141 Geografski vestnik 93-1, 2021, 141–143 Književnost KNJIŽEVNOST Drago Perko, Matjaž Geršič: Sporna imena naselij v Sloveniji Georitem 32 Ljubljana 2021: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 106 strani, ISBN 978-961-05-535-8 (tiskana različica), ISBN 978-961-05-536-5 (elektronska različica) Georitem je knjižna zbirka, ki jo od leta 2007 izdaja Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Namenjena je predvsem celovitim predstavitvam vsebinsko ožjih problemov, pri čemer imajo pomem- bno mesto končane raziskave v okviru inštitutskih domačih in mednarodnih projektov. V 32. knjigi zbirke z naslovom Sporna imena naselij v Sloveniji se avtorja Drago Perko in Matjaž Geršič ukvarjata predvsem s problematiko imen naselij, ki so tista vrsta zemljepisnih imen, s katerimi se najpogosteje srečujemo. Ker so izjemnega pomena na vseh ravneh sporazumevanja, je njihova poeno- tena raba nujna. Urejene države urejajo predvsem zemljepisna imena, ki so del zakonov ali uradnih dokumentov in so zato pomembna za vse državljane. V Sloveniji so tovrstna zemljepisna imena pred- vsem ime države, imena (prihodnjih) občin, imena naselij ter imena ulic, cest in trgov. Procesu poenotenja rabe zemljepisnih imen pravimo standardizacija. V Sloveniji za njihovo poeno- tenje skrbi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki ima sedež na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, njena člana pa sta tudi oba avtorja. Komisija delu- je predvsem na podlagi resolucij OZN o zemljepisnih imenih, slovenskega pravopisa ter slovenske zakonodaje o zemljepisnih imenih, standardizirana zemljepisna imena pa objavlja v standardizacijskih dokumentih (na primer na zemljevidih in v imenikih zemljepisnih imen) ter na spletu. Med njenimi glavnimi nalogami je tudi postopna standardizacija posameznih vrst zemljepisnih imen. Komisija se je najprej lotila imen držav in jih prvič standardizirala že leta 1996, imena naselij, ki jih je vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 141 v Sloveniji nekaj več kot 6000, pa standardizira postopoma in procesa še ni končala, saj ima zaradi razli- čnih razlogov kar petina vseh naselij sporna imena, ki bi morala biti popravljena. Na splošno so imena naselij sporna večinoma s treh vidikov: jezikovnega (če niso usklajena s pra- vili knjižnega jezika), zemljepisnega (če niso usklajena z zemljepisnimi okoliščinami) in pravnoformalnega (če niso usklajena z zakoni in podobnimi akti oziroma niso nedvoumno, enoznačno določena). Imena slovenskih naselij so večinoma sporna jezikovno, ker so mnoga zapisana narečno, in formalnopravno, ker zaradi podvajanja niso enoznačno določena. Knjiga, ki jo sestavlja 12 poglavij, prikazuje, kako je potekal četrtstoletni proces standardizacije imen naselij v Sloveniji med letoma 1996 in 2020. Prva tri poglavja obravnavajo temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, še posebej imen naselij, in na kratko prikažejo glavne značilnosti naselij v Sloveniji. Naslednja tri poglavja se ukvarjajo z imeni naselij v slovenski zakonodaji, slovenskem pravopisu in razli- čnih priročnikih. Sledita poglavji z opisom metodologije določanja spornih imen naselij in s predlogi popravljenih imen za naselja s spornimi imeni, ki slonita na treh elaboratih, elaboratu Uradna imena naselij v Sloveniji, ki sta ga leta 1995 pripravila Drago Perko in Milan Orožen Adamič, elaboratu Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji, ki sta ga leta 1996 pripravila Matej Gabrovec in Drago Perko, in elaboratu Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji, ki sta ga ista avtor- ja izdelala leta 1997. Vsi trije elaborati so bili strokovna podlaga za začetek standardizacije imen naselij v Sloveniji. Zadnja poglavja prikazujejo imena naselij na zemljevidih v merilih 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter v Registru zemljepisnih imen REZI, največji zbirki zemljepisnih imen v Sloveniji, ki jih je Komisija že standardizirala do konca leta 2020. Monografija je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.3986/9789610505365. Matija Zorn Matjaž Geršič: Krajevna skupnost Lesce: V prostoru in času Lesce 2021: Krajevna skupnost, 247 strani, ISBN 978-961-95304-0-5 (tiskana različica), ISBN 978-961-95304-1-2 (elektronska različica) V Sloveniji je izdaja monografij oziroma zbornikov, ki so posvečeni posameznemu kraju ali obči- ni razmeroma pogosta. Navadno uredniki poiščejo številne avtorje različnih strok, ki napišejo prispevke s svojega področja. Monografija o Krajevni skupnosti Lesce je v skupini tovrstne literature izjemna, saj jo je v celoti napisal en sam avtor. Tak pristop je omogočil enotnejšo in preglednejšo zasnovo, saj avtor v nasprotju z uredniki podobnih monografij ni bil odvisen od številnih sodelavcev, ki imajo pogosto različne pristope in poglede na obravnavan kraj ali pokrajino. Po drugi strani pa je bil avtor pred težko nalogo, da sam napiše poglavja z zelo različnimi vsebinami. S svojo široko izobrazbo mu je kot geo- grafu in zgodovinarju težka naloga nedvomno uspela. Matjaž Geršič knjigo po krajšem predgovoru začenja z imenoslovjem. Ta tematika mu je kot stro- kovnjaku za zemljepisna imena in predsedniku vladne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pisana na kožo. Začenja s pokrajinskim imenom Dežela, končuje pa z imeni ulic in domačij. Pri zbi- ranju hišnih imen na Gorenjskem je avtor tudi sam aktivno sodeloval, zato je na tem področju še posebej suveren. Imenoslovje ne obravnava samo po sebi, ampak ga povezuje z identiteto prebivalcev. Drugo poglavje govori o razvoju lokalne samouprave od uvedbe katastrskih občin do ustanovitve Občine Lesce in nazadnje krajevne skupnosti. Matjaž Geršič je član Sveta krajevne skupnosti, zato mu je delovanje lokalne samouprave seveda blizu. Lesce so v omrežju slovenskih središčnih naselij nekoliko specifične. Naselje je danes popolnoma neagrarno, njegov hitri razvoj je povezan z železnico in industrijo, ki se je razvila ob njej, zanimivo pa je, da danes ni občinsko središče. 142 Književnost Geografski vestnik 93-1, 2021 vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 142