovnih ljudi in delovnih kolektivov, se bore za bratstvo in enotnost naših narodov, da branijo šo državo pred vsemi zunanjimi in notranjimi sovražniki, besed veje neomajna pripravljenost, da v prizadevanjih za ičjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja zagotovijo voljši jutrišnji dan vseh delovnih ljudi. Iz pozdravnih pisem I izžareva prepričanje delovnih ljudi, da bodo enotnost, ki jo ie izpričal kongres, ter sklepi in stališča prispevali k nadaljnji Cepitvi delavskega razreda in k razvoju samoupravnih druž-snih odnosov ter pospešili boj za uresničitev sklepov X. ■ongresa Zveze komunistov Jugoslavije in določil nove ustave. Kongres je zatem sprejel poročila vseh šestili komisij, novi Statut Zveze sindikatov Jugoslavije, vseh 13 resolucij ter sklep o nadaljnji pripravi kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije. . . Kongres je v posebnem sporočilu ostro obsodil neizpolnjevanje obveznosti Avstrije do slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, ki slede iz državne pogodbe. O delu komisije za prošnje in pritožbe pa je VII. kongresu _. poročal Vladimir Stijepovič. Obvestil je delegate, da se je na kongres obrnilo s svojimi prošnjami in pritožbami 78 delavcev, skupin delavcev in državljanov; vse vloge je komisija 10.000 prošenj in pritožb, da jih je bilo še znatno več naslovljenih na druge forume in organizacije, je komisija pred-lagala Vil. kongresu, naj zadolži vse organe in organizacije ,r| sindikatov, da bi v prihodnje posvečali veliko več pozornosti I« Prošnjam in pritožbam ter jih sistematično proučevali in re-, ^vali. '1 Kongres je tudi sprejel poročilo o delu Sveta ZSJ in nje-8° v ih organov v obdobju med obema kongresoma in iz-"1 8lasov.al razrešnico dosedanjim članom, zatem pa verificiral 'J; n°voizyoljene delegate v svetu in nadzornem odboru. 1 h| i ’ i Ob koncu zasedanja je kongres poslal pozdravno pismo Jli t(>varišu Titu. S sklepno besedo Mike Špiljka je VII. kongres Zveze sin uikatov Jugoslavije sklenil svoje štiridnevno delo. . • tfSj^NA BESEDA MIKE SPIUKA NA VII. KONGRESU ZSJ O delu komisije za sklepne dokumente Vil. kongresa ZSJ je poročal na drugem plenarnem zasedanju Predrag PETROVSKI. Dejal je, da se je komisija sestala na treh sejah in na njih podrobno obravnavala predloge vseh kongresnih resolucij. Pri svojem delu je komisija izhajala iz stališč in predlogov, ki jih je izrekel tovariš pto v svojem govoru prvega dne zasedanja VII. kongresa, posebno pozornost pa je posvetila amandmajem in predlogom; ki jih je med čelom kongresa prejela od delegatov in kongresnih komisij. Predrag Petrovski je obvestil VII. kongres, da so delegati mimo konkretnih pobud in načelnih mnenj v razpravah posredovali 126 amandmajev in formuliranih predlogov. Vendar pa ni bilo amandmaja ali predloga, ki bi zahteval vsebinske spremembe v resolucijah. Po oceni komisije vsi amandmaji in predlogi izražajo prizadevanja delegatov, da bi izboljšali predlog resolucij ali pa da bi vanje vnesli še bolj konkretna in opredeljena stališča, da bi še jasneje in podrobneje opredelili naloge članstva ter tako zagotovili učinko- . vitejšo uresničevanje odgovorne družbene vloge zveze sindikatov in sindikatov v novih družbenih razmerah. „Zavoljo tega je bila večina predlogov sprejetih v celoti ali v nekoliko spremenjeni obliki ter vnesena v besedilo predlogov resolucij," je nadaljeval poročevalec komisije za sklepne dokumente VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, nato pa je na kratko označil osnovne značilnosti sprememb in dopolnitev predlaganih resolucij. V resoluciji o osnovnih smereh aktivnosti sindikatov pri uresničevanju ustave in stališč X. kongresa ZKJ so bile opravljene najpomembnejše spremembe in dopolnitve v stališčih, ki zadevajo celovitejše opredeljevanje konkretnih nalog sindikatov pri nadaljnjem razvoju temeljnih organizacij združenega dela kot osnovnih subjektov razvoja samoupravijanja, združevanja in povezovanja dela in sredstev v združenem delu in v celotni družbi: uveljavljanje različnih oblik neposrednega odločanja delavcev; udeležbo žensk in mladine v samoupravnih organih, delegacijah in vseh drugih oblikah samoupravnega odločanja; konkretnejšo opredelitev nalog pri - razvijanju vseh oblik družbene skrbi za otroke; širše povezovanje znanosti s proizvodnjo in samoupravno prakso; večje angažiranje in skrb sindikatov za delavski naraščaj itd. V resoluciji o nalogah sindikatov pri graditvi sistema oblikovanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov so spremembe in dopolnitve zadevale predvsem: konkretnejšo opredelitev sinuikatov glede pogojev pridobivanja dohodka v družbenih dejavnostih; podrobnejšo 'opredelitev stališč OjUporabi kazalcev na pogojnega delavca v delitvi dohodka in osebnih dohodkov; podrobnejšo opredelitev potrebe, da zagotovimo ustrezen položaj delavcev v kasnejših letih dplovne dobe ter jasnejšo določitev obveznosti posebnih sindikatov pri usklajevanju interesov v M 'vA 4 Si! % Delavski razred je pripravljen neposredno sodelovati pri spreminjanju družbenih odnosov A h ' je delovno pred-Zveze sin- ™ j______________ i” ° kongresa Zveze Jugoslavije izčrpalo vse 1 ^nevnega reda, je delovni !V predal besedo tova- »pn: toiku Špiljku. Tovariš ^ je obrnil na avditorij noli^tKfjOhgresa z naslednjimi be- %rf) 4 At izpovedati neki splošen leA listi .t° namreč, da so delovna Ki ^alna atmosfera kongresa, k tovariša Tita in njegove ?H0 - to> daje tovariš Tito sprejel, jdo ; , tr>i predsednik Zveze sindi- |j p^\jjLJu8°slayije in dokumenti, ki in ^ za,*1 tako vsestransko obravnavali 4 tudi sprejeli, veliko po- a bomo uspešno uresničili ' ll., IIOIŽ; pkve __ ^ ............^ ticijji IjNisto^šč X. kongresa Zveze ko-(flir; v Jugoslavije in tega kon- lavslti ' Se razred to od nas tudi pn- J ’ ^iegova pripravljenost, da se nosti pri uresničevanju neposredno angažira v spreminjanju družbenih odnosov, ki je prišla do polne veljave na vseh kongresih in konferencah, ki so se zvrstili pred sedmim kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije, kot tudi številna sporočila, ki smo jih sprejeli iz najrazličnejših okolij, predvsem pa iz vrst delavcev - vse to nas zavezuje, da bomo, izhajajoč iz jasno opredeljenih stališč, vselej in brez omahovanj v .boju za stališča Zveze komunistov Jugoslavije, v konkretnih akcijah prispevali k uresničevanju interesov delavskega razreda, dela in ustvarjalnosti." Zatem je Mika Špiljak poudaril, da so sindikati na VII. kongresu pa tudi na vseh republiških kongresih in konferencah pokrajinskih sindikatov jasno opredelili osnovne smeri akcije. Ta usmeritev je zajeta v dcF kumentih, ki jih je sprejel kongres, na uresničevanju teh sklepov in stališč pa mora temeljiti celotno nadaljnje delo sindikatov in njihova ce- sporazumih in dogovorih, ki zadevajo več republik oziroma pokrajin. Spremembe in dopolnitve v resoluciji o življenjskih in delovnih razmerah se nanašajo predvsem na potrebo po ustanavljanju samoupravnih stanovanjskih interesnih skupnosti; gradnjo nujno potrebnih objektov za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb prebivalstva na samoupravno in družbeno1 dogovarjanje o kriterijih in merilih za izplačilo nadomestil ob upokojitvi, podrobnejšo opredelitev stališč sindikatov o enakem obravnavanju žensk pri zaposlovanju, na potrebo po večjem angažiranju sindikatov za boljše izkoriščanje turistično-gostin- ' skih kapacitet za oddih in rekreacijo delavcev. t \ V resoluciji o splošni ljudski obrambi ni sprememb ali dopolnitev, v resolucije s področja kulture in izobraževanja ter o delavski kontroli pa so vnesene spremembe in dopolnitve, ki pomenijo izboljšave predloga resolucije in jasnejšo opre- delitev nalog sindikatov. Slednje velja tudi za resolucijo o zaposlovanju delavcev v tujini. Spremembe v resoluciji o mednarodni aktivnosti pa jasneje določajo stališče sindikatov glede enakopravnosti mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov kot tudi kriznih situacij na posa- z meznih območjih sveta. „Komisija sodi in predlaga," je sklenil svoje poročilo Predrag Petrovski, ,,naj kongres sklene, naj bi obilico koristnih predlogov, idej in pobud, ki so jih delegati posredovali v razpravi in ki jih ni bilo mogoče vnesti v besedila resolucij, izkoristili v pripravi akcijskih programov orga-- nizacij in organov sindikatov za uresničitev kongresnih sklepov." Zatem pa je Predrag Petrovski predlagal kongesu, naj sprejme predlagane kongresne resolucije skupaj s spremembami in dopolnitvami. Delegati VII, kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so nato glasovali o vsaki resoluciji in jih vse soglasno in brez pridržkov tudi sprejeli. lotno družbenopolitično angažiranje. Ob koncu svoje sklepne besede pa se je Mika Špiljak zahvalil vsem gostom za njihovo sodelovanje na kongresu, za tovariške pozdrave, ki so jih prinesli iz svojih držav, obenem pa jih je poprosil, da sporoče naše tovariške pozdrave in izraze solidarnosti vsem delavcem ter najboljše želje za uspeh v boju in prizadevanjih delavskega razreda njihovih držav. Mika Špiljak se je zahvalil tudi dosedanjim članom sveta ZSJ za njihova prizadevanja, da bi v sindikatih uresničili politiko tovariša Tita in Zveze komunistov Jugoslavije, še posebej pa se je zahvalil tov. Dušanu Petroviču-Šanetu za njegov prispevek k uveljavljanju take politike v sindikatih. Zahvala predsednika Sveta ZSJ pa je veljala tudi sredstvom javnega obveščanja in vsem sodeiovacem, ki so pripomogli k temu, da je VII. kongres ZSJ po štiridnevnem zasedanju uspešno sklenil svoje delo. Detajl delovnega predsedstva VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije — Foto: ZDENKO ŠTROMAR Konstituiran je Svet Zveze sindikatov Jugoslavije Po sklepu Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o številu in načinu vdi-te\rčlanov Sveta ZSJ, ki je bil sprejet 16. oktobra letos, šteje svet 144 članov, nadzorni odbor pa 14 članov. Ta sklep tudi določa, da repub-liške in pokrajinske organizacije zveze sindikatov vdijo na paritetni osnovi 60 odstotkov od skupnega števila članov Sveta ZSJ, sindikati Jugoslavije pa 40 odstotkov od skupnega števila, pri čemer morajo prav tako upoštevati paritetno uje-■ ležbo republik in pokrajin. Na podlagi sprejetih kriterije^ so na kongresih in konferencah zveze sindikatov republik in pokrajin izvolili delegacije v Svet ZSJ, in to v republikah 12-članske, v pokrajinah pa 7-članske delegacije. Sindikat delavcev industrije in rudarstva je izvolil 20-člansko delegacijo, sindikat delavcev družbenih dejavnosti 10-člansko delegacijo, sindikat de- lavcev storitvenih dejavnosti 10-člansko, sindikat delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, sindikat gradbenih delavcev in sindikat delavcev prometa in zvez pa po 6-članske delegacije. Od skupnega števila članov Sveta ZSJ in nadzornega odbora je bilo izvoljenih 62,4 % članov iz neposredne proizvodnje, 77,8% je moških in 22,2 % žensk. V DELEGACIJO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V SVETU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE SO BILI IZVOLJENI: Janez BARBORIČ, Jože ČOPEK, Andrej GRAHOR, Drago FRLAN, Sinjo JEZERNIK, Miroslav JUG, Ivan LANDEKAR, Jasna PEČAR, Majda ROZMAN, Marjan ŠINIGOJ, Ivanka VRHOVČAK in Rudolf ŽAVBI. Takoj po zaključku VIL kongresa Zveze sindikatov. Jugoslavije se je sestal Svet ZSJ na prvo plenarno zasedanje, da bi se konstituiral. Vsaka od republik ima v predsedstvu Sveta ZSJ 6-člansko delegacijo, avtonomni pokrajini pa 4-članski delegaciji. V SLOVENSKO DELEGACIJO V PREDSEDSTVU SVETA ZSJ SO BILI IZVOLJENI: Janez BARBORIČ, Jože ČOPEK, Andrej GRABOR, Miroslav JUG, Jože MAROLT in Štefanija ŽAG-MEISTER. Za predsednika Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je bil vnovič izvoljen MIKA ŠPILJAK, za podpredsednika pa DUŠAN BOGDANOV — SENKO in DJURO VEKIČ. Za sekretarje Sveta ZSJ v novem mandatnem obdobju pa šo bili izvoljeni tovariši dr. Boro PETKOVŠKI, Mu-stafa PLJAKIČ, Miodrag VLAHOVIČ, Vidoje MITROVIČ in Andrej GRAHOR. V Raziskovalnem centru za samoupravljanje RS ZSS so dokončali oceno samoupravnih sporazumov .o združevanju dela in sredstev v sestavljene organizacije združenega dela. V tej in v nekaj naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavljali izvlečke) iz ocene, v kateri v uvodu razmišljata o družbenoekonomskih izhodiščih samoupravnega integracijskega procesa v našem gospodarstvu ekonomista Edo Klanšek in dr. Viljem Merhar. V šestih poglavjih pa so delavci Centr ra obravnavali posamezna vprašaja v zvezi s konstituiranjem in kakovostjo začetih povezovanj v SOZD. Ocena je zajela 26 samoupravnih sporazumov, medtem ko imamo sedaj, v decembru 1974. leta v SRS še dve sestavljeni organizaciji več. c) kombiniranimi integracijami, ki uresničujejo hkrati gospodarsko rast in razvoj. OBČINSKO IN REPUBLIŠKO „ZAPIRANJE“ V slednjem primeru govorimo o gospodarsko najučinkovitejših integracijah, ki z novimi kombinacijami produkcijskih dejavnikov in predvsem z novimi organizacijskimi posegi uresničujejo učinkovitejši družbenoekonomski razvoj. Tako integracijsko povezovanje vodi v izoblikovanje ključnih nosilcev gospodarskega razvoja, v novo kvaliteto, ki v svoji zreli obliki lahko postane osnova policentričnega planiranja. Tako opredeljeni integracijski procesi v smeri postopnega formiranja kvalitativno novih narodnogospodarskih planskih celic pa govorijo proti formalnih oblikam integracijskih procesov, ki jih je mogoče tudi spoznavati v naši družbenoekonomski praksi. Takšna integracijska povezovanja . nastajajo po našem mnenju ali po logiki kapitala, ko se z integracijskimi procesi zasledujejo polne in monopolne pozicije, ali pa po logiki zadovoljitve splošno družbenopolitičnih zahtev o nujnosti integracijskega povezovanja. Takšne integracijske procese je treba ocenjevati kot deiormacij- rimo o nižjih tehnoloških enotah. Take integracije nedvomno niso imele podpore delavcev, saj so bile (so) v opreki z njihovimi interesi. Dezintegracije po komaj dobro opravljenih integracijah imajo svoje globlje korenine prav v navedenem nesamoupravnem, apriornem in polnem odtujevanju predvsem minulega dela in celo učinkov živega dela (odtujitev sredstev in odločanja o amortizaciji in podobno). EKONOMSKI IN DRUŽBENI CILJI - ENAKOVREDNI Ob navedenem, če tako rečemo, generalnem cilju ima vsaka integracija svoje' ožje, posamične cilje, ki jih opredeljuje vrsta povezovanja. Seveda pa bi bilo politično nevzdržno, če bi pri opredeljevanju ciljev gospodarske integracije navajali samo večje poslovne rezultate, večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ter pri tem zanemarili družbene odnose in družbenopolitične cilje integracij. Za veliko večino dosedanjih integracij, torej ne-le za pripojitve ali spojitve, je bilo značilno odtujevanje dohodka in zanikovanje sa-. moupravnih pravic, ki smo jih sicer razglašali za neodtujljive. I. OBLIKOVANJE KVALITETNIH GOSPODARSKIH CELIC NE PRENESE FORMALNIH INTEGRACIJ Dipl. oec. Edo Klanšek in dr. Viljem Merhar ugotavljata, daje treba integracijske procese v naših razmerah proučevati in razvijati ob upoštevanju znanih aksiomov blagovne proizvodnje in pod vplivom družbeno planske intervencije. Na osnovi družbene lastnine nad produkcijskimi sredstvi je namreč za razvoj produkcijskih sil predvsem značilno: a) da zakonitost blagovne produkcije spodbujajo proizvajalce k vedno višji individualni in kolektivni produktivnosti; b) da zakonitosti blagovne produkcije mimo zavestne planske usmeritve akumulacije vplivajo na gospodarske odločitve; c) da oba navedena razloga nujno vodita v koncentracijo produkcije in s tem v omejevanje popolno konkurenčnih odnosov, ki jih pogosto neupravičeno predpostavljamo; in končno, d) da zakonitosti blagovne produkcije vodijo v razslojevanje producentov, ki niso sledili razvoju družbene produktivnosti. Po razčlenitvi teh osnov avtorja ugotavljata, da je integracijsko povezovanje v gospodarstvu lahko horizontalno in vertikalno, V nekaterih primerih pa tudi kombinirano, in to z različno intenzivnostjo ter po različnih vrstah dejavnosti. ske v naši družbenoekonomski praksi. To kaže, da moramo integracijske procese proučevati kompleksno, in to s stališča samoupravnih družbenoekonomskih odnosov združenega dela ter predvsem s stališča opredeljenih ciljev integracijskih povezovanj. Ti aspekti kompleksnega proučevanja naših integracijskih procesov pa nujno zahtevajo, da preprečimo zapiranje integracij v ozke občinske ali republiške okvire, ker je to v nasprotju z družbenoekonomskimi interesi uresničevanja enotnega jugoslovanskega trga. Na osnovi razdrobljenosti našega gospodarstva - ugotavljata avtorja - tržne zveze med našimi blagovnimi producenti še vedno prevladujejo, saj naše delovne organizacije sploh še niso dosegle stopnje integriranosti, ki bi jih lahko kvalificirali za enote narodnogospodarskega planiranja. Ugotavljata, da se je treba proti oligopolističnim in monopolističnim težnjam upirati predvsem z 'ustrezno zakonodajo, rfe pa z ideali o popolni konkurenci. Logika razvoja produkcijskih sil nas vodi v pospeševanje integracijskih procesov, ki bodo aktivirali najbolj revolucionarni element razvoja produkcijskih sil - njen zavestni faktor -človeka. To pa zahteva tudi razvijanje samoupravljanja v navpični smeri, kajti prav to lahko preprečuje z birokratsko logiko kapitala utemeljeno upravljanje s stvarmi in ljudmi. Integracije, naj že bodo take ali drugačne, mo--rajo zagotoviti delavcem tudi z ustavo skladne samoupravne odnose. Šele integracije, ki bodo -hkrati in usklajeno opredeljevale ekonomske in družbene cilje, bodo pomenile možnost za skladen socialističen razvoj. V tej zvezi je že leta 1960 ob razpravi o združevanju v gospodarstvu tov. Kardelj dejal: ..Čimbolj bodo razviti socialistični odnosi, feni hitrejši bo ekonomski razvoj. In narobe, nič ni in ne more koristiti socializmu, če gre na škodo ekonomskega napredka.“ Nova ustava postavlja tudi integracij? v gospodarstvu na nove osnove. Že s temeljnimi načeli je vnaprej omejeno kakršnokoli odtujevanje tudi takrat, ko gre za integracije, toda obenem ta načela teijajo polno odgovornost delavcev pri gospodarjenju z družbeno lastnino. Temeljna načela določajo oziroma terjajo, da sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, upravljajo delavci v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela. ,,Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacije." Tako je rečeno v ustavi. Tudi to določilo je osnova, ki terja, da mora vsako neposredno povezovanje temeljiti na načelu neodtujljivosti in odločanja o ,,svojem“ delu in njegovih rezultatih. Pri integracijskih procesih moramo opredeliti tako družbenoekonomske cilje, splošne cilje ter specifične cilje integriranja. Če opredeljujemo cilje s tehničnega aspekta, je nujno, da govorimo o koncentraciji proizvodnje na osnovi proizvodnih faktoijev. V tem primeru lahko govorimo: II MOČ SOZD JE ODVISNA OD SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA a) o tehnoloških aspektih: tipizaciji proizvodov standardizaciji proizvodov specializaciji proizvodov serijski proizvodnji tipizaciji kompletnih tehnoloških procesov ter b) ekonomskih aspektih: masovnosti proizvodnje večanju produkcije in produktivnosti ter kvalitete proizvodov, znižanju cene proti enoti proizvoda večanju dohodka po enoti proizvoda ipd. Zato je treba v zvezi z integracijskimi procesi proučevati integracijo tudi iz socialnih aspektov ter drugih pogojev okolja: — socialne varnosti, — ekoloških pogojev, — zagotavljanja dolgoročnega razvoja, — zagotavljanja mesta v gospodarski panogi, — mestu in vlogi delovne organizacije v regiji in v gospodarstvu družbe, — izboljšanja delovnih razmer — hitrejšega razvoja znanosti in tehnike ter njune adaptacije, — kvalitetnejšega razvoja programov itd. Glede na ta izhodišča je treba ločiti med povezovanji gospodarstva in njihovimi kombinacijami: a) integracijskimi povezovanji na temelju obstoječih elementov produkcijskega procesa, ki zagotavljajo ekonomičnejše izkoriščanje razpo-ložljivih produkcijskih virov in s tem gospodarsko rast; b) integracijskimi povezovanji, ki bodo ob razpoložljivih produkcijskih dejavnikih ha osnovi pričakovanih, toda finančno zahtevanih inovacijskih procesov zagotavljali pospešen gospodarski razvoj ter Dosedanje integracije v vseh možnih oblikah niso dovolj upoštevale in pogosto sploh niso gradile na načelu, da je lahko uspešno le tisto povezovanje, sporazumevanje, pogodbeno sodelovanje, pripajanje ali spajanje itd., ki zagotavlja, da bomo že z istimi, torej danimi produkcijskimi faktoiji dosegli večjo produktivnost. Vse integracije, ki so šle povsem mimo omenjenega splošnega cilja, so bile bolj ali manj brezciljne. Takšna usmerjenost seveda ni le posledica subjektivnih hotenj tistih, ki so bili pobudniki bodisi pogodbenega poslovnega ali tehničnega sodelovanja, bodisi poslovnega združevanja v različnih organizacijskih oblikah. Velika stopnja odtujevanja dohodka je namreč sama po sebi, objektivno, silila delovne organizacije v integracije, ki napredka niso iskale v sebi, marveč zunaj sebe. Od tod integracije, ki jim je bil bistveni, če že ne edini cilj: skupen nastop v zahtevah pred družbenimi skladi in v zadnjih letih pred banko. (Tudi v Sloveniji imamo nekaj integracij, ki so nastale zaradi vnaprej obetanih sredstev. Toda tudi v zadnjih mesecih poznamo primere samoupravnih sporazumov o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, ki si zastavlja kot cilj predvsem kolektivno reprezentacijo svojih investicihskih projektov in skupen nastop pri pridobivanju družbenih sredstev zanjo. Negativen predznak usmeritve k monopolu, ,,nad vladi" in pritisku na „družbo“ imajo v takih primerih seveda le tiste integracije, ki si hočejo pridobiti boljše poslovne pogoje ali nova sredstva brez pobud in pripravljenosti za združevanje dela in sredstev znotraj integracije. In narobe, družbeni interes je, da podpre vse tiste integracije, kjer je očitno, da so vloženi maksimalni napori za združevanje vsej možnih resursov in je programiran racionalen razvoj, ki zagotavlja tudi pri plasmanu sredstev njihov večji družbeni učinek.) Končno pa so integracije v gospodarstvu najpogosteje, že same po sebi prinesle odtujevanje dohodka delovnim organizacijam, da ne govo- SOZD. Toda ta razlika nikakor ni taka, da . lahko sestavljenim organizacijam že vnaprej^?11" sovali manjšo uspešnost ipd. Sestavljena organizacija združenega dela i tako z ekonomskega, družbenega kot tudi z zaK nodajnega stališča nova, po konceptu najbolj ^ sledna oblika samoupravne integracije v gosp? darstvu. Nastane lahko le na temelju prosto' .volj' nega, večinskega izrekanja delavcev v temelF organizacijah in v delovnih organizacijah. Pd !\ sedanjih integracijah ni bilo obvezno tako izr ^ nje za ali proti, zato so nekatere integracije ^ . - - - n c stale, dobesedno vzeto, od vrha navzdol in.s0 lavci lahko sprejeli odločitev o povezavah le znanje". Sestavljena organizacija združenega dela je. ena od možnih oblik organizacij združenega^ in zanjo veljajo vsa določila o odnosih med zo ženimi delavci, določilo o stopnji odvisnosti, C vezanosti itd. Toda za razliko od dosedaf povezav, urejajo delavci-intenziteto, rekli bi s’| njo medsebojne odvisnosti, stopnjo združev*1 dela in sredstev itd. s samoupravnim sp°ri mom. Potemtakem SOZD ni niti bolj niti n1 , povezujoča skupnost, kot so bile doslej za oblike integracij. Stopnja povezanosti in bojne odvisnosti je tolikšna, kot se sporazui™, delavci v odvisnosti od ekonomskih ciljev iH . vestno spoznanih interesov. Pri tem je pontF no spoznanje, da je tudi povezovanje v sestavi]? organizacije združenega dela proces, ki gre^j ( od organizacijsko in tehnološko manj zalite''J horizontalnih povezav do zahtevnejših in ™ ekonomsko učinkovitejših tako imenovani!1 stočih ali padajočih integracij oziroma do ? imenovanih mešanih integracij. SOZD NIMA DVOJEGA" DOHODKA ( Ob vsem bi si lahko dovolili primerjavo $ Ob vsem bi si tanko aovonii primerjavu • delovno organizacijo in sestavljeno organiz3' združenega dela: če delavci v TOZD v del° organizaciji ne združujejo tako rekoč ničes3. niti dela (ker pač ni izpeljana delitev delaj, ^ sredstev potem pač niso v taki asociaciji zdfU1 nega dela, niso v delovni organizaciji. To bi . samostojna in povsem nepovezana delovna nizacija, ki največkrat nima posebnih ekoij škili in družbenih perspektiv. Pogoj integrali, 1 združevanje dela in sredstev. To je pravic | i dolžnost. Če delavci v delovnih organizacijaI'|| ; ali brez temeljnih organizacij) sporazumi10^ 1 združujejo niti dela in niti sredstev, ker pačf 1 jasno opredelili ciljev, potem pač niso ko 1 tuirali SOZD. V takih primerili gre za fom) deklarativno povezovanje, ki ne more i t ekonomskih učinkov. t*i>— niti družbenih in ne tavljamo, da so nekateri sporazumi, ki sa LO. V JJ --•—7 ^ jfj jk predloženi delavcem, ali pa so jih pooblaščen r>> podpisali, prav taki, torej formalni. Ko oblikujemo sestavljene organizacije zd^ nega dela, bi morali še zlasti upoštevati ust3 načelo o neodtujljivosti dohodka. Še posebn°f membno je, da sestavljene organizacije, ki ^ združujejo sredstva, ne morejo pridobiti pr^. do trajnega deleža pri povečanem dohodku,*' dosežejo s skupnim delom. Z drugo besedo^ dopustni so posamezni poskusi, da bi se v s® Ijenih organizacijah oblikoval dohodek, ki b tej ravni tudi ostal. Tako razširjena kot eno8'^, reprodukcija se morata tudi v tem krogu,t0 SOZD začeti in končati pri delavcih, združb temeljnih organizacijah. SOZD MED ZP IN PZ? Tudi zato ne moremo sprejeti mnenj, daje sestavljena organizacija združenega dela sicer nekaj novega, toda po intenzivnosti povezovanja in po nekaterih drugih znakih nekaj, kar je med dosedanjim združenim podjetjem in dosedanjim poslovnim združenjem. Skratka, SOZD je rahla tvorba, s katero ne bo mpgoče doseči zastavljenih družbenih in ekonomskih ciljev. Kar zadeva dosedanje združeno podjetje, je le-to imelo ,,svoj“ dohodek, ki se je v razmerah tržnega gospodarjenja razširjeno reproduciral na tej ravni in povečeval stopnjo, ali bolje rečeno, količino delavcem odtujenega dohodka. Nedvomno je prav v tem bistvena razlika med združenim podjetjem in Seveda so še druga načela, ki opozarjajo/13 da SOZD ni nikakršna rahlejša ali ekonomsf ua. OKJZ.U 111 IlUVaiKiOlia LOIUVJOCZ an gji intenzivna povezava, ker gre v vsakem phfj ... i -'rpm tudi ko gre za pristop ali izstop, za medse11 odgovornost, prevzemanje rizika itd. - vse.ejo hotenj delavcev, ki se povezuj6/ 3 sat113. odvisno od samoupravnim sporazumom. Moč po- ., SOZD je torej odvisna od ciljev in spoznal! medsebojnega dogovora, to pa je nova kako integracijskih'procesih. MITJA ^ Ob vstopu v leto 1975 želimo vsem delovnim Ijudeitf in občanom Ljubljane in Slovenije mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče in zadovoljstva! SINDIKATI LJUBLJANE t Odnosi iz minulega dela »abeceda samoupravne pismenosti« V bitki za spremembo družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu je osrednji cilj, da bodo s celotnim rezultatom družbenega dela gospodarili delavci v TOZD neposredno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu, v razmerah in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti. Tega cilja pa ni mogoče doseči le z novim konstituiranjem in s sporazumom o delitvi j1 . upravljalskih pravic, dolžnosti in obveznosti glede družbenih ; proizvajalnih sredstev med TOZD. Dosegali gabomol,ahkole z nadaljnjim razvojem samoupravnih odnosov, v katerem bodo odnosi iz minulega dela temeljno področje vseh družbenih prizadevanj. Zato bodo prav ha področju uresničevanje odnosov iz minulega dela v prihodnjem letu potrebni poglobljeni in intenzivni idejnopolitični in strokovni napori, da poiščemo konkretne rešitve, pa tudi da argumentirano zavrnemo ustavi nasprotne težnje pri opredeljevanju teh odnosov v posameznih organizacijah združenega dela in med njimi v celotnem procesu družtiene reprodukcije. Uveljavitev kategorije minulega dela v ustavi pomeni eno najbistvenejših revolucionarnih sprememb, ki bo imela izredno velik vpliv na nadaljnji proces krepitve družbenbeko-' nomskega položaja delavcev v združenem delu, s tem pa tudi na krepitev njihovega položaja na vseh ravneh družbenega odločanja. Prav uvedba minulega dela, združenega z živim delom, pomeni v celotnem spletu odnosov družbene reprodukcije družbenoekonomsko in pravno izhodišče ter način za doseganje enakopravnosti vseh delavcev pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter osrednje merilo za določanje medsebojnih pravic, dolžnosti in obveznosti med delavci ter pravic in obveznosti njihovih organizacij združenega dela. To niso novi cilji, v bistvu pa tudi ne novi odnosi. Družbena lastnina produkcijskih sredstev kot podlaga člove- kovega položaja in samoupravljanje delavcev v združenem delu sta temelj naše dmžbenoekonomske ureditve vse do uvedbe samoupravljanja. Postopen umik države kot dejav-nika v upravljanju zadev in sredstev družbene reprodukcije, bi se tako stalno krepila materialna podlaga samoupravljanja, v vseh časovnih obdobjih ni bil uresničen v tisti meri *n smeri, kot smo to želeli. Družbeni dohodek oziroma stcdstva za razširjeno reprodukcijo so se namesto v roke Proizvajalcev selila v banke, trgovino in v drage vse večje-ccntre družbenega kapitala in s tem tudi družbene moči. Prednji razlog za te procese so bile v naši minuli družbeni Praksi močno uveljavljene liberalistične težnje, za Slovenijo Pa še posebej njena razvojna usmeritev. Uveljavljanje teh teženj je v takratnih razmerah omogočalo dejstvo, da dmž-j^na lastnina kot družbenoekonomski odnos med delavci ni kila uveljavljena v celoti odnosov, da se je zavoljo tega za družbeno lastnino pogosto skrival kolektivnoTastniški odnos ^ druge oblike kapital-odnosa. Teh procesov, ki jih beleži razvoj samoupravljnaja pri nas, pa nismo uspeh zaustaviti tudi zato, ker delavci niso imeli dovolj jasno opredeljenih vrednostnih meril o tem, kdo je na temelju družbene lastnine ln. samoupravljanja v naših tržnih pogojih blagovne proizvod-rrj® upravičen upravljati z družbeno akumulacijo. V-teh razmerah odtujevanja družbene akumulacije pa je bila tudi P°dlaga za reprodukcijo vseh preostalih elementov delavče-Vega mezdnega položaja. Z uveljavljanjem pravic in obvez-nosti, torej z uveljavljanjem medsebojne odgovornosti na ^°dlagi minulega dela bomo v nadaljnjem razvoju lahko UsPešno onemogočali vedno znova v družbeni praksi nastajale odtujevalne težnje. . Ustavno načelo, da z rezultati minulega dela upravlja tisti, j>h je ustvaril, bo, uresničeno v praksi, spodrezalo druž--fnoekonomske korenine težnjam po odtujevanju družbene Jteuiulacije ne glede na to, kdo je njihov nosilec. Prav z" ternulim delom je delavec> dobil v svoje roke sredstvo za s ®dnotenje svojih družbenoekonomskih pravic v celotnem ^Ptetu odnosov družbene reprodukcije pa tudi sredstvo za Skrivanje vseh odtujevalnih teženj, ki se bodo tudi v ™hodnji praksi skušale uveljavljati. Dobil pa je tudi mož-^st obvarovati doseženi razvoj samoupravnih odnosov in enrogočiti, da bi družbena lastnina v prihodnje lahko uzila za podlago združenemu delu odtujene družbene u,oe|- Prav zato so odnosi iz 'minulega dela v bistvu boj za tenitev vseh preostalih elementov delavčevega .mezdnega Možaja. t^ato ni.naključje, da so prav odnosi iz minulega dela teeljna idejna fronta boja ZK in delavskega razreda v N* ikSey fe zagotovilo. V šolo brez šolske torbe Uvajanje celodnevne osnovne šole Sloveniji je izredno pomembna %>jnoizobraževalna in družbena ^oga. Uresničevanje zamisli in za-‘^Ve celodnevne osnovne šole je ^ara najgloblji reformni poseg v osnovno šolo, s katerim bomo Sevali tudi probleme varstva. , Zasnova celodnevne osnovne šole, ^tšno je predložil Zavod za šol-SR Slovenije, se bo seveda izpolnjevala, tako z vidika strokovno-^stvenih zahtev kot z vidika ute-j^jenih družbenih potreb. Pomen n ju či tv e znanosti, stroke, v pri-ltave za celodnevno osnovno šolo, ' la hip še posebej potrebno nagla-Kajti, že se slišijo glasovi, da gre ! za kampanjo dmžbenopolitičnih 'ganizacij, za aktivistično izvedbo OŠ Dobrova pri Ljubljani ^Podružnična šola pod Graško fŠ Podgorca pri Slovenjem l ^ U' Po nekaterih napovedih naj Iv j.11 So jesen ta korak naredilo že ^klo 1 šol. Morda ne bo vse 'totor ta^°> Kot se napoveduje. Vse-.}0(j drži, da so se priprave ~ evn° osnovne šolo začele S>in da so najboljše tam, kjer I ■ ali občini: učitelji, starši, , n°PtAitične organizacije, de-^Spt,^krivi, krajevne iri interesne >T iA soseske. Obisk sodelavcev 'Pot9-23 šolstvo SRS v 18 krajih 3*, Juie- otrok. Stotin ^^jše1 Pted njega vsekakor odgo- ^...... - ’ • fr^jše sanja, na katera bo treba najti odgovore tako v sindikatu kot v skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD, pa tudi v občinskih izobraževalnih skupnostih kot v kolektivih, kjer bodo morali izpopolniti tudi sistematizacijo delovnih mest. Lahko rečemo, da so starši iz vrst delavcev zamisel celodnevne šole najhitreje'osvojili. Čutijo, da jih bo ■šala razbremenila bodisi skrbi za varstvo bodisi nalog pri utrjevanju otrokovega znanja, čemur s svojo izobrazbo doslej'mnogi niso bili kos; in da bodo zato njihovi odnosi v družini bolj sproščeni. Nekateri starši - kmetovalci se boje, da poslej njihov otrok ne bo imel več možnosti vzljubiti zemlje in dela na njej. Največ pomislekov pa je slišati iz socialno najbolj preskrbljenih družin. Pravijo, da bo njihovo družinsko življenje okrnjeno, da tako rekoč sploh.ne bodo več z otroki, da , ne bodo vključeni v otrokovo šolsko napredovanje, da se njihovi otroci ne bodo mo$i več ukvarjati s stranskimi aktivnostmi. Takim pomislekom seveda botrujejo nezadostne informacije o celodnevni osnovni šoli. Morda pa tudi govorjenje o ,.celodnevnem pouku" ali celo sam naziv ..celodnevna šola", ki bo v resnici le podaljšana, seveda pa drugače kot doslej organizirana. Premalo seznanjamo ljudi s tem, da bo otrok po prihodu iz šole lahko preživel s starši preostali prosti čas brez skrbi za šolske obveznosti in da bo lahko zato družinsko življenje bolj sproščeno kot doslej. Doslej so bili starši, ki so prihajali na roditeljske sestanke nekakšen objekt, poslej naj bi postali subjekt pri kreiranju dela šole! Ne bodo odtrgani od vsega, kar bo otrok doživljal in sprejemal v šoli, če bomo znali izkoristiti vse možne oblike sodelovanja staršev in šole: svet staršev, društvo prijateljev mladine, razne interesne organizacije in društva, saj bo pomoč odraslih kot raznih mentorjev še kako potrebna pri organizaciji svobodnih učenčevih aktivnosti v celodnevni šoli. Tudi ni razloga, da bi otroci opuščali svoje dosedanje izvenšolske aktivnosti, če se bo šola povezala s glasbeno šolo, telovadnim društvom itd. Kajti tovrstni pomislek nekaterih staršev se lahko tudi preoblikuje: kaj vse storiti, da bodo vsi otroci imeli možnosti za svobodne aktivnosti! Seveda pa bo potrebna politična akcija tam, kjer se pojavljajo različni idejni odpori do celodnevne šole. Z enega brega se nam že zopet oglaša tehnokrat, češ, da uvajamo le nekaj, kar bo zopet požiralo denar. Z drugega brega pa pridigajo proti celodnevni osnovni šoli tisti, ki se zavedajo, da kolikor močnejši bo vzgojni vpliv naše marksistično in samoupravno, naravnane šole, toliko manj bo prostora za vpliv socializmu in samoupravni družbi tujih ideologij. V celodnevni osnovni šoli, kjer in kadar bo, bo poglavitno predvsem to, da se bosta dobro počutila otrok in učitelj. In da se bo učnovzgojni proces kar najbolj demokratiziral, kar je nemara najvažnejša, a obenem najtežja naloga naše celodnevne osnovne šole. SONJA GAŠPERŠIČ R bj j a je kopica vprašanj, o kate-S č-^Ko pisali, kajti dela in napo-lkavim Vse Tokrat se Ji, bj.? *e ob nekaterih pomisle-ie slišati s strani učiteljev \ ?,Sern je treba povedati, da je k*tokl(?d učitelji kot starši tudi v SaktŠn bilo nekaj takih, ki so i^jeij0 toiovacijo v šolstvu težko ts^ie da 0menimo za primer le j V v - Petdnevnega delovnega s°li ali uvajanje kabinetnega so danes pomisleki, ki jih r»oti Cd udi tel ji: predvsem seve-Ttoeljg ’ da bo spremenjen ritem j to bo ga delavnika in življenja. ,>av P0tiebno v okviru celotnih l^to 9 celodnevno šolo pred-bitolkviu to tudi probleme varstva Učitelj seveda Ni sPtaš ■ tvk v ,Jfje, kako bo nagrajevan za evni osnovni šoli, ki tudi nove naloge in ob tu učiteljev, morda tudi Več prostega časa doma Med petimi šolami v Sloveniji, ki bodo februarja prihodnje leto predvidoma prešle na celodnevni pouk, je tudi osnovna šola Josip Broz Tito v Predosljah pri Kranju. Dejstvo, da je šola nova, saj je bila zgrajena v lanskem letu, in da ima že sedaj enoinpolizmenski pouk, ji daje velike možnosti, da uspešno izvede prehod na celodnevno šolo. Razgovor z ravnateljem šole pa je poleg načrtov in prednosti nove organiza- cije osnovne šole osvetlil tudi nekatere težave in naloge, ki jih bodo morali rešiti v sorazmerno kratkem času! ;,Najprej bi rad povedal," je začeh tovariš Marjan Kne, „da pojem celodnevna šola ne smemo jemati dobesedno. Mnogi si pač razlagajo, da bo sedaj otrok v šoli od jutra do večera, kar pa še zdaleč ni res. Učenci bodo v šoli le do treh oziroma pol štirih so imeli pripombe na vrsto stvari, ki smo jih morali temeljito razložiti." Starše je seveda najbolj zanimalo, če se bo otrok res lahko vse naučil v šoli. Enim ni bilo všeč, da ne bodo mogli kontrolirati otrokovih knjig in zvezkov, ki bodo ostajali v šoli. Nekatere matere in še posebej samohranilke so opozarjale, da tisti teden, ko drsajo v popoldanski izmeni, praktično ne bodo videle svojega otroka. Kmečki starši so seveda mislili na pomoč otrok na polju, ki bo z uvedbo celodnevne šole deloma odpadlo. ^ veliki večini pa so bili starši za novo organizacijo osnovne šole, še posebej tisti, ki so sedaj pr: v zaradi varstva morali delati izmenoma. Seveda pa je še vprašanje, kako bodo zaposleni uredili izmensko delo v podjetjih. „Tudi delo v šoli se bo zelo spremenilo," je razlagal ravnatelj. To bo povsem nov način dela in med drugim bo sedaj učitelj odgovoren tudi za tisti del otrokovega učenja, za katerega so sedaj skrbeli starši. Vsebina govorilnih ur se bo prav gotovo obrnila. Doslej so se pritoževali uči- telji, potem pa se bodo verjetno starši. Čisto vse, kar nam bo sprememba prinesla, zaenkrat še težko predvidevamo. Verjetno pa bomo ugotovili, da bo treba spremeniti oziroma očistiti vsega nepotrebnega tudi v učnih programih. Tisto, kar je brez potrebe, bo pač moralo ven." Na šoli zdaj intenzivno pripravljajo predvsem 'umike. Načrtujejo, da bodo imeli na primer v petem razredu dnevno pet ur pouka in to: štiri ure dopoldne in eno uro popoldne. Poleg tega bodo imeli učenci devetdeset minut za utrjevanje snovi, seveda s pomočjo učitelja. Petinštirideset minut bodo uporabili za različne vzgojne dejavnosti, šestdeset minut pa bo organiziranega prostega časa. V ta prosti čas bo (seveda spadal šport, glasbena šola, razni krožki, kot radio, foto, šiviljski, vrtnarski itd. „Precej dela nas še čaka in kljub težavam, ki - so, upam, da bomo uspešno izpeljali nalogo," je zaključil ravnatelj Kne. A. AGNIČ dfilo. To so seveda vpra- Na šoli v Predosljah imajo tudi varstvo predšolskih otrok. 