Kamniški (JBCaN Št. 18 Leto XXXVIII Kamnik, 21. oktobra I999 POL STOLETJA DELOVANJA KNJIŽNICE VKAMNIKU Kamniška knjižnica letos praznuje petdeset let svojega obstoja. Za ta lep jubilej ji je občinski svet občine Kamnik ob letošnjcm občinskem prazniku podelil bronasto priznanje za petdesctletno uspešno delovanje na pod-ročju izobražcvanja, kulture in informatike. Iz majhne sindikalne knjižnice se je razvila v sodobno in stro-kovno organizacijo. Neneh-no je rasla in bogatila svoje knjižne police in ponudbo dejavnosti za vse prebivalce kamniške občine. Častitljiv jubilej je kolektiv Ma- bile knjige varno skladi.ščene. Knjižnice so s .svojimi zbirkami knjižnega in neknjižnega gradiva, računalni.škimi povezavami in možnostmi uporabe računal-niških podatkovnih baz po-memben del življenja skupnosti, ki ji vse to ponuja s svojim stro kovnim znanjem in posredovanjem«, je poudarila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir in še dodala: »Osnovna pravica sle-hernega človeka je biti informiran in čimveč vedeti. V tej luči vidimo svoje poslanstvo in ga sku-šatno ludi uresničevati.« Direktorica je še posebej toplo pozdravila prvo knjižničarko Prof. Ureda l'odbretnik Vukmir je v imenu Matične knjižnice Kamnik pre-jela številne iskrene Čestitke oh jubileju polstoletnega delovanja kamniške knjižnice. tične knjižnice Kamnik še posebej obeležil 14. oktobra s slav-nostnitn sprejemom za vse, ki so kakorkoli povezani z delom in rastjo kamniške knjižnice, seda-nje in nekdanje sodelavce, prijatelje, poslovne partnerje in sponzorje. Vslavnoslnem nagovoru se jim je dikretorica knjižnice prof. Brcda Podbrežnik Vukmir zahvalila in poudarila pomen razvoja, ne samo kamniške knjižnice, pač pa knjižničarstva nasploh, pred-vsem pa razvijanje zavesti o po menii' znanja, informiranosti, knjige in kulture. »Sodobni čas in njegove zahteve so tisto, zaradi česar se širijo stereotipi o knjižnicah. Zato te nišo već le mirni in zaspani prostori, kjerso v kamniški knjižnici leta 1949 ga. Stanislavo Berlec, poro-čeno Završnik. Tuđi zbrani so se ji navdušeno zahvalili z bogatim aplavzom. Spomnila se je tu-di upravnice knjižnice v letih 1961/62 prof. Tine Romšak, pa prof. Srečka Zabriča, ki je knjižnico uspešno vodil več kot dvajset let. Njegovo vodstveno delo je nadaljevala prof. Šaša Kos do leta 1992, ko je funkcijo direktorice matične knjižnice Kamnik prevzela prof. Breda Podbrežnik Vukmir. Zahvalila se jim je za prizadevno delo, s katerim so sooblikovali podo-bo današnje sodobne knjižnice. VKRA MEJAČ (Nadal.jcviinji- n:i 3. slmni) Novi prostori Območne obrtne zbornice Kamnik Z lastnimi sredstvi, strokovnim in fizičnim delom do prepotrebnih prostorov Podjetništvo in obrtništvo ni niti znanost niti umet-nost, temvcć praksa, ki temelji na znanju. Zajedlo se je v sleherno poro gospodarskoga in druzbenega življenja in postalo pokazatelj sposobnosti enakovrednega vklju-čevanja domaćih obrlnikov in podjclnikov v mednarodni gospodarski prostor. Tega se zaveda tuđi nekaj manj kot tisoč kamniških in komendskih obrtnikov in podjclnikov, združenih v Obmoćni obrtni zborniei Kamnik, saj velike družbene in poslovne spremembe narekujcjo v današnjih razmerah tržnega gospodarstva skrajno dosledno, trdno, inovativno in prilagodljivo poslovanje za dosega-nje uspešnosti. Država se Se vedno premalo zaveda, d;i je obrt pomembna sestavina naScga gospodarstva, v ka terem se je po sesutju velikih sistemov v zadnjih petih letih odprlo okoli trideset tisoč delovnih mest. V slovenski obrti je dancs zaposlenih okrog 132.000 ljudi, ki ustva-rijo okoli 19% odstolkov bruto domaćega proizvoda. V stanovsko organizacijo - Obrtno zbornico Slovenije je preko 62 območnih obortnih zbornic vključenih vei kot 51.000 obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki so spoznali, da je povezanost z moćno in strokovno organizacijo nujna. Obrt naj bi bila cna najbolj perspektivnih gospodarskih panog z lastno identiteto tuđi po vstopu v Evropsko unijo. Tuđi v občini Kamnik in v obćini Komenda je pod-roćjc obrti in podjetnistva eden najvećjih in zanesljivih virov obćinskcga in državnoga proračuna, ob slabi zaposlenosti v javnem in družbenem sektorju pa zagotav-Ija vedno več delovnih most, trenutno okrog 1800. Zlas-ti v zadnjih letih si kamniški in komendski obrtniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, prizadevajo za pomcmbnejSe mesto v občini in izven nje, za sodelova-nje pri sprejemanju odločitev na gospodarskom in drugih področjih. V pogojih, ki jih narekujejo zahteve us-pesnega gospodarjenja in Stevilne zakonske spremembe, narasčajo potrebe po inlercsncm povc/.ovanju, po stro-kovnosti, znanju, ustvarjalnosti, poznavanju aktualne za-konodajc, strokovnih nasvetih in podobno. Tuđi zato so si obrtniki Ze več let prizadevali za pridobitcv novih prostorov, saj dosedanji skromni in nefunkcionalni prostori v nckdanji žclezniSki postaji na Kolodvorski ulici nišo omogočali strokovnih dejavnosti zbornice. Vrata novih, sodobnih prostorov obnovljene hiše na Tomšičevi ulici 11, ki so se slavnostno odprla v petek, 8. oktobra, omogočajo lažje in uspe.šnejše reševanje številnih nalog Območne ŠAŠA MEJAČ (Nudal jcvan jt na 2. strani) Vrata sodobnih prostorov Območne obrtne zbornice Kamnik so s simboličnim prerezom traku odpr-li (na fotografiji z leve) kamniški župan Tone Smolnikar, predsed-nik Obrtne zbornice Slovenije Mi-ha Grah, predsednik OOZ Kamnik Milan (jrzinčič in komendski lupan Tomai Drolec. Spremljala stajih prikupna Manca in Mohor Vrhovnik iz Tunjic v opravi go-renjske narodne nose. V lepo obnovljeni zgodovinski niši v starem delu Kamnika so kamniški in komendski obrtniki našli svoj prostor za strokovno dejav-nost združenja, pa tuđi za poslovna in družabna srečanja. Položaj otroškega varstva v naši občini Bo devetletka razbremenila vrtce? V informaciji o stanju na podrocju predsolske vzgoje v naši obćini, ki so jo pripravili v VVZ Antona Mcdve-da in so jo obćinski svetniki obrav-navali na prejsnji seji, lahko prebe-rerno nekaj zanimivih podalkov. Med pomembnimi je vsekakor po-datek. da je v VVZ Antona Medve-da, ki je edina lovrstna ustanova v naSi obćini, vkljućenih 42,3% vseh predsolskih otrok. To pomeni, da smo prečej pod državnim povpreć-jem 58,6%. Zasebnih vrtcev, ki bi de-iovali na podlagi koncesije, v naSi obćini Se ni, ker je bil zadnji razpis ne-uspesen. Z zakonom so namreć za pridobitev koncesije predpisani zelo zahtevni pogoji tako glede izobrazbe kandidatov za koncesijo kot glede prostorov. F.S. (Nadaljevanje na 3. strani) 1SKANJE VERONIK1NECA 7AKLADA: V okviru Medna otroka« so se v Kamniku ustavili tuđi šestletniki iz Ljubljane, ki so skupaj z vodnicama Špelo in Vršo ter s svojimi vzgojiteljicami lovili zakleti zaklad Veronike po središču mesta, na koncu pa so ga našli na Malem gradu in se z njim veselo posladkali. Nad programom, ki gaje pripravil Turističnoinformacij-ski center občine, Kamnik, so navdušeni tako otroci kot ludi vzgojiteljice, saj združuje veliko pustolovščine in poučnih zgodbic o našem malem mestu. (bok) s#'o Moste 88 A Prođajalna obutve in tekstila VELIKA IZBIRA TOPLE ZIMSKE OBUTVE IN OBLAČIL Oamžale. Ljubljanska BI , , , ^_ Telefon: 0E171G 33G TrgOVina 2a prOStl ČaS ■ Iz smeri Kamnika je dostop do naše prodajalne nemoten. Varčevanje za novo tisočletje Vas skrbi, kako kupiti nov gospodinjski stroj, ko bo stari odpovedal? Pa ne veste, kako priti do denarja zanj! Ponujamo Vam rešitev. Modro varčevanje -mesečno varčevanje že od 5.000 SIT dalje Prednosti: • varčevanje na 5 let • možnost prekinitve že po 1. pretečenem letu • rastoče obresti Pričakujemo Vas v naših poslovalnicah na Ljubljanski 45 (tel.: 818-300) in na Glavnem trgu 10 (tel.: 818-500). Pomagali Vam borno. Ker je jutri nov dan. ljubljanska banka Nova ljubljanska hanka dd., Ljubljana Podružnica Kamnik 21. oktobra 1999 AKTUALNO Kamniški ObČAN Cepljenfe proti %ripi sejepričelo Prihaja časprehladov in virusnih