- GDK: 62:52/58:903/906:(594 Borneo) Gozdarstvo Bornea (Kalimantana) Forestry of Kalimantau Damjan JEVŠNIK* Izvleček Jevšnik, D.: Gozdarstvo Bornea (Kalimantana). Gozdarski vestnik št. 7-8/1994. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Članek opisuje indonezijsko prebiralno gospo- darjenje, kakršnega je avtor spoznal na Vzhod- nem Borneu kot gost podjetja Sumalindo. Ključne besede: gozdarstvo, Kalimantau 1 UVOD INTRODUCTION Naj se najprej predstavim. Sem študent četrtega letnika gozdarske fakultete v Ljub- ljani. Letošnji september sem preživel v Indoneziji, na Vzhodnem Borneu, kjer sem bil gost podjetja za izkoriščanje gozdov z imenom PT Sumalindo Lestari Jaya. To podjetje je eno večjih in verjetno tudi najbolj urejenih podobnih podjetij v Indoneziji. Bi- vanje na Borneu sem si uredil kot študent- sko delovno prakso - prek mednarodne organizacije študentov agronomije IAAS. Imel sem priložnost videti vse faze delov- nega procesa, vključno z oddelkom za načrtovanje, pokazali pa so mi tudi stanje gozda po končanem delu. 2 NEKAJ BESED O INDONEZIJI 2 A SHORT PRESENTATION OF INDONESIA Indonezija je pretežno agrarna država z okoli 120 milijonov prebivalcev, večinoma muslimanske vere, od katerih živita pri- bližno dve tretjini na Javi. Država obsega pretežni del Malajskih otokov, Velike in male Sundske otoke (ra- zen severnega Bornea), Moluke in številne majhne otoke ter meri (brez zahodnega • D. J., 63320 Velenje, J. Ulriha 32, SLO. 322 GozdV 52, 1994 Synopsis Jevšnik, D. : Forestry of Kalimantau. Gozdarski vestnik No. 7-8/1994. ln Slovene with a summary in English. The article describes lndonesian selective cut- ting system, as the author have seen it during last September in East Kalimantan. He was a guest of the Sumalindo-company. Key words: forestry, Kalimantau lriana) 1.491.564 km2• Razdeljena je na 25 provinc. Na različnih otokih živi mnogo različno razvitih ljudstev, ki govorijo več kot 300 jezikov. Uradni jezik pa je povsod bahasa indonesia. Dežela je bila več stoletij nizozemska kolonija. Med drugo svetovno vojno so jo okupirali Japonci. Julija 1945 je Indonezija postala neodvisna republika pod vodstvom Sukarna. Danes je po ustavi predsednik države poveljnik oboroženih sil in predsed- nik vlade. Zakone izdaja vladni svet pri predsedniku države, skupno s parlamen- tom. Indonezija je pretežno gorata, le na Bor- neu, Javi in Sumatri je nekaj nižinskega sveta. številni so vulkani, pogosti so tudi potresi. Borneo je največji otok v Indoneziji in meri 737.018 km2. Je pretežno gorat in porasel s tropsko vegetacijo. Tukaj lahko najdemo okrog 3.000 drevesnih vrst, še vedno pa odkrivajo nove vrste. Borneo je torej v pogledu rastlinstva eno najbolj pe- strih območij na svetu. Obale so močvirne in porasle z mangrovo. Cest je malo, pa še teh je večina med Samarindo in Banjarmasinom na jugov- zhodu otoka. Večina prometa poteka po morju in rekah, pogoste pa so tudi letalske zveze med vsemi večjimi kraji. Gozdarstvo Bornea (Ka1imantana} Podnebje je vroče (med 25 in 35 °C) in vlažno, saj leži otok na ekvatorju. Deževna doba je od septembra do marca. · Naravna bogastva so poleg gozda pre- mog, n(l.fta,. zlato, diamanti, žel ezava ruda, najpomembnejši kmetijski pridelki pa so kavčuk, kopra, tobak in riž. Prebivalcev je okrog 5 milijonov. Na oba- lah so Malajci, ki imajo visoko razvito kultu- ro, v notranjosti pa Dajaki, ki se preživljajo z lavam in nomadskim matičnim poljedel- stvom. V zadnjem času poteka tu tudi vladni projekt naseljevanja ljudi s prenase- ljene Jave. Delovno območje Satu Putih je eno petih podobnih delovnih območij podjetja Suma- lindo na Vzhodnem Borneu (East Kaliman- tan 1 Kalimantan Timor). Obsega približno 89.000 ha nižinskega tropskega gozda na karbonatni podlagi. Debelina rodovitne zemlje je navadno med 5 in 1 O cm, pogosti pa so tudi žepi. Tla so precej kisla (pH 4-5). Plodnost rastišča je za tiste kraje nizka, za 50 komercialnih vrst znaša na leto 15 do 35m3/ha. Letni posek znaša (povprečje zadnjih treh let) okrog 45.000 m3. Na leto sekajo na približno 2.400 ha. Vrste družine Dipte- rocarpaceae