40 jih prihaja vsak dan. Letošnjo novoletno jelko so s skupnimi močmi lepo okrasili. Rokomet je na šoli v Predosljah šport številka 1. Vaje učenci jemljejo zelo resno. popoldne, to pa je praktično isto, kot da bi bili v podaljšanem bivanju." Sola v Predosljah ima sedaj 413 učencev. Poleg tega jih imajo še 65 v mali šoli in 40 v vrtcu. Imajo pa tudi tri oddelke glasbene šole in tri oddelke podaljšanega bivanja. V šoli se tako zvrsti vsak cfan okrog 500 otrok. „Z uvedbo celodnevne osnovne šole bomo imeli seveda nekaj težav," je nadaljeval tovariš Kne. „Najmanj štiri učitelje moramo še dobiti, kar bo najbrž najtežje. Tudi nove učilnice bomo morali usposobiti, nabaviti igrala ter še vrsto drugih reči. Upam, da bomo v tem mesecUj ki ga imamo še pred seboj, vse to uredili." ' Za celodnevno šolo so se v Prer do sij ah odločili pred kakitrf mesecem. Dve krajevni skupnosti, ki sodita v njihov šolski okoliš, sta na skupnem sestanku političnega aktiva podprli to akcijo. Prav tako so bili soglasni z načrtom, kako celodnevno šolo izpeljati. „Nekaj težav smo imeli s starši. Pravzaprav ne težav, le posamezniki '^SKA enotnost - ŠT. 52 - 28. DECEMBRA 1974 Prav gotovo je likovni pouk zanimivejši, če delaš podobo iz različnih vrst blaga, kot pa da bi jo narisal z barvico. STRAN 13 SINDIKAT IN SAMOUPRAVLJANJE V TOVARNI AVTOOPREME. TEMELJNI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANSKEM SATURNUSU J Pobudniki resnične samouprave J V minulem letu so se na Pred dnevi sem se v Saturnusu, še zlasti pa v njihovi tovarni avtoopreme, pogovarjal s sindikalnimi aktivisti o uspehih, problemih in slabostnih njihove sindikalne dejavnosti v letu, ki • se bo izteklo čez nekaj dni. JANEZ MIKLAVC, predsednik osnovne sindikalne organizacije v Tovarni avtoopreme, je v začetku- našega pomenka dejal: „V letošnjem letu je imela naša organizacija več dela, kot kdajkoli poprej, saj smo morali temeljito . spremeniti samoupravljanje in ga prilagoditi zahtevam nove ustave. Pri tern pa se je sindikat uveljavljal kot pobudnik resnične delavske samouprave." In smo govorili o starem in o novem sistemu samouprav-Ijanja. KAJ JE BILO POPREJ NAPAČNEGA Upravljanje je bilo centralizirano. Delavci so sodelovali pri odločanju zgolj „po svojih predstavnikih" v delavskem svetu. Neposredno odločanje naj bi bilo' zagotovljeno na zborih delovnih ljudi, z referendumom in z volitvami v samo- upravne organe. Zbori delovnih ljudi pa niso odločali. Sklicevali so jih po delu — v podjetju ali v delovnih enotah — in bili so nekakšni informativni sestanki, na katerih so delavcem razložili, kaj so sklenili njihovi predstavniki na delavskem svetu. Zato je le malo delavcev sodelovalo na teh zborih in v razpravi so se predvsem zanimali za zaslužke in za 'zboljšanje delovnih pogojev. Nedavno tega sem ob koncu dela dopoldanske izmene povprašal nekaj delavcev, ki so iz Tovarne avtoopreme hiteli domov, kaj je bilo poprej v njihovem načinu samouprave napačnega, pa so mi pripovedovali: „Na vseh sestankih so nam razlagali, da smo delavci samoupravljavci in da se tega dejstva premalo zavedamo, da mislimo le nase in na dinar v plačilni kuverti, na interese podjetja pa pozabljamo. In dostikrat je. bilo slišati komaj prikrito ugotovitev, da mnogi delavci nismo zreli za samoupravo." ..Na" zborih delovnih ljudi smo slišali, kaj so drugi sklenili in marsikdaj se je zgodilo, da sploh nismo vedeli, za kaj so sprejeli ta ali oni sklep. Celo tistih nekaj neposrednih proizvajalcev, ki so bili člani delavskega sveta in njegovih odborov, so kot zastopniki delavcev neštetokrat občutili Ježnje, da bi jih managerska ekipa in tako imenovana uprava potisnila na stranski tir." Sredi letošnjega leta, tik pred dnevom samoupravljavcev, je JURIJ VABŠEK, tedanji tajnik sindikata v Saturnusu, zapisal: „Opazno je bilo, da možnosti odločanja preko predstavnikov v delavskem svetu in v drugih organih ne zadoščajo več in da si delovni ljudje želijo pravo in neposredno odločanje, predvsem o zadevah, ki sp jim blizu, ki zadevajo njih same, njihovo delovno mesto in plačilo za delo, proizvodnjo v oddelku, odnose s sodelavci in predpostavljenimi, gospodarjenje v vseh proizvodnih enotah. Delavski svet je kot najvišji organ samoupravljanja resda odločal o vsej poslovni politiki in o vseh drugih pomembnih zadevah glede dela in razvoja delovne organizacije, imel je velike pristojnosti na področju upravljanja in vodenja podjetja ter razpolaganja sredstvi, ki smo jih združevali novo samoupravno in sindikalno organizirali in postavili so temelje takšnih samoupravnih odnosov, ki bodo zagotovili nep0< sredno odločanje delavcev jalcev na zboljšanje poslovanja voljan delati na družbenopoli-‘ ' tičnem področju, koj najdejo še v skupni blagajni." V delovnih enotah so sicer volili svete, ki pa so bili, kot je dejal Jurij Vabšek, „tako rekoč brez moči." Predvsem so sprejemali informacije in uresničevali sklepe, ki so jih sprejemali na sestanku delavskega sveta, razpravljali so o problemu delovne enote in svoje mnenje posredovali kot predloge delavskemu svetu. Sami pa kdo ve kaj niso mogli odločati. Informacijski sistem praktično ni segel do sveta delovne enote in člani teh svetov niso dobivali nikakršnega pisanega gradiva, ki je bilo sicer pripravljeno za obravnavo v centralnem organu. Povsem razumljivo je, da sveti delovnih enot niso bili uspešni, saj so kot posvetovalni organi le razpravljali, o sredstvih, ki so jih v enoti ustvarili, pa je odločalo vodstvo podjetja. Delovni ljudje, med katerimi je bilo vedno več izkušenih samoupravljavcev, so spoznavali, da njihova samouprava ne zagotavlja rnožnosti za neposredno odločanje. Iz upora proti težnjam, da bi delavca le obveščali o sklepih, ki so jili sprejemali tako imenovani vodilni tovariši (čeprav so njihove delovne enote že tedaj imele vse tiste možnosti, ki so jih kasneje ovrednotili kot pogoj 'za ustanovitev temeljnih organizacij), in gospodarjenja, o tem govori vsa prizadevnost delavcev, da bi si življenje in delo kar najboljše uredili." Delavci Tovarne avtoopreme, ki so minulo sredo po malici še nekaj minut postali na dvorišču Saturnusa, sb mi pripovedovali: „Drži, da je zdaj dinar bližji. Znanja o tem, kaj naj s tem dinarjem počnemo, pa nam še nihče ni dal." ,,Drži, da smo se samoupravno na novo organizirali, toda ta samouprava še ni prišla na naša delovna mesta." Prebral sem tudi njihov statut. V njem je med drugim rečeno nekako takole: „Delavski svet TOZD dela in odloča na javnih sejah. Vabilo z gradivom vred mora biti izročeno delegatom sveta najmanj tri dni pred sejo. Delavski svet sprejema odločitve praviloma z javnim glasovanjem, odločitve, ki zadevajo uresničevanje z ustavo določenih neodtujljivih pravic delavcev, sprejema delavski svet z dvotretjinsko večino glasov." In še: „Neposfedna udeležba delavcev pri upravljanju temeljne organizacije se odraža predvsem v pristojnostih, ki so zagotovljene zborom delavcev in delovnim skupinam, ki naj omo- se je porodila zahteva, naj sa- gočijo, da bi sleherni proizva- moupravljanje postane last de- jalec sodeloval pri oblikovanju - lavcev. IN KAJ SO STORILI Ko so ob koncu lanskega leta ustanovili v Saturnusu tri TOZD in delovno skupnost skupnih služb ter se v začetku letošnjega leta konstituirali kot samoupravljavci v teh novih enotah, tega niso storili zgolj 'zaradi zahtev nove ustave. K temu jih je prisilila praksa. Sami so spoznali, da tako imenovano samoupravljanje po predstavnikih prinaša več škode kot koristi. Naj pripišem nekaj misli iz gradiva, ki ga je predsedstvo sindikalne konference v Saturnusu nedavno tega poslalo občinskemu sindikalnemu svetu. „Spoznali smo, da uspešno samoupravljanje teija ve čjo udeležbo delovnih ljudi v upravnem odločanju in da jim torej naši samoupravni akti morajo dati večje pristojnosti glede poslovanja delovne enote, pa še drugih delovnih enot in vsega podjetja. Temeljne organizacije združenega dela, ki niso samo spremenile firme skupnega podjetja, ampak smo jih oblikovali kot rezultat potreb po dobrem 'samoupravljanju, so letos, s pomočjo vseh družbenopolitičnih dejavnikov v tovarni, že zaživele. Dinar je zdaj bližji 1 delavcu, hkrati z dinarjem pa so tudi bližje možnosti, da delavci ‘ odločajo o oblikovanju in o de-■ litvi svojega dohodka. Temeljna organizacije, samostojno razpolaga s sredstvi, ki jih je ustvarila, ■in skupni skladi niso rezultat tako imenovanega prelivanja denarja; te sklade zdaj oblikujemo na osnovi skupnega interesa in sredstva, ki jih temeljne organizacije združenega dela vložijo vanje, niso odtujena." JANEZ MIKLAVC: „Samouprava, kakršno smo ob koncu lanskega leta zakoličili s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi teh TOZD in delovne skupnosti skupnih služb ter o njihovi združitvi, je že letos (delavski svet Tovarne avtoopreme se je prvič sestal ob koncu letošnjega januarja) odprla številne nove možnosti za uveljavljanje delavskih pobud in hotenj. O tem pričajo mnogi predlogi proizva- nekaj novih zadolžitev, in zgodi se celo, da je vsa. ta naša bitka proti forumskemu .delu samo stvar forumov. Zelo lepe besede, zapisane v samoupravnem sporazumu in v internih aktih, pa delavca še niso spodbudile in aktivirale; se pravi, dobre želje so doslej velikokrat ostale le -želje." NINA JEVŠNIK: „Je pa tudi res, da se je naš sindikat, hkrati z novo organizacijo samouprave, sam na novo organiziral. V vseh TOZD so zdaj osnovne sindikalne orga-- nizacije, v podjetju imamo konferenco. Nismo pa še zagotovili, da bi sindikalna organizacija postala last delavcev." SLAVKO GERLICA: „Tako kot sindikat tudi samouprava še ni prišla do delavca. O delovnih skupinah smo v samoupravnih aktih veliko govorili. V Tovarni avtoopreme, denimo, jih je štirinajst. Kljub temu našemu govorjenju pa delovne skupine še niso zaživele. Isto velja tudi za delegatski sistem. Delegati se sestajajo pred vsako sejo, gradivo pa dobijo le-dva ali tri dni pred sestankom in zavoljo tega se dogaja, da se le redko kdaj posvetujejo s samoupravnimi organi o stališčih, ki jih bodo zagovarjali; z volivci, torej z delavci, ki so jih izvolili za delegate, pa sploh nimajo časa za pomenek." JANEZ MIKLAVC: „Letos je imel sindikat ogromno dela. Ustanavljali smo temeljne organizacije, organizirali volitve v samoupravne organe, sodelovali smo pri oblikovanju internih aktov, organizirali interesne skupnosti in spet kadrovsko in organizacijsko pripravili volitve, kar naprej smo se ukvarjali z nekakšnimi akcijami, za Kozjansko in za Kumrovec,- za ozimnico in za rekreacijo delavcev. In pri vsem tem garanju smo skorajda po- zabili, da se moramo najprel sami dobro organizirati, oblikovati našo organizacijo, J3 bi v njej proizvajalci lahko s p11 ^ dom uveljavljali svoje interej6. Ko bo sindikat postal stvar lavcev v sleherni delovni skupij1: in ko bodo proizvajalci v vs^i rti]* n volilni' enoti, s pomočjo par1 in sindikalne organizacije, rali oblikovati svoja stališča, ^ jih bodo potlej njihovi dele&v zagovarjali na sestankih vod11' nih organov, šele takrat boit0 lahko rekli, da smo zamisli noV| ustave uresničili v praksi, tow . tedaj, ko samoupravljanje ne1,0 |f več samo pravica in dolžno ,; pač pa tudi vsakodnevna.nuja Rekli -so mi, da bodo o ^ teh zadevah bolj podrobno f vorili v prvih dneh prihodnji leta. ' ; Naj jim pri tem, v imef vseh, ki težimo k istemu cilju imamo enake želje, zaželim C letošnjem novem lletu, ob™ uspehov. * JANEZ VOD1 AKCIJA ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT USPEŠNA Izkazana solidarnost delovnih skupnosti samoupravnih odločitev in tudi nadzoroval njihovo uresničevanje." KAJ PA ZDAJ O starih odnosih v njihovem podjetju, ki so jih tudi poimenovali kot samoupravo, in o zdajšnjih samoupravnih odnosih, ko je delavec vsaj malo zaživel kot preudaren gospod arin ko so v statut zapisali, da imajo delavci možnost Stalnega, neposrednega iri posrednega nadzora nad delovanjem delavskega sveta, njegovih izvršilnih in poslovodnih organov - veliko govorijo. SLAVKO GERLICA, vodja informativne službe v Saturnusu, je dejal: ,,Vsa naša dobra hotenja, porojena v dolgoletni samoupravni praksi, smo zapisali v samoupravni sporazum, v statute temeljnih organizacij in v druge samoupravne akte. Res pa je, da pot od lepih besed do dobrih dejanj nikoli ni bila z rožicami postlana." NEDOKONČANA BITKA „Boj med starim in novim v samoupravnih odnosih," je rekla NINA JEVŠNIKOVA; delegatka nedavnega kongresa zveze sindikatov Jugoslavije, ,,tudi v našem podjetju še ni končan. Staro se upira novemu in ta ugotovitev še zlasti velja za prizadevanja, da bi v samoupravi uveljavili novo kvaliteto." ERIK ZRIMŠEK, orodjar, ki je bil pred dnevi izvoljen za poklicnega tajnika sindikalne konference v Saturnusu, je potrdil to ugotovitev. „Pa vendar," je dejal, „nova ustava je tudi v sindikalno organizacijo vnesla marsikakšno novost; in vse te spremembe terjajo večje dolžnosti in tudi pravice sindikalnih organizacij, ki so postale sestavni del samoupravljanja." Potlej smo govorili, kako se je sindikat, ki je bil pobudnik vseh nedavnih, sprememb na področju samouprave, organiziral, da bi vse tisto, kar od njega terjajo ustavne zahteve, lahko čimbolj uspešno uveljavil. In smo ugotovili: „V sindikatu še vedno dela samo nekaj ljudi," je dejal JANEZ MIKLAVC, „pri nas pa se celo dogaja, dri človeku, ki je Akcijo za zbiranje sredstev za adpatacijo in opremljanje onkološkega inštituta v Ljubljani med delovnimi kolektivi, upravljavci ljubljanske podružnice Ljubljanske banke, so na začetku letošnjega poletja spodbudili na Onkološkem inštitutu, pomagala pa je tudi podružnica banke. Sredstva so potrebovali, da bi preuredili prostore v vseh treh oddelkih Onkološkega inštituta in kupili nekaj najnujnejše opreme. Treba je reči, da so se ljubljanski kolektivi, oziroma upravljale! ljubljanske podružnice Ljubljanske banke, zelo dobro, odzvali prošnji. O akciji smo se pogovarjali s Francem Polakom, direktorjem sektorja splošnih poslov v podružnici Ljubljanske banke ter z Bogomilom Bergantom, pomočnikom direktorja Onkološkega inštituta. Povedala sta nam, zakaj -so akcijo začeli in kako je potekala ter uspela. „Že od leta 1965 obstaja pri Onkološkem inštitutu Sklad za gradnjo novega inštituta, ki ima svoj upravni odbor, v katerem so razen delavcev inštituta tudi tako imenovani predstavniki javnosti, se pravi predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij. Namen ustanovitve sklada je bil, zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo inštituta, ki jih iz rednih stredstev ni bilo mogoče 'dobiti, preden ne bo dograjena druga faza Kliničnega centra v Ljubljani. Prostori, ki jih je imel takrat na razpolago Onkološki inštitut v stari avstroogrski Šempeterski kasarni, pa so naravnost kričali po gradnji, saj so bili nemogoči tako za bolnike kot za delavce inštituta, predvsem pa v njih hi bilo mogoče organizirati sodobne diagnostike in zdravljenja. V sklad so začela počasti pritekati sredstva občanov, ki so jih dali namesto vencev ob'smrti svojcev, prijateljev, znancev. Na pozive sklada so se začele tudi vedno bolj odzivati delovne organizacije, ki so dajale sredstva namesto novoletnih ali drugih voščilnic. Potem so pritekala tudi sredstva raznih občasnih akcij, ki sta jih organizirala sklad in Društvo za boj proti raku. Čeprav je bil odziv darovalcev dober in tudi vedno več jih je bilo, se je gradnja odmikala,, sredstev zanjo ni bilo, ker je bilo treba dokon-.čati'najprej načrtovano drugo fazo kliničnega centra in razen tega je vrednost zbranih sredstev v skladu tudi z rastočo inflacijo naglo padala. Upravni odbor sklada, ki je bedel nad sredstvi, se je ob posvetovanju s pristojnimi dejavniki odločil, da razširi namen sklada tudi na opremo, ki jo je inštitut nujno potreboval. Tako je bila s sredstvi sklada, v katerega se je v vseh letih nateklo preko 12 milijonov dinarjev, kupljena najsodobnejša oprema za zgodno odkrivanje raka in za njegovo zdravljenje, ki jo bodo lahko uporabljali tudi v novih prostorih, ko bodo zgrajeni. Ostalo pa je še veliko nerešenih vprašanj glede prostorov itd. V skladu za adaptacije ni bilo sredstev, Onkološki inštitut pa iz svojih sredstev tudi ni mogel tekoče vzdrževati stare stavbe in še adpatirati dve pridobljeni, in sicer stare interne klinike in gluhonemnice. Stiska je bila vedno večja. Zategadelj se je Onkološki inštitut odločil, da bo zaprosil za pomoč gosp? darske organizacije. Akcijo za zbiranje, F podprla tudi Ljubljanska banka, oziroma ljubljanska podružnica, ki je na svoje upr*v’ Ijavce naslovila predlog, naj se odpovedo -hif ležbi na dohodku, ki jim pripada po določili* statuta banke iz poslovanja podružnic po ključnem računu za lansko leto, in jih namenir ■ h/ Pri skladu za obnovo in opremo Onkološkega i: tuta. „Naša podružnica je ta predlog poslal vs^ 218 upravljavcem, oziroma gospodarskim oi# nizacijam," jepovedal Franc Polak, d i reki0, sektorja splošnih poslov v ljubljanski ppdružfllC v LB. „Ce bi se vsi upravljavci odrekli celotne11^ tL deležu, ki ga dobe pri nas kot participacijo^ m: dohodku podružnice, bi se zbralo nekaj prev ji, 20 milijonov dinarjev v tem skladu. Do ,'li; decembra letos je prispevalo sredstva v sU0 |o 148 podjetij, nekatera na poziv še niso odg0'^/H>r< rila, nekatera pa so zahtevala, da jim pošlj^pbl ta sredstva v celoti. Največ doslej je prispevne Emona, 460 tisoč din, po nekaj tisočakov pa Petrol, Donit, Contal, Lesnina, Avtofli^fkjj taža, Mladinska knjiga in druga. Črnih ovanP ppo ne bomo omenjali, saj jih je malo." ' Na skladu se je tako do omenjenega dahj^ i4 zbralo okrog 8,5 milijona din. Ta vsota je s>,,Pisk pomembna, vendar pa bo po besedah BogoII,* |°Ur; Berganta Onkološki inštitut potreboval za aO^f pt tacijo vseh prostorov skoraj 30 milijonov d*nJLstaj jev. Zaradi tega bo Inštitut k sodelovanju p°z v-L^sl tudi upravljavce centrale Ljubljanske bank*’ r A dogovorih pa so tudi z Jugobanko. .-t Pk „Naš veliki problem," je dodal pomo* p 1 direktorja inštituta Bergant, „so aparatur*’'jj Av iih moramo uvoziti Za to notrehniemO n*.;, jih moramo uvoziti. Za to potrebujemo -manj kot 6 milijonov dinarjev za dve naP zaL51 diagnostični rentgen in gama kamero^ A izotope, zategadelj se bomo tudi dogovarjanj Jugobanko, oziroma njenimi upravljav pomoč pri nakupu teh naprav, saj sredstev s - Ch- nimamo in tudi v skladu jih ni, problem P2 j'iu nas predstavlja rudi novo zakonsko določil0’ ‘‘ Joj - ----- - - [JOŽ11 . fvlisi je treba ob uvozu položiti 50-odstotni dep0 ^ j Prva akcija je bila sicer-zaključena do pk letošnjega novembra. Od takrat dalje je nfj- j °lt ljubljanska 'odružnica LB začela z »j/ cijo" zahtev upravljavcev do omenjenih j, štev. Seveda s tem, so nam povedali, v "j: 4 podjetja še vedno lahko nakažejo pr*sP■ 1 Skladu za gradnjo Onkološkega inštituta, - jaT le za računsko operacijo v računovodstvu pHL kega podjetja. Naj ob teh podatkih v našem zapjjsijj prenesemo vsem, ki so prispevali sredstva j? tisOtt; za adaptacijo stavb Onkološkega inštituta 00 v Sklad za gradnjo in opremo, iskreno zaLr/i«?,1j tako delavcev Onkološkega inštituta kot up . nega odbora sklada. Obenem pa tudi ž*!) hojJ5 darovanje ne bi zamrlo, kajti do novih^pr°.sjjL^le rov za rakava obolenja je še trda pot> ^ bomo lahko le vsi skupaj uspešno prehodili- (ljjt Hej IZJEMA - DOVOLJENA k> ŽENSKIM ROKAM Število žensk, ki zjutraj zapuščajo stroje, se vendarle zmanjšuje Seveda je nekoliko zapleteno, če je ista stvar hkrati prepovedana in dosoljena. Ali pa drugače, če i* formalno prepovedana, Praktično pa dovoljena. Tako je v Sloveniji še ^nieraj z nočnim delom žensk v industriji in grad-beništvu. Žal, problema še Pismo spravili z dnevnega reda, čeprav njegov obstoj Pi v skladu s položajem delavca v združenem de-io in ni v čast družbeni skupnosti, ki se je tudi Pred mednarodno javnost-lo zavezala, da bo huma-Pizirala položaj delovne ženske. Svetal žarek pa dojejo zadnji podatki o Zmanjševanju armade de-iovk, ki so navsezgodaj Zjutraj - tedaj, ko se za pečino ljudi delovni dan Sele začenja - že utrujene ‘n brez posebnih izgledov, da se bodo ob belem dne-Vu lahko dovolj spočile za • poslednjo nočno delovno izmeno. icl h ,4 /pMem nočnega dela žensk še zdaleč lSfeo ta^° tež^° rešljiv, če ne bi imel (Ok ninogostranskih mednarodnih, prav-e-jj ekonomskih, tehnoloških in seveda 40al?ih razsežnosti. Veliko laže bi tudi 0’V Ce bi bili v okolju, iz katerega naj bi »Ja.eriinili nočno delo žensk, pogledi na ji t . erri bolj enotni, kot so. Nesporno je, jij|Je tudi Jugoslavija (v okviru medna-0'L.6 organizacije dela) podpisala kon-[)4{ P0 in na njeni podlagi tudi uzakonila I ^Ved nočnega dela žensk v industriji |liRri beništvu. Sama mednarodna ob-nam nalaga, da je nočno delo il3|o^ mogoče dovoljevati samo izje-(4 t)4 Nekako nerazumljivo pa izzveni, , nas kar stalno, brez prenehanja »Posebno resne družbene, eko-vr5.e> socialne in podobne okolišči-uHšk1 teiiaj° in opravičujejo nočno delo & K^eda 'i; pom e>n onemogočili delo v treh izme-ra^jPn^zročili v prizadetih delovnih 1 '5venCiiak resne ekonomsko finančne ' krav zaradi tega pa je bila odprava je res, da bi s tem, če bi s t«013 odpravili žensko nočno delo .JU dela žensk ob treznem ocenje-loe ^Ijena bodisi tako, da se ženske OH. Z* 17m^ni n Orl nr ZAC-I/ «i it ‘‘ ‘‘Očn* • - .Mk * izmeni nadomesti z moškimi, iKl' °> c*a bi z boljšo tehnično j poli 2en°stjo, ob večji produktivnosti j. bi bila potrebna nočna delovna ^1% jtta^ni podlagi so bili tudi priprav-v?t)r7V^ni programi akcij za postopno * Na j nočnega dela žensk. Morda je dti 7 zaradi dokaj različnih razmer jg.Vl akcije ni 'bilo mogoče napraviti sifel > riSl0vansk°- Nai> recimo, ome-J^3 ob modemi opremljenosti 6 -' da bi s kakršnokoli radikal-7'i0 za odpravljanje nočnega žen-Vv krii 3 sProŽ3b precejšnje politične t ^ e- in če ostanemo pri tekstilu in ikViij: Preselimo iz drugih republik v 'Hlg,.’ ngotovimo, da so tudi v naši ftek * razmere v različnih centrih do-načene. V Kranju, na primer, so 101 ‘keij e “'dustrije v Makedoniji sploh ni Kujej tretja delovna izmena. V BiH pa morali z odpravljanjem nočnega dela žensk izredno pohiteti. V to jih je silil preprost razlog, da je pomanjkanje delovne sile (tudi ženske) čedalje večje. V Maribom pa so razmere že drugačne in zato v Mariborski tekstilni tovarni še zmeraj več kot 1200 žensk dela tudi ponoči. POSTOPNO ODPRAVLJAMO MADEŽ Nekaj zmede v družbene akcije za odpravljanje ženskega nočnega dela seveda vnašajo tudi stališča, da tudi mednarodna konvencija o prepovedi nočnega dela žensk nič več ne ustreza tehnološkim zahtevam modernega časa. Poglaviten razlog, da pri odpravljanju ženskega nočnega dela ne dosegamo hitrejših rezultatov, pa je v pogojevanju ukrepov, ki so si jih zamislili v posameznih panogah. Seveda s primernim posluhom družbene skupnosti. Zlasti tekstilci so v svojih analizah in akcijskih programih za odpravo nočnega dela žensk razmišljali nekako takole: cilju se lahko približamo postopno, vendar si nikakor ne moremo privoščiti, da bi se že itak skromen ostanek dohodka, ki ga dosegamo, še zmanjšal. Družbena skupnost nam bo morala' pomagati z različnimi davčnimi in kreditnimi ukrepi. Le tako bomo lahko z boljšo strojno opremo toliko izboljšali finančne rezultate, da bodo vse delavke lahko delale samo v dveh izmenah. Ne bi bilo mogoče trditi, da omenjene zamisli niso doživele primernega javnega odmeva. Podatki kažejo, da so bili v zadnjem obdobju vendarle doseženi pomembni rezultati. Iz podatkov republiškega zavoda za statistiko je bilo mogoče v Gospodarski zbornici Slovenije razveseljivo ugotoviti, daje 1973. leta jeseni od skupno 120703 v slovenski industriji zaposlenih žensk, bilo 12,1 % takšnih, ki so delale tudi v nočni izmeni. Marca 1974 pa jih je bilo med 124.111 zaposlenimi še 9,1 % vključenih v nočno delo. Število delavk tretje — nočne izmene se je tako od 14.730 zmanjšalo na 11.556. Rezultat se zdi ugodnejši, če omenimo, da je še 1971. leta nočno delo v slovenski industriji in gradbeništvu zajemalo kar 19-444 žensk. Še svetlejši pa je podatek, da je leta 1971 s soglasjem republiškega sekretariata za delo bilo vključenih v nočno delo 640 mladoletnikov (starih manj kot 18 ■let), 1973. leta se je njih število zmanjšalo na 370, medtem ko 1974. leta nobena delovna organizacija ni več dobila soglasja za nočno delo mladoletnikov. VSE TEŽJA/POT DO DOVOLJENJ ZA NEDOVOLJENO Ker smo že omenili soglasja, ki so delovnim organizacijam potrebna za nočno delo žensk, naj spomnimo, da prizadete organizacije vsako leto znova zaprosijo za soglasje omenjeni sekretariat, ki je dolžan, preden se odloči, dobiti in upoštevati tudi mnenje republiškega odbora strokovnega sindikata in gospodarske zbornice. Očitno je, da postajajo merila za postopek izdajanja soglasij iz leta v leto strožja. Do izredno pomembnega premika, ki se kaže v večji odločnosti za odpravljanje nočnega dela žensk, je prišlo aprila 1973. leta. Skupščina SR Slovenije je namreč tedaj sprejela pomembna priporočila in sklepe o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu. Republiška skupščina je tedaj priporočila, da o potrebnosti in utemeljenosti nočnega dela žensk odločajo tudi samoupravni organi organizacij združenega dela, da ti pripravijo že v prvi polovici leta 1973 petletne programe o postopnem zmanjšanju obsega nočnega dela žensk in o čimprejšni odpravi nočnega dela mater z otroki, mlajšimi od 7 let; da posebej poskrbe za izboljšanje delovnih razmer za nočno delo žensk; za varstvo otrok tistih delavk, ki delajo v nočni izmeni in da že do konca 1973. leta povsem odpravijo nočno delo mladoletnih delavcev. Ob omenjenih priporočilih je republiški sekretariat za delo .dobil posebno zadolžitev, ki ga zavezuje k restriktivni politiki pri izdajanju soglasij za nočno delo žensk in prevzel tudi obveznost, da v sodelovanju z republiškim svetom zveze sindikatov Slovenije in z gospodarsko zbornico Slovenije vsako leto ugotovi učinkovitost sprejetih ukrepov za zmanjšanje nočnega dela žensk in se v zvezi s tem tudi dogovori za potrebne akcije. ŠTEVILKE IZRAŽAJO OPTIMIZEM Skratka, razmere so zdaj veliko boljše kot pred leti in zato je glede nadaljnjega razvoja utemeljen optimizem. Načelno so pogledi jasni, pa čeprav v delovnih organizacijah še dokaj pogosto nasprotujejo ^ame ženske, da bi odpravili nočno delo. Saj je razumljivo, zakaj delavke s slabim socialnim položajem nasprotujejo. Boje se, da bi se zaradi izgube sindikalno dogovorjenega rednega dodatka za nočno delo stanjšale izplačilne kuverte. Za konec se ozrimo še na tiste panoge slovenske industrije, ki imajo največje število žensk v nočni delovni izmeni. Na prvem mestu je slej ko prej tekstilna industrija (leta 1973 7347 delavk; 1974. leta 5768 delavk), na drugem mestu pa kovinska industrija (leta 1973, 2273 delavk; 1974. leta 1229 delavk). V tekstilni industriji je torej še zmeraj 15,5 % v njej zaposlenih delavk vključenih v nočno delo. Omenili smo že, da s 1215 delavkami glede nočnega, dela prednjači Mariborska tekstilna tovarna. Veliko žensk pa v nočni izmeni dela tudi v litijski predilnici (576), v Gorenjski predilnici (350) in v Novoteksu (338). Izmed skupno 17 delovnih organizacij kovinske industrije pa imajo največ delavk v nočni izmeni v celjskem EMO (369), v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje (240) in v ljubljanskem Saturnusu (126). Na tretjem mestu po številu zaposlenih žensk v nočni izmeni je bila s skupno 756 delavkami v letu 1973 lesna industrija; letos pa je na tretjem mestu s skupno 704 delavkami panoga nekovin. Med podjetji lesne industrije zaposlujejo največje število delavk v nočni izmeni v tovarni pohištva LIPA v Ajdovščini (204); v industriji nekovin, kjer se je število žensk, ki delajo ponoči od leta 1973 do leta 1974 celo povečalo, pa jih je največ vključenih v nočno delo v hrastniški' steklarni (647). Na četrtem mestu glede števila žensk v nočni izmeni je bila 1973. leta s 683 delavkami elektroindustrija. 1974. leta pa se na četrto mesto s 583 delavkami uvršča kemična industrija. Največje število delavk v nočni izmeni ima letos Iskra — industrija elementov in zabavne elektronike (153), sledi pa ji trboveljska Iskrina tovarna polprevodnikov (108). Med podjetji kemične industrije pa največ delavk v nočni izmeni zaposlujeta Zlatorog (171) in novomeška Krka (142). Velja opozoriti, da se je v kemični industriji, v primerjavi z letom 1973, število delavk v nočni izmeni 1974. leta povečalo kar za 243. Z razčlenjevanjem bi lahko nadaljevali, vendar naj omenimo le še to, da je peto mesto v obeh letih ohranila živilska industrija, ki je imela 1973. leta v nočni izmeni skupno 657 delavk, leto kasneje pa 536 delavk. Med podjetji te panoge zaposluje v nočni izmeni največ delavk Fructal-Alko Ajdovščina, in sicer 300. FRANCE JERAS 1 * * * t 4 \ 4 I 5 5 I * * n s s * ! ZAMRŠENI MEDSEBOJNI ODNOSI IN SLABI POSLOVNI REZULTATI V MEHANOTEHNIKI KDO BO ODMOTAL KLOBČIČ? Na zahtevo kolektiva so družbenopolitične organizacije občine Izola ustanovile posebno komisijo, ki bo raziskala vzroke za slabe poslovne rezultate v podjetju in za neurejene medsebojne odnose v kolektivu - Perspektiva je v ureditvi spornih vprašanj in v povezavi s sorodno proizvodnjo Konec letošnjega in začetek prihodnjega leta bo v izolski Mehano-tehniki, kot kaže, obdobje preloma s starimi medsebojnimi odnosi v kolektivu in odnosom do dela, kar vse je to podjetje skupaj z zunanjimi tržnimi vplivi pripeljalo na rob gospodarskega poloma. Vznejevoljeni zaradi neurejenih strokovnih in samoupravnih ter poslovnih odnosov v podjetju so delavci v zadnjem, obdobju pogosto izražali svoje nezadovoljstvo na različne načine, tudi s poskusi prekinitev dela. Nezadovoljstvo se je pa zadnjem sestanku sindikalnega vodstva v Mehanotehniki izkristaliziralo v predlog, naj bi družbenopolitične organizacije občine ' Izola priskočile kolektivu na pomoč kot zunanji, objektivni presojevalec razmer in odnosov in tisti dejavnik, ki bo, če bo potrebno, tudi presekal vozel, če se ga ne bo dalo razvozlati. KOMISIJA V občini so prisluhnili željam kolektiva. Sestavili so komisijo, v kateri so predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz občine in iz Meha-notehnike. Ta komisija je že začela z delom, opravila pa ga bo še pred sredino januarja prihodnjega leta. Njena naloga je jasna: raziskati mora vzroke, ki so vplivali na slabe poslovne rezultate podjetja in vzroke za slabe notranje odnose v kolektivu. Ni pa ta naloga niti najmanj lahka, zlasti glede, razvozlavanja notranjih razprtij. Težko bi seveda že sedaj kaj več dejali o notranjih odnosih, saj je, kot kaže, v Izoli v veljavi dogovor, da prej, kot bo komisija objavila svoje izsledke, ne bodo o problemih v Mehanotehniki obveščali javnosti. Menda se tako v podjetju kot v občini boje, da bi predčasno pisanje o težavah (o katerih pa nismo le pri nas pisali že nekajkrat) škodilo ugledu podjetja in tudi posameznikom iz kolektiva. Sodimo pa, da težave, v kakršnih se je znašlo to podjetje, niso le njegova posebnost in ker v kolektivu večina tvori zdravo jedro, na katerem je moč zgraditi nove odnose, sodimo, da pisanje o naporih kolektiva, da v bodoče orje brazde bolj ravno, le-temu ne more škoditi. O odnosih v kolektivu pa za sedaj vendarle ne velja povedati kaj več, kot to, da so posledica stanja minulih let, razprtij med posameznimi vplivnimi delavci in, kot kaže, dosedanjega boja za oblast v podjetju. Rezultat tega pa je tudi dokajšnja poslovna razpuščenost in slaba kadrovska zasedba zlasti na mestih, ki so za poslovanje, podjetja ključna. Ne le, da na slovenski obali primanjkuje tako delavcev kot strokovnjakov, dejstvo je, da nihče ne gre rad v službo v kolektiv, za katerega ve, da nima dobro urejenih notranjih odnosov. Tu bo morala komisija najbrž predlagati tudi nekatere ostrejše ukrepe, kajti najbolj boleče takšni odnosi udarijo po poslovnih rezultatih podjetja. AKCIJA Prav zadnji napori kolektiva in njegovega vodstva so jasno pokazali, da dosedanje delo tako v komerciali kot tudi v finančni službi ni bilo niti dovolj dobro organizirano niti pravilno vodeno. Reorganizacija teh služb, poleg temeljitih tržnih raziskav, bo, tako trdijo v vodstvu podjetja, prvi pogoj za uspešnejše gospodarjenje. K temu cilju so tudi usmerjeni napori vodstva, vendar do sedaj, žal, niso dali zaželenih rezultatov, deloma zaradi še neurejenih medsebojnih odnosov v kolektivu pa tudi zaradi siceršnjega pomanjkanja delavcev na obali. Vodstvo podjetjaje začelo akcijo, katere cilj je sicer kratkoročen, zgolj preprečitev, da bifpodjetje imelo ob koncu leta poslovno izgubo, vendar je akcija pokazala, da je moč z drugače organiziranim delom in večjo zavzetostjo zaposlenih doseči boljše poslovne uspehe. Mehanotehniki je namreč, glede na tržne pogoje (in seveda njeno neustrezno poslovno organiziranost) grozila precejšnja poslovna izguba. Potem ko je bila polletna bilanca še dokaj ugodna, je že devetmesečna pokazala, da je podjetje praktično brez dobička. Po planu prodaje do konca leta in ob tržnih pogojih, ki so se letos, kot vemo, nasploh za vse panoge stalno slabšali, pa bi Mehanotehnika prigospodarila letos 4 milijone poslovne izgube. Podjetje namreč polovico svojih izdelkov izvaža v zahodno Evropo, kjer so pogoji prodaje mnogo bolj neugodni kot doma. Vodstvo podjetja in samoupravni organi so zategadelj izdelali kratkoročni ..sanacijski" načrt: v zadnjih letošnjih treh mesecih bi morali na domačem trgu prodati za 16 milijo^ nov dinarjev več igrač, da bi pokrili grozečo izgubo. Nekatere izdelke je ponujalo pod ugodnejšimi prodajnimi pogoji - rezultati v oktobru so bili presenetljivo ugodni, tako da so mnogi v podjetju dvomili, da se bodo v naslednjih dveh mesecih ponovili. Iz tega dvoma se je pojavilo celo vprašanje, ali bodo lahko v teh dveh mesecih delavcem izplačali gibljivi del osebnih dohodkov, ki jim pripada glede na dosežene poslovne rezultate. Prodajni uspeh v novembru je dvome razblinil in, kot kažejo še nepopolni rezultati za december, bo plan dodatne prodaje uresničen. 