obolenj Sprvtmijesenshlmi spremembami vremena se običajno poveča štetilo obolelih, saj se organizem še nisposoben prilagoditi hladnejšemu in bolj mokremu obdobju. Zaradi izredno toplega septembra prave epidemijeprehladov in viroz še ni bilo. V zdrav stvenem domu v Kamniku pa je v zadnjih štirinajstih dneh iskalo zdravniško pomoč nekoliko več ljudi, obolelih za virusno okužbo, katere običajni simptomi so zvišana telesna temperatura, infekcije dihal-nega trakta, šmrkanje, kihanje, pokašljevanje in slabo po-čutje. Vrh epidemije gripe, kije specifična viroza, se običajno pojavi pri nas konecjanuarja in začetek februar ja, pogostejši primeri pa že v začetku novembra. Zato stro-kovnjaki svetujejo preventivno cepljenje pred nevamost-jo gripe, ki so ga po Sloveniji in tuđi v Kamniku pričeli iz-vajati v teh dneh. Štetilo ljudi, ki se cepijo prut i gripi, v zadnjih letih narašča, zato s<> na rcptihliškem institutu za varovanje zdravja naročiti SS.000 odmorkov cepiva iz Nemčije in Francije. Zavod za zdravstveno rarslvo Slovenije odredi razporedilev cepiva V kamnis kern zdnivstvcnem domu so gaprojeli konceprejšnjega leđna in tako so v lem tednu pričeli s preventivnim cejAjenjem proti gripi ivi osebui zdravniki depivo proti gripi ima vsuko lolo drugać-ne sestavine, saj slovenska in svelovtia epidemiološka služba na podlagi spremljanja virusoi ; ki se nenehno spreminjajo. pripravila cepivo za listi tip virusov. za katere je najverjelneje. da ho-do v tem letu povzročali gripo. Kor se lahko cepijo proti gripi le zdravi Ijudje hrez znakov prehlada in ker zaščilna jirolilelosa nastane/o dva tedna jx> vzhrizganju cepiva, se je phporočljivo cepili čimprej, najpozueje pa do začetka decembra. (,'e/>iti se je mogoče vse do pomladi, ćelo v času epidemije, /'zdravstvenih do-movih, zasebnih ambulantah. in na Institutu za varovanje zdravja v Ljubljani, Sedaj uporabi/eno »mrtvo« cepivo z razliko od tiokdanjega cepiva z oslabl/euimi živimi virusi jjraviloma ne povzroča slranskih učinkov, ražen blage vročine, rahlih. bolečin v mišicah ali na mostu vpika. O gripi, preventivnem cepljenju, prehladih in virusnih obolenj i li smo se pogovarjali z vodjo službe splošne medicine zdravstvenega doma v Kamniku Jano Plave dr. med. Povedakt je, da cepijo vse staroslne skupino, od maji mili olrok do stare/šili, '/.a odrasle zadusluje en odmerek cepiva, pri inlcij-Uh otrocih pa cepijo z dvema odmerkoma v razmaku rsaj ene-ga meseca ('e/)ljonjo j>roli gri/>i />ri/»>roča vsein listini, ki jih /jos-tijo kronične dihalno holezui, kronične sreno žilne bolezni, asl-malikom. sladkornim bolnikom. slarejšiin od šcsldesel let, vsem tištim, ki delajo v velikih kolektivih in katerih delo tezko pogre-šamo (zdravstveno osebje. policisti. gasilci. delavci v šolslvu), j/o klicuo ispostavljenim osebam. nosečnicam, vsem, ki imajo v družini kronične bi»lezni in /istim, ki ne želi/o fm'lrgati redne delov-ne ali studijske obveznosti. Zlasti za starejše od šesldesel let in kronične bolnike. ki sodijo k skupinam z većjim Iveganjem. saj pri njih virus gripe lahko j>oi zroči komplikacije in hujso oblike bolezni (pljučnica, trajne posleelice popuščanja srca in molnje dihanjtit. je cc/iljenje še posebej priporočeno. Zato bodo li Ijudje pilačali le stroske cejiljenja v visini S00 tolarjev, cepivo pa bo plačal Zavod za zdravstveno zavaravatist vtujc s si idomij, tore/ od januarja pa I ja do marca, ni vedno potrebno. Ijudje naj uajjirej poskusijo z domačim zdravljenjcm. sa/ jiogoslo na ta način mi-nejo nedolžne viroze mnogih.. Pravo gripo pa prepoznamo po nenadtii visoki temperaturi, bolečinah v mišicah in sklejnh, vodenom izcedku iz nosu, pekočih očeh, jiokašljevanju, druženju v zrelu in podobno. Kor pa je rsekakor bolje jtreprečili kot zdraviti.zdravnica Plavčeva svotuje vsem, da naj se izogihajo zajirtili< prostorov in prostorov. kjerse zadržuje veliko ljudi, še zlasli v ohdobju. infek-cij, saj so takšni prostori idealni.za razmnožavanje raznih virusov. Poskrbeli moramo za dobroprezračevanjeprostorov in vla-žilev zraka v suhih proslorih. Izsušena sluznica je tiamreč veliko bolj občutljiva za inj'ekte. Splošno odpornost organizma pa dosežemo z vitaminsko razno vrstna prehrano, z naravnimi vitamini svežega sadja in zelenjave in s [nijem čimveč tekočine, predvsem toplih napitkov in čajev iz domaćih zelišč. Tuđi ta so preverjeno sredstvo za lajšanje težav, še zlasti žajbelj, vršički tro bentice, slez, ajbiš, materina dušica. Babice in zeliščarke pa ve-do povedati, da je potrebno s pitjem zeliščinih čajev pričeti že zdaj in ne sele takrat, ko začutimo znake prehlada in virusnih obolenj. Takratpomaga le še tableta ali injekcija. ^___________________________________________SAŠAMOJAČ Popravek V prejšnji Stevilki smo pri navedbi novih enoletnih najemnin grobov zapisali napačno ceno. Pomotoma smo za enojni grob do vključno I m zapisali prvotni predlog nove cene (4.074 SIT) namesto cene, kijoje občinski svet na podlagi sprejetih iupanovih amandmajev (upoštevajoč predloge svetni-kov in delovnih teles OS) na koncu tuđi sprejel. Tako so dejanske sprejete nove cene za najemnine grobov, ki bodo veljale od I. novembra 1999 dalje, na-slednje: enoletna najemnina za tarni grob - 1.584,90 SIT, za enojni grob širine vključno 1 m - 2.855,50 SIT, za dvojni grob .Urine od I do 2 m -4.761,50 SIT ter za dvojni grob širine 2 m in za grobnice - 7.938,10 SIT. Za napako se bralcem in predlagatelju iskreno opravičujemo! F. S. Naslednja, 19. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 4. novembra. Vaše članke pričakujemo do srede, 27. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 2. novembra. Z lastnimi sredstvi, strokovnim in fizičnim delom do prepotrebnih prostorov (Nadaljevanje s 1. strani) obrtne zbornice Kamnik, delova-nje strokovnih služb, izobraževa-nje in strokovno izpopolnjevanje članov, primerno mesto za sestaja-nje in obravnavo aktualnih tem v različnih sekcijah zbornice in ne- Ob prerezu slavnostnega traku so se spomnili tuđi na prejšnjega predsed-nika območne zbornice Vinka Pola-ka, kije v spomin prejel del traku. skimi prispevki, prav tako so sami opravili većino strokovnih in fizićnih dcl pri prenovi in ureditvi hisc. Zahvalil se je tuđi arhitektu Arldreju Kocjanu in sodelavcem za izdelavo načrtov, Bogdanu Jamsku za opravljcno delo nadzora, obćinskim in upravnim služ-bam za urejanje zadcv pri tem projektu in vsem izvajalcem, katerih delo je bilo ncpogrcsljivo. Zadovoljstvo ob odprtju dolgo željenih sodobnih in lepo ureje-nih prostorov je izrazil tuđi dol-goletni predsednik Obrtne zbornice Slovenije Mina Grah. Zažclel je, da bi lepo ohranjena zgodovin-ska hisa, ki so jo obrtniki tuđi primerno obnovili, služila svojemu namenu, saj je kamnisko obrtnis-ko združenje pomemben ćlen v verigi tridesetletnc slovenske obrt-niSkc organizacije. Opozoritjc na pereče probleme premajhnega posluha in vlaganja države v malo gospodarstvo, kjer je z razliko od velikih gospodarskih sistemov vsak vložen tolar oplemeniten. Kljub temu, da nas raziskavc o vključcvanju v Evropsko unijo, ki jih je objavila angleska revija F.conomic, poslavljajo za deset let nazaj, celo za Poljsko, ki ima kar trikrat manjSi bruto družbeni produkt na prebivalca, g. Miha Grah V programu slovesnega odprtja, ki ga je povezoval Tone l'ličar, so naslo-pili tuđi Kamniški koledniki, ki so s svojo glasbo in pripovedmiprinesli nekaj toplega, radostnega v sicer hlađen jesenski dan. nazadnje tuđi prostor za poslovna in družabna srečanja. Polcg pri-jetnih prostorov strokovne službe, tajništva in predavalnice so uredili tuđi okolico in zagotovili zadost-no število parkirnih mest. Slavnostnemu odprtju novih prostorov za strokovno dejavnost obrtniškega združenja so prisost-vovali elani in vodstvo Območne obrtne zbornice Kamnik, župana občin Kamnik in Komcnda Tone Smolnikar in Tomaž Drolcc, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, kamniški poslanec v državnem