dajejo vsaj 60% vsega pose- kan ega volumna. Satu Putih leži približno 200 km jugov- zhodno od mesta Tanjungredep. Prevoz iz tamkajšnjega letališča je mogoč s taksiji. Za približno 200 km makadama potrebujejo taksiji, ki so navadno terenska vozila znamke Toyota, okrog 4 ure. Naselje lesenih hišic, ki ga imenujejo »Base camp«, je približno 25 km oddaljeno od morja, kjer nalagajo hlade na ladje - pontone, sečišča pa so oddaljena od base- campa približno 20 km. Vsa površina je med 50 in 1 OO metri nad morjem. Na vzhodnem Borneu je trenutno okrog 1 OO podjetij, podobnih Sumalindu. Velikost njihovih delovnih območij pa je med 50.000 in 600.000 ha, največkrat okrog 100.000 ha. Vlada od vsakega podjetja zahteva ob izdaji dovoljenja za izkoriščanje določene gozdne _površine izpolnjevanje 11 točk si- stema TPTI (okrajšava iz indonezijskega jezika). Ta sistem je v veljavi od leta 1989. Pred tem je od leta 1970 dalje veljal sistem TPI, ki še ni bil tako dodelan, bil pa je zelo podoben danes veljavnemu TPTI. S tem se zgodovina izkoriščanja gozdov na Vzhod- nem Borneu tudi zaključi, saj pred letom 1970 tukaj menda niso sekali. Oddelek za načrtovanje je najpomem- bnejši oddelek. Načrtovanje poteka v več stopnjah: - 20-letni načrt - 5-letni načrt - letni načrt ODDELEK ZA NAČRTOVANJE: Planning Department Vsa dela potekajo v skladu z 11 točkami sistema TPTI. Redne so kontrole državne inšpekcijske službe v vseh fazah delovnega procesa. Vodi se evidenca za vsako posaR mezno drevo in za vsak posamezen hlod. Vladna služba tudi kontrolira hlade na več mestih med transportom do mesta prodaje. Bistvo sistema TPTI je sečnja dreves, ki merijo v prsni višini (1 ,30 m) več kot 50 cm (na slabših rastiščih več kot 60 cm). Na vsakem hektaru mora po sečnji 1 spravilu ostati najmanj 25 dreves prsnega premera med 20 in 49 cm. če teh dreves (kontrola stanja po poseku) ni dovolj, jih je mogoče nadomestiti s tanjši mi v razmerju: 1 : 4 : 8 : 16 ~ drevo med 20 in 49 cm : drevesa med 1 O in 20 cm : drevesa od 1 ,5 m višine do 10 cm premera: mladje do 1,5 m višine. 4 drevesa premera med 20 in 49 cm lahko zamenja tudi drevo nad 50 cm preme- ra. Vendar pa so te zamenjave mogoče le do neke meje, saj je predpisana tudi mak- simalna dopustna poškodovanost dreves med 20 in 49 cm. Če na ploskvi (20X20 m) ni dovolj dreves (katerih koli), je nujna sadnja enakih vrst, kot so bile posekane. Vendar pa v praksi sadijo največ 7 vrst. Vsaka ploskev velikost 20 mx 20m se ocenjuje posebej. Vsako leto predpiše vladna služba na podlagi stanja iz gozdne inventure letni dovoljeni posek. Ta se izračunava po obrazcu: AAC (m3) ~ V (m3) x O, 7 x 0,8 GozdV 52, 1994 323 - Gozdarstvo Bornea (Kalimanlana) (VF-LOA-PF- CF-NP) ha AAC (halyear) = (35-t) years AAC(ha) VF LOA PF CF NP 35 1et t letna dovoljena površina, na- menjena sečnji pragozd (virgin forest) površina, kjer so sekali v pre- teklih letih (logg over area) varovalni gozd (protective fo- rest) 300 ha gozda, ki ostaja v vsaki koncesiji nedotaknjen (conservation forest) gozd, v katerem trenutno po- tekajo dela (now in process) »Obhodna doba« čas od začetka sečnje v kon- cesiji do tekočega leta Varovalni gozdovi služijo zelo različnim funkcijam: - 50 m ob meji koncesije - območja s prevelikim naklonom (erozi- ja) - 100 m ob reki - živalski habitati - nabiranje hrane (lov je prepovedan). Poleg rednih 300 ha nedotaknjene po- vršine in različnih tipov varovalnih površin v vseh teritorijih je na Vzhodnem Borneu še precej večjih rezervatov različnih rangov, ki so namenjeni zaščiti nekaterih živali in rastlin ter uživajo različne stopnje zaščite. Ti niso dodeljeni v upravljanje nobeni družbi za izkoriščanje gozdov, ampak imajo na- vadno zaposlene lastne državne uslužben- ce, čuvaje ipd. Posebej je zaščitenih tudi okrog 25 dre- vesnih vrst. Skica 1: Primer premikanja skupine po ploskvi pri gozdni inventuri: Figure 1: An Example of the Cruisinq of a Group in a Plot while Performing Forest lnventory IOr 20m 20m -i---~) --- N -· r- .-.J_ .!l ~ - 1 ~-3 ___ \~l~kn~'--------~ - --- začetek 1 start Wm ~ 20m~ (J /4 (nad 50 cm) ali 1 (2