1 KAKO NAPREJ Seveda je prezgodaj govoriti o poslovnih uspehih v letošnjem letu - o tem vprašanju tudi komisija ne bo mogla dati končne sodbe. Morali pa se bodo v podjetju pogovoriti o nadaljnjem delu - saj letošnja poslovna bilanca Mehanotehnike, tudi če bo pozitivna, bo to najbrž bolj simbolično. Zategadelj bo treba v kratkem-izdelati dolgoročnejši program dela, pri čemer bodo kolektivu izsledki občinske komisije le v podporo pri iskanju najboljših rešitev. Ena izmed dolgoročnih rešitev, o kateri za sedaj v kolektivu sicer še niso glasno spregovorili, vendarle odgovorni o tem že razmišljajo, je 'tesna povezava s katerim od sorodnih podjetij. Združitev dela in sredstev bi Mehanotehniki prinesla nedvomno mnogotere ugodnosti in olajšala težak položaj ne le zaradi gospodarskih razmer, pač pa tudi zaradi neustrezne kadrovske zasedbe v nekaterih pomembnih službah podjetja. Ne le komerciala, tudi raziskave trga in prodaja ter povezava z bančnimi institucijami bi bile za Me-hanotehniko v sklopu večje organizacije združenega dela mnogo bolj učinkovite, kot so sedaj. Reorganizacija teh služb pa bi bila v sklopu , kake SOZD mnogo manj naporna, kot bo za podjetje sedaj, ko je samo. Ne nazadnje pa morajo v kolektivu razmišljati tudi o možnosti, da bi zaradi zelo poslabšanih gospodarskih razmer morali del proizvodnje preusmeriti na izdelavo drugačnih izdelkov: tudi. tu se kot najboljša rešitev spet ponuja predhodno združevanje dela in sredstev z OZD, katerih proizvodnja je glede na naravo izdelkov v Mehanotehniki (ko-vinska-predelovalna in elektroindustrija) sorodna. rb IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA Prvi štipendisti Titovega sklada v Sloveniji - Biti štipendist Titovega sklada je posebna čast, je dejal na ustanovni skupščini Titovega sklada SR Slovenije tov. Tomaž Ertl, predsednik iniciativnega odbora sklada. Dejal je, da je to posebno priznanje mladim delavcem in delavskim otrokom za dobro opravljanje dela, za dober učni uspeh, ob sočasnem aktivnem družbenopolitičnem delu. To torej niso le socialne štipendije, te smo v Sloveniji zagotovili na drug način. Mnogi izmed delegatov na skupščini pa so ugotavljali, da na razpis štipendij Titovega sklada SR Slovenije, ki je bil objavljen letos 25. maja, tudi v Delavski enotnosti, ni bilo pričakovanega odziva. Zlasti v tovarne možnosti Titovega sklada še niso prodrle. Tako je skupščina lahko podelila Titove štipendije le 35 kandidatom, od tega le dvema delavcema. Ob 80-letnici rojstva tovariša Tita so rudarji Majdanpeka in Bora dali pobudo za ustanovitev Titovega sklada, v katerem bi se solidarnostno zbirala sredstva za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Lani 17. maja je bil podpisan družbeni dogovor, ki so ga podpisali kot ustanovitelji Titovega skla- da — Zveza komunistov Jugoslavije, Zveza sindikatov Jugoslavije, Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije, Zveza mladine Jugoslavije, Skupščina SFRJ in Gospodarska zbornica Jugoslavije. Po družbenem dogovoru je to enoten jugoslovanski štipendijski sklad, organiziran po republikah in avtonomnih pokrajinah. Os-movni namen sklada je zagotoviti pogoje za izobraževanje in strokovno usposabljanje mladih delavcev in otrok delavcev, ki s svojimi vrlinami, sposobnostmi in idejno usmeritvijo zaslužijo, da postanejo „Titovi štipendisti". Zbiranje sredstev je po družbenem dogovoru urejeno na osnovi prostovoljnega včlanje-nja TOZD in drugih samoupravnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, posameznikov. Za solidarnostno pokrivanje skladov v tistih republikah, ki same ne bi mogle kriti potreb, vse republike in avtonomne pokrajine združujejo v federaciji 10 % od zbranih sredstev za Titove štipendije. Medtem ko se v večini ostalih republik in avtonomnih pokrajin s Titovim skladom urejajo nekateri osnovni pogoji štipendijske politike, smo v Sloveniji že leta 1970 podpisali družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov. Letos pa smo sprejeli nov družbeni dogovor o usmerjanju in izvajanju štipendijske politike, vanj pa smo vključili tudi zbiranje sredstev za Titov sklad. Od sredstev, ki jih TOZD združujejo v občinskih solidarnostnih skladih, v višini 0,5 % od bruto OD, bodo podpisnice sporazuma del sredstev namenile za Titov sklad. Letos naj bi to bilo 2% od skupno zbranih sredstev. skjj^^o št. Doslej skiZZ. skltKif**** 35 štipendistov Na predlog iniciativnega odbora je ustanovna skupščina Titov|J sklada SR Slovenije na svoji seji dne 24. decembra 1974 pode prvih 35 štipendij naslednjim kandidatom: Neizkoriščena možnost V kriterijih za izbiro štipendistov Titovega sklada je raz-' redna opredelitev jasna. Poleg učencev in študentov iz delavskih družin naj bi te štipendiste izbirali predvsem tudi iz vrst mladih delavcev v neposredni proizvodnji. Kako slabo je bila letos izkoriščena ta možnost, pove podatek, da sta med 35 štipendisti Titovega sklada v SR Sloveniji le dva mlada delavca iz proizvodnje. Veliki 'industrijski bazeni niso poslali niti enega samega predloga. Sindikati bi se morali nad tem zamisliti. Vsaj zdaj, ko je ustanovna skupščina podaljšala rok za prijavo kandidatov za letošnje štipendiste do 15. februarja 1975, bi se morali potruditi, da najdemo več za študij nadarjenih in družbeno angažiranih mladih delavcev, ki bi si zaslužili to štipendijo. ko ima Titovo štipendijo, bo lahko redno študiral, seveda pa mu za čas študija gredo vse pravice delavca v združenem delu. Drugi delavec - Titov štipendist je Zdravko Novak, zaposlen kot tehnični risar v TOZD Tovarna pohištva Martinjak, Brest-Cerknica. Zdravko je marljiv in discipliniran delavec, družbeno aktiven, saj je bil med drugim tudi med pobudniki za ustanovitev aktiva mladih delavcev. A fant ima tudi veliko željo po nadaljnjem izobraževanju. Kot izredni študent je vpisan v Tehniško šolo lesne stroke pri Dopisni DU v Ljubljani, saj se redno ni mogel izobraževati, ker je edini hranitelj družine. Štipendija Titovega sklada mu je priznanje za njegovo dosedanjo vsestransko aktivnost in zdaj bo le lahko uresničil tudi svoje poklicne želje ih si pridobil izobrazbo kot redni učenec. Branko je bil kot predstavnik kandidatov za Titove štipendije povabljen na ustanovno skupščino Titovega sklada SR Slovenije. Pripovedoval mi je o svojem dosedanjem šolanju, ki je bilo zanj mnogo več kot zgolj izobraževanje. Že- v 7. in 8. razredu osemletke je bil predsednik pionirske in mladinske organizacije, prvo leto na gimnaziji predsednik razredne skupnosti, potem dve leti predsednik šolske skupnosti, četrto leto pa delegat OZD. Leta 1973 je bil v delovni brigadi na progi Beograd-Bar. Je član prostovoljne partizanske enote in še ima čas, da se udejstvuje kot trener in organizator namiznoteniškega kluba. Branko je primer zanikanja trditve, da kdor dobro študira nima časa za kaj drugega. Skupščina Titovega sklada SFRJ se je ustanovila maja letos in tudi po republikah in avtonomnih pokrajinah so ti skladi že zdavnaj ustanovljeni. V Sloveniji smo zadnji, ker smo pač bili vezani na podpisovanje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov v občinah o usmerjanju in izvajanju štipendijske politike. Ustanovna skupščina Titovega sklada SR Slovenije pa je bila 24. decembra v Ljubljani. Občina AJDOVŠČINA . Ljubomir STARC, rojen 1955. leta, iz Ajdovščine, zaposlen v Spl^V kovinskem nodietiu Ajdovščina, za študij ESŠ; II. letnik, doslej izredni11 Na ustanovni skupščini, ki ji je žal prisostvovalo le 40 delegatov slovenskih občin, so sprejeli tudi pravilnik o delu Titovega sklada, izvolili za predsednika skupščine tov. Branka Babiča, izvolili izvršni odbor in za njegovega predsednika tov. Franca Simoniča. Ugotovili so, da je bilo le iz 17 občin poslanih 39 predlogov kandidatov za štipendije, od katerih pa so kasneje 4 predloge umaknili. Štipendije so podelili tako 35 kandidatom, katerih imena objavljamo posebej. Eden izmed njih Doslej dva delavca Dva delavca sta torej že prejela Titovo štipendijo. Kdo sta ta dva fanta? Prvi je Ljubomir Starc, ključavničar v Splošnem kovinskem podjetju Ajdovščina. Ljubo je zelo aktiven član Zveze socialistične mladine, delovna skupnost pa ga je izvolila v odbor delavskega nadzorstva. Ker bi si rad pridobil izobrazbo, ki si jo po redni poti ni mogel, je kot izredni študent opravil prvi razred ESŠ pri Delavski univerzi Postojna, zdaj je vpisan v drugega. Toda skromni dohodki ne zadoščajo za preživljanje in za plačevanja visoke šolnine. Zdaj, Branko fšterže, eden izmed 35, ki prvi v Sloveniji nosijo naslov Titovega štipendista. Devetnajst let, kot odličnjak oproščen mature na gimnaziji v Ravnah na Koroškem. Iz Mežice se je štiri leta vozil vsak dan 17 km z avtobusom v šolo, ki jo je tako uspešno končal. Brankov oče je rudar v rudniku Mežica, mati gospodinja. Brat, starejši od njega, je zobo-tehnik. Zdaj, ko je Branko prejel štipendijo Titovega sklada, pravi, da mu je žal brata, ki ni imel za nadaljevanje študija takih pogojev, kot jih bo imel on. Brat je prvi, na katerega se je spomnil na dan, ko mu je bila podeljena štipendija. - Odločil sem se za študij filozofije jn sociologije, pravi Branko, ker sta po mojem ti dve smeri zelo pomembni za razvoj človeške družbe. To mi bo omogočilo uresničiti določene inova-torske težnje na področju družboslovja. Vesel sem, da Titov sklad nagrajuje delavnost in tudi študiral bom zato, da bi delavnost nasploh naša družba bolj upoštevala, kajti na delu je tudi Mar.\ gradil svojo teorijo. Osnovne vrednote, za katere se bom lahko s pomočjo te štipendije zavzemal, so poštenost, dobrota, delavnost - človečnost. Za študij imam zdaj to štipendijo zagotovljene solidne pogoje in če bodo vsaj približno taki objektivni pogoji za moje delo po končanem študiju, potem upam, da bom lahko prispeval delež k napredku družbe v okviru svojih možnosti in sposobnosti. Skupščina je sklepala tudi o višini Titovih štipendij. Za mlade delavce, ki si s pridobitvijo Titove štipendije ohranijo tudi status delavca in pravice delavca, naj bi znašala štipendija v letu 1974 bruto 3.588 din, se pravi, štipendija v višini povprečnega bruto OD v Sloveniji v letu 1973. V letu 1975, ob predvideni 40% valorizaciji, pa. naj bi štipendija mladim delavcem znašala 4.410 din. Za učence srednjih šol naj bi letos znašala štipendija 1.100 din (kolikor učenec stanuje v kraju šolanja, se štipendija zniža za 300 din, če se vozi do 20 km,' pa se zmanjša za 200 din). Za študente znaša štipendija v letu 1974 din 1.650 (tudi pri študentih se štipendija zniža glede na kraj študija). Seveda bodo valoriziraije v letu 1975 tudi te Titove štipendije učencem in študentom. s. g. Tečaj italijanskega jezika za delavce tovarne „Meblo“ v Novi Gorici. Sproščanje radovednosti... in koncentracije v odmoru. nec . _ tfji Ljubomir CAVDEK, rojen 1956. leta, iz Velike Zabije, za študij na' tehnični šoli Maribor, L letnik Jože ČERNIGOJ, rojen 1957. leta, iz Ustja, za študij na Gradbeni teh!1 šoli v Ljubljani, oddelek za visoke gradnje, II. letnik .J Vido MISLEJ, rojen 1954. leta, iz Podnanosa, za študij na TehničnisU pleskarski šoli v Zagrebu di Miloš TERČIČ, rojen 1956. leta, iz Ustja, za študij na Gradbeni teni1 šoli Ljubljana, oddelek za visoke gradnje Občina CELJE: Vlado GORENŠEK, rojen 1955. leta, iz Celja, za študij na Tehniški6 tro šoli Velenje, II. letnik Občina CERKNICA: Zdravko NOVAK, rojen 1956. leta, iz Grahovega pri Cerknici, zap Brestu Cerknica, za študij na Lesni tehniški šoli, doslej študiral kot iz16 na Dopisni šoli Ljubljana, L letnik Božidar BAJC, rojen 1955. leta, iz Cerknice, za študij na Biotel'" fakulteti, gozdno-lesni oddelek, L letnik .ji Marjan SIRAJ, rojen 1956. leta, iz Ravnika, za študij na Tehniški s° lesarstvo Ljubljana, IV. letnik Bojan IVANČIČ, rojen 1955. leta, iz Rakeka, za študij na Fakuh6 elektrotehniko (industrijska elektronika), I. letnik ji Marica TROHA, rojena 1959. leta, iz Babnega polja, za študij na Gl" ziji pedagoške smeri Ljubljana, I. razred Občina ČRNOMELJ: Peter MIHELIČ,-rojen 1957. leta, iz Starega trga ob Kolpi, za štumočju Bližnjega vzhoda, liil ^!ed S° š*e v vlo.gi »nadzornika I feč °Zemskega morja celo tako da-rtj,] d® so leta 1958, nezadovoljne j Želj r®2rnerami v Libanonu, v tej de-'Jejg^ltrcale mornariško pehoto. To i je p/1® je povzročilo hudo moro, ki f’ t/tj, Jt|Snila na vse neodvisne sredo-Setj^ e države. Do začetka šestde-ko Q et so Američani resnično lahkot ^redozemskem morju govorili ol> i ttojj^fare nostrum" ah — naše i 0 vlti(lj 'V tei neomejeni ameriški nad-Sredozemlju je prineslo šele vietsk v° *n postopno prodiranje so-1 ^vile ^ ladii’ ^1 so se Itd sence poti Hot(j P°leg ameriške šeste flote. leieja® J® res, da je Sovjetska zveza vesjc Predvsem vzpostaviti ravno-tej , "Ureriški moči v tem delu sveta kojtf ^ati omiliti čedalje ostrejšo V ntacijo v Srednji Evropi. •tjteg prav gotovo jo je vodila iz ® morja dolgoletna želja po Zoč Ju uoigoiema zeij ^e(l0?nosti na toplih morjih - na rliJske!nemskem morju in na In-°ceanu - ter po razširitvi nj. vPliva na bogato območje 5°' žft3' na ^nji vzhod. 't preni u° velikokrat zazvonile Piahu, češ kakšno neznan- sko nevarnost pomeni sovjetska navzočnost v Sredozemlju, vendar pa jih ni nikoli preveč bolela glava, saj so se zaradi množine oporišč in kvalitete oborožitve vedno čutile v premoči.. V zadnjih nekaj letih je ameriško šesto ladjevje kljub prihodu novih sovjetskih ladij to premoč ohranilo. Po oktobrski arabsko-izraelski vojni in ciprski krizi pa so znova oživele govorice o tako imenovani sovjetski nevarnosti". Poveljnik sil atlantskega pakta v južni Evropi admiral Johnson je izjavil: „Za vsako ceno moramo zadržati nadzor nad Sredozemskim morjem". Dogodki na Bližnjem vzhodu in najnovejša ciprska kriza so namreč spomnili zahodne zaveznike na to, kako življenjskega pomena je Sredozemlje za Atlantski pakt in kako pomembno vlogo imajo nekateri otoki, kot na primer Ciper, Malta in Kreta. Na Cipru so oporišča britanskega letalstva: čeprav ta oporišča niso mogla nikoli odkrito delovati za atlantski pakt, ker republika Ciper ni pripadala tej zvezi, pa jih je pakt bolj ali manj vedno štel za svoja. Podobno je z britanskim oporiščem na Malti, okrog katerega je bilo še pred poldrugim letom dni veliko razburjenja. Da bi izsilila večjo najemnino je namreč Malta zagrozila, da bo dala svoja pristanišča na razpolago sovjetskemu ladjevju. Ta grožnja je imela naravnost čaroben učinek ... Za Američane pa je med temi otoki pravi dragulj Kreta z enim največjih naravnih pristanišč na svetu. Med oktobrsko vojno je nekdanji grški vojaški režim šestemu ladjevju dovolil uporabo vseh mornariških naprav, kot da bi bil v krizo zapleten Atlantski pakt. Na Kreti je bilo v času oktobrske krize glavno oporišče ameriškega sredozemskega ladjevja: tam so bile že celo pripravljena amfibijska vozila za izkrcavanje mornariške pehote. Ciper, Malta in Kreta bi bili v primeru širše konfrontacije izrednega pomena za strategijo Atlanstkega pakta — precej večjega, kot pa so vsa oporišča v Španiji, Maroku, Italiji, Grčiji in Turčiji, saj so ti otoki pravcate nepotopljive letalonosilke. Na podlagi tega si je mogoče razlagati tudi vse pritiske,"ki jih je v minulih letih zaradi svoje neuvrščene usmeritve prestal Ciper: nikoli ni bilo v interesu Atlantskega pakta, da bi bil Ciper neodvisen, še manj, da bi bil neuvrščen. Zadnja kriza, ki je privedla do izkrcanja turških čet na otoku, je zgovorno pokazala, kako so si strategi Atlantskega pakta zamišljali, da bo reševanje ciprskega problema ostalo notranja zadeva pakta oziroma dveh njegovih članic — Grčije in Turčije in da bo otok postal izključna svojina te zahodne vojaške zveze. V navzočnosti ladjevja obeh velesil v Sredozemlju je prav gotovo velikega pomena vojaški faktor vzdrževanja ravnovesja sil, vendar pa v njej prevladujejo politični in ekonomski dejavniki. To so že nekajkrat dokazale najrazličnejše akcije tako ZDA kot SZ. Iz gospodarskega stališča je v 'ospredju problem odvisnosti zahodnih držav od arabske nafte, ki pomeni možnost konflikta med sredozemsko politiko držav evropskega skupnega trga in ameriškimi interesi. Naftni embargo, ki so ga arabske države uvedle po oktobrski vojni, je zgovorno pokazal, kako nanadoma so bile evropske države pripravljene dati drugačen poudarek svoji politiki do Bližnjega vzhoda in kako so se v nekaterih pogledih te politike ne- nadoma razšle z ZDA. V minulih mesecih so si zahodnoevropski državniki in ministri kar podajali kljuke v vseh glavnih prestolnicah Bližnjega vzhoda, da bi si zagotovili dobro voljo arabskih držav. Američani sami so po oktobrski vojni prav tako takoj izkoristili možnost, da na račun posredniške vloge in vpliva velesile okrepijo svojo navzočnost v arabskih državah in s tem bistveno okrnijo sovjetske gospodarske in politične interese v tem svetu, posebno v Egiptu. Sovjetska zveza je kot gospodarska partnerica arabskih držav sicer šele na petem mestu, za ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Zahodno Nemčijo, vendar pa kljub temu pomeni precejšnjo konkurenco. Dejstvo je namreč, da imajo sovjetske gospodarske operacije v tem delu sveta pomembno vlogo kot sestavni del politike, usmerjene na dolgoročni vpliv. To pa je tisto, kar gre Američanom najbolj v nos in kar bi radi za vsako ceno preprečili. Gospodarski dejavnik je brez dvoma tesno povezan s političnim; za širši položaj v Sredozemlju pa je politični dejavnik celo važnejši. Doslej so pomanjkanje politične stabilnosti, različne stopnje razvoja posameznih dežel in lokalni spori med nekaterimi sredozemskimi državami preprečevali oblikovanje širšega sistema ravnovesja, ki ne bi temeljilo na nadvladi ene izmed velesil. Vendar pa ta strukturalna nestabilnost ni posebno koristila niti ZDA niti Sovjetski zvezi. Sočasna navzočnost velesil ter njun boj za vpliv sta tem deželam dala možnost, da izrabljajo velesili drugo proti drugi, da za svoje kompromise dobivajo večje nagrade in da vodijo politiko nihanja med eno in drugo stranjo. Sredozemske države, predvsem tiste, ki niso članice Atlanstkega pakta in ki se zavzemajo za utrditev svoje politike samostojnosti in ozemeljske nedotakljivosti, so do sedaj že večkrat sprožile pobude v prid splošne demilitarizacije Sredozemlja. Čeprav so se razvile nekatere oblike sodelovanja na širšem področju v zvezi z napori za reševanje spornih problemov, pa je vendar glavna teža sodelovanja sredozemskih držav ostala predvsem na dvostranskih stikih. To je bila tudi glavna ovira, ali bolje rečeno pomanjkljivost, da takšne pobude niso nikoli bistveno napredovale. Vsekakor pa je dovolj temeljev za širše sodelovanje neodvisnih sredozemskih dežel. Čeprav jih ločujejo ovire drugačnih političnih ureditev, sistemov in ideologij, jih po drugi strani zbližuje ista želja: namreč, da postanejo subjekti, od katerih bo odvisen razvoj dogodkov v Sredozemlju. V zvezi s tem pa jih družijo skupni interesi za dosego miru in varnosti na širšem področju Sredozemlja pa tudi želje po okrepitvi sodelovanja na področju razvoja, pomorstva, trgovine, nafte, turizma, itd. Na podlagi tega, to je primata interesov sredozemskih dežel, pa je treba gledati in ocenjevati tudi navzočnost velesil in delovanje drugih zunanjih dejavnikov. Nedvomno ni treba posebej poudarjati pomembnosti nacionalnih interesov ter pravic in odgovornosti sredozemskih držav za nemoten razvoj na tem območju: to že samo po sebi na--čeloma zavrača pravico zunanjih dejavnikov, posebno velesil, da bi urejale in po svoje krojile odnose .v tem delu sveta. Doslej je bilo že velikokrat mogoče zaslediti prepričanje posameznih držav, da je lahko le z okrepitvijo avtonomne in ncpdvisne sredozemske politike omejiti delovanje velesil, onemogočiti njuno vmešavanje ter postopoma napraviti njuno navzočnost odvečno. Toda tp prepričanje se bo lahko začelo v praksi uveljavljati šele takrat, Ijo bodo sredozemske države imele možnost, da same rešujejo sporne probleme, ki služijo kot vzrok za vmešavanje in prodor tujih sil na področje Sredozemlja, in ko bodo okrepile skupno akcijo v korist Sredozemlja brez tujih oporišč, brez jedrskega orožja, v korist samostojnega razvoja in emancipacije tega dela sveta. JOŽE PLEŠNAR Manj polno zaposlenih v Italiji Kot navaja Istat, italijanska statistična služba, je bilo v začetku oktobra v Italiji skupno 19,076 milijona zaposlenih. Od tega je bilo v kmetijstvu zaposlenih 3,1 milijona, v industriji 8,32 milijona ter v drugih dejavnostih 7,65 milijona prebivalcev. V primerjavi z lanskim oktobrom je zaposlenost v Italiji narasla za približno 238.000 oseb. Število zaposlenih v industriji se je pri tem povečalo za 97.000 oseb, a v drugih dejavnostih za 369.000 oseb. Hkrati se je zaposlenost v kmetijstvu zmanjšala za 131.000 oseb. Možno je — ugotavlja Istat — da je hitrejše naraščanje zaposlenosti v oktobru glede na isti lanski mesec posledica oživljene dejavnosti terciarnih sektorjev. Značilno je, da je bilo v zadnjem letu na novo zaposlenih več žensk (143.000) kot moških (95.000). Žensko delovno silo je najemala pretežno industrija. Vse več pa je v Italiji de- lavcev, ki zaradi pomanjkanja naročil oziroma gospodarske recesije delajo^ manj kot 33 ur tedensko. Število delavcev, ki lahko delajo le s krajšim delovnim časom, je v zadnjem mesecu naraslo za 73.000 ali na skupno 314.000 oseb. Oseb, ki iščejo zaposlitev, je bilo v začetku oktobra v Italiji 605 tisoč. V primerjavi z lanskim oktobrom se je število nezaposlenih povečalo za 19.000, v primerjavi z julijem pa za 54.000 oseb. nž. 1974 - leto pomembnih dogodkov Leto, ki se izteka, bi lahko imenovali leto velikih mednarodnih konferenc, na katerih so udeleženci obravnavali pereče svetovne gospodarske probleme. K vprašanjem sistema mednarodnih gospodarskih razmerij, svetovnega prebivalstva, prehrane, izkoriščanja morskega dna, surovin so začele države pristopati na svetovni ravni K temu jih je prisilila povezanost sveta, soodvisnost nacionalnih gospodarstev. Na svetu najbrž ni več države, ki bi se lahko gospodarsko razvijala brez stikov z drugimi državami, ki se ne bi tako ali drugače vključevala v mednarodno delitev dela Razvoj gospodarstva v posameznih državah zato vpliva tudi na gospodarstva drugih dežel oziroma je od njih odvisen Podražitev nafte prinaša izvoznicam velike dohodke, v državah porabnicah pa povzroča primanjkljaje. Če se podraži hrana, kujejo iz tega veliki proizvajalci v razvitih državah dobičke, v deželah v razvoju, ki nimajo dovolj denarja za nakup žita po višjih cenah, pa ljudje umirajo od lakote. S carinskimi in drugimi ukrepi se razvite države zaščitijo pred tujo konkurenco na domačem trgu, s tem pa dušijo razmah industrijske proizvodnje v deželah v razvoju. Takšne primere soodvisnosti gospodarstev bi lahko naštevali v nedogled. Sistem mednarodnih gospodarskih odnosov ni nekaj stalnega, nenehno se spreminja, prilagaja novim potrebam in zahtevam. Smer, v katero se razvija, je odvisna od moči in vpliva sil, ki zagovarjajo določene spremembe. ^Sistem, kakršnega imamo zdaj, se je v glavnem oblikoval po interesih razvitih držav, ki imajo v svetovnem gospodarstvu največjo veljavo. Razmere v svetovnem gospodarstvu jasno kažejo, da sedanji sistem ne ustreza več: pripeljal je do velikih razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami, do zmede v svetovnem denarstvu, inflacije. Vse države se zavedajo, da ga je treba spremeniti oziroma zamenjati. Dežele v razvoju hočejo nov sistem, ki bi ustrezal koristim večine svetovnega prebivalstva, razviti svet pa bi rad sedanjega le toliko spremenil, da bi ga usposobil za nadaljnje delovanje in si ohranil pridobljene privilegije v njem. Te težnje so se jasno pokazale na aprilskem posebnem zasedabju GS ZN o surovinah in razvoju. Kljub različnim pogledom in interesom je bila soglasno sprejeta deklaracija o novem sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov, čeprav si razvite države nekatera njena določila po svoje razlagajo. Ta deklaracija določa smčr spreminjanja sedanjega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov oziroma temelje\novega, zavzema se za enakopravne gospodarske odnose med državami, za pravico vsake države, da sama suvereno razpolaga s svojim naravnim bogastvom, zahteva pravičnejše razmerje med cenami surovin in industrijskih izdelkov, ukrepe za hitrejši razvoj zaostalih dežel itd. Svetovna konferenca o pomorskem pravu poleti v Caracasu je bila prva priložnost, da se načela deklaracije uresničijo na ožjem področju. Šlo je predvsem za uveljavitev suverenosti nad naravnim bogastvom in za vprašanje, do kod naj ta suverenost seže. Dežele, ki ležijo ob morju, se vse bolj zavedajo njegove gospodarske pomembnosti Zato želijo svoje teritorialne vode čimbolj razširiti, od sedanjih 12 na 200 morskih milj. Dežele v razvoju želijo obvarovati bogastvo ob svojih obalah pred moderno opremljenimi pirati iz razvitih držav, ki denimo Peruju, Ekvadorju, Islandu in številnim drugim državam izpred nosa odnašajo ribe. Še težje in dolgoročno bolj pomembno vprašanje nastaja v zvezi z izkoriščanjem morskega dna. Omejenost naravnih virov sili človeka v odkrivanje novih možnosti, v iskanje surovin tudi pod morskim dnom. Nekatere razvite države so tehnično že sposobne črpati nafto na morskem dnu. Dežele v razvoju tega še ne zmorejo, toda če bodo dopustile razvitim neomejeno izkoriščanje tega bogastva, ga bo takrat, ko bi ga same lahko izrabljale, morda že zmanjkalo. Zato želijo uveljaviti pravico do suverenosti tudi nad delom morja in morskega dna ter se dogovoriti z razvitimi državami za takšno izkoriščanje, ki bo koristilo vsem. Na konferenci v Caracasu takšnega dogovora še niso dosegli, delo bodo nadaljevali leta 1975 v Ženevi Svetovno prebivalstvo skokovito narašča Gospodarska rast, še posebej rast proizvodnje hrane v številnih deželah komaj sledi tako imenovani populacijski eksploziji To poraja veliko vprašanj in tragedij. Kako zagotoviti vsem ljudem človeka vredno življenje? Kako vključiti nove in nove ljudi v proizvodnjo, jih nahraniti in obleči? Koliko ljudi sploh lahko preživi na Zemlji? Kaj storiti, da se prebivalstvo ne bi tako hitro množilo? Na ta vprašanja je skušala odgovoriti konferenca o svetovnem prebivalstvu avgusta v Bukarešti. Udeleženci so se strinjali, da naraščanje svetovnega prebivalstva ima svoje meje, da se ne more nadaljevati v neskončnost. Predstavniki razvitih držav so predlagali široko uporabo kontracepcijskih sredstev in načrtovanje družine, dežele v razvoju pa izhoda ne vidijo samo v tem, ampak opozarjajo, da je vsestranski gospodarski in družbeni razvoj edina pot k bolj uravnovešeni rasti svetovnega prebivalstva, k odpravi lakote, k srečnejšemu življenju vseh ljudi Približno pol milijarde ljudi na svetu že danes nima dovolj hrane za normalno življenje, živijo v stalnem pomanjkanju, še veliko več pa jih trpi občasno pomankanje. Kako pridelati na svetu dovolj hrane in kako jo razdeljevati, da nihče ne bo lačen? To je bilo osnovno vprašanje, ki so si ga zastavili udeleženci svetovne konference v prehrani v Rimu v novembru letos. Odgovor nanj je mednarodna strategija v proizvodnji in razdeljevanju hrane. Predvsem je treba povečati kmetijsko proizvodnjo v deželah v razvoju. Zato potrebujejo te dežele pomoč, in sicer finančno za naložbe v kmetijstvu, tehnično za modernizacijo proizvodnje in za graditev lastne industrije umetnih gnojil ter takojšnjo pomoč v hrani za premostitev najhujših trenutnih problemov. Kmetijska proizvodnja je podvržena nihanjem, zato so potrebne rezerve hrane, s katerimi bi preprečevali lakoto ob slabih letinah. Rezerve morajo ustvariti vse države. Čeprav bi dežele v razvoju hitro povečale svojo kmetijsko proizvodnjo? jim bo vsaj še prihodnjih deset let potrebna pomoč v hrani Izvoznice žita bodo zagotovile vsako leto deset milijonov ton žita za pomoč, ki jo bodo sofinancirale dežele v razvoju, predvsem pa izvoznice nafte. Na konferenci so se dogovorili tudi za ustanovitev sklada za razvoj kmetijstva v deželah v razvoju in sprejeli več resolucij o posameznih problemih, denimo o trgovini s kmetijskimi pridelki, odpravi različnih škodljivcev (muhe ce-ce), vlogi žensk v kmetijstvu in pri prehrani itd. Eden najpomembnejših dokumentov, ki so ga sprejeli v Rimu, je gotovo deklaracija o odpravljanju lakote, ki je pravzaprav razširitev deklaracije o pravicah človeka. Ob koncu letošnjega rednega zasedanja G S ZN so sprejeli listino o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav. Listina je dokument, ki članice ZN močneje obvezuje kot deklaracija o novem sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov, vsebinsko pa povzema njena glavna določila. Nekatere razvite države so glasovale proti sprejemu listine in se sklicevale na to, da se tudi z določili deklaracije niso strinjale. To kaže, da so razvite države včasih sicer pripravljene načelno sprejeti nekatere napredne dokumente, kadar pa gre za konkretno obvezujoče listine in še bolj za njihovo uresničevanje, pa zavračajo predloge dežel v razvoju. Začrtana smer spreminjanja mednarodnih gospodarskih razmerij, pozivi k reševanju problemov svetovnega prebivalstva in njegove prehrane, postopno uveljavljanje suverenosti držav nad lastnim naravnim bogastvom — to so uspešni letošnji koraki neuvrščenih in dežel v razvoju v boju za boljši in pravičnejši svet. Toda treba bo še veliko utrjevanja storjenih stopinj in novih korakov. LOJZE VEZOČNIK 7 DNI V SINDIKATIH S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Po kongresih občni zbori V četrtek je bila seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodila generalna sekretarka republiškega sveta Ivanka Vrhov-čak. Dnevni red na videz sice ni bil obširen, zato pa so bile njegove posamezne točke dokaj obsežne in občutljive vsebine. Kar zadeva izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij sindikatov, ki bodo dejansko prvi množični članski sestanki po kongresu Zveze sindikatov Slovenije in po kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, je sklenjeno, naj bi bili že januarja prihodnjega leta. Glede na dokumente obeh kongresov bodo seveda v osnovnih organizacijah sprejemali zelo konkretne načrte. Da pa bodo občni zbori zares taki, da bodo pripravili teren za konkretno uresničevanje sprejetih dogovorov, so poleg dosedanjih vodstev osnovnih organizacij sindikatov odgovorni tudi občinski organi in republiški odbori sindikatov. Ti organi bodo morali osnovnim organizacijam izdatno poma- voru o financiranju in finančnem pq slo vanju v sindikatih in Zvezi sindikatov Slovenije, je bil na dnevnem redu še dogovor o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali .negospodarske storitve. Z nekaterimi manjšimi dopolnitvami so ga navzoči potrdili, za podpisnika dogovora pa pooblastili predsednika republiškega odbora sindikata delavcev v obrti Branka Višiča. Januarja bosta po sklepu predsedstva sklicali kar dve seji republiškega sveta ZSS. Prva za 16. januar, druga pa teden dni kasneje. Gradiva za prvo sejo je toliko, da bo razprava verjetno trajala kar dva dni, dnevni red namreč napoveduje: obravnavo akcijskega programa sindikatov pri spreminjanju in nadaljnjem razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; obravnavo družbenega dogovora o skupnih osnovah samoupravnega urejanja odnosov o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; obravnavo predloga in sprejem sindikalne liste za leto 1975 ter obravnavo predloga skupne liste zneskov osebnih prejemkov, ki gredo v breme materialnih stroškov in skupne porabe; obravnavo družbenega dogovora o temeljnih načelih in splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na po- dročju splošne in skupne porabe in družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi porabe v letu 1975; obravnavo predloga stališč dograjevanja samoupravnih sporazumov dejavnosti in družbenih dogovorov za območja o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Gre torej za celoten splet vprašanj o dohodku! Pa tudi naslednja seja republiškega sveta bo vsebinsko polna, problematika bolj organizacijske narave: letni delovni načrt republiškega sveta ZSS, njegovih organov in služb za leto 1975; finančni načrt republiških organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije; poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja republiškega sveta ZSS in njegovih organov. JR Premalo vsebinskih rešitev gati, da bodo priprave načrtno stekle, kajti misliti je treba predvsem na dve, nalogi: na opredelitev konkretnih nalog glede na dogovore na sejah predsedstev centralnih komitejev ZKS in ZKJ o stabilizaciji gospodarstva, pa tudi na konkretne naloge pri nadaljnjem uresničevanju ustave. Ker je preloženi osnutek priporočila skladen s temi zahtevami, ga je predsedstvo republiškega sveta ZSS tudi sprejelo (objavljamo ga v celoti v današnji prilogi Sindikati). Predsedstvo RS ZSS je pri tem še posebej poudarilo pomen konkretnih in natančnih programov dela za vsako osnovno organizacijo posebej ■ ter sprejelo predlog, kako naj se navedenih nalog osnovne organizacije kar najbolj načrtno lotijo. Res pa je, da taka naloga zahteva tudi temeljite kadrovske priprave, saj je vendar od dobrega delegatskega sestava izvršnih odborov veliko odvisno, kako bodo sindikalne organizacije v bodoče kos vsem tem nalogam. Po obširni razpravi o dogo- Prednostne naloge: sodelovanje pri samoupravnem povezovanju delavcev v TOZD ter povezovanju delain sredstev, izboljševanje delovnih in življenjskih razmer delavcev, vsebinsko izpopolnjevanje delavske kontrole, sporazumevanja o dohodku in delitvi sredstev za osebne dohodke njali, sicer niso popolni, vendar je iz njih možno razbrati, daje marsikje ta organ zgolj formalnost. Organi Delovni program republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije in njegovih organov za prihodnje leto obsega številne pomembne naloge, ki izvirajo iz sklepov nedavnih sindikalnih kongresov - republiškega in zveznega -ter iz še nedokončanih nalog, zajetih v operativne programe republiške sindikalne konference. Prednostne naloge so vsekakor tiste, katerih uresničitev zagotavlja utrjevanje samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah združenega dela, združevanja dela in sredstev TOZD, organiziranje delovne kontrole, povečevanje produktivnosti dela in izboljševanje pogojev ustvarjanja dohodka ob tem tudi dograjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja o dohodku in njegovi delitvi -razvoj te gospodarske panoge' ter seveda izboljševanje življenjskih in delovnih razmer delavcev. Ob teh prednostnih nalogah nismo omenili „domače naloge" sindi- * kalne organizacije v posameznih OZD - da se osnovne organizacije sindikata čimprej ustrezno organizacijsko notranje uredijo. V javni razpravi o nalogah sindikata pri samoupravnem organiziranju delavcev v TOZD in povezavi le-teh v OZD in druge višje oblike združevanja sredstev in dela, smo zabeležili stališče, da je še precej OZD, kjer prevladuje formalizem nad vsebinskimi rešitvami. V razpravi so delegati tudi poudarili, da se bodo morali sindikati zavzeti za hitrejše povezovanje dela in sredstev. Čeprav je bilo v kovinski ^ industriji že precej uspešnih integracij v nekaj velikih sestavljenih organizacij združenega dela, je vendarle še veliko delovnih organizacij, ki se še niso „uspele" povezati z drugimi. Za nadaljnji razvoj te panoge pa je nadvse pomembno, da podjetja združujejo tako svoje znanje kot tudi sredstva. Naslednje veliko delovno področje sindikatov je delavska kontrola. Podatki, ki so jih na seji ome- V MARIBORSKIH SINDIKATIH RAZPRAVLJAJO 0 BODOČIH NALOGAH NI razloga za predali delavske kontrole še nimajo programov dela ali pa je njihova pozornost usmerjena le na reševanje drobnih problemov. Res pa je, da člani delavske kontrole v večini podjetij niso dovolj strokovno podkovani, da bi se lahko uspešno lotili pravih nalog, kot so nadzor pri uresničevanju novih investicijskih načrtov in druge podobne naloge. Zato so delegati v republiškem odboru menili, da bi naj sindikalne organizacije organizirale ustrezno izobraževanje za člane delavske kontrole. Kovinska industrija je v marsičem odvisna od izkoriščanja tujega znanja, v manjši meri pa tudi od inovacijskih dosežkov domačih iznajditeljev. Sindikati naj bi si zato prizadevali za ustreznejše nagrajevanje dela izumiteljev in za ustrezno priznanje te dejavnosti. Posebej pa so poudarili izjemen pomen delovanja sindikata pri uresničevanju razvojnih zamisli te panoge. Važno je, da povežemo proizvodnjo jekla s predelavo, kjer se v dosedanjem sporazumu