zboru Maks Lavrinc, predstavniki sosednjih obmoćnih obrtnih zbornic in drugi, ki pod-pirajo razvoj obrti in podjetniSt-va. Milan Grzinčič, predsednik Območne obrtne zbornice Kamnik, je začcl slovesnost odprtja novih prostorov, ki pomenijo uresniči-tcv dolgoletnc želje in potreb so-dobnega časa. Spomnil je na zgo-dovino in razvoj obrtništva na KamniSkem, saj je bilo to področ-je poznano po različnih obrtch žc v srednjem veku. Med dejavnost-mi je bilo pomembno kovastvo, žebljarstvo, usnjarstvo, lonćarstvo, obdelava lesa, kolarstvo, izdclova-nje svile in Se kaj. Reka KamniS-ka Bistrica je v tistem času poga-njala več kot dvesto vodnih ko-les, ki so dajala pogonsko silo raznim obrtnim delavnicam. Kasneje se je razvila kovinska, lesna, tekstilna, kemijska, živilska in druga industrija, ki je pustila globok pečat na kamniškem gospodarstvu. Prestrukturiranje gospodarstva, zlom velikih gospodarskih sistemov, padec zaposlenosti v javnem in druzbenem sektorju ter prila-gajanje zahtevam vse bolj global-nega trga so botrovali naglemu razvoju obrti in podjctniStva. Od leta 1975, ko so se obrtniki na KamniSkem začeli interesno pove-zovati in združevati, so potrebe po tej navezi se večje. Ob novi pridobitvi je Milan Grzinćič v imenu Obmoćne obrtne zbornice Kamnik izrekel zahvalo in pohvalo članom zbornice za namensko zbrana sredstva, saj so pretežni del sredstev za 70 milijonov vred-no investicijo zbrali sami s ćlan- vidi perspektivo v slovenskem gospodarstvu, saj domaća industrija izvaža žc preko Scstdcsct od-stotkov svojega produkta v Evropsko unijo. V teh izdelkih pa je veliko obrtniSkcga dela, zato bo morala vlada v pogajanjih sledili tuđi obrtniškim zahtevam in po-trebam. Ker na Obrtni zbornici Slovenije sledijo tradiciji in običaju, da ob prvem vstopu v novo hiSo izroćijo darilo, je Miha Grah kot simbol povezanosti med zbornica-mi izroćil Milanu Grzinćiču sliko in jubilejno priznanje ob trideset-lctnici delovanja OZS. Območna obrtna zbornica Kamnik povezuje obrtnike in podjetnike dveh občin - Kamni-ka in Komendc, zato sta zbranc na slovesnosti pozdravila ludi župana obeh občin. Tomaž Drolec, župan občine Komenda, se je predstavil v vlogi župana in nek-danjega dolgolctncga obrtnika, ki Se vedno sprcmlja utrip te dejav-nosti. Kar vsaka četrta družina v obćini Komcnda je povezana z obrtjo in podjetniStvom, zato bodo prav gotovo pogosto stopali skozi vrata novih prostorov. Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, je izrazil zadovoljstvo ob novi pridobitvi, saj je vsa leta sprcmljal prizadevanja kamniskih obrtnikov za zagotovitev primer-nih prostorov za lažje delo. Ugo-tavljal je, da se je občina Kamnik na nekaterih stićnih točkah naSla z obrtniki, predvsem na področ-ju kreditiranja in zagotavljanja potrebne dokumentacije. Pred seboj pa imajo Se pomemben skupni projekt - oživitev zavoda za pod-jetnistvo in turizem, preko kate-rega bi pripomogli k nadaljnjemu razvoju obrtništva in podjctniStva, obenem pa pridobili denarna sredstva z ministrstev. Ob ugoto-vitvi, da lahko ob propadajoćem kamniSkem gospodarstvu lc s po-moćjo obrtnikov stopimo naprej, v novo tisočlctje, je župan Smolnikar Se izrazil zahvalo vsem, ki so vložili veliko truda in časa v skrb-no obnovljen objekt, s katerim je stari Kamnik pridobil lepotico več. ŠAŠA MEJAČ Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ZALNIH SLOVESNOSTI. V NEDELJO, 24. OKTOBRA: - Rakitovec in Pšajnovica ob 14. uri pri spomeniku in grobis-ču padlih v NOB na Malem Rakitovcu. V PETEK, 29. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB, - Šmarca ob 9.30 pri spomeniku padlih borcev v NOB, - Rudnik ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB, - Kamnik ob 16. uri pri grobiSču padlih borcev v NOB na kamniskih Žalah, kasneje pa pri spomeniku padlih v I. svet. vojni, - KamniSka Bistrica ob 10.30 pri grobisču padlih borcev NOB v Zg. Stranjah, - Crna ob 11.30 pri spomeniku padlih borcev NOB, pri »Jami«, - Komcnda ob 10.30 pri centralnom spomeniku padlih v NOB, - Nevlje ob 16. uri pri spominski plošci padlim v NOB pri osnovni soli, - Motnik ob 11.15 pri spomeniku padlih borcev NOB na po-kopališću, - Špitalič ob 10.30 pri spomeniku padlih borcev NOB na po-kopalisću V NEDELJO, 31. OKTOBRA: - Šmartno ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev NOB v Gradišću V PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA: - Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB na Pre-vojah v Zg. Tuhinju. V__________________________________J JJa ne bo prepozno..! SAJ JE SAMO PES! Zadnji torek v .septembru popoldnc je avtomobil na Trgu svobode povo/Jl psa. Nič posebnega, boslc rekli, kaj pa ponieni en pes, ko pa skoraj vsak dan na naših cestali umre vsaj en elovek. Vendar - rudi pes je /.ivo bitje in nesrećni pes je bil prav prija/en ku/a. Kaj lahko bi bil namesto njega tuđi otrok. Veliko aviomobilov nanireć uporabna I Jsnjarsko cesto, I rg svobodc in [apljevo ulico kot neke vrste obvo/.-nico skozi Kamnik, da se tako i/ognejo vsa] dvema sema-forjema, ćeprav stoji pred Trgom svobode prometni znak, da je to šlepa ulica! Ker pa se većini vedno mudi, vo/.ijo po ozkih ulicali /. neprimerno hitrosfjo div];ijo. Na koncu Usnjarskc ceste je nekaj časa ze bila »le/eća policajka« - vdolbina v cesfisću, ki je od voznikovzahtevala, da so hitro.st zinanjšali na razumno mejo, će nišo hoteli razbiti podvozja. Odkar so jo odstranili, se pa divjanje vedno bolj povcaije. Sedaj je bil na vrsti pes. Bodo pristojni kaj nkrc-nili sele takrat, ko bo v starem deki mestn zaradi divjanja avtomobiiov, ki bi ga v većini kaj lahko preprećili, umri otrok ali kdo drug? B. POLLAK POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V OKTOBRU »ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU« ZAČETEK: 5. novembra ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24 TRAJANJE: 4 ure IZVAJALEC: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik - g. Robert Potoćnik, dipl. occ. BREZPLAĆNO SVKTOVANIE IN INFORMIRANJE: za pndjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. Informacije: OBČINA KAMNIK, Oduclek /a gospodarske dejavnosti in finance, tel.: 818-107, PIC Obdnc Kamnik, tcl.: 817-443. OBVESTILO V Uradnem listu RS št. 78/99 je bil objavljen Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. V skladu z 11. členom Pravilnika mora gostinec oziroma kmet razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat oziroma kmetijo, na kateri se opravlja gostinska dejavnost, prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti (od 9. 10. 1999 dalje na občini) 15 dni pred: - začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto, - začetkom obratovanja, - spremembo obratovalnega časa. Gostinec oziroma kmet: - prijavi obratovalni čas na obrazeu, ki je na voljo v sprejemno informacijski pisarni občine Kamnik, - prijavi priloži fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma priglasitveni list. KamnlSkioMan-UstanovitcIj Obfiina Kamnik, izdajiilclj Bistrica, đ.o.o, Knmnik, Ijubljan* ska Va. Odgovorna urednicu .Safa Mejać, unlv. dipl. ekon. Tehnićni urotnik Franci Vidu Na |X«ll,igi mnenja Minislrstva /n kulturo sodi ćasopis med proi/.vode informativne narave /a kalorc se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrcdnosl po slnpnji 8%. Kamriiski obćan i/.haj;,i dvakral rnesećno v nakladi IO.2(X) t/vodov in ga prejemajo vsa pospodinjstva obćinc Kamnik brczplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni Irg 24 (obcin.i), lcl/l'ax: 831-311, 041-662-450. /iro raćun: llislnca, d.o.o, 50140-601-2X14%, Ncnaroćcnih člankov in lolo-grafij ne honoriramo. Rokopisnv in folograf'ij ne vraćamo. Tisk Delo - 1X''R d.d, IjubljanJ;. 