kaže delen razkorak med obema panogama. V javni razpravi Ni razloga za predah, menijo v mariborskih sindikatih, posebej še sedaj, ko začenjamo drugo fronto za dosledno uveljavitev ustavnih sprememb, za to, da bomo lahko' z delegatskim sistemom kar najbolje odločali. O tem so na široko spregovorili tudi na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov v Mariboru, ko so razčlenjevali zdajšnji ekonomski in politični trenutek v občini. Več razlogov je, je uvodoma dejal sekretar mariborskih sindikatov Slavko Uršič, da pričnemo nakopičene probleme iz preteklosti nemudoma reševati. Če bi ocenjevali bitko za uresničitev prve faze ustavnih sprememb, potem lahko rečemo, da je ta dobljena tudi v neposredni praksi, predvsem kar zadeva formalno-pravni del in pripravljenost vseh naprednm političnih sil za njihovo uresničitev. Temu je treba dodati, da je bila ponekod posvečena pozornost le oblikovanju TOZD, manj pa zagotavljanju novega položaja delavcev. Pojavljajo se tudi problemi, kot denimo delitev sredstev delovnih organizacij na TOZD, ugotavljanje delitve dohodka po TOZD, samoupravno dogovarjanje in združevanje dela in sredstev med temeljnimi organizacijami, ni še dovolj izoblikovano delovanje samoupravne delavske kontrole in drugo. Ob vsem tem torej ni razloga za predah. Delavci za zdaj še vedno odločajo le o enem delu rezultatov svojega dela, manj pa o celovitih rezultatih. Storiti moramo vse, da bodo delavci odločali o svojem celotnem dohodku in njegovi razdelitvi. Slabosti, ki smo jih spoznali ob uveljavljanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, po svoje vplivajo na motnje pri samoupravnem konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela. Sindikati v Mariboru bodo posvetili več pozornosti tudi temu vprašanju, ker želijo prispevati k temu, da bi s sredstvi razširjene reprodukcije razpolagalo združeno delo, in da bi hkrati onemogočili neracionalno porabo teh sredstev, zapiranje TOZD za lastne plotove, skupinsko-lastniška pojmovanja družbene lastnine, tehnobiro-kratske težnje in monopole in podobne negativne pojave. Kako zagotoviti hitrejšo gospodarsko rast, ki mora temeljiti predvsem na večji produktivnosti dela, je zdaj v Mariboru osrednje vprašanje, ki ga načenjajo v sindikatih, ko uresničujejo sklepe 4. seje predsedstva ZKJ ih 10. seje predsedstva ZKS. Znano je namreč, da se mariborsko - gospodarstvo v letošnjem letu ni najbolje odrezalo. Posebej zaskrbljujoč je fizični obseg proizvodnje, ki se je v primerjavi z minulim letom povečal le za 2,3 odstotka, medtem ko to zvišanje znaša v republiki 10,4 odstotka. Tudi izvozni rezultati mariborskega gospodarstva so slabši kot v republiki. Na dinar izvoza pride 1,20 dinarja uvoza, predvsem reprodukcijskih materialov in surovin. Ne kaže pa spregledati dobrih rezultatov: tako se je ekonomičnost poslovanja povišala za 31 odstotkov, rentabilnost in produktivnost je prav tako višja kot v republiki. Kot rečeno, osnovne organizacije sindikatov čaka v prihodnjem letu še veliko odgovornih nalog. V Mariboru so se zato dogovorili, da bodo do 10. januarja pripravili akcijski načrt, ki bo vseboval predloge za uresničitev nalog v sindikatih. J. U. je sicer osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne skupnosti za proizvodnjo in predelavo jekla, ki bo prvi korak k tesnejšemu povezovanju obeh panog. Skrb sindikatov - in seveda ne le njih - pa bo, da bosta obe dejavnosti sporazum tudi uresničili. Široka razprava se je razvnela ob nalogah sindikata pri skrbi za življenjske in delovne razmere: izkazalo se je, da so v nekaterih OZD ta vprašanja dobro uredili, da imajo tudi poklicne kadre, ki skrbijo za to, marsikje pa se še ne zavedajo, da je skrb za boljši družbeni standard zaposlenih tudi skrb za boljše gospodarjenje v podjetju. rb RO SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE 0 OSNUTKU SINDIKALNE LISTE 75 Enotna merila ^ za vso državo Dosedanje javne razprave izluščile nekaj skup’ nih pripomb na račun sindikalne liste - pred' vsem na rovaš minulega dela, potnih stroškoy> regresov za prehrano in dopust # Tekstilci j11 o usnjarji predlagajo med drugim izoblikovanj* ^ socialnih meril za delitev regresa za dopn*1 let ge kd 25 in To Na svoji zadnji seji je republiški odbor sindikata delavce; ^ tekstilne in usnjarske industrije obravnaval tudi osnutek sin®1' ICtvoLliUC Jil U511j£UoJ\.C lliuuanjjt- t-fUiaviiavoji ,« kalne liste 75. Tako kot razprave na drugih strokovnih odbo^ sindikata je tudi ta obrodil poleg nekaterih splošnih ugotovit* tudi več podrobnih predlogov za dopolnitev posameznih dolo® sindikalne liste ah celo za vsebinske spremembe nekat^ členov. . Čeprav je dosedanja razprava v sindikatih pokazala, da posamezni strokovni odbori bolj posvečajo predvsem tisti1! vprašanjem sindikalne liste, pri katerih so njihovi delavci b°! neposredno prizadeti, se vendarle že po površni presoji vsebU) razprav kažejo nekatere skupne značilnosti izrečenih pripon1 j Povsem enotni so sindikati iz različnih gospodarskih dejavno* o tem, daje treba slovensko sindikalno listo uskladiti z jugos^ vansko sindikalno listo, da bi tako čimbolj zmanjševali sedanj velike razlike med delovnimi organizacijami v posameznih rep* blikah. Prav tako večina sindikatov meni, da bi bilo potreb11 sindikalno listo sprejeti že letos, da bi lahko delovne organi^ cije načrtovale potrebna sredstva za osebno in skupno porab0 prihodnjem letu. Sindikati so enotni v oceni 11. člena sindikalne liste, obravnava nagrajevanje po minulem delu. Minulo delo jp sindikalni listi premalo podrobno opredeljeno, preveč je sp ilO* nih, težko oprijemljivih - kadar je treba minulo delo materiali1, ovrednotiti — določb. Skratka, minulo delo ostaja tudi 5 sindikalno listo še dokaj neoprijemljiva kategorija, ki se na^ zadnje razvrednoti v oceno delovnih izkušenj. .. Skupna značilnost dosedanjih razprav pa so tudi štev®* pripombe na določila o regresih za hrano, za nadomestila ^ potne stroške ter za regres za letni dopust. Ob določilu,,, obravnava najvišji osebni dohodek, se je v razpravi izluše11 stališče, da najvišjega osebnega dohodka ne bi veljalo „zacemej, tirati". V tej kategoriji osebnih dohodkov velja uveljaviti nac«, nagrajevanja po delu, seveda pa je treba hkrati poiskati obr tivna merila za izračun dejanskega dela. Člani repubhšk** odbora so tudi menili, da je osebni dohodek pripravnikov, J, ga predlaga sindikalna lista, prenizko določen, prav pa bi bilo, če bi osebne dohodke pripravnikov določili v razpon* kajti marsikje pripravniki opravljajo bolj odgovorno delo, kot ga smeli. , Ob nočnem delu so se tudi v tem republiškem odb° zavzeli, da bi sindikalna lista spoštovala veljavne domače piše, se pravi zakon o medsebojnih razmeijih delavcev v zdnfi nem delu. Le-ta določa, da traja nočno delo od 22. do 6. ® medtem ko mednarodna konvencija in nekdanji zakon o del nih razmeijih, na katere se očitno osnutek sindikalne liste of vrednotita kot nočno delo delo od 22. in 5. ure zjutraj. H1*1: Na tU( 'Jllj še let ho ko vai mi Pn na so; Ei dr: Pu tu kji da ur bi! dc žn mi sk so m ne Pl cij ce fij tis in Pt de St: isoH" Pi so menili, da je delo v deljenem delovnem času prev^— ovrednoteno glede na nekatere druge postavke v sindikalni11 denimo nočno delo. Tekstilci in usnjarji tudi predlagajo, naj bi kot osnov® ji ^ izračun nadomestila za čas daljše odsotnih zaradi bol® >< upoštevah zadnjih šest delovnih mesecev pred začetkom % le 1 • • 1__J. __—JI — »Im n tin+rt O Ir/-»1 Cl( lezni, in ne, kot predlaga sindikalna lista, zadnje koledab leto. Zaradi stopnje inflacije je predlog razumljiv. A Veliko pozornosti pa so člani republiškega odbora sindi* si tekstilcev in usnjarjev posvetili tudi minulemu delu in vre® , tenju minulega dela. Tudi ta republiški odbor sodi, da it sindikalni listi minulo delo premalo konkretizirano in raZ*® , noteno na vrednotenje delovnih izkušenj. 0 določilih, kig°l0i o nadomestilih za stroške službenega potovanja, pa je j sodil, da bi veljalo počakati, da ovrednotenje vseh predlog0 jj javne razprave izlušči najbolj primerno konkretno rešit^G razprave na omenjeni seji velja poudariti še predlog za ^ membo 28. člena sindikalne liste, ki obravnava regrese za dopust. Tekstilci in usnjarji se ogrevajo za to, da bi reg* r - ....... ’ -nO1 . iz ijt ot h ol ta m ce §1 sindikalni listi kar točno določili, ne pa predevali razp%,i višini regresa. Sindikalna Usta bi tudi morala vsebovati podr® a socialne kriterije za delitev regresa. Ta predlog se v 01 |( zavzema za to, da bi delavci, ki imajo več nepreskrbljenih matere samohranilke, in delavci z nižjimi osebnimi doh dobili višji regres za dopust kot drugi delavci. (t sl Pravna iMisvrtovalnira IIE Vprašanje: V delovni organizaciji sem se zaposlil s 1. 7. 1974. leta.'Ko sem pred kratkim vprašal, ali bom imel pravico do dopusta, so mi rekli, da mi za letošnje leto ne gre, ker nimam še šest mesecev nepretrganega dela oziroma zaposlitve. Po mojem izračunu mi poteče 6 mesecev 30. decembra letos in menim, da imam pravico nastopiti letošnji dopust z 31. decembrom ter ga nadaljevati v prihodnjem V 0 del°Yfl n je tudi v vaših aktih predpisano šestmesečno nepretrgano \)0 tem primeru, kot rečeno, do dopusta nimate pravice, saj sl LCIII pilJIlCIU, l uv-» uupuaLa nimata ouj ^ p- šest mesecev nepretrganega dela poteklo šele z 31. decembr*” (i)r Vi ne s 30. decembrom, kot zmotno mislite. V takšnih j|ji* E letu. IU. Prosim, da mi odgovorite kdo ima prav, ali jaz ali pa delovna organizacija? i L. P. - Ljubljana Odgovor: Če je v samoupravnem sporazumu vaše organizacije združenega dela določeno, da pridobi delavec pravico do dopusta po preteku šestih mesecev nepretrganega dela, tako kot določa maksimalno mejo zakon, vam za letošnje leto dopust res ne gre. Zakon sicer dopušča možnost, da delovne organizacije v svojih aktih določijo tudi krajšo dobo nepretrgane zaposlitve kot šest mesecev za pridobitev pravice do dopusta, vendar kot sledi iz vašega vprašanja. namreč štejejo koledarski meseci ne glede na to, koliko d® posamezen mesec. Očitno ste šteli mesec za 30 dni in je vašem izračunu šestmesečna doba potekla, čeprav v resnici š° ^ Pravico do dopusta si boste pridobili s 1. I. 1975. leta, v boste takrat lahko nastopili le dopust za leto 1975, nikakofP^f za leto 1974, saj dopusta ni mogoče prenašati iz enega k j ^ skega leta v drugo. IZ NAŠE DRUŽBE PO PRAZNIKIH V NEGOTOVOST Zatrpani mejni prehodi, dol-?e kolone čakajočih vozil, ki so Waj pa kdaj segale tudi preko 25 kilometrov daleč v Avstrijo, ^ seveda gneča na naših cestah. To je podoba prometa pred ne-Jaj dnevi. Pa saj tako je vsako 'no ob takem času, ko se delavci, zaposleni v tujini, vračajo Tomov za novoletne praznike. Največ je seveda naših, so pa 'udi tisti, ki potujejo skozi 'ugo slavij o v Grčijo, Turčijo in še dlje. Ista podoba vsaj nekaj 'n nazaj, gneča na mejnih prehodih, ko skušajo cariniki kolikor toliko natančno izpolnjeni svojo dolžnost, tisti pa, ki Morajo čakati ure in ure, glasno Protestirajo. Poznavalci razmet so za letos Spovedali, da bo prišlo domov s°razmerno malo zdomcev. Ekonomska kriza evropskih Tržav in skoraj že masovno odpuščanje delavcev naj bi večino tujih delavcev zadržalo v krajih, hjer so zaposleni. Težko je že uanes reči, če so se napovedi Uresničile, kajti nekaj dni so hile na mejnih prehodih res T°lge kače vozil. Tudi Prekmurje nudi te dni ^ačilno novoletno sliko. Avtomobili s tujo registracijo stojijo sh°raj pred vsako hišo. Gostilne s° skoraj vedno polne in tema razgovorov ob mizah je v glav-rram ekonomska kriza, odpuščanje delavcev in pa infla-cija, devizni tečaji, primerjava cen in ne nazadnje možnosti Zaposlitve doma. Iz razgovorov prav na to zadajo temo je moč spoznati, da lrsti, ki so zaposleni v tujini, ''gubljajo občutek samozavesti m sigurnosti prav zaradi odpuščanja oziroma skrajševanja e'ovnega časa. Ni jih sicer struh, da bi .jih, medtem ko Poživljajo novoletni dopust, ^pustili z dela, zavedajo pa se, :a si praznikov ne smejo podalj-niti za eno uro, kajti .že riajtnanjši prekršek večina pod-'et'j v tujini izkoristi za odpust delavcev. . Največ naših delavcev, ki so Sl Poiskali zaposlitev v tujini, je ,. lendavske, murskosoboške, mtornerske jn gomjeradgonske jurčine — kar 10 tisoč delavcev. j'av zato smo se odločih, da urščemo Mursko Soboto in v ^govorih z zdomci in pa tistimi. ki se s problemi teh delav-^ev ukvarjajo, zvemo nekaj več. ® posebej, ker zaradi ekonom-e krize v tujini delavci, vedno °gosteje razmišljajo o vrnitvi a°tnov. 2 lvANKA KLOPČIČ', vodja Poslovanja na Komunalnem j.. uuu za zaposlovanje v Mur-vPoboti, rešuje zaposlovanje mirih pomurskih občinah. Q(l’’^ečina naših ljudi, ki so s I v tujino, je nekvahficira-iu so predvsem iz kmetij- Uih veda mišljajo tudi o možnostih večjega vračanja zdomcev. „Delovnih mest doma seveda nimamo dovolj. Že če se vrne polovica naših ljudi, jih nimamo kje zaposliti. Še posebej, ker so se ti ljudje kot nekvalificirani priučili v tujini. Doma pa jim te kvalifikacije formalno ne -priznamo. Če bi prišlo do večjih odpustov, so ravno ti prvi na vrsti in zato bodo tudi doma z njimi težave. Visokokvalificirane delavce pa prav tako potrebujejo zunaj kakor pri nas doma.“ In bolj mimogrede. Lista prostih delovnih mest, ki visi na zavodu, zgovorno priča, da v Pomurju primanjkuje predvsem ljudi z višjo in visoko izobrazbo. S predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti tovarišem Kučanom sva se pogovarjala predvsem o vsebini sestankov, ki jih pripravljajo za prihodnje dni. . „Sestanke z delavci, ki delajo v tujini, imamo v naši občini že šest let. Običajno smo jim največ razlagali o njihovih pravicah, kijih imajo kot člani sindikata v tujini, pa tudi o raznih carinskih predpisih in podobnem. No, letos bomo dnevni red sestankov posvetili predvsem trem temam. Najvažnejši del razgovorov bo prav gotovo osvetlitev političnega in ekonomskega položaja v svetu. Še posebej z ozirom na energetsko in ekonomsko krizo ter inflacijo. Prav tako pa bo precej govora tudi o ekonomskih problemih in perspektivah jugoslovanskega gospodarstva v prihodnjem letu. Naše delavce pa bo najbrž še posebej zanimalo, kaj predvidevamo v srednjeročnem načrtu do leta 1980 v občini Murska Sobota, Predvsem bomo govorili o možnostih zaposlitve in o odpiranju novih delovnih mest, pa o razvoju in pospeševanju obrtniške dejavnosti." . Pri iskanju možnosti za odpiranje novih delovnih mest skušajo v Murski Soboti pritegniti tudi delavce, zaposlene v tujini, da bi sofinancirali nova podjetja, v katerih bi se lahko po vrnitvi zaposlili. „Po naši zamisli naj bi delavci, zaposleni v tujini, vlagali svoje prihranke v banko. Ta sredstva naj bi vezah za določeno dobo.. Določili naj bi tudi višino sredstev, s katero si bo delavec zagotovil delovno mesto. Banka naj bi namreč z zbranim denaijem omogočila izgradnjo novih kapacitet. Vložen denar bi delavec dobi} vrnjen. To se pravi, da ne bi bil delničar podjetja, ampak bi si zagotdvil le delovno mesto in še to pod normalnimi pogoji in v . takem podjetju ne bi imel nikakršnih posebnih prednosti. O tej ideji se bomo prav na letošnjih sestankih pogovorili z našimi delavci in skušali ugotoviti, njihovo pripravljenost za tako sodelovanje." Preko tisoč delavcev iz štirih pomurskih občin je zaposlenih v tovarni avtomobilov Audi-NSU v Ingolstadtu. Med njimi je tudi MIRKO SMREKAR, visokokvalificirani kjučavničar. „Štiri leta bo februarja, od kar delam pri Audiju. Odšel sem pravzaprav zato, da bi si laže kupil boljši avto. Potem pa sem začel misliti na hišo in kaže, da bom še kakšni dve leti zunaj, da se bom v glavnem znebil dolgov. Sedanji gospodarski položaj v svetu je menda najbolj prizadel avtomobilsko industrijo in še posebej našo tovarno. Pred časom smo imeli sestanek, kjer so nam razložili, zakaj sedaj delamo s skrajšanim delovnim časom. Skladišča so polna, avtomobili ne gredo v promet. Masovnih odpuščanj zaenkrat ni, vendar, kot pravijo, se bo januarja odločilo. Kljub temu pa so v tovarni zelo zadovoljni, če kdo sam odide. Pa tudi režim in delovno disciplino so zaostrili. Že najmanjši prekršek kaznujejo z odpustom. Včasih ni bilo nič hudega, če. sem prišel od doma kak dan kasneje. Sedaj si tega ne mprem privoščiti. Če se bo treba vrniti domov, pa me za zaposlitev ni posebej strah, saj je povpraševanje po visokokvalificiranih ključavničarjih še vedno veliko." Tudi IVAN TKALEC, ki dela na traku montaže v Audiju, je te dni skupaj z ženo Marijo prišel domov. „Končal sem gostinsko šolo in sem po poklicu natakar. Sedaj pa delam v Audiju že šest let." Ivana so v Audiju izvolili tudi za poverjenika sindikata IG METAL. „Večina naših delavcev je včlanjenih v IG METAL. Jugoslovani imamo v tovarni 20 poverjenikov, sestajamo se vsak Kadar Marija in Ivan prideta domov, imata veliko dela. V hlevu pa na polju. In morje, kot pravita, imata med dopustom na njivah. mesec. Prav tako'pa se po oddelkih vsakih 14 dni sestajamo skupaj z nemškimi poverjeniki sindikata. Govorimo največ o problemih v tovarni, o bolniških dopustih, pa o odpovedih, o stanovanjskih problemih, o športu in športnih prireditvah, gostovanju raznih ansamblov in drugih kulturno zabavnih prireditvah. Kot poverjenik sindikata in ker dobro obvladam nemški jezik, pomagam našim delavcem pri izpolnjevanju različnih formularjev, kakor tudi pri uveljavljanju njihovih pravic na nemških uradih. Naš sindikat ima tudi zelo dobre stike z občinskim sindikalnim svetom v Murski Soboti, saj nas njihovi predstavniki vsako leto obiščejo in organizirajo tudi gostovanja različnih zabavnih ansamblov. Koliko časa bom še v Nemčiji? Pravzaprav ne vem. Rad bi do konca opremil hišo, pa hlev in še nekaj kmetijske mehanizacije manjka pri hiši. Življenje v Nemčiji pa tudi ni tako poceni in sedaj, ko je žena brez dela, nama ne ostane prav veliko. Sicer pa bomo videli...“ A. AGNIČ Rudarji za novoletno praznovanje Konferenca osnovnih organizacij sindikata na Rudarsko-elektro-energetskem kombinatu Velenje je tudi za letos pripravila načrt letošnjega slavja v okviru rudarskega „dedka Mraza". Prejšnja leta je sindikalna organizacija velenjskih rudaijev povabila na že tradicionalni novoletni sprejem in razgovor žene in otroke ponesrečenih velenjskih rudarjev in jih obdarila. Pred novim letom pa so obiskali tudi vse člane delovne skupnosti, ki so v bolniškem staležu. Podobno bo tudi letos. Jutri, na zadnjo nedeljo v tem letu, se bodo zbrali žeme in otroci ponesrečenih velenjskih rudaijev. Konferenca osnovnih organizacij sindikata bo vse povabljene pogostila, otroke ponesrečenih rudarjev pa bodo, kot je že v navadi, tudi obdarili. V ponedeljek, 30. decembra, pa bodo predstavniki velenjskih rudaijev obiskali v bolnišnicah vse člane delovne skupnosti Rudar-sko-elektroenergetskega kombinata Velenje, v Delavskem klubu bodo pripravili že tradicionalni novoletni sprejem za vse člane delovne skupnosti, ki bolujejo nad dva meseca. Vsem bodo čestitah za novo leto, jim zaželeli več zdravja in osebnega zadovoljstva ter jih tudi obdarili. (vš) Predelov. Največ jih je se-|nua v Avstriji, Nemčiji in Švici. D P^atkih iz leta 1971 je iz tur ■ občin zaposlenih v 10 tisoč delavcev. Vse do Ista^ Je ta številka še vedno ' Ekonomska kriza zaenkrat tU: n;I prizadela naših ljudi v Vo7 tako, da bi na našem za-Pri čutili kakšen poseben Pose?' Res pa ie’ da s0 se *an' 110 V zadniem času mnogi d0l^^I za možnost zaposlitve SloSv^da pri Zavodu za zapoge v Murski Soboti raz- NA SLOVENSKI OBALI IN V SEŽANI ja Pri Smrekaijevih v Murski Soboti so za novo leto kupili novo kuhinjsko opremo. Dedek Mraz obdaroval vse otroke Sežanska in obalne slovenske občine so med tistimi redkimi, kjer je letos dedek Mraz obiskal in obdaroval vse otroke, stare do 11 let, in sicer brez izjeme. Akcija, ki so se ji solidarnostno odzvala vsa podjetja z omenjenega področja, je v celoti uspela: tako je dedek Mraz lahko prirejal v posameznih občinah kulturne programe za otroke in jih obdaroval; ne le tiste, katerih starši so v službi, pač pa vse, tudi otroke nezaposlenih in kmetovalcev ter otroke, ki so se v času pred novim letom zdravili v zdravstvenih ustanovah v omenjenih občinah, čeprav sicer niso občani teh občin. Vsi otroci so dobili enakovredna darila ne glede na socialni položaj staršev. Dedek Mraz pa je „skočil“ tudi do šolaijev v Pristavo pri Podčetrtku, v kraj, ki ga je prizadejal letošnji potres na Kozjanskem in ki mu solidarnostno pomaga slovenska obala. Prinesel jim je za 5 tisoč dinaijev praktičnih' daril. rb TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Ekspanzija, toda z omejitvami Nobenega dvoma ni, da so ekonomski odnosi Jugoslavije z inozemstvom in njena kreditno-monetarna politika prej ko slej, in tako tudi v letu 1975, odvisni od stanja plačilne bilance. Za to pa je, kot vemo,.značilen visok primanjkljaj, ki bo ob zaključku tega leta najbrž nad milijardo dolarjev.. Eden osnovnih zunanjetrgovinskih ciljev v novem letu je zategadelj, zmanjšati ta primanjkljaj za vsaj 100 do 200 milijonov dolarjev.' Primanjkljaj do največ 900 milijonov dolarjev je namreč nekakšna zgornja meja, katere prekoračitev že lahko povzroči hujše motnje. Zvezni izvršni svet namerava primanjkljaj zadržati v teh mejah tako, da bo rast uvoza omejil na največ 4 %, hkrati pa zagotovil možnosti povečanja izvoza za najmanj 10% v primerjavi z letošnjim letom. Vse pa kaže, da bo od obeh temeljnih točk ekonomske politike v letu 1975 vsekakor laže uresničiti prvo, to je rast uvoza za 4 %, kot pa doseči drugo, to je povečanje izvoza za 10%. V prid tej domnevi govori dejstvo, da je bil uvoz mnogih vrst blaga in materiala za družbene rezerve že opravljen ter da so zaloge uvoznih surovin v gospodarstvu ta čas znatno večje, kot so bile lani. Vrhu tega je bila kmetijska letina letos dokaj ugodna, tako da bo pritisk na uvoz hrane in nekaterih kmetijskih surovin letos domnevno precej manjši. Upoštevati je tudi treba, da bodo julijski ukrepi za omejitev uvoza začeli učinkovati kasneje ter da bodo nadaljnji restrikcijski ukrepi, kijih pripravlja ZIS, prav tako sprejeti šele v prihodnjem letu. Med temi ukrepi velja omeniti omejitev uvoza tako imenovanih trajnih potrošnih dobrin, ki jih izdelujemo doma in ki presegajo absorbcijske možnosti domačega trga. Pri tem je pomembno stališče ZIS, ki je bilo deležno polne podpore skupščine, da namreč zgolj z uvoznimi omejitvami ni moč izboljšati plačilno-bilančne situacije, tem manj, ker bi vztrajanje pri takšnih ukrepih utegnilo ogroziti doseganje načrtovane stopnje rasti proizvodnje. Prav zato je tem bolj poudarjena nujnost, da se v prihodnjem letu uresniči rast izvoza v višini najmanj 10%, kar pa je brez dvoma obveznost, ki jo bo dosti težje izpolniti. Ugotoviti je namreč treba, da bo zaradi zapiranja nekaterih zahodnih trgov ter zavoljo nekaterih drugih vzrokov izvoz letos narastel za največ 5 %. Zato bodo tem nujnejše spodbude ~ža pospeševanje izvoza, med njimi zlasti tiste s krcditno-monetarnega področja. Na tem področju naj bi prišlo predvsem do bistvenih sprememb pri usmerjanju denarne emisijo. Le-ta je letos znašala okrog 15 milijard din, pri čemer so družbenopolitične skupnosti dobile 45 %, gospodarstvo pa - posredno ali neposredno - ostanek. Svet guvernerjev narodnih bank je pred nedavnim predlagal, naj bi denarna masa prihodnje leto narasla za 27 do 28 % ter naj bi z ukrepi ekonomske politike zagotovili ustreznejšo delitev primarne emisije. To pomeni, naj bi gospodarstvo posredno ali neposredno dobilo 75 %, družbenopolitične skupnosti pa 25 % dodatnih denarnih sredstev. Prav tako je predviden preilos funkcije selektivnega kreditiranja na poslovne banke, vendar s pogojem, da se z družbenim dogovorom zagotovi kreditiranje tistih dejavnosti, za katerih razvoj je zainteresirana širša družbena skupnost. Ti in drugi ukrepi naj bi spravili plačilno-bilančni primanjkljaj v znosnejše meje, hkrati pa izboljšali plačilno sposobnost države. NANDE ŽUŽEK - LE ČAKAJ, DRUGO LETO SE BOM JAZ OJAČAL ZA 10 %, ti pa le za 4 %, PA TE BOM NAMLATIL SLOVENSKI IZVOZ V RAZVITE DEŽELE POKRIVA SAMO SLABO POLOVICO UVOZA Zamujamo s sistemskimi rešitvami Zunanjetrgovinska bilanca slovenskega gospodarstva v minulih 10 mesecih letošnjega leta ni nič kaj razveseljiva. Položaj naših izvoznikov se je na tujem trgu zaradi nekaterih domačih sistemskih ukrepov (zmanjšanje izvoznih vzpodbud), predvsem pa zaradi pojavov na tu- 0B VPRAŠANJU, KDAJ ZAPRTE TRGOVINE Z ŽIVILI Nič — brez potrošnikov! V Kranju že nekaj časa teče živahna razprava okrog delovnega časa v trgovini v sobotah in nedeljah. To zadevo je pred tremi meseci sprožil sindikat delavcev trgovine, ki je predlagal poseben družbeni dogovor, s katerim bi ukinili prodajo ob sobotah popoldne in ob nedeljah. v Z družbenim dogovorom so delavci v trgovini hoteli poenotiti delovni čas v vseh prodajalnah v občini tako, da bi imeli v sobotah od/13. ure naprej zaprto, v dnevih pred prazniki pa od 17. ure dalje. Prav tako bi bile vse trgovine zaprte ob nedeljah. Za tak predlog so se odločili Zato, da bi trgovinskim delavcem, predvsem materam, ki šo v večini, omogočili proste sobote. S tem bi med drugim omejili naraščajočo fluk-tuacijo v trgovini. Sklicevali pa so se na to, da opremljenost tako prodajaln kot tudi gospodinjstev s hladilnimi in zmrzovalnimi napravami ter konzervirana in pasterizirana hrana omogoča potrošnikom, da hitro pokvarljiva živila nakupijo za več dni. vosti. Poglavitna je ta, da pri sklepanju niso sodelovali potrošniki, zato . je to kvečjemu samo-upravpfcivni sporazum, ne pa družbeni dogovor. Izvršni svet je opozoril na to, da je v občini več kot polovica zaposlenih delavcev žensk, zaradi česar bi nastal precejšen problem oskrbovanja z živili ob delovnih sobotah. Razen tega je treba upoštevati, da v živilski trgovini manjka prodajnih površin, zato ne zadoščajo niti za normalno oskrbo občanov. Živilsko trgovino sicer ni mogoče obravnavati enako kot trgovino s tehničnim blagom kjer prodaje ob sobotah popoldne in nedeljah ne bi tako pogrešali. Po vsem tem kaže, da v Kranju z novim letom trgovirte še ne bodo pričele obratovati po novem, kot so predvidevali in da predlogi trgovskih delavcev ne bodo v celoti dobili potrebne družbene podpore. -ik več Vse bremen Predlog družbenega dogovora so podprli v vseh delovnih organizacijah in poslovalnicah. Ponekod so sicer predlagali manjše spremembe, vendar je velika večina soglašala z določili dogovora. Izvršni svet občinske skupščine, ki je sicer podprl prizadevanja delavcev v trgovini, da bi izboljšali delovne razmere, pa je menil, da teh stvari ni mogoče urejati enostransko, brez upoštevanja potrošnikov. Predlagani družbeni dogovor ima, kot so ugotovili, več pomanjklji- V Mariboru so se po periodičnih obračunih poslovanja v devetih mesecih zvečale terjatve do kupcev od 2 milijard in 800 milijonov dinarjev — koli-/ kor so znašale ob koncu lanskega leta — na nekaj manj kot 3 milijarde in 900 milijonov* torej za več kot milijardo dinarjev. Tudi obveznosti do dobaviteljev so se zvečale od 2 milijard na 2 milijardi 900 milijonov dinatjev. Tako je ob koncu septembra znašala razlika med kupci in dobavitelji okroglo milijardo dinarjev. Ob tem kaže omeniti, da so se sarrio v zadnjih treh mesecih zvečali vsi davki, ki bremenijo dohodek gospodarskih podjetij, kar za 150 odstotkov. Drug zanimiv podatek o tem, kako se odliva denarna moč gospodarstva, pa je, da so se pred nekaj dnevi po devetmesečnem obračunu republiških prispevkov za izobraževanje in za raziskovalno dejavnost znižala sredstva gospodarstva na zelo nizko raven. Celotni odliv denarja z žiro računov mariborskega gospodarstva je zaradi tega obračuna znašal okrog 26 milijonov, di-naijev. Nekatera podjetja so zaradi naglega odliva denarja zašla v nelikvidnost. vk jem trgu - recesije, dviga cen surovin, monetarnih sprememb, zaščite tujih trgov — vse bolj slabšal. Tako se je slovenski izvoz na trg razvitih dežel vrednostno povečal komajda za 21,4 odstotka do letošnjega novembra, kar je manj, kot je znašala doma, stopnja inflacije v tem obdobju. Zaradi dosedanjih slabih izvoznih rezultatov tudi ni moč pričakovati, da bi panoge, ki so najpomembnejši izvozniki, dosegle načrtovani nivo izvoza v dežele, ki jih s skupnim imenovalcem imenujemo razvite: članice EGS, EFTA, ZDA, Kanada, Japonska in Avstralija (vzhodnoevropske dežeke, ki sicer sodijo tudi med, razvite, zaradi drm gačnih trgovinskih odnosov z nami ne sodijo v to skupino). Izjema je le industrija tako imenovane bele tehnike - se pravi Gorenje - kjer opozarjajo na težavnost in zahtevnost naloge, kot je povečevanje izvoza v razvite dežele, a hkrati „ob-Ijubljajo" za prihodnje leto povečanje za okrog petino glede na izvoz, ki ga bodo dosegli letos. Ker se hkrati uvoz slovenskega gospodarstva ni gibal po začrtani poti, pač pa je bil precej višji, slovensko gospodarstvo pokriva s svojim izvozom vrednostno komajda 40 odstotkov lastnega uvoza. Obeti pa so spričo počasnosti sistemskih in drugih rešitev, kajpada vsaj začasno, dokaj slabi. Zavoljo togih predpisov in počasnega prilagajanja izvozno uvoznih instrumentov položaju na svetovnem trgu so nižji rezultati zlasti naših izvoznikov. Žal, tud) sedaj, ko je že dalj časa povsem 'jasno, da lahko položaj rešujemo le s hitrim reagiranjem, odgovorni dejavniki kasnijo z ukrepi za povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskih izvoznikov in z ukrepi za spodbujanje izvoza. Dosedanji ukrepi za spodbuditev izvoza, mednje štejemo tudi zadnjo devalvacijo dinarja, namreč niso dosegli zaželenega cilja, za nove ukrepe, ki bi. takoj v začetku prihodnjega leta začeli popravljati položaj, pa je že prepozno. Tako je vsaj prvo tromesečje prihodnjega leta, vsaj kar se tiče izboljševanja izvoza, izgubljeno in tako najbrž tudi končni rezultati v prihodnjem letu - ne bodo tako ugodni, kot bi lahko bili. Na seji sekcije za sodelovanje z razvitimi deželami Gospodarske zbornice so opozorili na nekatere ukrepe, ki bi bili v tem trenutku nujni. Ne le, da bi morali odgovorni dejavniki čimprej razjasniti vprašanja glede instrumentov za spodbujanje izvoza - znane so le nekatere odločitve o zmanjšanju domačih obveznosti izvoznikov - temveč bi moralo pri odpravljanju ovir za povečevanje izvoza s konkretnimi predlogi sodelovati tudi gospodarstvo. Nekaj takšnih predlogov smo sicer že slišali na seji. Tako naj bi veljalo izenačiti izvozne pogoje za izvoz v obe sferi razvitih dežel -vzhodno in zahodno; obveščanje o izkoriščanju odobrenih carinskih olajšav pri izvozu v EGS bo moralo biti v bodoče hitrejše in tekoče. Sploh pa je poglavje teh preferen-cialov letos že zahtevalo dodatne napore Jugoslavije: EGS je namreč za prihodnje leto napovedala znatno strožja merila pri odmerjanju izvoz-nih kontingentov bolj razvitih v skupini nerazvitih. Ker je med deželami, ki uživajo uvozne carinske ugodnosti v evropski gospodarski skupnosti, Jugoslavija po razvitosti na vrhu, jo kajpak ti ukrepi zelo prizadenejo. Vprašanje pa je, ali bodo naši protiargumenti, s katerimi se borimo zoper omejitve, kaj zalegli. Kako oceniti minulo delo Dosedanje sistemske rešitve, med njimi tudi zadnja devalvacija dinarja, niso bile dovolj za močnejšo spodbudo izvoza • Z novimi rešitvami pa vsaj za prvo tromesečje prihodnjega leta kasnima • Nujno je treba spodbuditi izvoz preko mednarodnih kooperacij in »ujeti« arabske investicijske načrte Eden najpomembnejših korakov, s katerim bi lahko povečali naš izvoz, je kooperacijsko sodelovanje s tujimi firmami. Prenekatera podjetja sodijo, da bi se morali državi podjetij, ki so sklenila pogodbe o kooperaciji, odpovedati vsaj deloma carini pri uvozu — izvozu surovin in polizdelkov v okviru zastavljene kooperacije ... V nasprotnem primeru, tako sodijo marsikje v gospodarstvu, se ta izvozna usmeritev, ki bi lahko postala temelj našega povečanega izvoza, ne bo razvila v želenem obsegu. Znano je, da so na zadnjih kongresih ZK zaostrili odgovornost komunistov, zlasti še komunistov, ki delajo v sindikatih, za uresničitev načela, po katerem je delavčev prispevek h uspehu in razvoju organizacije, ki izvira iz njegovega celotnega, torej sedanjega in minulega dela, temelj za ustvarjanje osebnih dohodkov ter meril za oceno velikosti delovnega prispevka in poslovnega uspeha. Da pa bi uresničili z ustavnimi dopolnili zagotovljeno pravico delavcev do osebnega dohodka h1 dmge pravice, ki zagotavljajo njihovo socialno varnost in stabilnost, bo treba z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ne le v Sloveniji, marveč v vsej Jugoslaviji čimprej določiti tudi okvirno višino osebnih dohodkov ter vrste in obseg teh pravic, razumljivo, v skladu 2 razmerami, ki vladajo v tistem okolju, kjer delavci delajo m živijo. Potrebno bo razvijati tudi različne skupne oblike soh damosti — na podlagi ustvarjanja skupnih rezerv, zavarovanja po načelih vzajemnosti in solidarnosti ali pa v obliki ustvarjanja različnih interesnih skupnosti in podobno. Najtežavnejša naloga pri uresničevanju omenjenega načela naše nove ustave pa je nedvomno, kako konkretno opredeliti pravice iz minulega dela. Mnogo pojavov in primerov priča, da so to pravico ponekod napačno razumeli. In kako bi jo morali? Po določilih nove ustave s« osebni dohodek delavcev ne oblikuje samo na podlagi rezultatov njihovega sedanjega, temveč tudi poprej vloženega dela. Kot delovni prispevek se ne ocenjuje samo sedanje delo delavcev, temveč tudi naložbe presežki dela delavcev v -delovne naprave. Iz tega ustavnega določila je mogoče povzeti enostaven, zato pa toliko bolj pomemben sklep, .f Pojem „minul° delo“ ne pomeni enostavne dolžine ^delovnega staža posameznega delavca, temveč to, da im3 delavec pravico na delitev osebnih dohodkov vse dotlej, doklef se ne amortizirajo sredstva z3 delo v tistem podjetju, kjer s° Jih kupili tudi z njegovim deloi’1 in prispevkom. To pravico ^ delavec torej tudi tedaj, če J3 pusti delovno organizacijo. Č'1!1 večji je prispevek delavca v m nulem delu, toliko večji bi m°. ral biti njegov- delež v sedam delitvi osebnih dohodkov. «1« ČQ ki slo ke, Že je •jal val ho V0i Vol Pri bo lir up Usi hir do; tdi širi let sti, So( sre tot tira op 0p Sti, rar bla bai šin Jev he Oia ro( o trti *aj Pa tdi dil Prt ost du ga str gr; hit hai Pri taj ho sic he Pri cii To so, razumljivo, šele P'. razmišljanja o tem, kaj je ^ I stv I la-I oh IVi’ pb icir Prt Ve; ha ki šir te, sti da dc Pr Iti; bi vaj0 Eno izmed vprašanj, s katerim se bosta morala bolj intenzivno ukvarjati tako naša družbenopolitična skupnost kot tudi gospodarstvo samo, je izkoriščanje kapitala, ki je na voljo v deželah, izvoznicah nafte. Prav tu so možnosti za izvoz ne le naših izdelkov, pač pa tudi našega znanja, bodisi direktno bodisi v okviru mednarodnih podjetniških grupacij, zelo velike. Hkrati pa je tudi res, da tudi na ta vlak skačemo pri zadnjih stopnicah. rb nulo'delo, ki še ne prispe’ veliko h konkretnim napotk0**1’ kaj bi morah storiti v praksi, bi to načelo uresničili. Pri d0 , id^ . tm zUčidJ Čanju prispevka v minulem - .j bo namreč precej težav tu zato, ker so delavci v razi razmerah razUčno prispevali razvoju proizvodnih zrn°®0 vosti. Vendar je bolj pravič11^’ če začnemo te deleže med s boj primeijati in ocenjevati, k pa, če bi avtomatično in le letih službe priznavali pravh- do minulega dela. V.P- k\ iin VSf ha ste de 1 ha lai he itv IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV ^SLOVNA POLITIKA LJUBLJANSKE BANKE V LETU 1975 Natančno ovrednotenje prednostnih nalog f združevanjem sredstev bo banka v prihodnjem letu predvsem podpirala 'žvoz, zaradi napete lastne bilance pa bo morala natanko ovrednotiti posamezne projekte • Potrošniška posojila praviloma le proizvajalcem in ob-^nom, ki poslovno sodelujejo z banko • Sredstev v celoti premalo za , ^ pokrivanje vseh potreb upravljavcev banke Krog bančnih upravljavcev, k' bodo poslej odločali o ponovni politiki Ljubljanske ban-ke, se bo močno razširil, kajti ?e v začasnem statutarnem aktu je predvideno, da bodo uprav-Wi vsi, ki bodo v banki združeni sredstva, ne glede na njihovo kakovost in obseg. Tano-v°st pa seveda ni edina v dogo-v°ru o poslovni politiki LB v Prihodnjem letu. Le-ta se bo še bolj kot doslej približala ustav-'tiin načelom in zahtevam 'rpravljalcev banke. Takšno ^meritev, oziroma novo vsebino narekujejo tudi nekatere ^sedanje izkušnje banke z Združevanjem sredstev zaradi 'rših gospodarskih koristi. Banka bo tudi v prihodnjem 'etu združevala sredstva za inve-sticijske kredite, s katerimi bo ^delovala pri uresničevanju Stednjeročnih družbenih načr-tQv; za kreditiranje prodaje domače serijske in individualne °Preme, za kreditiranje izvoza °Preme in za kreditiranje inve-strcijskih del v tujini; za krediti-ranje proizvajalcev za prodajo “taga na potrošniški kredit. , Za investicijske kredite bo Panka združevala sredstva v vi-?ini preko 756 milijonov dinarji''- Od te skupne vsote je za Meditiranje gradnje objektov na •Panj razvitih in obmejnih področjih zagotovljenih skoraj 208 'nihjonov dinaijev. Prednost pri Ujemanju investicijskih posojil Pa bodo imele tiste organizacije -Združenega dela, ki bodo gra-Pde objekte za pridobivanje ali Predelavo domače surovinske esnove, za proizvodnjo repro-ukcijskega materiala, ki nam primanjkuje ter za rekon-Mukcijo, modernizacijo in dograditev obstoječih objektov. Podjetja bodo morala izpol-JMr vnaprej vse postavljene 0ančne pogoje; udeležba banke Pri investiranju objektov v manj [Ovitih in obmejnih področjih izjemoma lahko večja, kot Slcer, vendar tudi tu praviloma 116 bo presegla 40 odstotkov Predračunske vrednosti investi-c>ie. kreditiranju razvoja kmetij-nVa je namenjenih 136 milijo-Q?y dinaijev. Za kreditiranje “.jektov infrastrukture, se pra-‘ za železnico in energetske j iekte je predvidenih 234 mili-nov dinaijev, in to kot za ™jšnje postavke za kritje, ob-znosti po pogodbah iz prejš-(Pb let. Za enak namen bo le~k združila sredstva za ude-šir-0 Pri kreditiranju objektov (es®ga družbenega pomena, kast^ gradnja bo omogočila ^ukturne spremembe v gospo-ijjstvu s tem, da bi povečali rrračo surovinsko osnovo, Mzvodnjo reprodukcijskega (j:, eriala in izboljšali plačilno uanco" J^erubno vprašanje je tudi izbiranje prodaje domače se-kteje ?n individualn opreme, za ^v^.diranje izvoza opreme in za jiniJanje investicijskih del v tu-vSe' ^ prihodnjem letu bodo Pap P0sl°vne enote banke še stQ.Iel združevale najmanj 6 od-C0V od poprečnega stanja Žito Z^°v na vP°gied in depo-1 i z odpovednim rokom do Pavaa’ ki so osnova za obraču-tako 6 °^vezne rezerve. Od združenih sredstev bodo izv0 ln° P°rabili za kreditiranje ža opreme in za izvajanje investicijskih del v tujini. Banka bo petino teh sredstev namenila za kreditiranje izvoza opreme in kreditiranje investicijskih del v deželah v razvoju. Ker organizacije združenega dela in banka združujejo dodatna sredstva za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov, bo banka praviloma zahtevala tudi udeležbo sredstev tega sklada, vendar bo tudi tu dovoljevala določene izjeme. Iz podatkov, povzetih iz predloga poslovne politike banke, je razvidno, da sredstva pretežno zadoščajo le za kreditiranje dokončanja že začetih investicij. Ob tem, da bodo za nove investicije sredstva banke na voljo šele v prihodnjem letu, je bilo vendarle slišati stališče, da bi banka kljub temu ne zavračala novih zahtevkov po posojilih, pač pa bi jih tekoče obravnavala. - Precejšnje spremembe pa nastajajo pri dodeljevanju potrošniških posojil. Očitno je, da prizadevanja slovenskih bank, da poenotijo politiko dodeljevanja potrošniških posojil v vsej državi, in sicer, da jih odobravajo neposredno potrošnikom, niso uspela. Kaže le, da se bo moč v jugoslovanskem merilu dogovoriti samo za enotne kreditne pogoje. Zaradi izenačevanja prodajnih pogojev domačih proizvajalcev s tujimi se je banka (na pritisk domače industrije) odločila, da bo poslej potrošniška posojila odobravala proizvajalcem za prodajo njihovih izdelkov. S tem ukrepom se sicer stabilizacijska prizadevanja delno razvrednotijo, drži pa, da so bili naši slovenski proizvajalci zategadelj, ker niso doslej praviloma imeli sredstev, s katerimi bi lahko kreditirali prodajo svojih izdelkov na trgu drugih republik, v podrejenem položaju nasproti proizvajalcem iz drugih republik (katerim so njihove banke redno odobravale takšna sredstva). Banka bo v bodoče le izjemoma odobravala sredstva za kreditiranje potrošnikov trgovski mreži, praviloma pa proizvajalcem. Vseeno pa teh sredstev le ne bo dovolj, da bi pokrili vse potrebe in rešili vse prodajne probleme proizvajalcev blaga široke potrošnje, zlasti izdelovalcev tako imenovane bele tehnike, pohištva-in zabavne elektronike. Omeniti velja tudi, da bo banka dajala potrošniška posojila tudi neposredno občanom, toda le tistim, ki z njo poslovno sodelujejo, se pravi, da imajo pri njej vloženo določeno hranilno ali drugačno vlogo. Za potrošniške kredite bo banka kot celota namenila največ 60 odstotkov dinarskih sredstev občanov na vpogled. Glede na težavnejše splošne pogoje gospodarjenja — inflacije doma, povišanih stroškov za uvoz surovin in repromateriala, valutnih sprememb — so pred banko v prihodnjem letu težavne naloge. Podjetjem primanjkuje obratnih sredstev, banka je sicer povečala vsoto kratkoročnih, posojil za skoraj tretjino, vendar je v zadnjem času neko-likanj zmanjšala „tempo“ odobravanja teh posojil. Izjemnega •pomena pa je naloga, ki izhaja iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu, kjer je med prednostnimi nalogami gospodarstva, s tem pa tudi banke, povečanje izvoza. Ta naloga bo spričo dokaj napete bilance banke zapletena že žategadelj, ker bo treba natanko ovrednotiti, kakšen izvoz nam bo prinesel večje koristi in le tega seveda bolje podpreti. Ob tem pa bo treba tudi natanko odmeriti sredstva za kreditiranje proizvodnje za domači trg. rb V PORTOROŠKEM PALACEU Navada je, da ob koncu leta pregledamo in ocenimo, koliko in kako smo delali med letom. Živilski kombinat Žito je s tem pregledom povezal tudi praznovanje novega delovnega uspeha. Odprli $o novo tovarno bonbonov in desertov Šumi v Ljubljani. - M. G. Sonce nadomeščajo zdravilne terme Vse kaže, da tudi tokratna zimska turistična sezona slovenski obali ne bo prinesla kaj vqč kot prejšnja. Stalnega priliva gostov si ne obeta nobena hotelska organizacija, tudi tiste ne, ki imajo pokrite plavalne bazene, čeprav v teh gostov ne bo manjkalo. Prav ti hoteli imajo precejšnjo prednost pred drugimi, in to spoznanje je tudi botrovalo odločitvi hotela Riviera v Portorožu, da je pred dnevi začel graditi pokriti bazen. Bazeni so vendarle največja privlačnost obale v zimskem času. Hoteli, ki jih imajo, dobro poslujejo tudi v zunanjsezonskem obdobju. Najštevilnejši so v tem času domači gosti in hoteli si jih prizadevajo pritegniti z raznimi popusti in ugodnostmi. Precej prinaša Portorožu pozimi tudi kongresni turizem, ki se odvija v okviru portoroškega avdito- PRIZADEVANJA ZA VARČEVANJE V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »»GORENJE««_ VARČEVANJE Z MATERIALI Ko so v Tovarni gospodinjske opreme J,Gorenje" Velenje, tej največji organizaciji združenega dela v Šaleški dolini s 6500 zaposleni, razpravljali o akciji varčevanja, so še posebej poudarili, da je treba varčevati na vsakem koraku (tudi s časom), o doseženih uspehih pa sproti obveščati zaposlene, da bi videli uspehe prizadevanj. Zavzeli so se še, naj bi čimprej izoblikovali merila za nagrajevanje rezultatov varčevanja, tako v okviru posameznih temeljnih organizacij združenega dela kot v Tovarni gospodinjske opreme ,.Gorenje". rija. Rekli bi lahko celo, da kongresni turizem postaja vedno bolj osnova turizma v zunajsezonskem času tudi na slovenski obali. Tudi za letošnjo zimo ima zlasti veliko načrtov hotelsko podjetje Palače v Portorožu. Tudi tu si obetajo največ domačih gostov, katerim s posebnim prospektom ponujajo aranžmaje, v katerih so poleg penziona vključeni še bazen in različne zabave. Razen gostov, ki jih bodo privabili aranžmaji, si vPalaceU tudi letos obetajo skupinske prihode gostov. Tako je te dni prispelo na letovanje v njihove objekte 600 delavcev Agrokombinata iz Subotice, s posredovanjem Kompasa pa bodo tudi v tej zimi prispele manjše skupine angleških gostov. Več gostov kot v preteklih sezonah si obetajo tudi na račun term. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo jim je namreč pred kratkim izdal registracijo. Da bi se na'tem področju uveljavili, bo seveda potreben določen čas, vendar začetek je tu, in ta je obetaven. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti O varčevanju razpravljajo v velenjskem „Gorenju“ na vseh . ravneh in na vseh sestankih. Zavedajo se, da morajo za to akcijo pridobiti slehernega zaposlenega, saj bo le tako zagotovljen tudi končni uspeh. Seveda pa bodo morali še marsikaj storiti, da bo lahko akcija stekla v vsej celovitosti. Med drugim bodo morali točno razmejiti naloge, odgovprnosti in dolžnosti. Ob tem, ko so se odločali za akcijo varčevanja, so sklenili, da bodo pregledali uresničevanje že sprejetih načrtov ter ugotovili, kje so bili premalo dosledni oziroma, kaj morajo še storiti, da bodo bdj uspešni. Razumljivo je, da utegnejo v Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje največ prihraniti prav pri porabi z materialom. Temu v prid govori podatek, da predstavljajo stroški izdelavnega materiala kar 70% vrednosti proizvodnje. Letos naj bi prihranili najmanj 1 % izdelavnega matieriala, takšna obveznost pa velja tudi za leto 1975. Strokovne službe pa so dolžne, da dosežejo pri sklepanju pogodb kar najbolj ugodne cene in da v vseh primerih, ko je to mogoče, zamenjajo uvožene materiale z domačimi. Seveda pa program varčeva- nja ne nalaga novih nalog oziroma obveznosti samo delavcem v neposredni proizvodnji. Zavezuje prav vse člane delovne skupnosti in vse službe. Tehnična služba, na primer, mora zagotoviti še večjo kvaliteto proizvodov. Doseči mora, da se bodo hitreje uvajali novi proizvodi in da začenjajo z osvajanjem proizvodnje aparatov, ki jih moramo še uvažati. Čeprav je v Tovarni gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje dosežena že visoka stopnja proizvodnosti, tudi na račun intenzivnosti, pa načrtujejo, da bi s tehničnimi izboljšavami, z izboljšano organizacijo ter še z nekaterimi drugimi ukrepi povečali proizvodnost na zaposlenega za nadaljnjih 15 % v prihodnjem letu. • Varčevati pa je mogoče tudi pri investicijah. Zato so se dogovorili, da bodo analizirali učinke bodočih naložb ter usmerjali sredstva v tiste programe . ki bodo koristili vsem temeljnim organizacijam združenega dela ,,Gorenje", oziroma širšemu krogu. Primera takih investicij sta nova tovarna talnih keramičnih ploščic v vasi Gorenje ter nova tovarna kondenzatorjev, ki so jo začeli graditi nedavno tega v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah. • (ML) Hkrati, ko si Palače in drugi hoteli ob obali prizadevajo privabiti čimveč gostov v zimski sezoni, pa seveda že tečejo tudi priprave na poletno sezono. Predprodaja zmogljivosti agencijam teče, in to v redu, kar pa seveda še ne pomeni, da bo tako teklo tudi potrjevanje rezervacij, ki pada v čas tik pred začetkom sezone. O kakšnih ocenah poletne sezone torej zaenkrat še ni govora. V pripravah na novo sezono je na obali steklo tudi nekaj novih turističnih investicij, ki pa jih do poletja še ne bodo dokončali, če izvzamemo novo cesto od Portoroža do Pirana, ki so jo izročili namenu pred dnevi. S to cesto so se končno odprla vrata za gradnjo turističnega naselja Bernardin, ker je bil pogoj za začetek gradnje, da promet preusmerijo mimo Portoroža. Za prvi hotel Bernardina so temeljni kamen položili, vendar ne bo končan do prihodnjega leta, kot so prvotno predvidevali. Razen Bernardina sta v gradnji v primerjavi s to dve manjši turistični naložbi. Pri hotelu Riviera, kot rečeno, so začeli graditi manjši pokriti plavalni bazen, v Luciji pri Portorožu pa sesalni bager Peter Klepec pripravlja teren za nova športna igrišča in pristajališče za čolne. Oba objekta bosta znatano obogatila ne več tako skromne možnosti za rekreacijo turistov, ki pri-hajajo na slovensko obalo, bodisi poleti ali pa v zunajsezonskem času. S. K. Novi proizvodni prostori za TOZD Proizvodnja gradbenega materiala Rudarsko-elektroenerget-skega kombinata Velenje: Produktivnost vsako leto večja za 7 odstotkov Zaradi gradnje nove Termoelektrarne Šoštanj 4 mora TOZD Proizvodnja gradbenega materiala Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje prestaviti tovarno, v kateri proizvajajo oblikovance iz elektrofiltrškega pepela. Gradnja novih prostorov se je nekoliko zakasnila, vendar je zdaj že mogoče z gotovostjo pričakovati, da bo stekla proizvodnja v novih prostorih fe-bruatja 1975. V novih prostorih bodo proizvodnjo oblikovancev iz elektrofiltrskega pepela, letos bodo izdelali okrog 39 milijon enot, posodobili in odpravili ozka grla, ki so doslej onemogočala povečanje proizvodnje. Tako bodo občutno povečali zmogljivosti silosov za pepel in apno ter postavili namesto dosedanjih 9 12 komor za sušenje. Povečanje zmogljivosti silosov in sušilnih komor bo odpravilo zastoje v proizvodnji kljub težavam pri dobavi osnovnih surovin, hkrati pa bo omogočilo povečanje proizvodnje na najmanj 45 milijonov enot letno. Računajo pa ob tem tudi na nadaljnje povečanje produktivnosti, ki naj bi letno naraščala okrog 7 %. V TOZD Prozvodnja gradbenega materiala Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje računajo, da bodo v prihodnjih letih povečali še proizvodnjo suhih malt, ki jih želijo na leto proizvesti okrog 80.000 ton. Po dograditvi nove Termoelektrarne Šoštanj 4, ko bo na voljo tudi več elektrofiltrskega pepela, pa načrtujejo osvojitev proizvodnje še nekaterih drugih materialov za potrebe gradbeništva, po katerih je na našem tržišču veliko povpraševanje. (vš) IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA NOVOLETNA VOŠČILNICA NAŠEMU UREDNIŠTVU - Lojze Spacal, Prešernova nagrada 74 RAVNE NA KOROŠKEM Program kot vabilo ZASAVJE 15 let revirske DU IZ OBČINE V OBČINO, OD TU «N TAM Kako je s samoupravo slušateljev v šolah za odrasle »BI! tELl -4 V svoji podzavesti nosijo odrasli bržkone predstavo iz mladosti, da je v šoli poslušnost in disciplin11 ranost najpomembnejša krepost Ustavna pravica delovnega človeka do samoupravljanja in sodelovanja pri upravljanju skupnih zadev je neodtujljiva tudi takrat, ko se odrasli vračajo v šolske klopi, da bi dopolnili ali izpopolnili svoje znanje. Ni razlogov, zaradi katerih bi smeli odrasle, ki se izobražujejo, prikrajšati za temeljne samoupravljalske pravice: — da razpravljajo o vseh problemih, ki so povezani z njihovim izobraževanjem, — da zahtevajo in prejmejo vse potrebne informacije glede organizacije izobraževanja, — da kritično analizirajo vzgojnoizobraževalne rezultate in predlagajo ustreznim organom izpopolnitve, — da se samoupravno organizirajo v razredne in šolske skupnosti, sodelujejo pri delu drugih samoupravnih organov na vzgojnoizobraževalnem zavodu ter v njihovem okviru soodločajo o bistvenih vprašanjih vzgojnoizobraževalnega dela. lijo, naj bi razredne skupno1 več razpravljale o intenzivfl^ učenju, o šolskem obisku in1'* lovni disciplini, o dopolnilu^ pouku in domačem učenju,11 bi bili slušatelji aktivni s melbrosia iSS*. Ijalske izkušnje omogočajo a-j -šateljem, da bi tudi v izobra^. valnem procesu pokazali ve^L .b aktivnost in ustvarjalnost, sai'^ problemov na področju iz ob'1 v ........................ apo ževanja odraslih dovolj. ir <- V okvim vzgojnoizobr^p1 valnih institucij' bo potreb', bolj načrtno razvijati saF^g upravno aktivnost slušatelj1 >5 p ter tiste demokratične odflf an< f na in vzdušje, ki jo pospešujejo ' je pot tudi do večje vzgorj?3 izobraževalne uspešnosti in k'3 lite te. ltr joževalentinČ1^1 Glasbi predani amaterji .'J Jut k Tudi šolska vodstva večinoma izjavljajo (83 %), da samouprava slušateljev ni na ustrezni višini. PREMALO SAMOUPRAVLJALSKE SAMOZAVESTI Vse kaže, da so odrasli, ko se vračajo v šolske klopi, premalo OČEM NAJ BI SOODLOČALI SLUŠATELJI V pogledih na to, o čem naj bi slušatelji soodločali, so šolska vodstva in predsedniki razrednih skupnosti dokaj enotni. Slušatelji morajo soodločati o organizaciji pouka. Ta se mora-prilagajati objektivnim možnostim slušateljev (delovni čas, oddaljenost), zagotoviti pa mora tudi nemoten potek iz- Sindikalna pihalna godba v Litiji praznuje letos 75-letnico delovanja. Visok jubilej so proslavili v decembru s celovečernim koncertom. V spored so uvrstili zahtevna dela partizanskih in drugih domačih ter tujih skladateljev. Z uspelim koncertom so potrdili svoj sloves, svoje mesto med najuspešnejšimi amaterskimi skupinami v občini. Želja po napredovanju, tudi v prihodnje, bo ob podpori litijskih delovnih kolektivov, sindikalnih _ organizacij, kulturne skupnosti in ZKPO gotovo uresničljiva. Litijska godba je bila ustanovljena kot gasilska godba ■»ikc 1889. leta. Njen prvi kapel11 113 , je bil litijski rojak, znani sloVc .Po$\ ski skladatelj Peter Jereb. je med godbeniki največ del^di aiO. »loč cev. Nekateri med njimi ima]1, godbi več kot 45-letni ,,del°'. e staž". Godba se je najbolj K Tri vila po vojni, saj je sodel°',, _Qlž tako rekoč pri slehernem r,« znovanju, zato je dobro zib litijskim delavcem in okolij _t>0i kmetovalcem. Njena prihoda,,, hip pa je seveda v pritegovanju A V dih, ki naj bi nadaljevali b3,; ,'rl cijo in razvijali kvaliteto. ^ ^ ga je vključevanje gojencev e ,s bene šole v godbo še posebue pomena. DOBIMO SE V PETEK To pot bom spregovoril nekaj o kulturnem življenju na Ravnah na Koroškem, kjer sem se mudil nedolgo tega. Ravenski kulturniki so se posebej še v zadnjem času odločili za nekatere nove, sveže oblike kulturnega delovanja, s katerimi želijo popestriti kulturno življenje. Tako pripravljajo PETKOVE KULTURNE VEČERE. Prvi petek v mesecu je na vrsti predstavitev najboljše knjige meseca in pogovor o njej, naslednji petek je rezerviran za gledališče in TV, sledi mu večer likovne in glasbene umetnosti, petkove večere pa končajo z najboljšim filmom meseca, ki ga izbere filmski svet pri Idnomatografskem podjetju, ki — mimogrede povedano — združuje vse. kinematografe v ravenski občini. , Na petkovih kulturnih večerih pripravljajo pogovore, s katerimi želijo po svoje prispevati h kritičnemu vrednotenju kulturne ustvarjalnosti. Na likovnem področju so pripravili tudi več drugih akcij. Med drugim likovni salon organizira redna predavanja. Ob mojem obisku na Ravneh so mi z zadovoljstvom povedali, da že precej časa pripravljajo skupaj z ljubljanskim Festivalom koncerte resne glasbe za mladino, ki so dobro obiskani in -kakor so rekli - odlično komentirani, poslušalci pa tudi zastavljajo številna vprašanja. Občinski svet ZKPO, ki je na Ravneh kljub trenutni neaktivnosti še vedno glavni organizator kulturnega življenja, je tudi letos organiziral revijo gledaliških skupin, ki je bila povezana s pogovori o tovrstni ustvarjalnosti. Ravenčani pa se pO mojem upravičeno pritožujejo, ker na našem knjižnem trgu ni mogoče dobiti priročne literature, ki bi bila nekakšno metodološko napotilo za vodenje pogovorov o knjigi, gledališču, glasbi, likovni umetnosti, filmu in drugih vprašanjih s področja umetnosti. Tako literaturo je drugod po svetu baje mogoče dobiti. Najbrže bi veljalo o tem razmišljati in se dokopati do primerne rešitve. Konec koncev bi tak priročnik najbrž potrebovali tudi vodje pogovorov ob raznih kulturnih prireditvah, napovedovalci in sploh kulturni animatorji, zlasti še amaterski delavci. Ravenčani so celo predlagali razpis javnega natečaja za pisanje ustreznih priročnikov. V Ravnah na Koroškem se pravkar pripravljajo na' ustanovitev amaterskega gledališča s profe- sionalnim jeurom, v katerem želijo zbrati najboljše amaterske igralce iz občine. Seveda pa nikakor ne želijo, da bi z ustanovitvijo takega gledališča zamrlo dokaj razvejano ljubiteljsko gledališko življenje v domala vseh večjih krajih občine, zlasti pa še v Mežici, ki je pred leti bila znana po svoji zelo delovni in uspešni gledališki družini. V ravenski občini deluje pet gledaliških skupin odraslih, ki štejejo 130 članov. Čeprav so številke včasih nepotrebne, naj vendarle to pot izjemoma zapišem nekaj podatkov o kulturnem življenju na Ravnah, saj imamo malokdaj priložnost prečitati kaj več o njihovi dejavnosti. Moram reči,'da se . imajo s čim pohvaliti. Sicer pa naj govorijo številke: v petih mladinskih gledaliških družinah aktivno deluje 150 članov, v prav tolikih lutkovnih skupin ali 50, v dvanajstih pevskih zborih odraslih poje okoli 300 pevcev, v desetih mladinskih in pionirskih zborih prepeva okoli 600 mladih, medtem ko trije pihalni orkestri združujejo 150 godbenikov. Povedali so mi, da tako aktivno deluje na kulturnem področju deset odstotkov - vseh pre- bivalcev občine ali 800 odraslih občanov, že kar precej. jr Čeprav se s kulturnim življenjem v sar#^.; lovnih organizacijah ravno ne morejo p°hv^jii pa je vendarle res, da sestavljajo pevske zb°f |r[ godbe skoraj sami delavci in da so tudi J y\ daliških skupinah delavci v večini. To glavitno. Ne gre nam za to, kje kdo dela, ^ ^ predvsem za to, da se delavci vključujejo v p turno življenje. Po vsem, kar sem slišal, je venčanom-treba pritrditi, da so v njihovi °. u)\ prav delavci nosilci kulturnega življenja. Marl-|,a t drugod pa je vključujejo tehnična intelig®11^'1 prosvetni delavci. Pritožili so se tudi nad družbenopolitičnih organizacij, ki za ko* življenje v občini vedno ne kažejo dovolj * ^ mevanja. No, take sodbe je slišati še v katef / .............. - ~ --'"'l.f venskih občin. Marsikje še ni prodrlo v z odgovornih političnih ljudi prepričevanje- ^jj kultura prav tako pomembno torišče del %t; kot prizadevanje za večjo produktivnost proti inflaciji in splošno prizadevanje za >>• vsestranski družbeni razvoj. Že med NO jp spoznali, da brez kulture ne more biti in ne resnično humane družbe, danes doo ne more biti prave samoupravne 'socialist 'družbe. In tega bi se morali nenehno zlasti še sedaj, ko nas hoče preplaviti potro mlSelnoS'- TONE STEFAl* 1 ŠPORT IN REKREACIJA ^iskali smo kolektiv celjske cinkarne, ki je letos prejel Bloudkovo plaketo - visoko priznanje za delo in dosežke na jelesnokulturnem področju Prizadevajo si, da bi nudili j čim več svojim ljudem doma, pod domačo streho... iL -E. *rganizacija združenega dela Cinkarna Celje je poskrbela za vrsto dejavnosti, ki spodbujajo zaposlene k vsakodnevnim in obesnim oblikam rekreacije. Nedvomno je danes kolektiv Cinkarne zgled delovne organizacije, ki je, kljub skromnim možnostim, omogočil z načrtnim delom in sodelovanjem sindikalne organizacije pestre oblike rekreacije in razvedrila. Minulo leto je slavil kolektiv Oljske Cinkarne 100-letnico fJ°jega obstoja. To pomeni, da eje med najstarejše delovne 'fenizacije na svojem območju tudi v Sloveniji, pa tudi po |revilu zaposlenih se uvršča v JljTi vrh, saj šteje blizu 2000 de- [ M dolgih letih svojega obstoja |6 kolektiv ni uveljavil le na gozdarskem področju. Nenehno e Namreč skrbel tudi za svojega dovnega človeka, za njegov Mjenjski standard in ne navse-pdnje tudi za njegov prosti čas. želji, da bi omogočil svojim ^Poslenim čim številnejše in p najbolj pestre oblike re-6acije; si je kolektiv že pred pgimi leti omislil animatorja k3 Področje aktivnega oddiha. :anes pa je celjska Cinkarna Z izmed zelo redkih delovnih ^Banizacij v Sloveniji, ki se že Z^o leto lahko pohvali s po-j^nim organizatorjem športne PLANINCI USTANOVILI SVOJ KLUB k »Pred leti, ko sem bil še refe-nt za rekreacijo v okviru sin-/kalne organizacije, je slonelo 56 moje delo in seveda tudi tl], 3 mojih prijateljev — šport-,5ov na ljubiteljstvu oziroma j!uq sPoznanju, da je potrebno f kititi nekaj svojega prostega tudi rekreaciji in raz-P056^110 v tako $ ie Cni delovni organizaciji, kot / j. naša Cinkarna. Skratka, $ čjavljali smo svoje osnbvne (r^nosti na svojih delovnih !ii)^.stih, svoj prosti čas pa smo ji)1 jJ-dkrat namenOi organizaciji o“ pij rtnega razvedrila ...“ nam jj .^Povcduje Marjan Leban, že ,1^° leto poklicni referent za jfjtij nizaeijo rekreacije. „Glede |aS' l°> da je slonelo vse naše delo povsem na amaterski osnovi, naš položaj ni bil zavidanja vreden. Kolektiv je namreč velik, želja veliko, možnosti pa, kot tudi v večini drugih primerov, bolj skromne. No, nc glede na to, smo delo dobro zastavili in v minulih letih smo se tudi precej naučili. Med drugim smo na primer spoznali, da za to pomembno področje dela ne more skrbeti en sam človek, temveč skupina ljudi z izkušnjami in znanjem. Zato smo ustanovili posebno 15-člansko komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih sekcij in referenti naših temeljnih organizacij združenega dela in poslovnih enot. . .“ ,,Znano je, da ste uspeli organizirati v minulih letih številne oblike športne rekreacije in da ste pritegnili v vrste športnikov razmeroma precejšnje število zaposlenih. Glede na izredno pestro rekreacijsko dejavnost v vašem kolektivu nas zanima, s katerimi športi si delavci najraje krajšajo svoj prosti čas ih koliko je pravzaprav takih, ki bi jih že lahko imeli za športnike . . .? “ pobaramo sogovornika. „Glede na različne interese naših delavcev in obenem tudi glede na možnosti posameznikov, je tudi dejavnost v naših športnih sekcijah precej različna. Katera je naj-moč-nejša? Ker je zaposlenih pri nas precej mladih fantov in to veliko tudi iz drugih republik, šteje med najmočnejše nogometna sekcija. Tako se na interesnih tekmovanjih, iki jili imamo precej pogosto, zbere tudi več kot 60 aktivnih nogometašev. Še močnejši so naši planinci, ki prav te dni ustanavljajo svoje planinsko društvo. Je že tako, da je tudi v našem ko- lektivu zelo veliko ljubiteljev gora in hoje v naravi. In prav se mi zdi, da je tako. Planinstvo je eno izmed najprimernejših razvedril za našega delovnega človeka in vrhu vsega je razmeroma tudi poceni. Poleg tega imamo pri nas še veliko ljubiteljev streljanja, kegljanja, smučanja, plavanja, izletništva itd., itd. Naši športniki so združeni v štirinajstih sekcijah, poleg tega pa organiziramo še najrazličnejše akcije, s katerimi skušamo našo dejavnost popestriti in s tem nuditi našim ljudem čim več. Koliko delavcev se že ukvarja s športno rekreacijo? Natačnih podatkov nimamo, računamo pa, da približno vsak tretji. Malo ali veliko? Razmeroma precej, posebno v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami, s čimer pa seveda ne trdim, da smo s tem že zadovoljni. ..“ KAKO DO NAJNUJNEJŠIH ŠPORTNIH OBJEKTOV? Medtem ko se marsikje pri las še vedno trudijo, da bi s ce-emoniali in najrazličnejšimi rrireditvami pokazali svojo de-avnost navzven,, si v Cinkarni lasprotno prizadevajo, da bi organizirali in nudili svojim Iju-lem kar največ doma, pod do-načo streho. „Ni nam do tega, da bi zbi-iali na najrazličnejših tekmovanjih pokale in priznanja. Tru-iimo se, da . bi spodbudili k ;edni rekreaciji čim večje število zaposlenih, zato’ tudi ikrbimo za redna interna šport-' aa srečanja naših delavcev . . .“, -nadaljuje Marjan Leban. „Veste, občinskih ali republiških tekmovanj se lahko udeležijo le najboljši, interna športna srečanja pa so za vse, tudi za začetnike oziroma „nevešče športnike41. In prav tem slednjim velja vsa naša pozornost. Prizadevamo si, da bi jih navdušili za.to ali ono športno razvedrilo, da bi se nam priključili in vzljubili zdravo rekreacijo . . .“ „In kaj vas pri teh vaših prizadevanjih najbolj ovira? “ ,,Težav je veliko. Problem številka ena pa je vsekakor pomanjkanje objektov. V bistvu imamo na voljo le barako, v kateri lahko streljamo in igramo namizni tenis. • Potlej imamo v najemu še kegljišče v Štorah in kegljišče v Celju. Seveda le nekajkrat tedensko. Enkrat na teden gostujemo tudi v telovadnici, kjer organiziramo rekreacijo, in to je tudi vse. Pa ni problem le v tem, da Cinkarna nima svojih športnih objektov. Še huje kot to jeUejstvo, da jih ima'tudi Celje kot mesto precej precej prerrtSlo in da vsi,'ki bi se radi razvedrili na tem ali onem športnem objektu, enostavno ne pridejo na vrsto. Torej po- N Visoko priznanje Med dobitniki letošnjih Bloudkovih plaket je tudi ~ organizacija združenega dela Cinkarna Celje Visoko priznanje za delo in dosežke na teles no kul turnem področju je dobila za zasluge pri uveljavljanju in razvijanju rekreacije zaposlenih. Cinkarna Celje je v svoji športno rekreacijski dejavnosti razvila vrsto dejavnosti, ki spodbujajo zaposlene k vsakodnevnim in občasnim oblikam rekreacije, kot so na primer izleti, sindikalne šporme igre, pohodi, rekreacijski dnevi in podobno. Prva prizadevanja na področju šporbie rekreacije Cinkarne Celje segajo že v leta po osvoboditvi Kolektiv je vztrajno širil oblike dejavnosti in vključeval v vrste športnikov vse večje število zaposlenih. Danes imajo delavci na voljo najrazličnejše oblike športne rekreacije, vse od delavskih športnih iger pa tja do najrazličnejših trim akcij in planinstva. .. \_______ J manjkanje objektov predstavlja največjo oviro za razmah športne rekreacije tako v naši delovni organizaciji kot v Celju sploh. V svojem samskem domu imamo na primer kar 200 moških, ki so brez enega samega objekta za športno razvedrilo. Žal je tako in ob sedanjem pomanjkanju sredstev si zaenkrat nikakor ne znamo pomagati. ..“ „Mar nima vaša delovna organizacija polno razumevanja za delavca in njegov prosti čas? “ „Nad razumevanjem bi se težko pritoževali, druga stvar pa je denar. Letošnje leto je namenil kolektiv neposredno za rekreacijo 100 tisoč novih dinarjev. Menili smo, da bo dovolj, pa smo ostali že pred koncem leta povsem praznih rok. Samo za izletništvo smo na primer potrošili blizu 40 tisočakov, pa nismo niti najmanj razmetavali z denarjem. Ob tem še to: tako kot drugi tudi mi odvajamo temeljni telesno-kulturni skupnosti vsak mesec lepe denarce. Dajemo milijone, doma se borimo za dinarčke. Sprašujemo se, kdaj bomo od sredstev, ki jih pamensko odvajamo, tudi mi kaj imeli, kdaj bo padel kakšen dinar tudi za rekreacijo delavcev in ne le za razvoj tekmovalnega športa . ..? “ je povzel naš kratek razgovor Marjan Leban. A. UL. "i Pestra dejavnost sfc5c leta 1947 so ustanovili v podjetju na pobudo mladin-** organizacije Cinkarne razne športne skupine, kot na zč*1 er za namizni tenis, šah, nogomet in streljanje. Kmalu tem so pričeli športniki Cinkarne z organizacijo najrazlič-lph internih tekmovanj. je Leta 1949 je bila uradno ustanovljena šahovska sekcija, ki rcp-aVzela wdn0 mesto v razvoju šaha med kolektivi celjske ^ letošnjem letu slavi šahovska sekcija že 25-letnico lega obstoja, kar je nedvomno zavidljiv jubilej, ki eto dni kasneje so ustanovili v Cinkarni strelsko družino, čkn ‘mela že ob samem rojstvu v svojih vrstah več kot 50 - n°v in članic, ki so se pozneje uvrstili med najboljše °rl!.(.'c m območju Celja. Poleg strelskih tekmovanj sc Pocn lrali stevilne orientacijske pohode in patrolne teke v črtite v državnih praznikov. tpo?JJobudo sin(iikata je bilo v podjetju iz leta v leto več Dlani "l ^kcij. Omenjenim so se pridružile še nogometna, % /j “■ namizno te niška, odbojkarska, atletska in keglja-'ne^kcija. Glavni cilj vseh sekcij je bil: organizirati čim več j''5bojnih športnih srečanj. 1953 so imeli športniki celjske Cinkarne lepo prilož-s° [Pokazati svoje organizacijske in športne sposobnosti, saj h/e ' organizatorji prvih športnih iger metalurgov Jugosla->n ^ katerih je bila zastopana vsa čmo-barvna metalurgija fop jr^tvo Jugoslavije. Pod pokroviteljstvom Zveze sindika-sPortn-aviie se !ezbralo v Celju več kot 500 športnikov in 'd a‘‘c z Jesenic, Raven, Mežice, Zenice, Siska. Trepče in %knTd’ . so se Pomerili v osmih panogah. Športniki iz v rie so si priborili drugo mesto... Del planincev celjske Cinkarne, ki se vsako leto zbero na Triglavu . . OB NOVEM LETU LJUBLJANA ZALOŠKA 54 Proizvaja: ■ - tekstilna pomožna sredstva, - usnjarska pomožna sredstva, ~ surovine in detergente za šampone, - sredstva za hlajenje pri obdelavi kovin, - lepilo za čevljarsko industrijo, - etoksilirane proizvode. Vsem delovnim ljudem želimo uspešno novo leto 1975! l\l>UMTKIJNMO »•OltJI.I.IK • METALPLAST • SMOLNIK PREDELAVA TERMOPLASTIČNIH MAS ZA TEHNIČNE ARTIKLE Proizvodi sanitarne tehnike. Galvanizacija termoplastičnih mas. Izdelava orodij za brizganje termoplastičnih mas Posebej priporočamo naš WC izplakovalnik »Fontana«, ki ga je možno prikrojiti za visoko in nizko montažo. Vsem želimo srečno in uspešno novo leto 1975! Občinski svet Zveze sindikatov Kranj Občinska konferenca ZKS Kranj Občinska konferenca SZDL Kranj Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Kranj Skupščina občine Kranj Občinski odbor ZB Kranj želijo vsem delovnim ljudem uspešno in zadovoljno novo leto 1975 STRAN 28 VELETRGOVINA TOZD Trgovina na veliko in malo b. o. MARIBOR EXP0RT - IMPORT • EN GROS - EN DETAIL - TOZD Trgovina na veliko in malo Maribor - TOZD »PRESKRBA« Poljčane - TOZD Trgovina na veliko in malo Dravograd - TOZD»PLANIKA« Slovenska Bistrica ^ TOZD »LJUDSKI MAGAZIN« Prevalje - TOZD »GORICE« Šentilj v Slovenskih goricah - TOZD GOSTINSTVO »ŠTATENBERG« Poljčane Te "ja t ^gla "em Za 10 tre 'šel i D; tvrši akše lruk te o Vsem kupcem in dobaviteljem želimo srečno in zadovoljno novo leto 1975! 'atke ianja 'ted\ Jake >>bra Z bo j tavr K žraj, LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Industrija transportnih in hidravličnih strojev Moste Industrijska cesta 3 LJUBLJANA Izdelujemo viličarje z elektro pogonom VD 602, VE 1001, VE 1502, VE 2002 Vg: vc taci Ne sej M Nve, Sl Vn in viličaije z motornim pogonom VD 1502, VD 2002, VD 5202 Vsem delovnim ljudem želimo uspešno in zadovoljno novo leto 7975! etiketa Žiri Samolepilne etikete in emblemi, etikete na traku, tekstilu in papirju, zastavice, startne številke, plakati, tiskovine Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo uspešno in zadovoljno novo leto 1975! 's' INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA-U111 LJUBLJANA želi vsem delovnim ljudem 1 poslovnim prijateljem uspeš110 novo leto 1975! Uporaba betonskih vibratorjev v gradbeništvu Vgrajevanje betona Tehnologija izdelave, transporta in vgrajeva-betona je s pomočjo strojev in opreme do-^gla stopnjo industrijske proizvodnje tega po-^nibnega in masovnega gradbenega materiala. Za dosego take stopnje proizvodnje je bilo lohebno rešiti vrsto problemov, katerih rešitev : šele omogočila tak razvoj in kvaliteto vgrajena betona. Danes je potrebno že pri izdelavi projektov kršiti vrsto raziskav okoliščin, v katere in na ^kšen način bo postavljena betonska kon-trukcija oz. betonski element. Pot preiskave te od analize agregatov, izbire cementov in domkov, vode ter preučevanja metod pripravlja in vgrajevanja betona, pri čemer mislimo 'redvsem na vibriranje, kar je najpogostejša in '^kdanja produkcijska metoda vgrajevanje z * “fatorjem. Z vibracijo želimo doseči monolitno beton-t0 maso z željeno trdnostjo (marka betona), 'r3vnovešenost betonske mase (razporeditev de-,e*ejših in drobnejših zrn agregata ter malte), "h manj vodnih skupkov in seveda lažji način -rajevanja. VGRAJEVANJE - VIBRIRANJE BETONA Rodilno načelo pri vgrajevanju betona z vidijo je, da operiramo z nizkim vodo-I Rentnim faktorjem, ne samo iz razloga, da bi 15)6gli čimvečje trdnosti betona ob čim manjši ■j^bi cementa, temveč tudi zato, ker tvori IVečna voda v vgrajeni betonski masi vodne ^Pke, ki povzročajo poroznost in se tako ■uijšuje vrednost betona. KAJ SE DOGAJA V BETONU V ČASU VIBRIRANJA? ^ibrirna igla mora s tresljaji, katere poliča, zmanjšati notranji odpor v betonu (tež-.st in trenje med zrni agregata), zato-mora. eh vibrator svojo frekvenco in svojo silo. S Hjaji pride do premikanja zrn agregata in vibratorji so da ^eništvu nepogrešljivi danes v kar ne povzroča samo likvidnosti (te- ^°sti) betona, temveč tudi sesedanje be-^kega skeleta. Ta skelet tvorijo večja zrna ki v trenutku medsebojne naslonitve /%\ vPl'v°m vibracij, dobe končni položaj v ioni11, drobnejši deli agregata in malte pa za-ostali prostor v betonski masi. Prav lega Vis ■ Zrn agregata povzroča zgostitev betona, enje zraka ter morebitno izločanje od-Vufi6 Vo^e na površini betona. Vibracija je za-ena tedaj, ko se groba zrna potopijo v jhj^0 ^ dobi beton enakomerno blestečo po- { l?BlRA IGLIČNEGA VIBRATORJA ‘fitf. c.ni vibrator je stroj, ki deluje na beton iz Vsak vibrator ima svojo frekvenco .tlbajev v minuti) in svojo silo (energijo , fre^rja v časovni enoti, izraženo v kilovatih). *jo0ince vibratorjev so različne in se gib-\iu~j e na vrsto od 1500 do 16.000 nihajev v ^°rabi 'Car odločujoč vpliv v praktični Sv?ična velikost zrn agregata, iz katerih je 'Vfna betonska mešanica, ima pod vplivom ^ vibratorja svojo lastno frekvenco ni- Seijj^izke frekvence tako povzročajo nihanje v'Pto Zrn in ostala masa miruje; pri tem po-ptogg .