2 Kamniški ObČAN AKTUALNO 21. oktobra 1999 3 Položaj otroškega varstva v naši občini Bo devetletka razbremenila vrtce? iNadaljevanje s 1. strani) Med krajevnimi skupnoslmi, ki imajo najvcćji delež otrok v vrtcu, so Novi trg (64,6%), Ziipricc (59,6%), Šmarcii (53,9%), Duplica (49,8%). Naj-manj olrok pa obiskujc vrlec v Špi-taliču (10,5%), Crni (li,l%), na Vra-nji Peći, na PSajnovici in v Smart-nem, kjcr je vzgojc v vrtcu deležna dobra petina otrok itd. Starsi, kalerih otroci nišo dobili mesla v vrtcu, na ra/.ličnc načine re-šujcjo svoje probleme. Kcr natanć-nih podatkov o tem še nima nihCe, bi bilo po mnenju izdelovalcev informacije potrebno preveriti stanje na tem področju z določenimi anke-tami in ra/.iskovalnimi nalogami. Razloge za vedno večje število od-klonjenih otrok je Ircba iskali tuđi v zaoštrenih pogojih za oblikovanje oddclkov v vrtcih, saj prcdpisi nare-kujejo postopno zmanjševanje števila otrok v oddelkih do uvedbe devet-letnc osnovne sole. Trenutno je v na-Sih oddelkih prvoga starostnega razreda 14 olrok, v oddelkih drugoga starostnega razreda pa 22 otrok, za kalere skrbita po dve pedagoški dc-lavki. Do odcepitve enote Mehurćki iz Komonde I. juli ja lotos je delo pote-kalo v 38 oddelkih, od toga so trije oddclki poldncvnega varstva in 17 oddclkov zunanjc priprave na Solo. V informaciji zasledimo tuđi po-dalok, da imajo od 51 vzgojitcljic visoko izobrazbo 4 vzgojitcljice, »ostale pa glede doseženc izobrazbene stopnjc izpolnjujcjo pogojc, ki jih glede zaposlovanja kadra predpisuje obstojcća zakonodaja«. Bela knjiga Ministrstva za Solstvo in sport pa predpisuje višjo oziroma visokošol-sko izobrazbo vzgojiteljev. Pomoćnik vzgojitclja pa naj bi imel sred-njesolsko izobrazbo. Od 46 pomoć-nic v VVZ Antona Mcdveda ta ćas 18 delavk nima ustrc/nc izobrazbe. Šclc nedavno je bila namreč odprta sola za pomoćnice. Uposlcvajoć sprejete usmeritve ima tuđi VVZ A. Medvcda zelo pes-ter izbor programov - dnevi, poldnc-vi in krajši programi. Od Stevilnih inovativnih pristopov omenjajo zlasti program Korak za korakom, ki slo-ni na misclnosti, da se otrok najbolje razvije, će je notranjc motiviran za lastno učenje. Pomembno je tuđi sixlclovanje s starsi, ki poteka preko sveta zavoda, govorilnih ur, ro- diteljskih sestankov, pedagoških de-lavnic in drugih oblik. Podat ki o razpoložljivih prostorih kažejo, da je po novih normalivih grajena le enota Palćck v Šmartncm, da je bila obnovljena enota Mojca in da je nujno potrebna adaptacija šestih igralnic v Tinkari na Klavčičevi ter desetih igralnic v Pcstmi na Dup-lici ter obnova zunanjih igral pri obeh enotah. Marsikaj pove tuđi podatek, da so v kamniškem vrtcu do 2. junija lotos prejeli 463 prošenj za sprejem otrok v vrtec. V tekočem šolskem letu pa so lahko sprejeli le 172 otrok, med-tem ko so 291 vlog morali zavrniti. Ob obravnavanju problema tre-nutnega pomanjkanja prostora je treba imeli pred ocrni dcjslvo, da bo slika povsem drugaćna takrat, ko bo devetletka prevzela vrtcem generacijo otrok, saj se bo mala šola izva-jala v okviru šolskega programa Takrat se bo potreba po novih prostorih močneje izrazila v naših osnovnih šolah. To pa pomeni določeno preudarnost pri naćrtovanju morebit-nc gradnje novih prostorov za vrtce, saj imajo v nekaterih občinah vrtce že sedaj nezasedene. F. S. Pol stoletja delovanja knjižnice v Kamniku (Nadaljevan.je s 1. strani) Pozdravila je tuđi kolege iz drugih slovenskih knjižnic, dr. Silvo Novljanovo iz matične službe v NUK-u, Melito Ambrožič, pred-stavnico Zveze društev biblioickar-jev Slovenije, kolegice iz šolskih knjižnic in ravnatelje osnovnih Sol, župana Toneta Smolnikarja, predstavnike občine Kamnik. ohćinske- nost, pa tuđi tistih, ki jo dancs na-daljujejo z novimi idejami. Čestitke jo izrekel vsom, ki so kakorkoli povezani z delom knjižnice, šc pose-bej direktorici prof. Brcdi Podbrež-nik Vukmir za njeno nadvsc spod-budno delovanjc v vsch smereh knjižničarske dejavnosti v Matični knjižnici Kamnik. Ob loj priložnos-ti je knjižnici izročil spominski grb ob 770-k'lnici Kiimnika. Vokalno-instrumentalni trio Trutamora Slovenka s svojo ljudsko glasbo predstavlja glasbeno dediščino vseh slovenskih etniinih pokrajin znotraj in zunaj naših meja. K slovesnemu vzdušju ob jubileju Matične knjižnice Kamnik so prispevali tuđi člani skupine Trutamora Slovcnica iz Ljubljane, ki jo scstavljajo Mira Omcrzcl Tcrlcp, Malija Tcrlep in Moj-ka Žagar (na sliki). Njihov nastop je bil za prisotne enkralno presenećanje, saj smo z navdiiscnjcm spremlja-li njihovo lepo petje in spretno igranje na originalna ljudska glasbila muzejske vrednosti in rekonstrukcije, kot so bordurske in violinske citre, malo in velike cimbalc, glinena okarina, žvogla, post ranica, brnica, lončcni bas, /ivalski rog, srednjeveški bo-ben, pojoča žaga, lesene žlice, posušena buča in še kaj bi se našlo. Duša skupino je Mira Omcrzcl Tcrlcp, doktorica etnomuzikološke zna-nosli, skupaj z možem Mati-jem pa se žc od srednješol-skih let slrokovno tikva rjala s slovensko ljudsko glasbo in starimi glasbili, ki jih tuđi zbirata. Pred slchcrnim izva-janjem je ga. Mira predstavila vsc-bino pesmi in melodij. Program je začela z navezavo na kamniško Vc-roniko s slaro pesmijo o zakleti deklici. Predstavili so otroške, sred-njeveške, Ijubczensko pesmi in balade. Obćudovali smo lako skoraj pozabljenc instrumente kol prijet-ne izvajalec, saj znajo iz starih, prc-prostih glasbil izvabiti čudovite melodijo in lepo zapeti.. O razvoju knjižničarstva na Kamniškem CENTRALNA SINDIKALNA IN DELAVSKA KNJIŽNICA Vojna je uničila društvene in sol-ske knjižnice na Kamniškem. Sele 2 leve: Sedanja direktorica Matične knjižnice Kamnik prof. Ureda Podbrežnik Vukmir, prva knjižničarku v kamniški knjižnici ga. Stanislava Berlec, poročena Završnik in župan Tone Smolnikar na jubilejnem slavnostnem sprejemu v Matični knjižnici. ga sveta, kamniškega poslanca v državnom zboru g. Maksa lavrinca in sodelavce knjižnice, ki so v lanskem letu izposodili nad 2OO.(X)O knjig. V slavnostnem nagovoru je župan občinc Kamnik Tone Smolnikar po-udaril vlogo kamniške knjižnice, ki je imela v različnih obdobjih različ-pc pomene, a je vedno delovala z istim ciljem - ohranjati našo bese-do, našo miscl najširšim množicam, prcdvscm Kamničanom. Izposlavil je novo vlogo knjižnice in novo tehnologijo. Z zadovoljstvom je ugotav-Ual, da je zlasti v zadnjih letih knjižnica uspešno delovala in organizirala literarne večere, izdala novo knjigo, literarno povezovala ljudi med seboj - lo pa je tisto, kar doda.ja nove elemente v njenih pri-zadevanjih. Spomnil se je vseh, ki so Pred petdesetimi leti začeli in kasnije razvijali knjižničarsko dejav- I. 6. 1949 je Centralni sindikalni svet ustanovil osrednjo občinsko knjižnico, ki je opravljala naloge javne ljudske knjižnice. Sčasoma je začela prc-raščati ozke okvire prvih povoj-nih let, ko je imela v prvi vrsti vzgojnopolitićcn pomen. Po letu 1956, ko je prišla pod okrilje DPD Svoboda in se preimenovala v Dc-lavsko knjižnico, je delovala neprc-kinjeno. Od leta 1958, ko se je priključila Dclavski univerzi, beležijo večje število novih knjig, izposoja je od 4705 knjig narasla kar na 11.494 knjig. _______ LJUDSKA KNJIŽNICA KAMNIK II. septembra 1962 je postala sa-moslojni zavod, njen uslanovitelj pa je bil občinski ljudski odbor. Prvić je dobila pravila za delovanje in organe upravljanja. V novih prostorih na Kolodvorski ulici, kamor se je leta 1969 preselila iz prostorov nad kavarno Veronika, je pridobila 120 kvadratnih metrov prostorov v osmih sobah. Tu so bile knjige raz-porejene na policah in prosto do-' scgljive. Knjižnica je napredovala v vseh pogled ih, već je bilo tuđi no-vega gradiva. Od leta 1963 do 1969 je temeljna knjižna zaloga narasla kar za 177%, obisk za 340%, izposoja knjig pa za 225%. Knjižnico je od leta 1962 pa vsc do upokojitve leta 1985 uspešno vodil prof. Srećko Zabrič, ki si je močno prizadc-val za novo knjižnico, saj je v osem-dcselih letih že postala pretesna. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Današnje ime je knjižnica dobila I. I. 1978, ko je prišlo do združitve v Kulturni center. Obradili so sadovi desetlelncga prizadevanja, saj se je junija 1991 knjižnica preselila v adaptirane prostore nekdanjcga zdravslvcnega doma s 1458 kvadratnih metrov površine. Privabila je veliko novih obiskovalcev, leta 1992 kar 594 novih ćlanov, in izposodila rekordnih 141.310 knjig na dom. Proslorski pogoji so omogočili tuđi druge dejavnosti, s katerimi sku-šajo spodbujati branje in zanimanje za knjigo. Zahtcvam sodobnega časa se prilagajajo tuđi z računalniš-ko avtomalizacijo, ki omogoča povezanost v slovenski knjižnićni sistem COBISS in hitro iskanje infor-maeij za razlićne potrebe. VKRA MKJAČ Vi sprašujete, župan odgovarja M. II. iz Kamnika sprašuje ali je res, daje vrelec termalne vode v Snoviku v poletnih mese-cih presahnil? Meti Kiiimiićuni se je v preti'k-lih nu'sccih rc.\ mzširila infor-/nacija r domnevti. du je vrelec U>l>Ic Icriiuiliir vode v Snoviku presuhnil. S lem naj bi bilo ludi konceprizadevanj za uresničitcv ideje o izgradnji Icnnalnc^a in zdntviliškega kompleksu v Snoviku. kdtert'fffi podrobnu razgr-nilcv razvojnih naerlov je bila slo i 'ensk i javnosti pred si a vijena Že pred leti. Dcjslvo je. du so vse dosctlanje hidrogeološke razh-kave, ki jih je opravil Geološki zavod Slovenije, pokazale, daje termalni vodonosnik dobro prepušten in ni nikakršne bojazni, da na tem območju zainteresirani uporahniki ne hi mogli uživati ob naravni danosti, ki bo ned-voumno lahko prispevala k razvoju širšega območju l'uhinjskc doline. Do zmanjšanega pretoka termalne vode je prišlo zaradi pre-urejanjti črpališi'a in Ichnienih te-ža\', povezanih s potopim črpalko. V nasprotju z. dvomoni o realni možnosli iz.rabe termulnegu vrelcu v Snoviku pa zainteresirani druž-beniki zuključujejo formalne po-stopkepri uslatiovitvi in registraciji podjetja. Druzbena pogodba, ka lerc sopodpisnik je na podlagi sklepa Občinskegu sveta ludi Obči na Kamnik, je ze pripravljena, po trebna pa je še njenu noli/ikacija in vpis v sodni register. Obeinu Kamnik želi z aktivno udeležbo pri realizaciji naerlov v Snoviku sodelo vati pri širjenju ponudite slovcn-skega zdraviliškega in termalnega turizma, ki je v oćilnem porastu, kar dokaz.ujejo statislićni podatki o številu lovrslnih luristov ter ustvarjenem prihodku. Dosedunje analize termalnega vrelca so pokažu 11', da poleg ugodnih zdrav stvenih učinkov zadoslu/e ludi količina vode. Prepričan sem, da se bo v prihodnjih letih spreminjala sedanja podoba lermalncga čr-pulišču in postopoma pridobivala načrtovano obliko. Vsi tišti, ki uporabljajo termalno vodo, pa si jo lahko po z.agotovi-lih upravljali a termalnega ćr-pulišću še vedno nutoćijo ob čr-pališču. S tem se bodo sami na lustne oči prepričali, du so in-formacije o domnevni prešah-ni I vi vreli a očit na dezinjormu-ciju in posledicu poenostavlje nego sklepa zaradi nepoznavanju dejanskih ruz.mer. ANTON TONE SMOLNIKAR ž.upan Včerajšnja izredna seja občinskega sveta O uvedbi krajevnega samoprispevka v delu KS Crna Na podlagi rezultatov referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v delu KS Crna je občinski svet na včerajšnji i/redni seji sprcjcl sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob-moeje naselij Goz,d, Kališe, Kriv-čevo, Podiom, Podstudenec, Smrećje v Crni, Zavrh pri Ćrniv-cu in Žaga. Krajani tega dela KS Crna so se namreč na septembrskem referendumu s 67% podporo vseh volilcev odlučili za njegovo uvedbo. Krajani spodnjega dela KS Crna (Crna in Potok v Crni) se nišo odločili za uvedbo samoprispevka, saj je na loćencm referendumu glasovalo zanj le 42,3% vsch volilcev. Prcbivalci navedenih naselij bodo od 1. novembra 1999 do 31. oktobra 2004, torej pet let, plačevali samoprispevek v visini 2% od mesečne neto plaće in od drugih prejemkov, kot so plači-la dopolnilncga dela, plaćila po pogodbah o delu, od pokojnin in drugih prejemkov. Zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti bodo plaćevali samoprispevek v visini 4% od letnega katastrskega dohodka negozdnih in gozdnih površin. Prispevek lastnikov zem-Ijišč in vikendov, ki tam nimajo stalnega prebivališča, pa bo zna-šal 15.000 SIT letno. Plačila bodo oprosčeni zavezanci, kot določa zakon o samoprispevku. Predvi-devajo, da se bo v petih letih s samoprispevkom zbralo 12,6 mi-lijona SIT. Ta denar bodo upora-bili za sanacijo in prizidek k po-družnični osnovni soli, za dokon-ćanjc novega pokopališća in obnovo starega, za asfaltiranje in te-kočc vzdrzevanje krajevnib čest, izgradnjo CATV sistema na Za-gi in v Podstudcncu, za vodovod Podlom - Kališe - Zavrh pri Cr-nivcu, za izgradnjo vodohrama, obnovo vodovodnoga omrezja in dokonćanjc gasilskega doma, ne-kaj denarja pa bodo namenili tu- đi funkcionalnim dejavnostim krajevne skupnosti. O razporedit-vi zbranih sredstev po namenih in o vrstnem redu investicij bo vsako leto odloćal svet krajevne skupnosti z letnim programom. Obćinski svet je za drugo pol-letje 1999 doloćil tuđi za 2,4% višjo vrednost točke, ki je osnova za nadomestilo za uporabo stavb-nega zemljišta. F. S. Dva meseca nas še ločita do konca leta in do vstopa v leto 2000, na kar se povsod po svetu temeljito pripravljajo. Tuđi v Kamniku priprave že potekajo. Letošnji december bo še posebej prazničen. Prireditve in zabave bodo vrh dosegle prav na zadnjo noč v decembru, ko bo na Glavnem trgu Silvestrovanje na prostem in ognjemet. Da bi veseli december kar najbolje uspel, vabimo vse, ki imate ideje, da se nam pridružite in da skupaj pripravimo kar najlepše praznovanje. Vse občanke in občane pa že sedaj vabimo, da se nam na Glavnem trgu pridružijo na najdaljšo noč. OBČINA KAMNIK ODBOR ZA BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE OBČINA KAMNIK objavlja RAZPIS za dodelitev subvencij za sofinanciranje sanacije posledic poplav in plazov v kmeti jstvu, agromelioracije ter ureditev pašnikov na obmoćju občine Kamnik 1. Namen subvencij: - sofinanciranje izvedbe sanacije posledic poplav in plazov v kmetijstvu, - za agromelioracije: za manjša zemeljska dela z namenom povećanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površin do 2 ha, - za ureditev pašnikov: za zaokroz.itev, ureditev in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkorišćanja naravnih danosti na površinah nad 1 ha. 2. Subvencije se dodelijo kot nepovratna sredstva. Visina subvencije ne srne presegati 50% vrednosti investicije. Za ureditev pašnikov subvencija ne srne presegati 25.000,00 SIT/ha. Za izvedena dela morajo prosilci k vlogi priložiti dokazila - račune o vloženih sredstvih s podrobnim opisom izvedenih del ter opis lastnega strojnega in fizičnega dela. 3. Za subvencije lahko zaprosijo fizične osebe, pri katerih ima vsaj en družinski član status kmeta in imajo stalno bivališće na območju občine Kamnik ter pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo sedež poslovanja in lokacijo investicije na območju občine Kamnik. 4. Razpoložljiva sredstva se bodo prednostno dodeljevala prosilcem za sanacijo posledic poplav in plazov v kmetijstvu, ki so škodo prijavili. Prednost bodo imeli prosilci, ki v preteklih treh letih nišo prejeli subvencije s tega naslova. 