^liko energije. Visoke frekvence pa po- cair> ^ J nihanje finih zrn in malte, pri čemer Iskra velika mirujejo. Potrebna energija v tem primeru je manjša. Iz tega razloga se odločamo za visoko frekvenčne vibratorje s številom nihajev v mmuti od 12.000 dalje. Te treicvence povzročajo nihanje manjšega dela betonske mase, to je finih zrn in malte. Iz tega razloga so visoko frekvenčni vibratorji ekonomični. Kvaliteta betona je poleg števila vibracij odvisna tudi od akcijskega radija vibratorja. Akcijski radij pomeni razdaljo od vibratorja do meje, kjer vibracije ne morejo 'več povzročiti likvidnosti betona. Ta radij je odvisen od povzročene ekspanzije, torej od energije vibratorja. Praktično se akcijski radij ugotavlja v betonski masi z ugrezanjem železne palice 0 20 mm in dolžine 500 mm v obdobju 1 minute. Smatramo, da sega akcijski radij vse d,o tja, koder se palica poseda do dna opaža. Pri betoniranju zabadamo vibrator v beton v razdaljah enakih 2-kratnemu akcijskemu radiju. LAŽJE VIBRIRANJE BETONA Hiter razvoj in stalno večanje storilnosti v gradbeništvu zahteva prilagojevanje orodij naraščajočim zahtevam. Frekvenčni pretvornik in vibrime igle ISKRA omogočajo hitro in racionalno delo. Robustna konstrukcija in zanesljivost ustrezata strogim zahtevam grobega dela na gradbiščih. Strega je preprosta, zaradi česar lahko delajo z vibratorji tudi nekvalificirani delavci. Ob tem pa pretvornik in vibrator ne zahtevata posebnega vzdrževanja, zaradi male napetosti 42 V pa sta povsem nenevarna. O prednostih sistema za vibriranje betona, ki ga bomo na naslednjih straneh podrobno spoznali, pa priča še več dokazov. FEKVENČNIPRETVORNIK Ena izmed velikih prednosti frekvenčnega pretvornika ISKRA je njegova majhna teža, saj en človek z lahkoto prenaša celotno napravo. Pretvornik pretvarja omrežno napetost 220 ali 380 V, 50 Hz, v nenevarno malo napetost 42 V, 200 Hz. Naisti pretvornik je mogoče priključiti vibrime igle različnih velikosti Zaradi navpične konstrukcije zavzema pretvornik zelo malo prostora. Okrov, stikalo in vtičnice so popolnoma zaščiteni proti prahu in brizgajoči vodi. MODEL MG 4 Frekvenčni pretvornik, ki ga lahko prenaša en delavec. Za priključek ene vibrime igle. Dobavljiv za omrežno napetost 220 V ali 380 V. 5 m dolg kabel za priključek na omrežje. MODEL MG 6 Frekvenčni pretvornik, ki ga prenašata 1 ali 2 delavca. Za hkratni priključek '3 vibrimih igel. Za omrežno napetost 220 V ali 380 V. Obešal-, ■no uho za mehanski transport. 5 m dolg kabel za priključek na omrežje. Tehnični podatki Oznaka Koda Priključna napetost (prim.) Izhodna napetost (sek.) Oddajna moč Masa Možnost priključitve Vibrirna igla T 30/80 K13 VibrimaiglaT 40/105 K13 Vibrirna igla T 60,80 KI 3 N MG 4 10 201 083 220 ali 380 V. 50 Hz 42 V, 200 Hz 1 kVA 27 kg MG 4 1 1 1 MG 6 10 201 085 220 ali 380 V 50 Hz 42 V, 200 Hz 1,8 kVA 50 kg MG 6 3 2 1 Ir VIBRIRNE IGLE Vibrime igle ISKRA imajo vse lastnosti, ki jih nudi današnja tehnika: Majhna napetost 42 V, 200 Hz, popolnoma zaprte, zanesljive, brez nevarnosti. Majhna lastna teža pri močnem vzbujanju vibracij = vehka vibrirna zmogljivost. Oznaka Koda Zunanji premer Število vibracij ca. Sila nabijanja Zgoščevalna zmogljivost Območje učinkovanja , Poraba toka PREREZ VIBRIRNE IGLE a) stator b) rotor c) rotorska gred d) ekscenter e) kroglični ležaj - T 30/80 K13 10 211 081 34 mm 12000/min 110 kp 8 ... 12 m3/h 0 20... 30 cm 6 ... 8 A T 40/105 K13 10 211 084 50 mm 12000/min 290 kp 20.. . 25 m^/h 0 50 ... 65 cm 8.. . 10A T60/80 KI3 10211 085 70mm 12000/min 550 kp 20.. . 30 m3/h 0 60... 85 cm 107.. 18 A f) okrov igle g) konica h) lijakasti del okrova i) gumeno tesnilo k) električni kabel l) pritrdilna objemka VIBRIRNI KOMPLET ISKRA a) kabel za omrežni priključek b) pretvornik c) povezovalni kabel d) stikalo e) zvijava cev f) vibrirna igla Skupna gred rotorja in vzbujalnika vibracij = nobenih sklepnih delov, nikakršnih zastojev zaradi okvare sklopke. Dva kroglična ležaja v istem delu okrova = popolnoma enakomeren tek. Konica in nastavek cevi se dasta odviti = lahek dostop do motorja, hitra in preprosta popravila. Izrabljena konica se da nadomestiti = nobenih stroškov za nadomestne dele. Minimalne električne izgube = majhno segrevanje navitja, dolga življenjska doba motorja, nobene nevarnosti, (5a bi deli zgoreli, tudi po daljšem teku zunaj betona. Priključne žice pri vstopu v iglo so dobro zatesnjene = voda, ali beton ne moreta vdreti v iglo, tudi če se cev poškoduje. Samomazalni kroglični ležaji = nobenega vzdrževanja. Kratka izvedba — malo sestavnih delov - delovanje neodvisno od smeri vrtenja — mazanje z razpiševanjem olja - stator z impregnacijo odporno proti olju. VELIKA PROSTOST GIBANJA V nasprotju z vibrimimi iglami z gibljivo gredjo omogočajo visokofrekvenčne igle delo brez napora in vibriranje na željenem mestu. LAHE K TRANSPORT Prednost betonskega vibratorja ISKRA je enostavno prenašanje celome opreme, kar pomeni znaten prihranek časa in delovne sile. BETONSKI VIBRATORJI ISKRA NE ZAHTEVAJO POSEBNEGA VZDRŽEVANJA Razen čiščenja po zaključku dela (ostanke betona je treba oprati, preden otrdijo, in nato vse dele obrisati) ne zahtevajo betonski vibratorji ISKRA nobenega vzdrževanja. VZORNA SERVISNA SLUŽBA Servisna služba je organizirana v 18 mestih Jugoslavije, s čimer je zagotovljena hitra oskrba z nadomestnimi deli kakor tudi strokoven servis. GARANCIJA 6 mesecev v okviru običajnih pogojev za garancijo. Iskrine betonske vibratorje dobite v vseh Iskrinih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi izdelki. V Jugoslaviji se dobijo za dinarje samo Iskrini visokofrekvenčni vibratorji. Cena: Frekvenčni pretvornik M64 9.025 Frekvenčni pretvornik M6-6 9.962 Vibrirna igla 0 34 mm 5.110 Vibrirna igla 0 50 mm 5.423 Vibrimaigla 0 70 mm 6.163 želi vsem svojim prijateljem srečno in uspešno NOVO LETO 1975 OB NOVEM LETU KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OB DRAVI proizvaja v lastnih plantažnih nasadih kvalitetna jabolka in hruške. nudi pomoč svojim kooperantom pri urejanju in preusmeritvi kmetij, nudi ves reprodukcijski material za kmetijstvo, opravlja traktorske in prevozne storitve kupuje vse vrste gozdnih sadežev in kmetijskih pridelkov. VSEM ČLANOM, KOOPERANTOM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč SOSESKA Bežigrad — Moste Črtomirova 10 Ljubljana Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno 1975. leto INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD Tovarna opreme MIRNA Vsem delovnim ljudem želimo uspešno in zadovoljno 1975. leto! i/ites onstruktor maribor S lM k 'Osi SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE KONSTRUKTOR, MARIBOR, s svojimi TOZD ! GRADBENIK, Lendava, GRADBENIŠTVO GRANIT, Slovenska Bistrica, GRADBENIŠTVO MARIBOR in GRADBENIŠTVO POMURJE, Murska Sobota IZVAJA VSA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA DOMA IN V TUJINI. 'k kr /SKA »spedtrans« T MEDNARODNI IN TUZEMSKI TRANSPORTI . MARIBOR, MELJSKA CESTA IS Naša delovna organizacija združuje TOZD TRANSPORT - Maribor TOZD MEHANIČNA DELAVNICA - Maribor TOZD TRANSPORT - Medvode Uspešno izvrševanje transportnih storitev opravljamo preko poslovnih enot: Mjei«, Beograd Miinchen Sarajevo Ljubljana Niš Split Maribor Zagreb Sl. Bistrica Murska Sobota Novi Sad Sladki vrh Poslužujte se naših prevoznih storitev, prepričali se boste v kvali' teto storitev! VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1975! Živilski kombinat Maribor z n. sol. o. TOZD b. o. PEKATIN 62000 MARIBOR, Meljska cesta 19 Živilski kombinat »INTES« TOZD PEKATIN priporoča cenjenim potrošnikom priznane izdelke: testenine, moke, jušne dodatke (zlate kroglice in zlate fritate), kruh in pecivo. VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1975! Trebanjska industrija montažnih objektov ^ trimo TREBNJE želi srečno in uspešno novo 1975! STRAN 30 ZA RAZVEDRILO KDO JE DELAVSKI PROFIL - Pa je končno le prišlo do določenih premikov, ne?. - Ja, resje! - Ni ostalo le pri besedah, ne? - Ne, ni! , - In kar je najpomenibnejše: linija je končno povsem jasna. reba je presekati premike določenih profilov po horizontali in ' krogu ter odpreti perspektive za naš delavski razred po ver-"kali. Tudi ključni položaji ne smejo biti izvzeti. - In misliš, da res ne bodo izvzeti? - Ne, ne bodo! Terja se odkrita konfrontacija z realnostjo kadrovske politike, saj ima ignoriranje ali toleriranje nega- '*vnih pojavov in teženj na tem področju vedno težje posledice. - In kaj je treba v tej zvezi storiti? - Otresti se moramo še zadnjih ostankov grobega in bolj ^efinjenega kadrovskega manipuliranja, z usposabljanjem omehčati kadrovanje delavcev v različne organe in vodstva, s pravo "tero postopoma pomlajevati vse naše strukture, v kadrovanju ,iajdosledneje izvajati principe javnosti, množičnosti, kolek-^nosti itd. " Lepo, lepo! A, če se posameznim subjektivnim faktorjem 116 da kar tako oditi? Kaj potlej? - Potem pa je treba stvari ustrezno zaostriti! - Težko bo šlo, dragi moj! Delavci so v naši socialistični in ^oupravni praksi vse premalo afirmirani, da bi v tem trenutku l^ko uspešno odigrali vlogo ustreznega objekta naše napredne ^drovske politike. - In kdo je kriv, da niso ustrezno-afirmirani? - Jaz že ne! Kriva je naša nesamokritična kadrovska inertnost! . - Krivo je to, da nismo pravočasno realizirali potrebe po Akumulaciji različnih vodstvenih funkcij! j " In kakšen je naš skrajni domet? Do kod smemo renovirati ^sedanje kadrovske strukture? " Jaz bi si ne postavljal limitov na pamet. Mislim, da bi j^rali iti od primera do primera. Drugače je treba sanirati tiste *adre, ki sede deset in več let na enem in istem položaju, in spet drugače tiste, ki se vrte v krogu, po horizontali, namesto da bi se občasno vračali v produkcijo. — Strinjam se! Toda kako naj človek ve, kateri subjektivni faktorji vse so delavski profili in kateri birokratski? Kako ločiti enega od drugega? — Nič lažjega, dragi moj! Delavski profil je človek, ki dela! — To že, to že! Toda, kaj naj takšen delovni človek dela, to je vprašanje. Ni dovolj, da človek le dela. Veliko ljudi dela, ampak delati je treba koristne stvari, če problem prav razumem, mar ne? Šele potem si lahko delavski profil.. . — Oprosti, nisem bil dovolj precizen. Reči sem hotel: delavski profil je človek, ki fizično dela ... — Kaj pa inženirji? — Nekje sem bral, da se tehnične inteligence nikakor ne sme zapostavljati. Tudi zdravniki so zelo koristni. — Vidiš, pa smo spet tam, kjer smo bili: kako realizirati ustrezne kadrovske premike. — Bodi no bolj konkreten, prosim te! — Kam naj na primer damo Jako? — Zakaj Jako? N — Kaj ne veš, da pride k nam Štefan. — Ne, ne vem! — Taje pa dobra! In kam tebe, prosim te? — Zakaj pa mene? — Kaj res ne veš, da se ti mandat izteka!? — To vem, vendar sem mislil. . 1,. — Kaj me briga, kaj si mislil! Tako je in nič drugače, če se gre v to stvar konkretno. Treba bo iti, dragi moj. In kam naj grem jaz? — Kaj si tudi ti na vrsti? — Jasno, saj za to gre. Zato pa mislim, da ne smemo ozko gledati na stroje kot take. Mislim, da gre v naših razmerah za relativno kompleksen in celovit problem. Mislim tudi, da vsi. vemo, kaj je delavski profil, le povedati, to je nekoliko bolj težko, ne!? — Ja, res je! Zelo težko je! VINKO BLATNIK KOZERIJA Večne teme Pobrskal sem po kompletu letošnjega letnika našega osrednjega dnevnika in prepisal nekaj naslovov. S področja gospodarjenja. V začetku leta: „Večji izvoz in manjši uvoz — imperativ našega časa.“ Ob koncu leta: „Uvoz raste dvakrat hitreje, kot je bilo predvideno, izvoz pa stagnira." Vse leto: „Še bolje izkoristiti zmogljivosti gospodarstva." Jeseni: „Težave zaradi obilne letine." Januarja: „0 sredstvih naj odloča tisti, ki jih je ustvaril." Decembra: „V delovnih organizacijah ostane komaj četrtina vseh ustvarjenih sredstev." Vse leto: ,,Zapletena in težavna bitka z inflacijo." „V začaranem vrtincu draginje." „Stabilizacijski ukrepi niso naleteli na podporo vseh družbenih dejavnikov." „Zakaj dinar postaja dinarček." O dejavnosti družbenopolitičnih organizacij: Vse leto: „Pot sindikatov je povezana z ZKJ." „V Zvezi komunistov je premalo delavcev." „Komunisti so pobudniki neposredne samouprave." „Veliko besed in malo dejanj." „V Socialistični zvezi je moč uresničiti vse interese delovnih ljudi." „V krajevnih organizacijah SZDL sodeluje zelo malo neposrednih proizvajalcev." Sindikat smo delavci." „Preveč fo-rumskega dela v zvezi sindikatov." , O družbenih, socialnih in drugih problSmih našega časa. Ob začetku leta: „Ostarelim ustreznejše varstvo." Ob koncu leta: „Ostarelim še nismo zagotovili ustreznega varstva." Vse leto: „Otroške varstvene ustanove še vedno zapostavljene." „Ali je skrb za urejanje socialnih 'problemov občanov res samo stvar socialnih , služb? “ „Stroški za šolanje otrok v brezplačni šoli vrtoglavo rastejo!" pozabljamo na humane vrednote naše revolucije." „Kje 'si - tovarištvo? “ „Na napakah se predolgo učimo." „Kako do odprave nočnega dela žensk!" Skrb za rekreacijo delavcev je naša permanentna naloga." „Težave domačega turizma." ,,Neupravičene socialne razlike terjajo družbeno akcijo." „De-dek mraz naj postane institucija krajevnih skupnosti." Rekli boste - in kaj potem, si pač prepisal te naslove iz kompleta letošnjega letnika našega osrednjega dnevnika. Probleme, o katerih govorijo, poznamo, in kdor jih pozorno prebere, bo spoznal, kako resno smo se zavzeli, da bi jih odpravili. Prav irpate, res je, toda te naslove sem prepisal in jih kot kozerijo objavil na silvestrski dan leta 1964. JANEZ VOLJČ Novoletna nagradna križanka L nagrada: 100 din, 2. nagrada: 50 din, 3. do 5. nagrada: 20 din, 6. do 10. nagrada: 10. dinarjev. Pravilne rešitve pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, z oznako NAGRADNA KRIŽANKA do*8. 1. KOZERIJA Mojster Janez Srečati Janeza Perdana in še posebej poizkusiti njegove proizvode je prav zares užitek. In srečal sem ga ravno v pravem trenutku. Bilo je pred kratkim v planinski koči na Rašici. Janez Perdan je mojster kuhanja. Po poklicu in tudi sicer. „Kuhanje je moj hobi. In moj drugi hobi je tudi kuhanje," mi je povedal nekaj dni kasneje, ko sva se dobila pri njem doma. Takrat, na Rašici, pa je Janez dobil najvišje priznanje Jugoslavije, ki ga vsako leto podeljuje poslovno združenje hotelskih podjetij. Priznanje je dobil za svoje dosedanje delo za štedilnikom, za sodelovanje na raznih seminarjih, razstavah in tekmovanjih doma in v tujini. Srečanje je bilo res v pravem trenutku, kajti za ta redek dogodek je pripravil tudi nekaj svojih izdelkov. Po pravici povedano, mi je bilo zelo žal, da nisem mogel pošteno poskusiti vsega, kar j? bilo na veliki mizi. Ob isti priložnosti je JANEZ PERDAN dobil tudi priznanje sekcije slovenskih kuharjev in pa seveda podjetja, kjer je sedaj zaposlen. To pa je gradbeno podjetje Megrad Ljubljana. Čudno, kajne? Toda o tem kasneje. S polnim želodcem se človek pač težko kaj pametnega pogovarja. Zato sva razgovor odložila za nekaj dni. Pri njem doma sva se potem pomenila o vsem, kar me je zanimalo. Se posebej pa je rad govoril o svojih načrtih oziroma o načrtih gradbenega podjetja Megrad. „Na gostinsko šolo v Ljubljani sem se vpisal leta 1947, kot vajenec pa sem delal v hotelu Union," je začel svojo pripoved Janez. S pripombo: „če je to seveda treba". »Pravzaprav sem se tam navdušil nad kuharsko umetnostjo. Mojster Pero ima prav gotovo največje zasluge za to, saj me je že takrat navdušil, da sem sodeloval na različnih razstavah. Janez je potem šel služit vojaški rok, seveda kot kuhar in je na ladji Istranka kuhal admiralu Černiju. Potem se je vrnil za nekaj časa v Union, potem pa. . . »Pravzaprav sem že v otroških letih rad risal in ne vem, kaj me je iz unionske kuhinje zaneslo v slikarski oziroma kiparski atelje. Bil sem model in hkrati sem tudi sam poizkušal v oblikovanju lesa in gline." Očitno mu je talent za risanje oziroma oblikovanje in »praksa" v ateljeju zelo koristila, saj pri svojih kuharskih umetnijah uporablja pladnje, ki jih je sam izrezljal iz lesa. Pa tudi ženski akt, ki ga je razstavil ob podelitvi priznanja na Rašici in ki je narejen iz čokolade, govori o velikem Janezovem smislu za oblikovanje. »Potem sem šel zopet med kuharje. V Poreč, Trento, Kobarid in leta 1962 v hotel Lev v Ljubljano. No, od lanskega leta dalje sem zaposlen v Megradu." Knjižne police v dnevni sobi pri Perdanovih so polne zajetnih in ve-likih knjig in ko je opazil, da jih zvedavo ogledujem, mi je pojasnil: »Da, da, to so kuharske knjige iz praktično vsega sveta. To je moj drugi konjiček, ki je seveda tudi kuhanje. Veste, kar precej me stane ta drugi konjiček in žena me včasih kar malo po strani gleda, kajti te knjige niso poceni." Pogovor je prav kmalu stekel o njegovih načrtih. No, in tu sem dobil pojasnilo, kako se pravzaprav kuhar z najvišjim jugoslovanskim priznanjem znajde pri gradbenem podjetju. Megrad namreč načrtuje izgradnjo svoje restavracije v Šentvidu, ki bo, kot zatrjujejo Janez in megradovci, čisto nekaj novega. »Novo bo pravzaprav za nas. V naši restavraciji, ki bo imela le okrog 40 sedežev, ne bo natakarjev. Stregli jih bodo kuharji tako, da bodo gostje naročali hrano neposredno kuharju in mu tudi povedali svoje posebne želje. Razume se, da borne imeli na zalogi vse in še posebej domače specialitete." In še ena od posebnosti te restav-I racije, ki bo prav tako novost, za zahtevnejše goste bodo vodili posebno kartoteko. Pa ne v slabem smislu, ampak tako, da bo morda inozemski gost - poslovni partner kakšnega slovenskega podjetja prišel ponovno v njihov lokal, ko se bo mudil v Sloveniji po nekaj mesecih ali celo po letu dni, pa mu bo kuhar povedal, da je pred na primer letom dni, jedel kmečko pojedino, za danes pa mu priporočajo na poseben način pripravljeno postrv. Smisel kartoteke bo v tem, da bodo gostom ponudili in priporočili vedno novo specialiteto. »Poglejte, tamle, v tistih petih zajetnih mapah imam že izbrane recepte za 420 menijev, od tega je 20 izključno domačih specialitet. Od gibanice, ajdovih žgancev, lovske pečenke, medvedje šunke . .., pa kaj bi našteval še naprej, saj priznam, da imam že polna usta slin. Konec januarja bo ta restavracija menda že odprta. V njej pa nameravajo organizirati tudi obiske priznanih svetovnih kuharjev, ki bodo gostom pokazali svojo umetnost. Janez se že nekaj mesecev marljivo pripravlja na otvoritev in tudi doma večkrat preizkuša svoje recepte, čeprav .. . »Pravzaprav z ženo bolj malo jeva doma. Ona je v službi v hotelu Lev in tako le redkokdaj pripravljava hrano v domači kuhinji. Sva pa v njej čisto enakopravna, razen kadar poizkušam kaj novega. V takih primerih mi pride še posebno prav, ker moja žena zelo rada pomiva posodo." Z Janezom sva poklepetala seveda še o vsem mogočem, kar je povezano s kuhinjo, ker Judi sam rad pogosto pomešam s kuhalnico in dodam hrani kako začimbo. Pa kaj bi o tem ..'. A. AGNIC PODOBE NAŠEGA ČASA — Analize kažejo, da je sedanji čas kot faza dejanj nadvse ustrezen, začne Peter s slovesnim glasom. - Ob vse bolj nakopičenih problemih se porajajo nove kon- govorim o nekaterih kon-kretnih nalogah. Naša peresa zaštrebljajo s podvojeno vnemo, v vseh očeh gori ustvarjalni ogenj. — Prvič, iti je treba v re-volucioniranje obstoječih družbenih odnosov, vendar ne s predimenzionirano kampanjsko akcijo, marveč v smeri radikalnega odpravljanja vzrokov najaktualnejših družbenih deviacij. In drugič, treba je okrepiti aktivne nosilce samoupravnega pristopa k razreševanju perečih problemov, hkrati pa spodrezati korenine neustreznim birokratskim in tehnokratskim strukturam. zato začno tovariši toliko bolj pridno kimati. — Podtika se nam, da se ne lotevamo stvari na pravem koncu. Da kažemo s prstom navzgor, za to, kar se dogaja pred našim lastnim pragom, pa da se ne menimo dosti. Slišati je užaljeno godrnjanje. — Zato moramo takoj v akcijo, tovariši! — Kaj storiti? vpraša predan glas vneto in pripravljeno. — Treba je izostriti aktualne deviacije, sicer se zna zgoditi, da se nas bo vse metalo v isti koš. Neznansko nas zmrazi: hipu se zavemo resnosti zg0' devinskega trenutka. Še ni' kjer v državi namreč niso p0 imenih označili birokrat0'1 in tehnokratov. — Ve kdo že zdaj kaki' nega? vpraša Peter. — Le zakaj moramo b'” prav mi prvi na vrsti!? vpri' ša Janez kar tako, ker je že[j navajen vpraševati. — Pusti to! reče odloča0 predsedujoči in pogleda p° drugih. Omizje je tiho. — Če ne, predlagam, & do prihodnjega sestank3 vsak pri sebi specificira orri; njene deviacije in se pripr3'1 I Akcijsko dinamiziranje stvari kretne rešitve. Situacija je zelo razgibana. Prosim! Pregled notranje situacije ima Janez, naš delegat na zadnji konferenci. Na spodbuden migljaj predsedujočega vzame iz aktovke papirje in jih razvrsti po mizi. Potem zardi, se odkašlja in začne: — Kot veste, tovariši, se pereča situacija počasi konsolidira. Kljub temu pa se ne smemo uspavati; biti moramo še naprej akcijsko usmerjeni in budni. V različnih sredinah je treba pravočasno reagirati, a če se pokaže potreba, tudi ustrezno ukrepati. Dovolite, da spre- — ^ Kakšnim strukturam? — ~To se ne sme zgoditi!- vpraša nekdo, ki ne dohaja. — Kaj storiti, da se ne — Birokratskim in teh- bo? vpraša Janez. nokratskim! pribije Janez. — — Treba se je soočiti z In tretjič, treba je konkret- dejansko situacijo, brez ne- no iti med ljudi in v bazi kot umestnih okraskov! reče taki videti, v čigavih rokah Peter prepričano. so škarje in platno Pri tem — Treba je videti stvari pa ne nasedati strukturam, takšne, ko so, ne pa slepo- ampak govoriti z nepo- mišiti! se oglasi Tevž, ko- srednimi nosilci. - mercialni. Naša baza so »tozdi", bi- — Treba je iti v bistvo rokratske in tehnokratske * stvari! udari naravnost Jer- strukture pa so lahko po- nej, računovodja splošnih vsod, tudi pri nas v služb. »sozdih". Tega se dobro za- Vsi se strinjajo z omenje- veda tudi naš Peter, gene- nimi opredelitvami nalog. rahli, in pravi: - Toda, kako konsolidi- — Tovarišice in tovariši. rati stvari, dragi tovariši? stvari so se nam začele iz- spet vpraša Janez. mikati izpod rok. — Brez imen ne bo šlo! Tovarišic na sestanku ni, pribije Peter. na diskusijo. Vsak naj na sestanek s kakšnim nom, vsaj z enim, če ne'!p0| več, da se bo vedelo, f, a. čem smo. Ljudje postaj? .u nekoliko nestrpni, ker niš1"® ^ prišli ven z imeni. Le česa^ Al imamo bati, tovariši? 'Safl10^, kritika pa bo prišla na tne ni red šele prihodnjič, takjj boste lahko povedali vse,k|. vam leži na srcu. Danes ^ se dogovorili, kot že reče0? Jstj le za zaostritev aktuak1' hc deviacij, zaenkrat še b^ vsakršne vzročne zveze/ ■ vsemi aplikacijami, ki takšni zaostritvi nujno ^) zi dijo. Mislim, da smo se^m zumeli, ne? Mr - Da! vsi prikimamo. Mp; VINKO BLAT^V V še PORTRETI IN SREČANJA Novoletni intervju Reporter lokalnega časnika »Beseda samoupravljavcev" je pred dnevi obiskal vodilnega tovariša v občini in svoj pomenek z njim je posnel na magnetofonski trak. Spričo tega lahko njun pogovor objavimo dobesedno. Reporter: »Ob letošnjem novem letu bi rad napisal nekaj besed o družbeni dejavnosti v minulih dvanajstih mesecih, o prizadevanju vseh družbenih činiteljev, da bi novo ustavo uresničili v praksi iri da bi naša zdajšnja samoupravna organiziranost dobila tudi novo vsebino. Torej, gre za akcijo vseh zavestnih sil, zato vas prosim, da o tej letošnji dejavnosti poveste nekaj besed". Vodilni tovariš: »Odgovorna to vprašanje je že podan v obeh novih ustavah, razen tega pa smo na nedavnih kongresih povsem jasno spregovorili o naši nedavni in prihodnji dejavnosti." Reporter: ,,Že res, toda urednik me je poslal k vam zato, da bi v novoletni številki spregovorili o konkretnih problemih, ki zadevajo našo občino. Denimo, na kongresu slovenskih sindikatov v Celju je zelo glasno izzvenela ugotovitev, da so mnoge delovne organizacije ob ustanovitvi tozdov le spremenile firmo, ne pa tudi odnosov in vsebine samoupravljanja. Take organizacije imamo tudi v naši občini". Vodilni tovariš: ,.Seveda jih imamo, zato pa so naši delegati na kongresu tako aktivno sodelovali na sejah komisije, ki se je ukvarjala s samoupravljanjem, in predlagali tudi dva amandmaja, ki sta bila sprejeta. Sicer pa smo o tem govorili še na predzadnjem plenumu, ne, na tistem, kije bil poprej,in tudi takrat smo o tej zadevi sprejeli ustrezne sklepe". Reporter: »V organizacijah združenega dela, ki sem jih nedavno tega obiskal, so precej govorili o težavah, v katerih se je letos znašlo naše gospodarstvo, o inflaciji in o neučinkoviti akciji za stabilizacijo, o tem, da stroški proizvodnje izredno hitro N’jSo dosti hitreje kot cene njihovih i^ie^ikc dr< kija hkrati pa se tolikanj povečujejo dr°^j Jkja dajatve, da so ponekod povsem tirih “ blagajne. Vodilni tovariš: »To je problem, 0^(!°vi ■n s m n še zlasti oovorili na neda^( . na % rem smo še zlasti govorili na ne zveznem kongresu. Če boste prebra- .™lri. razpravo na tem delovnem shodu, spoznali, da se družbenopolitični de*3 kako zavedamo težav, v katerih se je, naše gospodarstvo in da smo se v reso1 ter sklepih zavzeli za učinkovite ukrep^A jjj.1 Reporter: »V minulem letu ste na? JJiSn' kih v občini, republiki in zvezi govofl11’^^ minilo obdobje forumskega dela dnj2^^ n političnih organizacij, da mora partij0 vati med delavci in da je sindikat jzA,-..t cija vseh proizvajalcev. V naši org30 i združenega dela „v sindikatu dela le Pr?e | IJj'' nik, v partiji pa še sekretar ne, saj je leta na bolniški." i, ac»r; Vodilni tovariš: »Tudi o teh stva^kj^i sprejeli ustrezne sklepe. Berite zakljA^Krj* tošnjih kongresov. V njih je zelo *c°jlri4. ln povedano, kakšne so dolžnosti družo6 \ z ? liričnih organizacij." jjAfJ?' Reporter: »In v bodoče? Kaj s |A ig nalogah v prihodnjem letu? “ 1 Vodilni tovariš: »Stvar je jasna-p,kj so znani in vemo tudi, kaj storiti, ^ odpravili." Potlej je reporter zaprl svojo D\3sA1lWij, ker se je vodilnemu tovarišu mudil0 v0 j Ljubljano. In je v svoj intervju napisal vs ^ jsi«ay0 posnel na magnetofonski trak. D° ,.Morebiti pa bi kazalo, da bi v .................. .............. prihodnjega leta sklicali še 'ca^e0j3i ‘,e'rprn uresničili ^ 1(0 zbor ali posvetovanje, na katerem j.j)j.»^1^ en sam sklep, v katerem bi spregov°r in do kdaj naj Ki v*0 letošnjih sklepov povsod tam, Kjef^Kj^P živimo in delamo." JANEZ DEIVAViS?^ i GlasUo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska‘enotnost v Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 2«. novembra 1942. Ureja ga uredniška odbor. Direktor, glavni i" > .“Tv urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 31l)-033. Naročninski oddelek. trVrV-'1 Is( v; Hj j ciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-11*07, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka s"j.agi ^ 'V Or %. >• .a. „8. ‘Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo— Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. Na P00 toj. ‘Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov Ljudska pravica«, Ljubljana. priloga Delavske enotnosti ALUMINU KOMEN Nekako sredi vinorodne protesti med Sežano in Novo teo, v Komnu, je pravzaprav ■no, pa čeprav manjše indijsko središče. Tudi ustaljeno je bilo zavoljo tega, da Preprečili izseljevanje, beg s Tasa na tuje in v večja slovenji središča, in po dvajsetih /■h so rezultati že vidni, (jtdbudni in so opravičili o%do za ustanovitev ALUMI- &A. J aluminij se je v razvoju tiral v tri obrate, tri pogla-il4lle dejavnosti, sedaj 'tudi v tri MONtAL, LIVARNA. T^EMA, s skupnimi službami. ! 'isti MONTAL, ki se sedaj Izseljuje, doživlja veliko eks-i tijo na domače in tuje trži-f - Že v letu 1970—71, ko je zgtajen obrat Livarne, so v tiiniju pripravljali načrte za širitev dejavnosti MON-^U, ki izdeluje predvsem (atene elemente, aluminijska d in okna, stene. Znani pa zlasti zaradi izdelovanja Jskov, saj so tudi pri nas naj-proizvajalec kioskov, po- sebno za bencinske črpalke. Opremili so vse črpalke Petrola, pa Istra benza, INE in Jugo-petrola. Afirmirali so se tudi na češkoslovaškem, prav tako z aluminijskimi kioski ob bencinskih črpalkah. Izvažajo celo dve varianti, po 54 in 72 kv. metrov koristne površine. TOZD MONTAL pa se pojavlja na vseh večjih in manjših objektih, v glavnem s sodelovanjem gradbenih podjetij, kot so npr,- Gradis, Tehnika, Obngva, Slovenija ceste, Pionir, Primorje, Grad-, beno podjetje Gorica, Stavbenik, Kraški zidar, Stavbar iz Maribora, pa še v Prištini, Banjaluki, Reki, v Zadru in še drugod. Aluminijske profile nabavljajo direktno iz IMPOL, delno tudi iz_ uvoza, v celoti pa jz uvoza okovje, ker pri nas za sedaj še ni pravega izvajalca. TOZD LIVARNA ima v proizvodnem programu vlivanje-barvnih kovin, s specializacijo ulivanja aluminija pod pritiskom. Od leta 1960, ko se je Alufni-nijevo poslovanje razširilo še z obratom Livarne in so deset let pozneje dobili novo proizvodno halo, trenutno sanirajo njihove prostore, čeprav- nabavljajo predvsem nove stroje, pa je vendar zanimivo, da so pri gradnji sodelovali z lastno 60 % finančno udeležbo. Ima pa Livarna trenutno najmanj zaposlev nih, niti petdeset ne. Ulitki, ki^ jih izdelujejo, so. zelo iskani ih jih večji del dobavljajo ISKRI iz Šempetra, Agrostroju, Avto-montaži, Vozilom iz N. Gorice, Libeli iz Celja in puljskemu Uljaniku. Kapacitete ulivanja pod pritiskom so namenjene izključno ISKRI, zaradi vse - večjih potreb bodo tudi vse bodoče kapacitete namenjene prav zanje. LIVARNA kupuje surovine predvsem iz Kidričevega. TOZD OPREMA izdeluje in izpolnjuje svoj delovni program zlasti z izdelavo talnih zapiral za vrata, napajalnikov za živino, pa kovinske opreme za skladišča, s poudarkom, da opremljajo predvsem trgovine z avtomobili ter njihova skladišča. TOZD OPREMA, pravzaprav s tedanjim obratom Opreme seje Aluminij obogatil v letih 1963 in 1964. Ob izselitvi Montala bo njihove prostore prevzela Oprema, ki sicer deluje mnogo na terenu. Opremili so npr. skladišča Slovenija avtu, Avto-komercu, Avtohrvatski in drugim, kot je bilo že omenjeno, predvsem raznim predstavništvom in prodajalnam avtomobi-• lov. Namen postavitve ALUMINIJA v Komnu je bil, kot je bilo že omenjeno, da bi se lahko čimveč ljudi zaposlilo v domačem kraju, pa tudi z bližnje okolice, kar bi nekoliko zavrlo odhajanje ljudi v večja središča. Sam Komen je seveda veliko pridobil in še vedno je njegov razvoj precej odvisen prav od Aluminija. Prav ob dnevu, ko slavi krajevna skupnost svoj praznik, bo tudi praznik Aluminija — dvajsetletnice njegovega obstoja. Tudi tokrat, tako kot vsa leta, imajo zaposleni v Aluminiju prost delovni dan, kar pa je tudi nekakšno darilo zaposlenim, ki se izredno vključujejo v razne družbenopolitične dejavnosti v KS Komen in sploh v krajevnih skupnostih, kjer prebivajo. Sindikat in aktiv mladih sta prav tako delavna v sami organizaciji združenega dela, čeprav sedaj delujeta še- centralno. Za neposredne proizvajalce je na voljo lastna menza; vsi zaposleni dobivajo topli" obrok, zaposlenih pa jih je sedaj.200. Če je bila leta 1956 bruto realizacija ALUMINIJA 120.000 din, je bila v letu 1973 že 250.000.000 din, leta 1974 340.000. 000 din za. leto 1975 pa predvidevajo, da bo znašala 420.000. 000 din. Do leta 1980 naj bi bila nadaljnja rast za ca. 10 % od tekočega leta pri cenah iz leta 1974. Pozna se negativen vpliv pri izdelkih, za katere so bile sklenjene pogodbe še po prejšnjih canah. Razlika gre v breme čistega dohodka. Podražitve so bile samo v zadnjem času večkratne, zlasti za silo-nim, aluminijske profile in profile iz železa. Naštete težave gotovo ne bodo vplivale na slavnost ob . dvajsetletnici, ko se bo TOZD MONTAL preselil v svojo novo proizvodno halo, ki je ponos vsega ALUMINIJA. S podkletenim delom ima 2000 kv. m površine, od tega 1400 kv. m delovnih proizvodnih prostorov. Do praznovanja morajo opremiti še kotlarno, skladiščne prostore in sanitarije. Investicija je bila realizirana iz bančnih in lastnih sredstev, do sedaj pa je bilo vloženih 4,000.000 din, za popolno dograditev pa je potrebnih še vsaj 1,500.000 din. Ob vsem tem,pa so za Livarno kupili še nov stroj za ulivanje aluminija pod pritiskom. Za zaključek: TOZD niso bile v kakšnih večjih težavah, z razširitvijo, brez bojazni glede plasiranja na tržišču, pa s kvaliteto in konkurenčnimi cenami, kakšnih težav tudi ne pričakujejo. Nasprotno, tisto osnovno, zaradi česar so ALUMINU ustanovili, mislijo še razširiti — zajeti čimveč delavcev na relaciji med Sežano in Novo Gorico. L Jekstiundus KRANJ Xsil? ta*co daleč časi, ko je bil ^ hs- 0 Prepričan, da tekstilna in-/I sJ1-11 nima perspektive V razvitem ite 'n da se mora preseljevati v ^.Predele, kjer je na razpolago i lovdel°yne sile. Dolgo časa je bila I1 intenzivnost sinonim za 4: j, no industrijo. Toda spremem-.(jkjfJih je doživela ta industrija v 1 Jm nekaj letih, zanikajo napač-AreCr® 0 perspektivnem razvoju £ tekstilne industrije ter do-da je proces kapitalnega ‘‘ hjritanja te panoge hiter in po-A ?J.tudi procesom v drugih drža-nfC^grede nal omenimo, da je ^^nnemška tekstilna industrija djstij ltalni intenzivnosti na tretjem - "ilarrU^ nem**c‘rn' gospodarskimi jEstju P^e delovne organizacije *ndustrije postajajo vse bolj ^Produktivna podjetja, ki se siv de| na račun zaposlovanja no-^vcev, pač pa na račun mo- tir v k...tehnologije jn takih na- ’WehLazširjanje zmogljivosti, ki ob 4\?ktehn0l0gijl dobre go- HT.i'e n učinke. Med te naše de-.AtjidSanizacije sodi tudi kranjski 1 Ji t !!jUs> hi je v 1961. letu na-[V ^.družitvijo Tiskanine in In-pTCer pa segajo zametki teh M,]®J samostojnih tovarn še v ieU bn to> ko je s poljskim kapita-j£)eto riStanovhen Ihteks. s češkim 5 Ti u kasneje Jugobruna, kas-JVij skanina. Leta 1 939 sta obe ^blag^edli 14 milijonov me--,’iL.hili;ga’ danes pa znaša ta obseg ’ ^ ^dov metrov tkanin, med-. ^te.Tekstilindus v času treh 'V«vTZvedel tudi 40 milijonov i8%iv0 j.a8a. Vendar ne .gre. le. za ^jšan- te izmene kot vzroka za Gortini __________,._0___ flMskemu kolektivu, da svojo »llV5 Proda brez problemov, pdkurenčen, ter da z. njo d' nčnn P°trebno akumulacijo za ^ ^ . reProdukcijo. !ie^rat je nastal LETOM 111 k!