5. Razpis je odprt do porabe razpoložljivih sredstev. Vlogi za subvencije je potrebno priložiti: - podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tuđi lastno delo) pri sanaciji posledic poplav in plazov v kmetijstvu 7. dokazili - računi, - dokazilo o statusu kmeta, - potrjen investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga podpiše Svetovalna služba, - situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča, - izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe), - krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - dokazilo oziroma izjavo o zagotovljenih sredstvih za izvedbo programa, - potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno gradbeno dokumentacijo. Nepopolnih vlog ne borno upoštevali. Vloge s prilogami naslovite na Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte na vložišču Občine Kamnik. Informacije: - Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (g. Alojz Kolar), telefon 061/818-106, - Kmetijsko svetovalna služba, telefon 061/817-533. OBČINA KAMNIK 21. oktobra 1999 SPOZNAJMO PODŽUPANA ■ Kamniški ObČAN Pogovor s podžupanom Antonom Hočevarjem Pri prostorskem načrtovanju upoštevati tuđi razvojne potrebe podezelja, ne samo Kamnika Enaka vprašanja kot podžupanu Demitriju Perćiću smo postavili tuđi podžupanu Antonu Hoćevarju, ki je o vlogi podžupanske funkcije in o svojih pogledih na aktualna dogajanja v obći-ni povedal naslednje: • Po statutu občine Kamniic podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan poo-blasti. Podžupan v času odsotnosti župana opravlja tekoče naloge, za katere ga župan pooblasti. Ali imata s podžupanom Perčičem razdeljena pod-ročja dejavnosti v smislu pomoći županu in kakšna je konkretna oblika te pomoli? Funkcija podžupana terja od človeka široko poznavanje problemov in dogajanj v občini. Nesmi-selno bi bilo, će bi se eden od podžupanov usme-ril v eno podroćje, drugi pa v drugega, še pose-bej, će vemo, da podžupana še naprej ostajata vodji strank. Seveda pa nekomu bolj »leži« eno podroćje, drugemu pa drugo. V času izvolitve podžupanov je bilo postavljeno vprasanje programa podžupana, saj podžupan ne more imeti svojega programa vođenja ali razvoja občine, pać pa le svojo programsko narav-nanost uresničuje v izvajanju programa župana. • Ste že kdaj nadomeščali župana v času njegove odsotnosti in katere naloge iz županske funkcije ste takrat opravljali? Nadomeščal sem ga v času letošnjega dopusta. Seveda pa je opravljanje tekoćih poslov povsem nekaj drugega kot aktivno vođenje obćine. • Ste v sedanjem mandatu že sodelovali pri vođenju sej občinskega sveta? Kakšnoje vaše mnenje glede sodelovanja podžupanov pri vođenju? Menite, da sta podžupana v priprave in samo vođenje seje do-volj vključena? Vodil sem že dele sej obćinske-ga sveta, kar ni najtežje delo podžupana. Kar pa se tiče drugega dela vprašanja, pa bi re-kel tako-le: vključena sva, nedvom- Anton Hočevar no bi bila 1 a h k o bolj, lahko pa tuđi manj. Mislim, da sodelovanje lahko imenujemo normalno. • Ali v odsotnosti župana, pa tuđi sicer podžupana sodelujeta pri opravljanju poročnih obredov? Ima po vašem mnenju občina pravo mesto pri opravljanju teh obredov, ali pa je to samo zadeva Upravne enote? Pri porokah ne želim sodelovati, čeprav mislim, da je župan obćine zelo primerna oseba za opravljanje poročnih obredov, seveda pa je za većino Slovencev to župnik. • Kakšni so vaši pogledi na nekatera najbolj »nev-ralgilna« vprašanja, s katerimi se je ali pa se še ta trenutek ukvarja občinski svet? Gre zlasti za uredi-tev problematike na Veliki planini s poudarkom na gospodarjenju družbe Velika planina, za ustanovitev družbe Terme Snovik ob nekaterih opozorilih, da sta kvaliteta in količina vode sporni, za gradnjo novih prostorov za sole in vrtce ter gradnjo kulturnega doma. Posebno vprasanje pa je namenjeno vašemu pogledu na gospodarjenje s prostorom, saj je v razpra-vi sprememba dolgoročnih in srednjeročnih prostorskih aktov. Vprasanje je sestavljeno, odgovarjal bom kar po vrsti. Velika planina. Odkar v Kamniku obstaja SLS, katero vodim, zagovarjamo ureditev zapletov na kompleksu Velike planine na način, ki je za nas naraven. To pomeni vrnitev ljudem, ki so bili lastniki do nacionalizacije, torej takojšnja in po-polna denacionalizacija, ureditev razmerij med družbo Velika planina in lastniki površin. Nato bo potrebno postopno prenesti na lastnike površin tako velik delež družbe Velika planina, da se bodo ti ljudje dejansko poćutili gospodarje na Veliki planini. Ugotovili bodo, da je od Velike planine mogoće živeti, večji bosta odgovornost in prizadevnost. Sele takrat bodo smiselni odloki, kot je najnovejši, ki govori o redu na Veliki planini. Će kdo misli, da je red na Veliki planini mogoće vzdrževati iz Kamnika, se moti. Red in dobro gospodarjenje na planini lahko vzdržujejo lastniki, Kamnik jim je lahko le v oporo ali pa tuđi v napoto. Terme Snovik. 2e v studiji Novne o razvoju Tuhinjske doline smo postavili odločitev, da se v termah v Snoviku ali v Vasenem zgradijo samo nujno potrebni centralni objekti. Vse drugo, pa naj se razprši po čim širši okolici. Ta opre-dclitev je zame zelo pomembna, namreč z njo je zagotovljen naravi prijazen razvoj turizma v Tuhinjski dolini. V projekt se bodo vkljućevali domaći ljudje, ne pa tuje investicijske hiše, ki bi že-lele tu zgraditi kolose - tujke v našem okolju. To je gibalo našega prizadevanja za Terme Snovik. Na poti nastajanja odkrivamo nerazumljive ovi-re in samo vztrajnosti in tuhinjski trmoglavosti se lahko zahvalimo, da se stvari premikajo naprej. Će bi naša država imela kakšnega birokrata manj, ne-bi bilo nobene škode! Kvaliteta vode je bolj-ša, kot je uradno prikazana, nekateri ljudje pa no-čejo razumeti razlike med težavami s ćrpalko in ugašanjem vrelca! Prostorska problematika. Kamnik je občina, ki bi jo pri obravnavi te teme morali razdeliti v naj-manj dva dela - na mesto in podeželje. Tuđi ta dela ništa nedeljiva, zato je težko reći nekaj, kar bi veljalo za celotno občino. Zato bi bilo treba, po mojem mnenju, prostorske plane čimprej sprejeli, vendar ne na račun kvalitete. Potrebno je prisluhniti ljudem, ki imajo najrazlićnejše želje, vendar bo potrebno komu tuđi povedati, da so nekatere želje neuresničljive. Mislim, da bi morali v to zadevo bolj dcjavno vkljućiti vodstva krajevnih skupnosti. Ni treba, da se ves razvoj obrti, pa tuđi većine drugih dejavnosti načrtuje v mestu ali bližnji okolici, podeželje pa naj se razvija stihijsko. Scdaj je ćas, da pridejo KS na dan s pogumno naravnanimi razvojnimi programi. Šolstvo, otroško varstvo, kulturni dom. Neupra-vičeno smo uvršćeni v skupino bogatih občin, ki šolstvo financirajo samo ob petinski podpori države. V nekaj letih borno morali uvesti devet-letko, ki bo zahtevala ogromno denarja. Morali borno zgraditi novo solo na severnem delu Kamnika, kar bo zalogaj, ki ga obćina brez pomoći države ne bo zmogla. Podobno je v otroških vrt-cih, kjer manjka prostora za okrog 300 otrok. Tu se mi zdi greh omenjati občinsko finanćno stisko. Treba bo ugrizniti v to jabolko. Sicer pa je naš sistem otroškega varstva drag in krivićen, saj je otrok, ki dobi mesto v vrtcu, deležen vse pod-pore države in obćine. Tišti, ki mu to ne uspe, ne dobi ničesar. SLS se zavzema za spremem-be na tem podroćju, vendar mora občina upoštevati zakonodajo. Kamnik prav gotovo potre-buje kulturni dom, vendar dvomim, da si lahko privošćimo vse, kar narišejo arhitekti. Usposobi-tev doma na Duplici, razumna prenova kina Dom v Kamniku in morda manjša dvorana v novi so-seski Mali grad bi verjetno zadostoval. • Kdaj bo po vašem mnenju prišlo do sporazuma o delitvi premoženja med kamniško in novo komend-sko občino? Katera vprašanja bo potrebno še razre-šiti? Vprašanja delitve s Komendo se rešujejo in prepričan sem, da bo do konćne delitve prišlo v razumnem ćasu. • Ali menite, da bi občina potrebovala vsaj sred-njeročni, če že ne dolgoročni nacrt investicij na vseh področjih, za razvoj katerihje po ustavi in zakonik o lokalni samoupravi odgovorna? Seveda bi ga potrebovala in v nekaterih kro-gih se o njem že pogovarjamo. Najvećja težava je ogromen razkorak med potrebami in finanč-nimi možnostmi, povrhu pa še nerazumljiva mu-havost države pri dodeljevanju denarja obćinam. Obsojeni smo torej na krpanje lukenj. • Morda želite občanom pojasniti še kak svoj pogled na problematiko, s katero se srečujete pri svojem delu, ki seje z našimi vprašanji nisva dotakni-la? Povedal bi še nekaj o kmetijstvu. Že skoraj deset let poskušam delovati za dobro kmetijstva. Mislim pa, da je moje delo v funkciji podžupana za kmetijstvo zelo nepomembno v primerja-vi s tem, kar lahko storim kot podpredsednik SKZ pri SLS. Slovenska kmećka zveza pri SLS dela tiho, a vztrajno. Rezultati dela so vidni, vendar se premalo kmetov zaveda, da brez SKZ teh pridobitev ne bi