|i orJ_ gospodarjenja naših de-se ŠP Prav gotovo težkega položaja in raz- Izhod tekstilne industrije visoka avtomatizacija rtih 'JSan ‘ J izmene nui £4 Jj.H 1‘Je proizvedenih količin, ,1 J've,..bistven razlog za zmanjša- mer, s katerimi se je kolektiv Tek-stilindus srečeval do pred dvema letoma. Vzrokov je bilo več. Prav gotovo je bil pomemben v nepravilni izbiri proizvodnega progama, velikih serijah ter premajhni fmalizaciji proizvodnje. Delno je slabo stanje še poslabšala velika fluktuacija delavcev, ki so se zaposlovali v tistih delovnih organizacijah, kjer ni bilo treh izmen, torej nočnega dela, kar je prav gotovo zelo pomembno, saj vTekstilindus zaposluje 70 odstotkov žensk od celotnega števila zaposlenih. Ob tem seveda ne smemo poza-biti tudi na zunanje vzroke, kot so zaostreni splošni pogoji gospodarjenja kot posledica surovinske in energetske krize, saj Tekstilindus uvaža -70 odstotkov vseh potrebnih surovin. K temu dodajmo še veliko stopnjo inflacije, povečevanje obremenitev gospodarstva in finančno nedisciplino, ki.je bila značila do pred nekaj leti. V Tekstilindusu so se odločili za spremembo asortimana ter začeli proizvajati posteljnino, dekorativno blago, batiste ter tehnično blago za opremo lesnih izdelkov ter avtomobilov. Izboljšali so organizacijo dela, povečali produktivnost ter iz kvalitetno istih surovin, kot so jih-prej uporabljati v proizvodnji, ustvariti boljši asortiment, ki ga dobro prodajajo. Vse naloge so zapisali v akcijski program in danes se lahko pohvalijo, da jim je uspelo ponovno dvigniti sloves Tekstitindusa kot kvalitetnega proizvajalca in dobrega gospodarja. Tekstilindus je največji jugoslovanski proizvajalec tiskanih tkanin, saj je predstavljajo 75 odstotkov od celotnega obsega proizvodnje. PORAST VSEH KAZALCEV GOSPODARJENJA Letošnji celotni dohodek Tekstil-indusa bo znašal 430 milijonov dinarjev,-predviden ostanek dohodka pa 25 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodki v zadnjih nekaj mesecih znašajo 2800 dinarjev. Ce primerjamo letošnje poslovne rezultate z lanskimi, bomo ugotovili, da je celotni dohodek povečan za 31 odstotkov, dohodek za 39 odstotkov, ostanek dohodka pa, celo za 50 odstotkov. Osebni dohodki so se letos povišati za 20 odstotkov -v primerjavi z lanskim letom, obseg proizvodnje na zaposlenega pa za 6 odstotkov. To so nedvomno razveseljivi podatki, ki dokazujejo pravilnost usmeritve pred nekaj leti. Kljub tako dobrim poslovnim rezultatom pa seveda niso zadovoljni s pogoji gospodarjenja, saj jim -nestabilna gospodarska gibanja onemogočajo dosegati še boljše učinke". Cene surovih in reprodukcijskega materiala strmo naraščajo, saj beležijo 80 odstotkov povečanja materialnih - stroškov, medtem ko so se cene surovin povečale od ena do ena in polkrat. Za en milijon dinarjev plačujejo mesečno več zakonskih in pogodbenih obveznosti kot lani, povečati šo se tudi osebni dohodki, njihove cene za izdelke pa le za 32 odstotkov. Poseben problem je pomanjkanje trajnih- obratnih sredstev, kar je posledica rasti cen surovin. Potrebovati bodo vsaj 50 do 60 milijonov več trajnih obratnih sredstev, ki jih najbrž ne bodo zmogli dobiti le iz ostanka dohodka. Tudi področje izvoza ni dovolj učinkovito urejeno, kljub temu da si prizadevamo, da bi tekstilna industrija v prihodnjem letu povečala svoj izvoz za 10 odstotkov. Priizvo-zu na zahod se Tekstilindus srečuje z 20 do 30-odstotnimi barierami, poleg tega pa so družbene obveznosti naših delovnih organizacij večje, kot jih imajo konkurenti iz drugih držav, kar prav tako zmanjšuje kon- kurenčno sposobnost. Danes izvozi Tekstilindus od 20 do 30 odstotkov svoje proizvodnje predvsem v Skandinavijo, Veliko Britanijo, Srednjo Evropo, Bližnji vzhod, prav tako pa so začeli izvažati tudi v Sovjetsko zvezo. Sicer pa je izvozna usmeritev Tekstitindusa zelo pomembno načelo v gospodarjenju, kajti na tujih trgih se srečujejo s konkurenco in tudi potrebujejo svoja prizadevanja na področju tehnologije in kvalitete izdelkov. INLES RIBNICA * INLES RIBNICA # INLES RIBNICA # INLES RIBNICA # INLES RIBNICA # INLES RIBNICA REŠITEV JE LE sko zaokrožene celote, kjer torej spremljanje rezultatov gospodarjenja ni problematično. V DOGOVARJANJU LETOS JIH ŽE PESTIJO ZALOGE Inles iz Ribnice na Dolenjskem je največji proizvajalec stavbnega pohištva v naši državi, saj njegov delež v celotni jugoslovanski ponudbi znaša od 15 do 17 odstotkov. Po proizvedenih količinah in tudi kvaliteti tega pohištva so slovenski proizvajalci najmočnejši,- Inle-sov delež v slovenski industriji stavbnega pohištva pa se giblje od 30 do 35 odstotkov. Letos bodo v tej delovni organizaciji proizvedli okrog 250 tisoč različnih vrst vrat in približno prav toliko oken, kar je za 1200-članski kolektiv prav gotovo veliko. Ob tem pa v Inlesu proizvedejo okrog 30.000 kubičnih metrov žaganega lesa, ki ga želijo čimveč porabiti v svoji lastni proizvodnji, ki jo skoraj polovico prodajo v svojih 7 prodajnih skladiščih po vsej Jugoslaviji. Če ob. tem povemo, da bo letošnji celotni dohodek Inlesa znašal 450 milijonov dinarjev, si lahko predstavljamo vlogo, ki jo ima ta tovarna v našem gospodarskem prostoru. Tako širok proizvodni program ni omogočal velikih serij in posodabljanja proizvodnje. Popolnoma jasno je bilo, da bo nekatere obrate potrebno preusmeriti na drugo proizvodnjo, nekatere vrste proizvodnje popolnoma opustiti ter se specializirati. Rešitev je bila v specializaciji na proizvodnjo stavbnega pohištva, kjer je delovni kolektiv že imel nekaj izkušenj od 1968. leta naprej, poleg tega pa je tega pohištva na tržišču zelo primanjkovalo. Najpomembnejšo prelomnico v tej smeri pomeni leto 1967, ko so povsod ukinili proizvodnjo galanterijskih izdelkov ter dotedanje obrate preusmerili na proizvodnjo oken in vrat. Sčasoma se je izoblikoval takšen proizvodni program, kot ga ima Inles še danes. Gre za žagan les vseh vrst, sobna vrata, vratna krila, okna vseh vrst, polkna ter vhodna, garažna in balkonska vrata. eni delovni skupnosti skupnih služb. Proizvodne temeljne organizacije so: tovarna stavbnega pohištva Ribnica, tovarna stavbnega pohištva Loški potok, tovarna stavbnega pohištva Sodražica ter tovarna stavbnega pohištva „Javor“ Jusiči v Istri. Peta temeljna organizacija je trgovina, v katero sodijo poleg prodajnih skladišč tudi centralno skladišče, montažni obrat ter prodajna služba delovne organizacije. V okviru proizvodnih temeljnih organizacij obstaj.a 9 obratov, od tega sta dva žagar- Letos bo celotna organizacija združenega dela ustvarila, kot smo že zapisali, 450 milijonov celotnega dohodka. Ugodna je tudi stopnja akumulacije, ki dosega 10 odstotkov brez amortizacije, vendar pa velja to šele od konca prvega polletja letos. V letošnje poslovno leto je namreč tudi Inles stopil v precej zaostrenih pogojih gospodarjenja. Gre za težave, ki so bile povzročene zaradi velike rasti cen lesa doma in na tujem, kakor tudi drugega reprodukcijskega materiala. Pri nekaterih izdelkih s svojimi cenami niso pokrivali niti stroškov lesa, in kaj šele drugih materialnih stroškov ter osebnih 'dohodkov. Sprejet samoupravni sporazum o dvigu cen za "stavbno pohištvo je raz- Vse kaže, da v bodoče tudi okovja za to industrijo ne bo primanjkovalo, kajti Kovinoplastika gradi novo tovarno okovja, kar je velika pridobitev za lesno-predelovalno industrijo. Do sedaj so morali namreč precejšnje količine okovja uvažati, v bodoče pa, če bo kvaliteta primerna in seveda tudi cene, tega ne bo potrebno. tudi upravičeno pričakuje,1 bodo njegove prošnje nalet^j na ugoden odmev. POVEZOVANJE VEČ V IZVOZ! Nedvomno bo potrebno, da naša industrija stavbnega pohištva več pozornosti posveti izvozu svojih izdelkov. Seveda bo to mogoče ob še večji produktivnosti dela in takem asorti-manu, ki bo prilagojen tujim tržiščem. Za domače tržišče obstajajo sicer še velike možnosti prodaje vezanih oken, ki so se v zadnjih desetih letih uveljavila na domačem tržišču. Danes v Sloveniji kupujejo stoodstotno le vezana okna, to velja Načrti Inlesa so torej membni tako na področju dernizacije proizvodnje, tudi na področju razširjanjate I uvajanja novih elementov v pfff izvodnjo. V prihodnjem letusc še sicer bistveno ne bodo P”, večale količine izdelkov, vefl!>; da se v Inlesu zavzemajo povezave naše industrije^ ^ | nega pohištva trgovine darstva, ki jamčijo v561? V' rezultate gospodarjenj® ^ enotnejše nastope na do / in tujih tržiščih. Osnov ^ \ dilo mora seveda biti, da J {0 trebno proizvajati tisto, .ep‘ potrebuje in tudi po P ceni. A« Pomembno mesto iv gospodarstvu KOGOJI GOSPODARJENJA NISO ROŽNATI H a li Zadnjih deset let je v razvoju trgovskega podaja Merkur Kranj značilnih po hitri rasti hlapnega prometa, stalnem posodabljanju tehno-jpije prodaje ter razširjanju prodajnih zmog-Jvosti. Z razširjanjem prodaje na debelo, pro-,|aje na drobno in tudi dejavnosti trgovskega /tvisa se je tudi izpopolnjevala kvalifikacijska JNktura zaposlenih, saj je bilo potrebno prido-rvati predvsem take nove sodelavce, ki so spojni kvalitetno, hitro in najceneje skrbeti za jPbavo in prodajo blaga črne in'barvne meta-. /rgije, blaga za široko potrošnjo, orodij in stro-fv ter gradbenega in instalacijskega materiala, ,'ar vse sodi v predmet poslovanja Merkurja, ki 'bies zaposluje 795 delavcev. Kolektiv je organiziran v treh temeljnih orga-ll?acijah združenega dela, ki. so ekonomsko in ebnološko zaokrožene celote. To so TOZD todaja na debelo, TOZD prodaja na drobno in b*ZD trgovski servis. V zadnjega spadajo po-'ožne dejavnosti, brez katerih si seveda sodobna blagovnega prometa in trgovske delovne, f^anizacije danes ne moremo zamisliti. Gre za ^športno službo, službo za dostavo in od-fem° blaga, službo za vzdrževanje, aranžiranje I • Samoupravna delovna skupnost skupnih pa opravlja predvsem tiste naloge s podaja računovodstva in strokovnih del, ki so jim Zaupale temeljne organizacije, i po obsegu prometa je največja TOZD prodaja a debelo s približno 2/3 prometa od vsega pro-jpa, ostalo pa je promet TOZD prodaja na r°bno. Merkur Kranj nastopa torej kot grosist iP celotnem jugoslovanskem tržišču, kar do- Szuje tudi struktura veleprodajnega prometa " republikah, 64 odstotkov opravi Merkur v geniji. 17 odstotkov v Hrvaški, 12 odstotkov brbiji, 3 odstotke v Bosni in Hercegovini in 4 «otke v Makedoniji. laloga TOZD — prodaja na debelo je, da i za oskrbo industri je, gradbeništva in ob rti rovinami, reprodukcijskim matetiralom ter remo. To dejavnost bodo v Merkurju v bo-.°be še bolj krepili, vendar pa že danes znaša I 0(bet s tovrstnimi kupci 49 odstotkov od ce-^ nega veleprodajnega prometa. Večino osta-ga veleprodajnega prometa pa realizira Merkur Prodajo maloprodajnim trgovskim delovnim Sani/.acijam, kajti poskušajo se izogniti pro-br z grosisti povsod tam, kjer je to mogoče, jjcrneljna organizacija prodaje na drobno je Ionizirana v 22 poslovalnicah, predvsem na '|| bnjskem. Merkurjeve trgovine so od Jesenic, ii0 p, Radovljice, Lesc, Kranja in Škofje Loke i: Ljubljane. V vseh poslovalnicah je pestra iz-i)J a blaga. ^ ZADOVOLJIVI ^ POSLOVNI REZULTATI Merkurju ocenjujejo, da bodo letošnji po-(Won' rezultati zadovoljivi, saj se bo blagovni ^ v primerjavi z lanskim letom povečal za it ^stotkov. Tudi kosmati dohodek delovne bizacije bo v primerjavi z lanskim porasel ilfh iposledica močnega porasta prometa, vendar »stbo delež dohodka v prometu nižji od isto-'jjfchega pokazatelja za leto 1973. Prav zato bo (jji ub povečanemu dohodku ostanek'dohodka 5%. » jIE- približno tak, kot je bil lani. Porasli so namreč materialni stroški, pogodbene in zakonske obveznosti ter osebni dohodki. Če upoštevamo podatke devetmesečnega periodičnega Obračuna, lahko sklepamo, pravijo v Merkurju, da bo dohodek za delitev na sklade in osebne dohodke v približno enakem razmerju, kot je bil v letu 1973. Dodajmo še, da se osebni dohodki v tej delovni organizaciji gibajo v mejah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Pri gospodarjenju se srečujejo s pomanjkanjem obratnih sredstev, saj visoka stopnja porasta prometa vpliva na večje potrebe po obratnih sredstvih. To velja tako za tisti del obratnih sredstev, ki je vezan v zalogah trgovskega blaga, kakor tudi za obratna sredstva, ki so vezana v terjatvah do kupcev. Dosežen ostanek dohodka za sklade bo le težko pokril potrebe po povečanih obratnih sredstvih, možnosti za najem kreditov za obratna sredstva pa so v sedanjih pogojih kreditiranja za trgovino minimalne. Prav zato so se v Merkurju že ob devetmesečnem periodičnem obračunu odločali za stabilizacijski program gospodarjenja, z realizacijo katerega bi morali še povečati količnik obračanja zalog, zmanjšati obveznosti do dobaviteljev in seveda tudi terjatve do kupcev mnogo hitreje realizirati. Sicer pa je Merkur znan pri svojih dobaviteljih kot dober plačnik, kar bodo tudi ostali. SKRB ZA STANDARD V zadnjih letih je Merkur dal za družbeni standard pomembna sredstva. Za stanovanjsko gradnjo izločajo 8 odstotkov od bruto osebnih dohodkov ter na ta način rešujejo stanovanjske probleme zaposlenih. Večji del teh sredstev so porabili za posojila članom delovnega kolektiva za individualno stanovanjsko gradnjo, poleg tega pa se je letos vselilo v nova stanovanja 13 zaposlenih. Tudi na letovanje delavcev niso pozabili. Kupili so prikolice za letovanje, nameravajo pa kupiti tudi nekaj počitniških enot v okviru organizirane gradnje. Za dopuste dajejo po sindikalni listi tudi regrese. Žal, nikakor hi mogoče zaradi lokacijske razdrobljenosti delovne organizacije organizirati skupne prehrane v podjetju. Delavci tako dobivajo bone, s katerimi se hranijo v najbližjih obratih družbene prebrane. Redno in izredno izobraževanje zaposlenih je danes v Merkurju zelo pomembno. Štipendirajo 11 dijakov na srednjih šolah in 7 študentov na višjih in visokih šolah. Izredno študira 10 delavcev na višjih in visokili šolah, 21 na srednjih in poklicnih, 3 pa končujejo osemletko. Merkur plača svojih delavcem stroške za izredni študij, kar seveda vzpodbudno vpliva na odločanje članov kolektiva za izredno šolanje. Ob tem naj še omenimo, da je strokovno izobraževanje v Merkurju dobro,, organizirano. Imajo različne tečaje, kot so tečaji za viličarje, žerjavovodje, tečaje za varstvo pri delu ter kurjače. Prav tako so organizirali več seminarjev za potrebe družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja ter delegatov. lif lil ■m £ mm a m Majhni — po proizvodnji pa pomembni Dve leti po osvoboditvi je bilo ustanovljeno Splošno mizarsko podjetje Litija. Zanimivo je, da je bilo Mizarstvo Litija začetnik današnjih TOZD. Se ko so bili v sestavu z Gradbenim podjetjem, Litija, so bili prva pravna oseba v Sloveniji. Sedaj so že štiri leta samostojna organizacija, med najmanjšimi v občini, toda s precejšnjimi načrti. Uslužnostna dejavnost nasploh nazaduje. Mizarstvo iz Litije pa je bilo še zlasti v nezavidljivem položaju vse do osamosvojitve. Doslej so imeli tri različne lokacije. In nekako jim je nerodno, da tako slabo izgle-dajo na zunaj delovni in upravni prostori. V prostorih pa nimajo niti enega zastarelega stroja in nasploh je notranjost zelo prijetno urejena. Zgradili bodo še skladišče, za kar imajo kredit že odobren, a kaj, ko morajo čakati še na gradbeno dovoljenje. Omeniti pa je treba, da obnovitve in modernizacija — tako tehnološka kot materialna, ki sta precej stali, nista bili izvedeni na račun osebnih dohodkov zaposlenih. Poprečni osebni dohodek je letos 2730 din. Razmeroma visok je, je pa tudi res, da je izobrazbena struktura prav tako nad poprečjem. Nekvalificiran delavec je samo eden, prav tako polkvalificiran, vsi ostali pa so , kvalificirani ali visokokvalificirani. V kolektivu sta zaposleni dve ženski, imajo pa tudi štiri učence v gospodarstvu. Kolektiv je izredno mlad, poprečna starost je 27 let. Omenjeno je že bilo, da je MIZARSTVO Litija organizacija za uslužnostne dejavnosti. Toda že delajo za industrijo. Dopolnitev industriji se proračunu še kako pozna. Iskani so še posebej, ker izdelujejo manjše pa nestandardne dimenzije proizvodov. Realizacija se je v primerjavi z obdobjem pred petimi -leti štirikratno povečala, za toliko se je povečal tudi poslovni sklad, šestinpolkrat pa seje zvečala vrednost osnovnih sredstev. Realizacija naj bi se po načrtu, ki so ga predložili občinski skupščini Litija, v pri-' hodnjem letu povečala za 12 %, fizični obseg za 6 %. Veliko si obetajo od sodelovanja z MEDENOM, skoraj 50 % proizvodov je namenjenih zanje. (Izdelujejo panje, pital-nike ... V naslednjih dveh letih, tako kot letos, bodo samo za MEDEN izdelali najmanj po 2000 panjev.) V Litiji, v neposredni bližini Mizarstva, je dokaz njihove delavnosti in kvalitete novo kegljišče z lokalom Gostinskega podjetja Litija, kjer so vsa lesena dela in opremo, ki pa je pretežna, naredili delavci Mizarstva iz Litije. Tako ali tako pa so osnovna proizvodnja Mizarstva obloge za strope, montaža le-teh in podobno. Z gradbenimi 'podjetji še vedno veliko sodelujejo: opremili so kranjskogorski hotel Alpina, šole v Litiji, Zagorju in Dobu, otroške vrtce, ki jih gradijo čedalje več itd. Obisk v MIZARSTVU Litija je bil prijeten tudi zaradi načrtov, ki jih nameravajo kar se da hitro uresničiti zaradi delovne vneme in zagnanosti. Občutek, da so majhni, jih prav nič ne plaši. Nismo omenjali mnogo in velikih številk. Ne moremo pa si kaj, da ne bi omenili, da za različne kredite dolgujejo le še 200.000 dinarjev! Največji izvoz v primerjavi s številom zaposlenih v Kranju Za uvod, in da opravičimo podnaslov, samo nekaj podatkov: vrednost izvoza leta 1971 je bila 520.000 dolarjev, letos pa že 1.400.000 dolarjev. To je IKOS -Kranj. Načrti dolgoročnega razvoja predvidevajo 30 % povečanje bruto realiziacije, dvig osebnih dohodkov za 25 do 30 %. Podobne količine za izvoz, kakršne so bile doslej, so že zagotovljene, pomembno pa je tudi, da predvidevajo, da bo zaposlenost ostala na isti ravni V IKOS sta dve osnovni dejav-- riosti, poudariti pa je potrebno, da sp hkrati edini proizvajalci čevljarskih strojev pri nas, prav tako tudi križno-previjalnih strojev pri dejavnosti tekstilnih strojev. Obe dejavnosti sta enakovredni in seveda predstavljata glavnino proizvodnega programa, čeprav izdelujejo tudi sekalna orodja in rezervne dele. Glede tekstilne dejavnosti križ-no-previjalnih strojev je zanimivo, da je večina izvoza namenjenega v vzhodnoevropske države. Omenjene stroje izdeluje IKOS v kooperaciji s firmo NEUPRO iz NDR, ingeniring TEKTIMAPROJEKT tudi iz NDR, pa je vključil v svojo prodajno . mrežo samo izdelke IKOS. Predvideni parametri pa se bodo uresničili predvsem z boljšo organizacijo dela in s še večjimi investicijami za strojno opremo. IKOS uvaja namreč numerične krmiljene obdelovalne stroje, kjer se tehnologija posname na trak. Ob novi seriji se trak spusti skozi programator. Izdelujejo pa že stroje za brušenje vseh vrst metalov z brusnimi trakovi po novem kontaktnem principu. To so moderni in univerzalni stroji, s katerimi se proizvodni proces časovno nekajkrat zmanjša. Čevljarski stroji so namenjeni domačemu tržišču, izvažajo pa jih tudi na Poljsko in v SZ. Zanimivo pa je, da bodo te stroje v kooperaciji izdelovah za ČSSR, čeprav je znano, da je v ČSSR tovrstna dejavnost že desetletja silno razvejana in močna. IKOS je enotna organizacija združenega dela od leta 1970, ko so se združila tri manjša podjetja, in sicer TOSO, Industrija čevljarskih strojev in Kovinar. Kolektiv šteje 210 članov, pretežno KV in VKV delavcev, 40 jih ima srednješolsko izobrazbo, 8 pa višjo ali visoko izobrazbo. Zanimivo je, da se jih kar 40 še dopolnilno izobražuje, pravkar pa imajo v evidenci 18 prosilcev za štipendije. Kdor se odloči za dopolnilno šolanje, mu IKOS poleg šolnine nudi še študijske dopuste, prevsem pa jim omogoči delo le v eni izmeni. Skrb za neposredne proizvajalce je v IKOS pretehtana, kar se navsezadnje lahko vidi tudi iz poprečnega OD, ki letos znaša okroglih 3000 din. Zasluge pri raznih akcijah, kijih IKOS ima, pa so delo zelo aktivne sindikalne organizacije. Načrtujejo proslave, predvsem pa razna športna tekmovanja. Med športniki so najbolj znani kegljači, vaterpolisti, plavalci in odbojkaši, prirejajo pa tudi vsakoletni šahovski turnir. Za rek- reacijo zaposlenih imajo nekaj počitniških hišic. Kolektiv IKOS je po letih obstoja in starostni strukturi zaposlenih mlad kolektiv. Sindikalna organizacija in aktiv ZSMS tesno sodelujeta, razumljiva pa je še zlasti njihova želja po izobraževanju in izvenpo-klicnem delovanju. Razumljivo je tudi, da se v vse te dejavnosti steka veliko sredstev, res pa je navsezadnje tudi, kakor je bilo zapisano v podnaslovu, da v poprečju vsak zaposleni prinese svoji delovni organizaciji po 7000 dolarjev letno. Predvidevajo, da bo letos znašal celotni dohodek 55,000.000 din, lani je znašal 53,000.000 din, kar je v primerjavi z letom ustanovitve, ko jc znašal 26,000.000 din, več kot 100,% povečanje. Akumulacija se je povečala za petkrat, petkratno pa je povečan tudi poslovni sklad. Izdelujejo več kot 45 tipov strojev. Letos so izdelali 611 artiklov, prihodnje leto pa po predvidevanjih pričakujejo, da jih bodo izdelali kar 1041. Kolektiv je mlad, vendar razumen in dober gospodar. Bolj kot razne podražitve jih skrbi dejstvo, da so se letos, v primerjavi z letom 1973 razne zakonske obveznosti v obliki izplačil itd: zvečale za več kot dva-inpolkrat. Nekakšna posebnost kolektiva IKOS je, kar ni tako nepomembno, da si čedalje bolj odpirajo tržišča v tako imenovanem tretjem svetu, torej v deželah, s katerimi še vse premalo sodelujemo. J. p. ZDRUŽEVANJE EKONOMSKA NUJA le več kot deset let. potekajo v gorenjskem kmetijstvu ter živilsko predelovalni industriji intenzivni integracijski procesi. Dosedanji rezultati teh gibanj so zelo ugodni, takrat zastavljeni cilji združevanja doseženi kar vse spodbuja k temu, da se proces povezovanja še nadaljuje ter tako doseže optimalno izkoriščanje vseh zmogljivosti, ki obstajajo v teh dveh pomebnih nalogah gorenjskega gospodarstva. V. 1963. letu je kot rezultat integracijskih prizadevanj nastal tudi Kmetijsko-živilski kombinat Kranj, ki je danes najpomembnejša kmetijska delovna organizacija na Gorenjskem. V enotno delovno organizacijo so se pred enajstimi leti združile delovne organizacije: KG Kranj, Mlerkarne Kranj, Klavnice Kranj ter Oljarice Britof, nova delovna organizacija pa je začela poslovati 1. 1. 1964. leta. Pred štirimi leti se je KŽK priključila tudi Kmetijska zadruga Radovljica, kajti delavci in kooperanti so v tej združitvi videli možnost za hitrejši razvoj družbenega in zasebnega kmetijstva, lažjo in cenejšo preskrbo z reprodukcijskim materialom, zagotovljen odkup kmetijskih pridelkov, mesa in mleka, torej večjo ekonomsko in socialno varnost. Uspehi, ki jih je dosegel KŽK v desetih letih, so zavidljivi ter potrjujejo pravilnost usmeritve tedanjih samoupravnih organov v delovnih organizacijah, da je v združenem delu, z združenimi sredstvi moč hitreje napredovati ter kvalitetneje oskrbovati potrošnike z živilskimi izdelki. Celotni dohodek KŽK se je namreč od 1964. leta do 1973. leta povečal za 9,5-krat in bo letos znašal že 450 milijpnov dinarjev, amortizacija se je povečala za 8,5-krat, dohodek za 5,5-krat, izplačani osebni dohodki za 4,6-krat in ostanek dohodka za 7,8-krat. Letos bo znašal okrog 10.000 dinarjev. V slabih desetih letih je bilo vloženih v rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje, za redno in razširjeno reprodukcijo 75 milijonov dinarjev, povečanje obsega proizvodnje pa znaša od 50 odstotkov v kmetijstvu do prek 300 odstotkov v mlekarstvu. Tudi blagovni promet v komercialnem sektorju se je zelo povečal, kajti v 1966. letu je znašal le en milijon dinarjev, lani pa že 98 milijonov dinarjev. Ob takih rezultatih, ki nedvomno ponazarjajo hiter razvoj KŽK, pa je potrebno poudariti, da se je število zaposlenih povečalo le za 15 odstotkov, kakor tudi dejstvo, da pogoji gospodarjenja za to panogo gospodarstva do sedaj niso bili posebno ugodni Če upoštevamo to, so rezultati nekaj manj kot 700rčlanskega ko- lektiva KŽK še toliko pomembnejši. Akumulativnost kmetijske dejavnosti je bila do sedaj (tudi trenutno je) podpoprečna in zelo nizka v primerjavi z drugim gospodarstvom. V posameznih letih se je v KŽK gibala od 0,5 in največ do 2 odstotkov od celotnega dohodka. Toda prav združevanje sredstev za financiranje proizvodnje ter razširjeno reprodukcijo je omogočalo redno poslovanje in tudi razvoj, kakršnega je ta delovna organizacija dosegla. Že od vsega začetka KŽK obstajajo določene oblike sporazumevanja in notranje solidarnosti v okviru delovne organizacije, kar je pogojevalo stabilnost odnosov ter ekonomsko moč podjetja kot celote navzven. Prav je zato, če tudi poudarimo, da KŽK v desetletnem obdobju ni bil nelikviden in da je bil sposoben redno izpolnjevati svoje obveznosti do družbe, bank in dobaviteljev. Že ob ustanovitvi KŽK se je kolektiv dogovoril za enotno poslovno politiko, skladen razvoj vseh proizvodnih obratov in dejavnosti, vendar pa so bili kolektivi posameznih obratov dokaj samostojni pri gospodarjenju in delitvi dohodka, poleg tega pa so imeli skozi solidarnost v notranjih razmerjih močno socialno varnost. Samo s tem je bilo možno premoščati vse probleme in težave, s katerimi se je delovna organizacija v procesu gospodarjenja srečevala. Le te pa seveda niso bile majhne. Spomnimo se le na ostre zahteve pri uvajanju gospodarske reforme, neurejeno politiko cen, neurejeno tržišče, pomanjkanje sredstev itd. Tak način gospodarjenja in urejanja medsebojnih odnosov med obrati in dejavnostmi je bil seveda tudi pomembna pridobitev pri uvajanju novih samoupravnih odnosov ter pri konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela. Kmetij sko-živilski kombinat Kranj je danes organiziran v 7 TOZD in skupnosti skupnih služb. To. so: Kmetijstvo Kranj, Kooperacija Radovljica, Mlekarna Kranj, Klavnica Kranj, tovarna olja „Oljarica“ Britof ter Komercialni servis Kranj. V tej delovni organizaciji so združene temeljne organizacije s področja kmetijstva, predelovalne industrije in trgovine. Gre za tako obliko povezovanja, kjer obstaja solidamno jamstvo za pokrivanje eventualnih izgub, solidarno zagotavljanje socialne varnosti delavcev ter dogovarjanje o investicijah na tista področja, kjer je družbeni interes največji Te oblike solidarnosti v KŽK veljajo že 12 let, poleg tega pa taka oblika povezovanja daje zelo dobre gospodarske učinke. O uspehih smo že govorili v številkah. Prav je tudi, če povemo, da je KŽK dobil desetine visokih in višjih priznanj, diplom in nagrad za svoje izdelke. Danes le redko-kdo ne pozna visoke vrednosti krompirja, ki ga prideluje KŽK, mlečnih izdelkov, jedilnih olj, mesnin, sadja in podobnega. Prav zato tudi relativno majhni problemi pri prodaji teh izdelkov, saj drži pregovor, da se dobro blago samo hvali Dodajmo še, da farma v Poljčah na Gorenjskem dosega rekordno molznost, saj daje ena krava poprečno 5800 litrov mleka letno, kar je nad evropskim poprečjem, poprečje pa velja za kombinat 4800 litrov mleka po kravi KŽK je torej rezultat združevanja kmetijstva in predelovalne industrije na Gorenjskem. Ta proces še ni končan in poteka s strani kombinata v dveh smereh. Že do sedaj so bile zelo razvejane oblike poslovno tehničnega sodelovanja z mnogimi delovnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji Naštejmo le nekatere: Semenarna Ljubljana, PK Banat, tovarna traktorjev „Tomo Vinkovič“ Bjelovar, zelo tesno je sodelovanje z gorenjskimi zadrugami, prav tako pa je KŽK tudi član konzorcija za sovlaganja v izgradnjo Tovarne za predelavo soje v Zadru, kar je tesno povezano z iz- vajanjem prioritetnih nalog f venskega „zelenega načč1 j ^ Druga smer pa je pO^ le vanje KŽK in kmetijskih zt^\ d< na Gorenjskem zavoljo . vi tv e enotne organizacije ^ ženega dela, ki bo laže os^. j( vala potrošnjo s kmetiji D, pridelki in živili ter tržne fe sl: sežke organizirano prodajaln^ ^ drugih tržiščih. V KŽK se ^ ^ vedajo, da bo mogoče le s naj gramom proizvodnje, dodo® in predelave ter z združevtfflr sed s trgovino zagotoviti realit^1' „zelenega plana“ gorenj^ dev kmetijstva. Seveda je pog°i' ^v< to tudi združevanje sred$ ske kajti le na osnovi takega ^ proizvodnje bo mogoče ,fC ki v proizvajati ter zagotoviti ^ ^ skrb o prebivalstva in prid0" ( ref N sredstva za razširjeno £ dukcijo ter zagotoviti večjo ^ cialno varnost tako zase^ proizvajalcem kot delaveč ttg0 družbenem sektorju. 1 Po predlogu o zdndef ® kmetijskih in živilskih oti“,, ^ zacij na Gorenjskem naj sedanje samostojne organih, b|en združenega dela organizit^1 Jobu temeljne organizacije, te r^fteu W Pom nato z že obstoječimi organizirale novo enotno ^ Prot nizacijo združenega dele t ^ 1 ni renjskega kmetijstva. Dose^ j i, rezultati povezovanja ^ pravilnost usmeritve na zdP‘ vanje tudi tega dela gosp0"', K] stva. Voi v0ijr °bk Kranjska ELEKTROMEHANIKA največji predstavnic ZP Iskre Združeno podjetje ^SKRA je največja industrijska organizacija v elektroindustrijski panogi v Jugoslaviji. Iskrin družbeni produkt predstavlja 23 % vrednosti proizvodnje vse naše elektroindustrije. ISKRA združuje 21 delovnih organizacij s 56 TOZD in 40 tovarnami ter obrati s skupno pokrito površino 280.000 k. m., z institutom za raziskave in razvoj, komercialno organizacijo (Iskra Commerce) in centrom za avtomatsko obdelavo podatkov. Vrednost investicij je nad 10 % vrednosti letne proizvodnje. Lani se je vrednost proizvodnje povzpela na 3,15 milijarde dinatjev. Izvoz v letu 1974 naj bi dosegel 53 milijonov dolarjev. Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena tovarna ..Strojne tovarno Kranj“, ki se je 1946. leta preimenovala v ISKRO Kranj. Leta 1960 je matična tovarna začela odpirati tovarne v Novi Gorici, Otočah, Trbovljah, Lipnici itd. Odleta 1966 so posamezne organizacije samostojne in med seboj enakopravne, imenujejo pa se ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA, s samoupravnim sporazumom, podpisanim 26. 12. 1973. leta, je to sestavljena organizacija združenega dela. Najvišji organ samoupravljanja v združenem podjetju je skupščina Iskre, sleherna TOZD pa ima v skupščini en glas. FONUE na Laborah z obratom na Blejski Dobravi. Prav ob otvoritvi tovarne na Laborah, 2. 8. 1973, je tedanji predsednik delovne skupnosti Henrik Peternel označil pomen in dejavnost novega objekta: „Nova tovarna telekomunikacij ima 17 tisoč kv. m proizvodnih in pomožnih prostorov ter prostorov za družbeni standard. Celotna investicija, ki je izvedena s sovlaganjem firme Bell Thelephone iz Belgije, je stala 320 milijonov din, od tega so gradbena dela in oprema 200 milijonov din, ostalo pa so obratna sredstva. Projektivna dela je opravilo podjetje Slovenija Projekt, gradbena dela Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj ... ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, Savska Loka 4, je razdeljena v 8 TOZD, in sicer so to: Tovarna ročnih orodij, Kranj, tovarna VEGA, Ljubljana, Tovarna števcev, Kranj, Tovarna avtomatskih telefonskih central, Lahore, Tovarna telefonskih elementov in aparatov Kranj, Tovarna mehanizmov, Lipnica, Tovarna stikal, Kranj ter enote družbenega standarda s koordinacijskim področjem Kranj. V vseh osmih TOZD je zaposlenih 7350 ljudi, od tega kar 60 % žensk. V zadnjih letih je ISKRA mnogo vlagala v svoje kadre, čeprav so ta vlaganja občasno omejevala vzpon podjetja, pa se to danes bogato obrestuje. V ELEKTROMEHANIKI ima 270 članov kolektiva fakultetno izobrazbo, 700 pa srednjo-. Nad 1600 je kvalificiranih ali visokokvalificiranih delavcev. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je v okviru Elektro-mehanike srednja elektro in strojna šola ter industrijska šola, kjer se šola preko 700 učencev. Ugodili so 600 prosilcem za štipendije, od tega jih je 400 na visokih šolah. Tistim, ki se žele dopolnilno izobraževati, nudijo vse možnosti. Poleg dela se šola preko 400 članov kolektiva. V Elektromehanski delujejo razne kulturne in športne sekcije (pevski zbor, recitacijski krožek - iz tega krožka danes mnogi redno sodelujejo s kranjskim Prešernovim gledališčem, planinska sekcija itd.) V več kot 25-letni razvoji11 po-ti ELEKTROMEHANIKE »o. membna različna obdobja: proizvodnjega programa, in utrditev proizvodnega P in afirmacija na domačem P1 J tržišču. j.Oii kov. 85 % izdelkov izvažaj0 vertibilna področja, tak° Pr V^všžet. v Italijo, Zahodno Nemčiji’ je, Britanijo, skandinavske 0 dežele Južne Amerike, je vzhod ter v Afriko. V eoslJjNil evropske dežele izvažajo P y 15 % izdelkov: Bruto produkt Elektro .j djjjvtj znaša za leto 1974 138 10 od tega pa odpade na deonj 50%, na tromehanike. . Za prihodnja obdobja J oj, U „en izredno dinamičen prečna letna stopnja naj 25 % pa na ostale dejavh0 den izredno dinamičen r^ okrog 20 %. V tovarni telekomunikacij na Laborah Če še omenimo, ““ osebnih dohodkov v ELE pfl* A . HANIKI blizu 2600 upamo, da smo vsaj v 810 opisali najmočnejšega pre ZP ISKRE. ■h l Industrijski kombinat Planika Kranj' »Planika" — industrijski kombinat Kranj zaposluje danes 2437 delavcev. V letu 1973 smo proizvedli 2,062.729 parov čevljev, Jtos pa 2,455.000 parov. Lani smo ustvarili 602 milijona celotnega dohodka, 119 milijonov dohodka in 32 milijonov dohodka za sklade. Vsi ti podatki uvrščajo ,planiko“ med večje delovne orga-Jteacije v Sloveniji in v sam vrh čevljarske industrije Slovenije in ^di Jugoslavije. Tako predstavlja proizvodnja „Planike“ v letu J573 5,6 % celotne proizvodnje čevljarske industrije Jugoslavije, ^sgi pomembni deleži Planike v celotni čevljarski industriji Jugo-davjje v ietu 1973 So naslednji: dohodek 8,9 %, poslovni sklad ^ %, izvoz ca. 12 %. k podatku o izvozu je potrebno Predati, da smo bili v letu 1973 ®-!Večji izvoznik čevljarske indu-^ Je Slovenije. V okviru slovenske enjarske industrije proizvedemo okoli 30 % obutve, izvozimo jI 36 % in imamo 24 % zapo-. nui. Podatki se nanašajo na prvih . vetniesecev leta 1974. Da veliko j °2imo, nam pove tudi podatek, smo po vrednosti izvoza v občin-na6? mestu (Kranj) že precej časa ivugem mestu, takoj za „Iskro“. h ,0 je le nekaj skopih podatkov, 0.v grobem prikazujejo ,,Planiko" v ni,110?1 na druge delovne orga-lClje čevljarske industrije. sjj"6 Pogledamo malo še Planiko to je delovna organizacija, ki Praktično raztresena po vsej naši y?aVi' - |^jateri ne bi bilo kakšne od naših L Ni je republike ali pokrajine. t, ' Prodajaln, ki so v sestavi TOZD ■fOZri mreža v Kranju. S svojo Pov tovarne obutve v Turnišču •0??8a Planika na nerazvito pod-Toic' v občino Lendava, s svojo a ‘tir tovarne obutve v Tolminu pa r0c:i^rU8° nerazvito obmejno pod-v občino Tolmin. Z delovno bi Breznica rešuje Planika pro-. djj.111 ^poslovanja predvsem žensk v ohnlf* Jesenice. TOZD tovarna Pteu"6 V Kraniu Pa skuša z delnim p0 terjanjem reševati problem pikanja delavcev v Kranju in Probl stalnega naraščanja cen ter (le|- oskrbovanja s sestavnimi tpdi , vsem tem pa je pomembno l * tesnejše sodelovanje „Planike“ PuljI^Shni kooperanti v drugih re- ^EC KOT 230.000 PAROV ČEVLJEV NA MESEC velikim problemom v letoš-tenir, CiU lahko Ob koncu leta re-v ..10> da je bilo poslovanje zado-Ob^0- To lahko rečemo šele sedaj koncu leta, ko smo si le pridelali skupaj stroškov za 35 %) smo vil mesecih dosegli 31 milijonov din ostanka dohodka. Celotne realizacije smo imeli vil mesecih 730 milijonov din. Dohodka smo ustvarili 141 milijonov din. Predvidevamo, da bodo do konca leta ustvarili 788 milijonov din celotnega dohodka, 153 milijonov din dohodka in 37 milijonov ostanka dohodka. V. 11 mesecih smo izvozili lastne proizvodnje 1,544.163 parov v vrednosti 13,117.541,83 dolarjev in 827.539 parov v vrednosti 3,621.408 dolarjev tuje proizvodnje. Proizvedli smo 2,231.285 parov v 11 mesecih in predvidevamo, da bomo do konca leta izpolnili plan 2,455.000 parov. Tu lahko povemo, da smo dosegli proizvodnost več kot 1 par na uro na proizvodnega delavca. VRATA V ZDRUŽENJE SO ODPRTA,! Do letošnjega leta je sodelovanje in povezovanje med čevljarskimi delovnimi organizacijami v Sloveniji slonelo »v glavnem samo na skupnem izobraževanju kadrov in enotnem nastopu na vzhodnoevropskem tržišču ter delno na zapadnem. V letu 1974 pa je zaradi vedno težjih pogojev gospodarjenja in velike konkurence čevljarska industrija pristopila k tesnejšemu sodelovanju. Že poleti je bil podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne interesne skupnosti Združenja obutvene industrije Slovenije. Ta sporazum so podpisale vse TOZD čevljarske industrije Slovenije. Korf-stituiranje je bilo v decembru. V okviru te samoupravne skupnosti so se TOZD naše industrije že dogovorile o mnogih skupnih nalogah. Tu velja pripomniti, da že'sam samoupravni sporazum določa, da to združenje ni zaprta samoupravna 1% il|rj(Jk'kda'ca recesije v svetovnem go-jdi v.- V letu 1973 smo dosegli ,™hov- Ponlenibnih poslovnih Ifjilj ,'Q v mesecu juniju smo iz-ni^3.rvtc 29 parov v vrednosti jirMni Pl dolurjev, kar je v zgo-"jh nip.f ^ike svojevrsten rekord. L, !? smo tudi prvič proizvedli 230-000 parov na mesec. S 3elj 2 zmanjševanja zalog smo manjšati zaloge gotovih pro-J bgovksi mreži za 40 mi-/l Vjjj farjev ali za 36 % v odnosu zal°g v letu 1973. Plan if,.e v trgovski mreži smo Politiki uspeli doseči že v .j^hru Meseca decembra. V de-3110 hidi uspešno začeli z A Je lo Poliuretanskih podplatov. neltaj pomembnejših po-jte v i^Pehov. V poslovanju Pla-iV«aijnjftu i974 pa je še nekaj za jjvkov razvoj pomembnih do-W.,Pričetek proizvodnje jC«! j-^arne obutve v Turnišču v Zatm Vodnih Prostorih in s lt?ie in tovitev povečanja proiz-m \ J" zaposlenosti v tej TOZD, “ - ajjjj31116 čevljev Jelen Tolmin s tovarne obutve v Tol- v nj, 1, i s* ^ nekaj poslovnih re-A!%im toanjem letu: Kljub zelo (jsH^ Za*!}) stroškom (pomožni ma- obveznosti za 143 %,* tvorba, ampak da dopušča vključevanje vseh TOZD, ki imajo interes, da se vključijo. Tudi naloga samega združevanja je, da išče poti sodelovanja in povezovanja z drugimi TOZD, predvsem usnjarske, kemične, papirne in tekstilne industrije in tudi poti povezovanja izven naše republike. Tu je potrebno še enkrat pripomniti, da druge delovne organizacije tega združenja že tesno sodelujejo in se povezujejo z delovnimi organizacijami izven meja naše republike. SKRB ZA DRUŽBENI IN OSEBNI STANDARD DELAVCEV Ker vemo, koliko pomeni izobraževanje delavcev za delovno organizacijo, zagotavljamo možnost izobraževanja vsem zaposlenim. Delavce stalno obveščamo o možnostih izobraževanja. Delavcem nudimo povračilo šolnine, povračilo stroškov za prevoz, izredne dopuste za izpite, po možnosti uredimo delovni čas: Nudimo jim možnost in povračilo teh stroškov za dokončanje osnovne šole, srednjih, višjih in visokih šol ter razne tečaje za usposobitev za določen poklic. Veliko imamo tudi štipendistov in vajencev. Za izobraževanje smo v letu 1974 namenili 1,6 milijona din sredstev, v letu 1975 pa planiramo 2,1 milijona din in še 605 tisoč din kot 0,5 %' prispevek za štipendiranje v združena sredstva v občinski sklad. Za reševanje stanovanjskih vprašanj imamo organiziran sistem namenskega varčevanja, po katerem prispeva podjetje preko bančnega mehanizma toliko sredstev, kot znaša skupaj privarčevana vsota delavca in kredit banke na ta sredstva. Poleg tega vsaki dve leti kupimo iz lastnih sredstev 10 do 12 najem- nih stanovanj. V letu 1974 oziroma v prvih mesecih leta 1975 bomo, skladno s politiko združevanja sredstev preko samoupravnih stanovanjskih skupnosti, vselili 16 družin naših delavcev. Naše podjetje v zadnjem Jetu pospešeno rešuje tudi stanovanjski problem delavcev naših TOZD, predvsem TOZD Turnišče, kamor smo doslej namenjali sredstva Za indi-vid^ino gradnjo. V letu 1975 začenjamo izgradnjo dvostanovanjske hiše v Turnišču, v letu 1976 pa z gradnjo 6 do 8-stanovanjskega bloka. V delovni enoti Breznica smo v letošnjem letu namenih precej sredstev za individualno gradnjo, za katero je med tamkajšnjimi delavci pajveč zanimanja. Pri stanovanjski problematiki se poslužujemo sodelovanja z ostalimi podjetji v Kranju in izven, kjer je zaposlen zakonec našega delavca, da zanj skupno rešimo stanovanjsko vprašanje. Skupno smo vil mesecih v letu 1974 namenili za reševanje stanovanjskih vprašanj 5.125 tisoč din, določena sredstva pa bomo namenili tudi iz zaključnega računa. V Planiki skrbimo, da bodo delavci med delovnim časom -imeli tudi primemo prehrano. V vseh TOZD, razen, kar je razumljivo, v TOZD -trgovska mreža, imamo urejene delovne enote družbene prehrane. Za leto 1975 planiramo temeljito adaptacijo okrepčevalnice v TOZD tov. ob. Kranj. S svojo lastno zdravstveno ambulanto omogočamo delavcem hiter dostop do zdravnika in resnično stalno nadzorstvo nad zdravstvenim stanjem naših delavcev. Z izgradnjo nove zobo-zdravniške sobe predvidevamo v letu 1975 še namestitev zobozdravnika. Vsi delavci dobijo regres v okviru sindikalne liste. Za letovanje in odmor socialno in zdravstveno šibkih delavcev pa redno skrbi naša sindikalna organizacija. V ietu 1974 smo poskrbeli za letovanje 33’ socialno in zdravstveno šibkih delavcev. Tudi dragače je skrb za delavca vedno prisotna, naj bo v smislu socialnih pomoči, preskrbe ozimnice itd. kot tudi za zagotovitev primernih OD. V Planiki med letom večkrat dvigujemo OD, pač v od- visnosti od produktivnosti in seveda tudi od porasta življenjskih stroškov. Vedno pa imamo pred očmi na eni strani najnižje OD, na drugi pa primerno nagrajevanje strokovnega dela. Povprečni OD za mesec november so znašali 2.627 dinarjev v proizvodnih TOZD. NALOGE SREDNJEROČNEGA NAČRTA Nadaljnji razvoj Planike je v skladu s sprejetimi izhodišči mogoč le tak, kot smo ga v sedanjem srednje-'ročnem obdobju nakazali. Proizvodnja v Kranju bo ostala v okviru sedanjih količin. To je predvsem posledica pomanjkanja delovne sile v Kranju in preusmerjanja proizvodnje v proizvodnjo sestavnih delov. V povečanje količinske proizvodnje bosta šla le TOZD Turnišče in TOZD Tolmin. Naša industrija je deloma ekstenzivna, torej potrebuje veliko delavcev, ki jih je na teh dveh področjih dovolj. Po drugi stram pa smo tako v Turnišču kot v Tolminu še v določeni fazi investicij, ki bodo terjale drugo leto in še naslednja leta dokončno povečanje proizvodnje. Pretežna usmeritev na izvoz naj bi ostala tudi vnaprej. Potrebna pa bo intenzivnost vlaganja v domačo trgovsko mrežo, ki je bila v zadnjih letih zaradi modernizacije, preusmerjanja in širjenja proizvodnih TOZD nekoliko zapostavljena. Veliko pričakujemo tudi na področju interveniranja proizvodnje. Stalna skrb za povečanje stopnje modernizacije, za povečanje produktivnosti bo še nadalje prisotna. Zato veliko delamo tudi na šolanju kadrov, imamo 198 štipendistov na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. 36 delavcev se izredno izobražuje na srednjih, višjih in visokih šolah. Poleg tega pa naši delavci redno obiskujejo razne tečaje za pridobitev kvalifikacije. V prihodnjih letih precej, pričakujemo tudi na področju skupnih aktivnosti čevljarske industrije, tako na področju proizvodnje kot plas-mana. V okviru Združenja obutvene industrije SRS smo se namreč že dogovorili za skupne aktivnosti na področjih: - proizvodnje in prodaje, tržišča surovin in možnosti oskrbovanja, usklajevanja kadrovske politike, usklajevanja skupnega razvojnega načrta, dogovarjanja z ostalo industrijo, usklajevanja odnosov z OZD in poslovno-interesnimi skupnostmi v drugih republikah. Vse te aktivnosti bodo dale rezultate prav v smeri racionalnejšega go-, spodaijenja in s tem nujno tudi boljšo konkurenčnost našemu blagu tako doma kot v tujini. Letos praznuje nekaj čez 800-članski kolektiv kranjskega' trgovskega podjetja „Živila“ 25-letnico obstoja svoje delovne organizacije, ki ima za prebivalce te naše pokrajine zelo velik pomen, saj je daleč največji preskrbovalec z živili. Značilnost te delovne organizacije je tudi v tem, ker je to najbolj živilska trgovska delovna organizacija najbrž v vsej republiki, torej specializirana za prodajo na veliko in drobno s prehrambenimi artikli, čemur se pridružuje tudi gostinska dejavnost. Po vsej Gorenjski imajo „Živila“ 131 maloprodajnih mest in od tega kar 75 odstotkov samopostrežnega tipa ter 22 gostinskih obratov. GOVORE ŠTEVILKE Oglejmo si nekaj dosežkov, ki jih je zadnjih deset let ta delovni kolektiv dosegel. Pred devetimi leti je imel le 8943 kvadratnih metrov prodajnega prostora, pred dvema letoma že 20.140 kvadratnih metrov, pri tem se je prodajna površina v maloprodaji povečala od 6000 na 14.000 kvadratnih metrov, v veleprodaji pa od 2000 na 6300 kvadratnih metrov. V 1965. letu je bilo v tako spremembo pogojev gospodarjenja za to vrsto trgovine, kjer bo mogoče dosegati normalne osebne dohodke in tako akumulacijo, da bo vsaj lahko zadovoljevala neobhodne zahteve prebivalstva po dobri preskrbi z živili. - Naslednji problem, s katerim se srečuje ta delovna organizacija, je velika fluktuacija predvsem skladiščnih delavcev, prav tako pa tudi tistih, ki končajo trgovsko šolo, saj je rajši zaposlujejo v industriji predvsem zato, ker nimajo deljenega delovnega časa, kakor tudi zaradi relativno boljših osebnih dohodkov. Trgovska šola, kot pravi direktor „Živil“, daje tako profilirane kadre, da so sposobni delati v industriji na različnih področjih, predvsem pa se zaposlujejo ti delavci kot administrativen kader. Res je sicer, da je fluktuacija delavcev v maloprodaji majhna, pač pa navadno le polovica štipendistov pride v tisto delovno organizacijo, ki jih je štipendirala. Tudi v trgovskem podjetju „Živila“ so se organizirali po novih ustavnih načelih ter formirali tri temeljne organizacije združenega dela ter delovno skupnost skupnih služb. Danes kar ena VSE TRGOVINE NE MOREMO METATI V EN KOS lasti delovne organizacije le 23 odstotkov vseh prodajnih površin, letos pa se je ta delež povzpel na 71 odstotkov. Prav tako pa je hitro rastlo tudi število zaposlenih, saj je 1965. leta imel delovni kolektiv le 303 člane ter 27 učencev v gospodarstvu, medtem ko šteje letos 802 zaposlena in 126 učencev v gospodarstvu. Že te številke ponazarjajo zelo hitro rast delovne organizacije, kljub temu, da ne moremo trditi, da so pogoji gospodarjenja za to vrsto trgovine bili drugačni, oziroma ugodnejši kot za ostalo, kar bi morda glede na vlogo, ki jo ima pri preskrbi prebivalstva, bilo normalno. Letos bo kolektiv „Živil“ ustvaril 530 milijonov di-naijev blagovnega prometa. To pa je za 25 odstotkov več kot lani. Dohodek bo povečan za 21,6 odstotka, obseg prodaje na zaposlenega se je povečal za 20 odstotkov, število zaposlenih le 5,4 odstotka in ostanek dohodka le za 3,8 odstotka, kar nedvomno kaže na nizko stopnjo akumulativnosti v tej branži trgovine. Le ta se giblje okrog 2,16 odstotka glede na vrednost blagovnega prometa. SLABI POGOJI GOSPODARJENJA S tako stopnjo akumulacije je seveda nemogoče skrbeti za razširjeno reprodukcijo, kar je zaskrbljujoče pri trgovini z živili, kajti potrebe po novih naložbah v prodajne zmogljivosti in modernizacijo starih so velike. Vsekakor je slaba akumulacija posledica zamrznjenih marž iz leta 1971. To še posebej prizadene tiste trgovske organizacije, ki imajo zelo razvito maloprodajno mrežo, saj v „Zivilih“ ugotavljajo, da s prodajo nekaterih artiklov ter maržo ne pokrivajo normalnih stroškov prodaje in osebnih dohodkov. Seveda je to problem predvsem pri nizko maržnem blagu, ki pa ima v strukturi blaga pri „Živilih“ zelo pomembno vlogo. Gre za osnovne življenjske prehrambene artikle, ki jim sicer cene naraščajo iz leta v leto, marža pa ostaja ista. Ob tem kaže opozoriti na nevzdržnost dosedanjega tretmana trgovine z živili. Bil je že skrajni čas, da smo letos to spremenili in upajmo, da bodo rešitve take, da bodo omogočale povečevanje prodajnih zmogljivosti in doseganje normalne akumulacije. Prav modernizacija klasičnih prodajaln je nujna. Ne samo zaradi želja trgovskega podjetja „Zivila“, pač pa tudi zaradi vse pogostejših zahtev prebivalstva. Dejstvo je namreč, da danes ni skoraj nobene razlike v standardu prebivalstva med mestom in vasjo na Gorenjskem in logična je potem zahteva, da hočejo v vseh vaseh imeti tudi sodoben način postrežbe. „Živila“ seveda trenutno zaradi nizke akumulacije ne morejo investirati v modernizacijo, poleg tega pa tudi gradbene storitve iz dneva v dan rastejo, kar še bolj onemogoča možnost za modernizacijo preostale prodajne mreže. To je bistven in edini problem, s katerim se ubadajo v ;,Živilih“ ter upravičeno pričakujejo tretjina delavcev sodeluje v različnih organih samoupravljanja, po temeljnih organizacijah pa je organizirana tudi sindikalna organizacija ter zveza socialistične mladine. Toda to je le začetek, kajti v delovni organizaciji želijo, da se ne le organizirajo po ustavnih načelih, ampak da tudi vsebinsko popolnoma prilagodijo dejavnost tem zahtevam. Od tod tudi razmišljanja o večjem povezovanju s proizvajalci. Že letos so se dogovarjali o možnostih večjega povezovanja z industrijo, obstaja tudi možnost za vkjučitev v agroživilski kompleks Gorenjske, ki se ravno sedaj združuje, prav tako pa so možnosti za večjo povezanost s samimi trgovskimi delovnimi organizacijami. NOVE NALOŽBE Seveda je ob sedanjih ustvarjenih skladih nemogoče zadovoljiti vse potrebe po stanovanjih in drugih oblikah skrbi za zaposlene. V okviru možnosti seveda nalagajo svoja sredstva ob bančnih kreditih v stanovanjsko gradnjo, saj so v zadnjih treh letih dodelili 82 delavcem kredite za individualno gradnjo ter letos kupili 16 stanovanj. Prihodnje leto se bo stanovanjski fond v družbeni lasti povečal še Za 6 stanovanj, kar pa je glede na možnosti, kijih delovna organizacija ima, prav gotovo precej. Kolektiv ima prav tako možnosti za letovanje, saj imajo svoje počitniške hišice v Umagu in Puli, letos pa so nabavili tudi 7 camp prikolic, kar je za letovanje delavcev velika pridobitev. Prav gotovo se bo število dopustnikov iz te delovne organizacije povečalo. / V prihodnjih letih ima kolektiv kranjske trgovske' delovne organizacije „Živila“ velike načrte. Potrebne so sanacije v veleprodaji, zato so se odločili za izgradnjo novih centralnih skladišč, ki jih bodo gradili v treh etapah: Do sedaj so bila skladišča na različnih mestih, kar ni samo poviševalo stroškov transporta, pač pa tudi organizacije dela ni bilo možno učinkovito izvesti. Z novimi skladišči, prva faza bo stala okrog 25 milijonov dinarjev, bo omogočeno veleprodaji nojmalno poslovanje, njeni učinki pa bodo gotovo boljši. Skladišče bo obsegalo 8000 kvadratnih metrov površin, poleg tega pa bo slej kot prej potrebno zgraditi tudi hladilnico z zmogljivostjo 1200 ton blaga. Ob zaključku našega zapisa o gospodarjenju, problemih in načrtih delovnega kolektiva podjetja ,,Živila" Kranj naj povemo, daje v 25 letih mnogo ustvaril. Resje sicer, daje prvih 15 let, kot pravijo njegovi predstavniki, ta delovna organizacija „iskala samo sebe", vendar pa zadnjih deset let pomeni za „Živila“ čas intenzivnega razvoja tako na področju maloprodaje kot prodaje na debelo, skratka čas bogatitve materialne baze samoupravljanja ter skrbi za boljšo postrežbo prebivalstva in izboljševanje pogojev dela za zaposlene. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD TOVARNA, KI JE TESNO POVEZANA E S KRAJEVNO SKUPNOSTJO se de MODERNIZACIJA PROIZVODNJE St te Tekstilno tovarno v Preboldu prištevamo med najstarejše industrijske obrate na Slovenskem, dolgo časa pa je bila tudi edino, tovrstno podjetje na slovenskem Štajerskem. Z gradnjo tovarne so začeli 1839. leta! 1842. leta so začeli obratovati predilni in tkalni stroji. Za tedanje razmere je bilo to mogočno in moderno tovarniško poslopje, ki je imelo- pet nadstropij, obsegalo pa je predilnico in tkalnico. V pritličju so bili težji predilni stroji, statve, motovila in druge tkalske naprave pa v nadstropjih. Stroje je poganjalo leseno vodno kolo z močjo 28 konjskih sil, toda že 1844. leta so v tovarni postavili parni stroj s 36 konjskimi silami. To je bil prvi parni stroj na Spodnjem Štajerskem, kakor so takrat imenovali našo pokrajino. je v tovarni izbruhnil požar in zgorelo je tudi nekaj delavcev. Po štirih letih je zrasla nova Tovarna, ki je imela le eno nadstropje in dve postrešji, vendar pa je bila za polovico širša od prejšnje. Odslej je bila v Preboldu le predilnica, kije bila za la tekstilna industrija v Sloveniji zelo pomembno vlogo. Med obema vojnama je bilo na našem ozemlju 11 tekstilnih tovarn, do začetka druge svetovne-vojne pa je zraslo kar 90 novih obratov. Po prvi svetovni vojni se je tekstilna tovarna Prebold 4 dni v tednu, dogajalo pa se je tudi, daje obrat povsem stal. Med drugo svetovno vojno se je podjetje tako kot drugi borilo s pomanjkanjem surovin, z vsakim letom se je proizvodnja zmanjševala in ob koncu vojne so bili trije obrati na robu pro- Danes je tekstilna tovarna Prebold specializirana na proizvodnjo tiskanih tkanin, blaga za podloge v. konfekciji ter proizvodnjo nogavic. Tkanine predstavljajo v obsegu proizvodnje dobre štiri petine, v proizvodnji nogavic pa sodelujejo s svetov- je ta izvoz stalen, ne glede111 ga pogoje gospodarjenja, kajti^ ki hova usmeritev v izvoz je obj^ ^ tivno nujna, saj na tem trži^f go ne le potrjujejo svoja prizade'1 sv, nja in kvaliteto, pač pa ust''), ^ jajo tudi potrebna sredstval! Kar zadeva strojno opremo, moramo povedati, da. je že v 1843. letu imela tovarna 24 predilniških strojev s 6192 vreteni, v tkalnici ie bilo 1845. leta 60 mehaničnih statev,-v predilnici pa je že število vreten v tem letu naraslo na 8000. Tudi-o obsegu proizvodnje v začetnem obdobju preboldske tekstilne tovarne obstajajo podatki. V letu 1843 je namreč predilnica proizvedla 100.429 funtov (1 funt je 0,56 kg) preje. V petdesetih letih seje prizvodnja naglo dvigovala in beležimo v 1851. letu že okrog 350.000 funtov preje in bombažnih tkanin, 1853. leta pa že čez 400.000 funtov. Pomembna je tudi rast števila zaposlenih. V letu 1834. je tovarna v Preboldu zaposlovala 162 delavcev, 1851. leta je bilo zaposlenih 150 delavcev in 120 delavk, poleg tega pa tudi 50 fantov in 27 deklet, ki še niso bili stari 14 let. Število'zaposlenih se je iz leta ^leto spreminjalo, vse bolj pa je raslo število mladih do 16 let, ki so imeli zelo nizke zaslužke. 1866. leta takrat moderno opremljena. Svoje izdelke je tovarna prodajala v vse avstroogrske dežele in tudi v Italijo. Vloga te tovarne je bila do prve svetovne vojne in tudi med njo zelo pomembna in tudi proizvodnja je nenehno rasla. Lastniki so bogateli na račun nevzdržanih razmer, v katerih so morali delati delavci, ki so se tudi zelo zgodaj organizirali ter že 1909. leta štrajkali. Po prvi svetovni vojni je ime- pridružila Jugoslovanskim tekstilnim tvornicam Mautner, kot njihov najstarejši obrat. Znova je začela obratovti 1920. leta ter izdelala do 1924. leta že letno 6 milijonov metrov bombažne tkanine in porabila mesečno okoli 84.000 kg litijske preje. Število zaposlenih je raslo. Kljub temu, da je bila zaradi kvalitete zelo priznana tovarna, ji gospodarska kriza -ni prizanesla. V tem času so morali zmanjšati obratovanje na le Rekonstrukcija v letih 1960-1962. Novi tiskarski stroji pada. Po osvoboditvi je podjetje poslovalo nekaj časa pod naslovom Jugoslovanske tekstilne tvomice. Pravi razcvet Tekstilne tovarne Prebold pa se resnično začne šele po osvoboditvi. Najpomembnejše razdobje v naložbah je nedvomno čas od 1960. do 1966. leta, saj so takrat razširili in rekonstruirali oplemeni-tilnico, zgradili prvo fazo predilnice, zgradili novo kotlarno in kupili nov parni kotel, popol-# noma rekonstruirali strojno opremo v oddelku za pripravo . tkalnice, nabavili 100 tkalskih avtomatov, 8 novih prstančnih strojev s 3.000 vreteni, novo parno turbino z zmogljivostjo 1.500 kW in še bi lahko naštevali. V 1966. in 1967. letu je bila zgrajena nova tkalnica, skladiščni prostori za gotove izdelke in surovine, dokončno zgrajena predilnica in zgrajeni novi prostori za centralne delavnice ter novo upravno poslopje. Kako naglo se je izpopolnjevala in razširjala industrijska dejavnost, nam nazorno pričajo spremembe predmeta poslovanja. Sprva omenjajo le tkanje in tiskanje, tkanin, 1945. pa že tkanje in oplemenitenje tkanin iz bombaža ter umetnilr vlaken. Kasneje se je proizvodni program razširil tudi na graviranje tiskarskih valjev. no znanim zahodnonemškim parneijem. Dnevno proizvedejo za nemškega partnerja 100 tisoč nogavic, 40 tisoč pa za domače tržišče. Gre za deset vrst ženskih hlačnih nogavic, ki so zelo priznane na tržišču. Proizvodni program tkanin obsega tisk za moške in ženske obleke iz vseh vrst surovin, tehnične podloge za proizvodnjo srajc in termične podloge za težko konfekcijo, brez katere konfekcije danes ni več. TOVARNA TESNO POVEZANA -S KRAJEM J Gospodarski rezultati s tos zelo ugodni. Sicer paje^ let V Tekstilni tovarni Prebold so se odločili za proizvodnjo nogavic prav zaradi rekonstrukcije tovarne, ki je sprostila precej delavcev, ki so se preusmerili v novo proizvodnjo, kajti v tej delovni organizaciji velja načelo, da modernizacija proizvodnje zvišuje produktivnost, vendar pa se delavci zaposlujejo na novih področjih. čilno za ta kolektiv, daje ob gospodar v vsem povojnen1 ot in da je zelo tesno pove2^ ^ svojim socialnim zaledje!11' ^ ^ tako posvečajo zelo ^ tea skrbi stanovanjski gradnji- J hodnjem letu pa bodo ^ zgradili v Preboldu novo 2 ^ ^ stveno postajo ter tri n°VKtf pri novanjske bloke. Delež J ne tovarne pri razvoju t| °st kulture in zdravstva v Pfe ^ je velik in resnično je t0.efj tistih redkih primerov, ^ ^ ' tv delovna organizacija zel° j povezana z življenjem v .skupnosti. kraf rs Tekstilna tovarna Prebold je po velikosti srednje podjetje, ki ustvarja letos okrog 275 milijonov dinarjev celotnega dohodka. , Danes šteje kolektiv 1300 članov, ki bodo že prihodnje leto povečali bruto produkt za okrog 5 odstotkov. Tudi na področju izvoza so ugodni rezultati, saj izvozijo za okrog 1,6 milijona dolaijev svojih izdelkov. Kaže poudariti, da V Tekstilni tovarni ^ bodo v, bodoče več P0^!'* posvečali predvsem tak*111^) $tQ ložbam v investicije, ^ v gt t'iz krepile vlogo te tovafU^jl |fa spodarskem prostoru, ^ ^ brez povečevanja števil ^ slenih. Nova investicij3 ^0 tt^ menitilnico v višini 2$ uj|i jh nov dinarjev je velika p^ j1 k za kolektiv. Sredstva 5° j^i ^ nem že preskrbljena, s01, s tudi inozemski partnefl ^ jimi krediti. Nova inves^,^' N X - Največji proizvajalci pomožnih livarskih sredstev d/? vai in] dr< 'e; ‘at ie KV, go, ob Ha EKOTERM, sestavljena organizacija združenega dela, obstaja pod tem imenom od leta 1961, ko se je proizvodnja povsem preusmerila v izdelovanje pomožnih livarskih sredstev. Je pa zdajšnji Exoterm naslednik morda ene najstarejših tvrdk v Kranju, saj so že 1772. leta v prostorih, iz katerih so se pozneje ustanovila podjetja Tovarna mila in Oven, začeli izdelovati kristalno sodo in pralne praške - razvoj kranjskega milarstva je tako trajal skorajda sto devetdeset let. Zgolj naključju je treba pripisati, da se je Oven, tovarna mila, odločil za izdelovanje pomožnih livarskih sredstev. Že več let so izdelovali za ljubljansko Ilirijo toaletna mila, in prav Ilirija jim je svetovala izdelovanje raznih ekso-termih posipov in talil za barvne kovine, ker so sami hoteli odstopiti od te proizvodnje zaradi svojega specializiranega programa ria področju kozmetike in čistilnih sredstev. Že leta 1957 so prvič izdelati nekaj livarskih - preparatov. Začeli so brez kakšnih posebnih delovnih priprav. Naslednje leto je milarna že izdelala 96 ton pomožnih livarskih sredstev, Teta 1959 pa so že izdelovati dve tretjini proizvodnje sredstev za livarstvo. 1960. leta je tovarna prodala vse milarske stroje milarnam po Jugoslaviji. Proizvodnja pomožnih livarskih sredstev je začela naraščati; prišli so novi strokovnjaki in začeli so' preurejati tovarno. Novi objekt in naprave so velik uspeh kolektiva, ki je na začetku štel le osem članov. Izboljšale so se predvsem delovne razmere in zmanjšal se je fizični napor delavcev. Zelo se je tudi izboljšala kakovost, nove naprave pa, ki jih sedaj že imajo, jim omogočajo enakopravno vključitev v mednarodno delitev dela. V EKOTERMU je sedaj zaposlenih 128 -članov kolektiva, izobrazbena struktura pa je izredno zadovoljiva — 6 jih ima visokošolsko, 30 pa srednješolsko izobrazbo, ostali pa so v glavnem kvalificirani. Nekvalificiranih delavcev imajo tudi zato tako malo, ker jih težko pridobijo, saj je znano, da kljub nenehni modernizaciji in izboljšavam za fizično delo, še vedno velja za kemično industrijo, da deluje v izredno težavnih pogojih. Poprečni osebni dohodek znaša 3.000 din, poprečje pa se še dviguje. Ko je 6. septembra letos v Exotermu izbruhnil požar, je znašala škoda 3,5 milijona din, pa so do sedaj že izpolnili vse planske obveznosti, proizvodnja je napredovala celo za 25 %, sanacijo pa so opravili v šestnajstih koledarskih dneh. Realizacija bo letos znašala preko 70 milijonov din, količinska proizvodnja znaša 10.000 ton, vrednost osnovnih sredstev pa je 25 milijonov din. Asortiment nenehno širijo, 70% proizvodnje prodajo v druge republike, zelo viden pa je tudi izvoz na konvertibilna področja. K6;1 so v sestavljeni organizacij1 združenega dela, nimajo težav,2 dobavo surovin, njihovih naj' večji dobavnik surovin pa j6 vsekakor Tovarna dušika ^ Ruš. Da bo rast Exoterma bolj6 predstavljena, naj pavedefl16 nekaj podatkov, ki so bistven6 vplivali k temu razvoju. L6*; 1957 so bile izdelane P? poskusne količine lunkefri? STEDISA v sodelovanju z In^1 tutom za ispitivanje material3 Beogradu, 1960. leta se j6 pomočjo Železarne Jesenic 3 čela proizvodnja plošč za lW, pomirjenih jekel vkokile, 19^ leta je požar uničil proizvod3, prostore in stroje na Po^J istega leta pa je bti tudi zač6*6 proizvodnje briketov in tisk3, skih zlitin. Leta 1969 so kontrolno-raziskovalni lab0^, torij, dve leti pozneje so k čali prvo fazo rekonstrukcij ’ postavili so kotlovnico in k° s0 preserske postaje. Začeli ^ proizvajati modifikatorj6 uvedena je proizvodnja Pre!lil-zov s sodelovanjem Metallg6^. schaft AG. S pomočjo Ex°1^ movih proizvodov je bil° (, pred časom izdelanega P6®* j milijonov ton surovega j,'Namilijo n ton plemenitih in le» ^ nih jekel, v železarnah P®^ imeti zaradi uporabe njih' p izdelkov povečan izkoriste .. prek milijon ton jekel, k3'3 polletna proizvodnja vseh) slovanskih železarn. m. obenem bivalnica in ca. vgm Slikovite montažne otroške vrtce in jasli torej sestavljajo osnovne enote, ki so uporab-nostno zaokrožene in se v različnih vezavah preprosto ponavljajo kot ustaljeni deli. — Zunanja podoba ljubljanskega vzgoj-novarstvenega zavoda Krim-Rudnik z dvema osnovnima enotama in dvema oddelkoma za-dojenčke. Poleg predelnih sten, ki bodo namesto številnih zidov in pregrad bogatile domovanje z obojestransko uporabnostjo, s hram-benimi omaricami, policami, s strežnim okencem in z vrati, je Marles pripravil še prostorne garderobne in omarice za kopalnice. - Naš posnetek zajema garderobno sestavo Manja v prednji ^sobi družinskega doma, _________^ Uporabnostno prirejeno in skrbno obdelano ter domiselno oblikovano in barvno ubrano pohištvo je izročilna Marlesova domena, ki iz leta v leto žanje priznanja družin in posameznikov. - Slikana kopalniška sestava Maja je le ena izmed številnih možnosti, ki stopnjujejo izrabo prostora in vnašajo red in zadovoljstvo. V sodobni Mariesovi tovarni izdelujejo raznovrstne stole in priljubljene kotne in druge klopi ter mize pravšnih velikosti in izbranih izvedb. — Kotna klop Martina, raztegljiva miza 521 in stola 761, kot podaljšek kuhinje in hkrati kot privlačno središče tople domačnosti. Vzgojiteljice so dognale, da vezava igralnic in drugih sob v montažnih vrtcih omogoča izjemno uporabnost pripomočkov za izpolnjevanje vzgojno-varstvenega poslanstva. - Igralnica v prvem večjem Marlesovem vrtcu Najdihojca v Mežici. K osnovni enoti montažnega vrtca seveda sodi skrbno načrtovano in dovolj veliko otroško igrišče. — Malčki med igro pred vzgojnovarstvenim zavodom v Slovenskih Konjicah. Ah si otroci sploh lahko žele kaj lepšega? Navzven deluje vrtec sicer nekam skromno, znotraj pa takšno prostorsko bogastvo! Sanitarije sodijo naravnost v prelepi svet palčkov. Vse je narejeno po meri. — Tako trdi kuharica v otroškem vrtcu Danice Vogrinec v Framu. Med 33 novimi'Otroškimi vrtci, zgrajenimi leta 1973 v Sloveniji, je halo kar 22 Marlesovih! Vsekakor pomembno priznanje. Sicer pa je zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani izdal Marlesu uradno potrdilo o požarni varnosti ter o toplotni, zvočni in vlažnostni izolaciji montažnih stavb nasploh, v Zahodni Nemčiji pa je zanje prejel mednarodno veljavno znamenje kakovosti ' GUETEZEICHEN! — Garderobni prostor v domžalskem montažnem vrtcu. /■ ^ • —— — v Marles izdeluje in hitro postavlja tudi dognano urejene šole, slikovite planinske in obmorske počitniške hišice posamezno ali v ustrezno načrtovanih naseljih, smotrno sestavljene bolnišnice in ambulante, gospodarno zasnovane trgovine in gostinske obrate, trajne upravne in številne druge poslovne, stavbe. \----------------:__________________________:_______L______________;________________ J SAVA VČERAJ, DANES, JUTRI Industrija gumijevih,' usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA iz Kranja obstaja že 53 leet. Sedaj se pripravljajo na praznovanje 25-letnice samoupravljanja. 7. januarja prihodnjega le ta bo natanko petindvajset let, odkar je bil v Savi ustanovljen prvi delavski svet v Sloveniji. Leta 1921 je bilo osnovano < eno najstarejših gumarskih podjetij v Jugoslaviji pod imenom Vulkan, iz katerega izvira zdajšnja Sava. Takoj po vojni je podjetje prešlo v družbeno lastnino in pričelo poslovati pod imenom „Tovama gumijevih izdelkov SAVA“. V povojnem obdobju je bil zabeležen izredno nagel porast proizvodnje, še posebej po letu 1950. Tedaj je .podjetje poleg razširitve asortimana tehničnih izdelkov pričelo uvajati in širiti proizvodnjo velo in avtopnevmatike. Ker pa je vsako razširjanje in modernizacijo prvotna lokacija onemogočala, se je Sava leta 1953 postopoma pričela seliti na Gaštej, v novi matični obrat, kjer so bili dani vsi pogoji za razvijanje modeme proizvodnje. V letu 1967 je podjetje sklenilo dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju z avstrijskim podjetjem Semperit. To sodelovanje, ki se je v naslednjih treh letih uspešno razvijalo in pa možnosti, ki jih je no letu 1971 dala zakonodaja na področju vlaganja tujega kapitala, sta privedla v letu 1971 do podpisa pogodbe o skupnem vlaganju za izgradnjo projekta radialne pnevmatike. Leta 1969 se je Sava združila z industrijo usnja, kemičnih in plastičnih mas Standard Kranj in se še istega leta registrirala pod imenom: ..Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj." Največji delež Savine proizvodnje zavzema izdelovanje pnevmatike. Računajo, da bo v letu 1976 samo proizvodnja ^avtopnevmatike narasla na preko 25 tisoč ton letno. Druga pomembna proizvodnja je izdelava gumasto-tehničnih predmetov. Sem sodijo vse vrste transportnih trakov, gumenih cevi, razni stiskani izdelki, kot so termoforji, ki jih v Jugoslaviji proizvaja edino Sava, vse vrste tesnil, razni profili za tes-njenje oken, itd. Potem je tu še proizvodnja umetnega usnja, ki bo prav kmalu dobila v Savi še večji obseg, saj načrtujejo, da bo leta 1976 narasla na 7,5 milijona kvadratnih metrov letno. Proizvajajo še kemične izdelke, opravljajo blagovni promet z blagom lastne proizvodnje in blagom drugih proizvajalcev, ki dopolnjuje asortiman njihovih izdelkov, in še bi lahko našte-vali. Toda osvetlimo raje malo najnovejša Savina prizadevanja in dosežke. To je ime skupnosti TOZD Avtopnevmatike,' stare komaj dve leti. Takrat je namreč Sava sklenila pogodbo o skupnem vlaganju z dunajsko firmo Semperit za proizvodnjo radialne pnevmatike ter izmenjavo izkušenj, v kateri je Sava povsem enakovreden partner. V celotni investiciji Tovarne avtopnev- -matike, ki še ni zaključena in bo znašal 650 milijonov dinarjev, je udeležba tujih partnerjev nekaj nad 33, %, 67 % vrednosti projekta pa vlaga Sava. Pri izpopolnjevanju tehnologije zelo1 uspešno sodelojejo Savini stro- kovnjaki. Na področju avtopnevmatike so v relativno kratkem času dosegli lepe uspehe. Redno proizvajajo različne dimenzije avtoplaščev za osebna vozila. Iz proizvodnje pa že prihajajo prvi raddialni avtoplašči z jeklenim pasom pod tekalno površino, ki imajo znatno boljše lastnosti kot navadni. Da je dosežena visoka kvalitetna raven teh izdelkov, dokazuje relativno visok odstotek izvoza na konvertibilna področja, kjer je izredno ostra konkurenca. Gumarsko predelovalna industrija je ena izmed redkih panog pri nas, ki je popolnoma odvisna od uvoza osnovne surovine - kavčuka. Možno bi bilo sicer proizvajati sintetični kavčuk, vendar bi bile investicije za proizvodnjo zelo visoke in glede na precejšnje kapacitete te surovine v svetu obstaja dvom, da bi bila taka naložba rentabilna. Morda bi se dalo kaj več ukreniti na področju proizvodnje nylon corda - platnenih oblog za gume, vendar je zaenkrat to še stvar prihodnosti. Zaradi tega je tovarna Sava primorana uvažati 70‘% vseh potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo gum za tovorne in osebne avtomobile ter ostalega asortimana. Stopnja odvisnosti od uvoza znaša kar preko 40 %, že od druge polovice leta 1973 pa beležijo znaten porast svetovnih cen uvoznih surovin. Tržišče . s tema osnovnima surovinama, ki ju Sava nujno potrebuje za svojo proizvodnjo, pa je zelo nestalno in povzroča delovni organizaciji v razmerah zamrznjenih cen gotovoih izdelkov še dodatne težave in borbo na dveh 'straneh. Prvič morajo, kar se cen gotovih izdelkov še dodatne težave in borbo na dveh straneh. Prvič morajo, kar se pa je značilno, da se tudi na domačem tržišču srečujemo z veliko stroškovno inflacijo in nato pride še do prepričevanja in dokazovanja neznosnega položaja pred organi, ki formirajo politiko cen ter pogoje gospodarjenja. Nestalno in sunkovito naraščanje cen nam nazorno pokažejo naslednji podatki: V marcu lani je stal kilogram sintetičnega kavčuka 6,5 dinarja, v spetembru istega leta 9 dinarjev in letos morajo odšteti za kilogram preko 13 dinarjev. Kljub težavam, ki tarejo Savo, pa delovna organizacija v letošnjem letu predvideva 1 milijardo 40 milijov celotnega dohodka s 3411 zaposlenimi in je v primeijavi z lanskim letom, ko je znašal 738 milijonov 637 tisoč din s 3135 zaposlenimi, večji za 3 5%. nizacije (razen Kemične tovarne Moste, ki je že priključena Savi s 1. 10. 1974) delovatj kot skupnosti TOZD v Savi. S pridruženimi podjetji ima Sava nad 5000 delavcev, skupni bruto produkt pa bo znašal v letu 1975 nad 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. - zagotovili proizvodnjo surovin in polproizvodov, ki bo dolgoročno zagotavljala surovinsko osnovo in postopoma odpravljala obstoječa nesorazmerja med uvozom in izvozom, — združeni si bodo zagotovili večjo socialno varnost de- kjavni^ vatuijv^ izkušnje pa kažejo, da so osnovni parametri projetiranja za eno in drugo vrsto proizvodnje zelo podobni. Zato so obdelali rast proizvodnje v tonah, pri čemer so do leta 1974 upoštevali dejansko proizvodnjo, za nadaljnjih 25 let pa računajo na spontan po- dodelave surovin, kjer je mog če'doseči visoko produktivno! V Savi pravijo, da bi nar ščanje zaposlenih po stopnji minulih let pripeljalo do tej da bi bilo leta 2000 v tovar zaposlenih preko 11 tisoč d lavcev. S tem pa bi produkti nost začela upadati. Zaradi te Osnutek razvojnega programa predvideva do leta 1980 dodatno zaposlitev 2100 delavcev, zaradi fluktuacije pa še nadalje njih 2000. V Kranju namreč nimajo več razppložljivih delavcev in zato jih morajo ob vsakem povečanju proizvodnje iskati na širšem področju Slovenije, pa (udi v drugih republikah. S tem pa se pojavljajo novi problemi, kot so stanovanja, varstvo otrok in vsi so povezani z velikimi investicijami. Zato so delavci kranjske Save po temeljitih razpravah in pripravah glasovali za združitev z Vulkanom iz Niša, Industrijo gume Ruma, s Totroiz Ljubljane, Puškarno Kranj in Kemično tovarno iz Most. S 1. januarjem 1975 pričnejo te delovne orga- V juliju letos se je s podpi- lavcev v združenem delu. rast. Tako predvidevajo, da se težijo k temu, da z racionalj som samoupravnega sporazuma S približno 9000 zaposlenimi bo količinska proizvodnja zviše- cijo svojega dela postopa združilo 9v organizacij združe- bo združeno podjetje Polikem vala za približno 5,7 % letno in zmanjšujejo dodatno zapd nega dela v sestavljeno organi- eno največjih podjetij v Slove- dosegla leta 2000 okrog 150 vanje. Zavedajo se, da je njil zacijo združenega dela, v Poli- niji. Celotni dohodek OZD, ki tisoč ton. Povemo naj, da je po- osebni, splošni in družbeni si kem, združeno podjetje kemije, se še vključujejo ali pa so že prečna predvidena rast proiz- dard odvisen od produktivno gume in plastike'Ljubljana. Ta podpisali samoupravni spora- vodnje za jugoslovansko indu: podjetja so: Color Medvode, zum o združevanju v ZP, je v strijo v tem obdobju 5 %letno. To so načrtovanja in želj« Commerce Ljubljana, Donit letu 1973 znašal preko 4 mili- Sava predvideva torej nekoliko prihodnjih 25 let. Kaj pa Medvode, Helios Domžale, Jub jarde dinarjev. Po ocenah iz pe- višji porast, to pa zato, ker je nes? riodičnega poletnega obračuna za letošnje leto pa bo ob koncu leta znašal .preko 6 milijard din. Tako združeno podjetje postaja Dol, Melamin Kočevje, Sava Kranj, Svit Kamnik in Jugocryl Ljubljana. Samoupravno odločitev bilo že njihovo dosedanje gibanje proizvodnje nad jugoslovanskim poprečjem. združitve v Polikem pa so v me- upoštevanja vreden faktor na seču oktobru letos sprejele še nabavnem in prodajnem trgu Njihovi načrti temeljijo j razvoju tehnologije dela, ki vsako leto hitrejši. Moderni Zaradi problema pridobitve stroji pa zahtevajo predvs1 trgovinske delovne organizacije: Astra, Chemo in Kemija-impex in proizvodno-trgovinska delovna organizacija SERMIN Koper. Glavni cilji in namen te združitve'so: bodisi doma ali na tujem. DOLGOROČNI NAČRTI SAVE novih delavscev, s katerim se visokokvalificirane in ozko sj tudi Sava že danes spopada, v - cializirane delavce. Tega pa s1 svojih načrtih menijo, da se Savi Zavedajo že nekaj let, saj mora v bodoče fizična produk- zaradi pomanjkanja us tre z* tivnost zviševati letno vsaj za šol sami ustanovili izobražev« Današnji nagli razvoj zna- 3 %. Tako bi v letu 2000 dose- center. Tu njihovi delavci pf nosti in tehnologije ter zelo na- gli produktivnost 20 ton na za- bivajo izobrazbo od polkval - ustvariti močno in učin- gle spremembe zahtev tržišča, ppslenega, pri čemer je že upo- Nacije do diplome gumarstf kovito združeno podjetje, prav tako tudi hitro spremi- števano skrajševanje delovnega inženirja. Zanimivo je, da je - združeni dosegati preko njanje namembnosti izdelkov za časa. To jim narekuje takšne obraževalni center v Savi edh delitve vseh poslovnih funkcij nadaljnjih 25 let skoraj onemo- investicijske odločitve, ki dose- Jugoslaviji, ki izobražuje del usklajeno načrtovanje in izva- gočajo predvidevanje vrst izdel- gajo visoke proizvodne rezul- ce v gumarstvu. Vsako leto ' kov, ki naj bi jih Sava proizva- tate z majhnim številom zapo- gajo večja sredstva v ta cen< jala. Gotovo pa je, dase bo pro- slenih delavcev. Razumljivo pa Samo letos je bila investh izvodnja širila še vedno na področju gume, plastičnih mas, janje vseh poslovnih funkcij zavoljo večje učinkovitosti in racionalnosti poslovanja, — s skupnim nastopom v celotnem procesu proizvodnje bodo dosegali optimalnejše rezultate, vodni°- je, da so take investicije, prera- preko 3 milijone dinarjev. Za čunane na delovna mesta, izred- dajo se, da bodo le s strokov umetnega usnja, kemičnih pro- no drage. Ta dejstva jih tudi si- usposobljenimi delavci izvodov-in surovin za to proiz- lijo, da intenzivno delajo na obvladovali novo tehnologij0 projektih proizvodnje oziroma tako dosegli zadane načrte.