bilo. Ne bi pa posebej omenjal mojega delovanja kot predstavnika vlade v svetu Zavoda za gozdove RS. • Koliko časa porobite za opravljanje podžupanske funkcije? Ste mnenja, daje to funkcijo moč opravljati neprofesionalno? Delo podžupana ni samo v pisarni in na raznih sejah, pać pa mora biti na razpolago kadar-koli in kjerkoli. Tuđi, če sem doma, ne morem in ne smem obćine »izklopiti«. Takšna je pać na-rava tega dela, ki ga opravljam neprofesionalno. • Bo združite v strank SKD in SLS kaj vplivala na sedanjo koalicijo v občinskem svetu? Seveda bo, koalicija se bo povećala za pet svet-nikov. Mogoće mi bo kdo oćital, da nisem realist. Zelo realno ocenjujem in se zavedam problemov, ki bodo nastali s slabo naćrtovanim zdru-ževanjem. Zato moje poglede posredujem tuđi vrhu stranke. Kakšna bo situacija, će bodo štirje svetniki stranke v koaliciji z županom in pet svet-nikov iste stranke v opoziciji, naj boli glava tište, ki združevanje vodijo. Moje mnenje je, da je treba ostati v koaliciji, dokler bodo koalicijski partnerji korektni in se bodo držali koalicijske pogodbe! FRANC SVETELJ Pogovor s podžupanom Demitrijem Perčičem Naložbe v druzbene dejavnosti so najtrsi oreh Po statutu občine Kamnik ima občina za pomoč pri opravljanju nalog največ dva podžupana, kiju občinski svet med svojimi člani imenuje in razrešu-je na predlog župana. Tako sta bila v začetku letošnjega leta za podžupana izvoljena Demitrij Perčič -LDS in Anton Hočevar - SLS. Da bi predstavili njuno delo in poglede na nekatera aktualna vprašanja, s katerimi se občinski svet in drugi organi občine srečujejo pri svojem delu, smo podžupana zaprosili za odgovore na nekaj vpra-šanj. Podžupan Demitrij Perčič se je našemu pova-bilu odzval z naslednjimi odgovori: • Po statutu občine Kamnik podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Ali imata s podžupanom Hočevarjem razdeljena področja dejavnosti v smislu pomoći županu in kakšna je konkretna oblika te pomoči? Razdelitev po področjih ni bila opravljena, saj bi to pomenilo, da bi župan moral del svojih po-oblastil prenesti na podžupana. O podroćjih delovanja se dogovarjamo na kolegijih župana, župan pa odreja, na katerem podroćju potrebuje najino pomoć. • Ste že kdaj nadomeščali župana v času njegove odsotnosti in katere naloge iz županske funkcije ste takrat opravljali? Nadomešćanje župana šc ni bilo potrebno. Več-krat pa se zgodi, da si razdelimo obveznosti, tako protokolarne kot delovne, saj je pogosto na isti dan već zadev, na kateri bi župan moral biti prisoten, pa to ni mogoće. Ob lakih priložnos-tih se dogovorimo, kam bo kdo šel in kakšna po-oblastila ima. Tu mislim predvsem na delovne sc-stanke, ko po pooblastilu župana predstavljam ob-ćino Kamnik. • Ste v sedanjem mandatu že sodelovali pri vođenju sej občinskega sveta? Kakšnoje vaše mnenje glede sodelovanja podžupanov pri vođenju? Ali menite, da sta v priprave in v samo vođenje seje podžupana dovolj vključena? Da. V tem mandatu sem većkrat sodeloval pri vođenju seje. Menim, da sva oba podžupana v ce-loti vključena v priprave na sejo. Samo vođenje je še najlažji del, saj obstaja poslovnik, ki ga je sprcjcl obćinski svet. Naloga predsedujoćega na seji je, da spoštujc poslovnik in vodi sejo po pra-vilih, svetniki pa oblikujejo vsebino aktov. Pred sejo se na kolegiju župana doloći dnevni red seje. Pri tem poleg župana in obeh podžupanov sodelujcjo tuđi vsi predsedniki svetniških skupin. Tam se ludi določi, katera delovna tele-sa obćinskcga sveta bodo pred sejo obravnavala gradivo. Priprave na sejo so dokaj obsežne Prvič se s tematiko srećaš na kolegiju, kjer strokovne službe predstavijo rešitev. Potem gradivo obravnava kolegij župana, delovna telesa, svetniška skupina in na koncu s prvim branjem obćinski svet. Kot većina svetnikov, ga tuđi sam obravnavam vsaj tri-krat, preden o njem sklepamo. Ko sejo vodiš, lahko že vnaprej veš, pri kateri točki bo najveć polemične razpravc. • Ali v odsotnosti župana, pa tuđi sicer podžupana sodelujeta pri opravljanju poročnih obredov? Ima po vašem mnenju občina pravo mesto pri opravljanju teh obredov ali menite, da je to samo zadeva Upravne enote? Pri opravljanju poročnih obredov ne sodelujem. To je pristojnost Upravne enote. Med pooblaš-čenimi je tuđi župan, ki pa se je moral v prej-šnjem mandatu za to čast pošteno potruditi. Obćina bi morala imeti na tem področju već vpliva, pa tuđi v Kamniku bi morali najti primer-nejšo in lepšo lokacijo, tako, da bi bil tak dogo-dek bolj svečan. Mcnim pa, da funkcija in opravljanje takih nalog ništa povezana in se za takšno čast ne potegujem. • Kakšni so vaši pogledi na nekatera najbolj »nevralgična« vprašanja, s katerim se je ali pa se še ta trenutek ukvarja občinski svet? Gre zlasti za ureditev problematike na Veliki planini s poudarkom na gospodarjenju družbe Velika planina, /a ustanovitev družbe Terme Snovik ob nekaterih opozorilih, da .sta kvaliteta in količina vode sporni, za gradnjo novih prostorov za sole in vrtce ter gradnjo kulturnega doma. Posebno vprasanje pa je namenjeno vašemu pogledu na gospodarjenje s prostorom, saj je v razpravi sprememba dolgoročnih in srednjeročnih prostorskih aktov. Na ta vprašanja bi lahko odgovarjal kar dol-go, saj nekatera občinski svet obravnava že deset let, pa se zadeva ni kaj dosti spremenila. • O Veliki planini. Po mojem mnenju, bi morala obćina ohraniti planšarsko podobo na širšem območju Velike, Male, Gojške planine in planine Kisovec. Razrešiti bi morali denacionalizacijo in z lastniki skleniti dogovor o turistićni izrabi prostora pozimi. Sama družba Velika planina pa bi morala začeti delovati tržno in ne proračunsko. Obćina mora zagotoviti pogoje, da bodo in-vestitorji imeli interes priti na Veliko planino, ne pa sama nastopati kot investitor, saj to pri ob-stoječem proračunu, predvsem pa pri obstojećih potrebah občine, ni mogoče. Vedcti pa je treba, da se še ni rodil investitor, ki bi želei vlagati v področje, kjer so vsi sprti med seboj, kjer vsak vleče na svojo stran in kjer je edina razvila šporl- na panoga - metanjc polen. Turi/.cm je perspektiva obćine, toda potrebno je vedeti, da bo za razvoj v to smer potrebno skleniti nekaj kompromisov. Morda hotel na lokaciji, ki nam ne bo vsem všeć. Spremcniti pa moramo predvsem miselnost in prčiti iz vprašanja - kdo bo pri tem zaslužil na vprasanje - kje lahko mi pri tem zaslužimo? Potem bo lažje najti skupni interes. • Pri Termah Snovik je, vsaj zame, rešitev bolj preprosta. Će so investitorji, ki so pripravljeni v poslovni rizik izgradnje termalnega centra, jim je občina dolžna pomagati po svojih močeh. Ne more pa obćina biti ta investitor. Dancs je samo želja premalo. Sam investicijski elaborat in visina potrebnih sredstev p;i je listo morilo, ki bo odlo- čalo, ali je vode dovolj in ali je dovolj topla. Ne sme-mo pa dopustiti političnih term, ki bi že vnaprej izgubile kon-kurcnćno tekmo in ostale na bremenu obćine. • Investicije v druzbene dejavnos- Demitrij Perčič ti so ta trenutek najtrši oreh v naši občini. Rcs je, da v mestu Kamnik nimamo normalne dvorane za kulturno dejavnost, da so društva prepuščena svoji iznajdljivosti, ni kina, nimamo pogojev za uved-bo dcvetlctkc, na Duplici imamo dvoizmenski po-uk, šola v Šmartncm ni dokončana, v Mckinjah jo bo potrebno zgraditi, obstojcćc šolc razširiti in pridobiti še 30 učilnic, 300 otrok ni dobilo prostora v vrtcu, po drugi strani pa obnavljamo spomenike. Moje mnenje je, da moramo već vlo-žiti v živo kulturo, predvsem pa v osnovne po-gojc za izobraževanje otrok. Potreb je v tem trenutku već, kot jih lahko zagotovimo v desetih proraćunih obćine, kar pomeni, da odgovorni ni-majo resilev, lotcva pa se jih tuđi obup. Sam sodelujem pri gradbenem odboru za izgradnjo kulturnega doma, kjer imamo projektno rešitev že sprejeto, seveda pa je edini problem denar. Sem član sveta šolc Marije Vere, ki ne izpolnjuje pogojev za devetletko, celo ne izpolnjuje pogojev niti za enoizmenski pouk. Na obćinskem svetu redno obravnavamo situacijo na področju vrtcev, tako, da mi je problematika na tem področju zelo dobro poznana. Predlagal sem, da naredimo srednjoročni plan investicij na tem področju, občinski svet pa ponovno pretehta prioriteto gradnje. • Pri pripravi sprememb dolgoroćnih in sred-njeroćnih prostorskih aktov pa pogrešam ambicioznost obćine. Pripombc in želje občanov bo potrebno upoštevati v vcćji mori, kot so bile upo-števanc v prvi fazi. Mislim pa, da bo moral pri obravnavi osnutka ludi obćinski svet odigrati svojo vlogo, predvsem odloćilve, kako naj se obćina razvija v bodoče. Ne moremo samo krčiti prostor, namenjen industriji in ga spreminjati v trgovska središća. Doloćiti je potrebno prostor, ki bo namenjen pozidavi, ki jo bo podpirala obćina. V mislili imam tako socialna, neprofitna in kadrovska stanovanja, večji poudarck obrti in podjetništvu, nenazadnjc pa bo potrebna odlo-ćitev kaj s turizmom. Skozi stranska vrata se v leh aktih v našo občino prebija dolgoroćna prometna ureditev in bojim se, da se bodo polemike na ta del aktov zaćelc, ko bo žc prepozno. To pa je ludi cna od kamniških značilnosti. • Kdaj bo po vašem mnenju prišlo do sporazuma o delitvi premoženja med kamniško in novo komendsko občino? Katera vprašanja bo potrebno še razrešiti? Moram priznati, da so bila pogajanja zelo naporna in dolgotrajna. Krivda je v tematiki sami. Nobena delitev premoženja ni enostavna. Razumeti je potrebno tuđi oba župana, ki ništa želc-la ali smela preveć popuščati, saj bi si takoj zaslužila očitke, da ništa ravnala gospodarno za svojo obćino. Osebno mislim, da je najtežji del že za nami, saj je kamniški občinski svet žc sprcjel sklep o načinu delitve, komendski obćinski svet pa naj bi ga v kratkem. Ko bosta oba sveta spre-jela enako besedilo, se zaćne izdelava delitvene bilance, zelo obšimcga dokumenta, kjer bo v po-drobnostih opredeljena delitev. Će se primerja-mo z obćinami, ki so se prav tako razdelile, sploh nismo počasni, saj nam je v letu dni uspel načelni dogovor. Res pa je, da proces ne sme zastati in da delo še ni končano. Sem oplimističen in mislim, da borno v naslednjih nekaj mesecih našli rešitev za vse sporne zadevc. Nadaljevanje na 5. strani 4 Kamniški ObČAN IZ ŽIVLJENJA V NAŠI OBČINI 2J. oktobra 1999 5 Največja Kočnina živilska trgovina na Kranjski cesti v Kamniku v novi preobleki Užitekje nakupovati Po nntanko sto dnch zaprtja so se v petek, 15. oktobra, na Široko odprla vrata povsem prenov-Ijcncga Koćnincga marketa na Kranjski cesti, ki je sedaj z več-jitn prodajnim prostorom in šir-so ponudbo prerascl v supermar-ket. Ta dan so nestrpno prićako-vali predvscm okoliski /vesti kupci, ki so v tcj samopostrežni trgovini radi nakupovali žc dolga leta. Vsch petindvajset let, odkar je prag te trgovine prestopil prvi kupee, so betežili najvcćji promet med zivilskimi trgovinami, do od-prtja diskonta na kamniški obvoz-nici pa je bil market na Kranjski nosilna Kočnina Živilska trgovina v Kamniku. Glede na potrebe po-trosnikov in konktirenco na pod-ročju trgovine so se v trgovskem podjetju Koćna po lanskoletnih stevilnih investicijah v posodobi-tev, obnovo trgovin in odprljc franSiznc prodajalnc Univcrzal, v letosnjem letu zavzeto lotili po-polnc preureditve dveh najvcćjih živilskih trgovin - marketa v Stra-njah v spomladanskem času in preko poletnih počitnic se marketa na Kranjski cesti. Scdanji trž-ni pogoji gospodarjenja, velika frekvenca kupčev, moćna konku-renca na trgu, nove tehnike prodaje in spremenjene nakupne navade so narekovali adaptacijo in celovito prenovo. Ob tem so v Kočni prisluhnili potrebam in že-ljam kupčev - porabnikov. ki si zaslužijo sodobno, prostorno in Ic-po urejeno trgovino, v katero bo-do radi prihajali po nakupili. C'c-lovito adaptacijo po najsodobnej-sih načetih trgovanja, ki je zahte-vala 110 milijonov tolarjev finanč-nih sredstev, je izvedlo gradbeno Da bi v Kočni zadoslili potiebain in ieljam kupčev, ki so že tloslej radi nakupovali v marketu na Kranjski cesti, so stnotrno izkoristili površine in več prostora namenili za prodajno, manjpa za skladišlno dejavnosl. Prvi kupci so bili zadovoljni predvsem z bistveno povećanim delom prodajalne z raz-Sirjeno ponudbo delikates, kruha in peciva. ketu, od tega trinajst trgovk s poslovodkinjo Antonijo Divjak in mesar-sekač, uslvarilo mesečno prek 30 milijonov tolarjev prometa. Tuđi delovni čas supermarke-ta so prilagodili željam kupčev, tako, da bo odprt od ponedeljka do petka med 7. in 19.30, ob sobolah med 7. in 18. uro, ob nedeljah pa med 8. in 11.30. Pohvalno je, da je to zc enajsta nova ali prenovljc-na trgovina, odkar Kočna deluje kot delniška družba, kar dokazuje, da Kočna vsc bolj živi in deluje za svoje kupce, nam je pove-dal Stane Breznik, vod ja komer-cialnega odbora v Kočni. Ob tem je dodal, da so v Kočni hvaležni stanovalcem stavbe, v kateri je su-permarket. saj so v času adaptacije strpno in z razumevanjem prenašali hrup ob izvajanju za-htcvnih dcl. Sedanje tržne razme-re, ki narekujejo koncentracijo in združevanje trgovskih podjetij, pa nišo obslc niti trgovskega podjetja podjetje Graditelj s kooperanti pod nadzorom Razvojncga zavoda, trgovinsko opremo pa je do-bavil Stol Kamnik. V natanko sto dnch, kolikor je trajala preuredi-tev oziroma adaptacija, so na račun skladisčnih prostorov povećali prodajne površine na 400 kvadratnih metrov. Vcčji dcl skladisčnih prostorov so uredili v kleti, prav tako garderobe, sanitarijc, tehnološke naprave za ogrcvanjc na plin, prezračevanje in hlajenje trgovine. S preureditvijo okolice pred in za trgovino so pridobili se nekaj novih parkirnih nicsl. Z vso adaptacijo, ureditvijo, kanalizacijo, odvodnjavanjem, opremo in POS sistemom znasa strosck laksnc preureditve kar 1600 nem-Skih rnark za kvadratnih meter. V Kočni pravijo, da si njihovi kupci to zasluzijo in verjamemo jim. Veselje je bilo pogledati zadovolj- Pogovor s podžupanom Demitrijem Peračem Nadaijevanje s 4. strani • Ali menite, da bi občina po-trebovala vsaj srednjeročni, čc že ne dolgoročni nacrt investicij na vseh področjih, za razvoj ka-terih je po ustavi in /akoni li o lokalni samoupravi odgovorna? Mcnim, da je že zadnji ćas, da pristopimo k izdelavi vsaj sred-njcročnega plana investicij. Na-čelniki posameznih resorjev v obćinski upravi so že prislopili k izdelavi planov do konca tega mandata. Potrebno bo izde-lati plan investicij na podroćju prostora in predvscm družbenih dejavnosti za daljse časovno ob-dobje, ga potrditi na občinskem svetu in poskusiti dobiti politj-čcn konsenz zanj. Ciklus investicije je pri vcćjih gradnjah dalj-ši od cnega mandata župana ali občinskcga sveta, zato bi bilo smiselno najti liste projekte, ki so res nujni in koristili za Kamnik in jih podpirajo vsi politični dejavniki. • Morda želite občanom pojasniti še kak svoj pogled na prob-lematiko, s katero se srečujete pri svojem delu, ki seje i. našimi vprašanji nisva dotaknila? Povcdati je potrebno, da podžupan nima pristojnosti, ki jih ima župan. Za skoraj vsako po-tezo, ki jo naredi, potrebuje pooblastilo župana. Prav tako nima vpliva na delo strokovnih služb na obćini, razen pri odlo-čitvah občinskcga sveta, kjcr glasuje kot svetnik. Zato mi je v veliko pomoć svetniška skupina LDS, kjcr vsako problematiku temeljito obdelamo. Dobro sodelujem tuđi s poslancem dr-žitvnega zbora g. Maksom biv-rincem. Problcmov v Kamniku je veliko, nekaj bi jih lahko resili že z nekaj dobre volje. Zato poskušam nekaj energije usmerjati tuđi na ta področja. Prav danes pa začnem pred-sedovati odboru za božično no-voletnc prireditvc. Da ne bi no-volctno praznovanjc 2(MX) i/.zvc-nclo klisejsko, vabimo vse, ki imate ideje ali želje, kako naj pripravimo praznovanjc, naj me pokličejo ali pisejo, saj bom vc-sel vseh idej. Že sedaj pa vsc po-vabim, da se nam pridružite pri pričakovanju novega leta na Glavnem trgu, skupaj z odborom pa borno poskusali narediti december prazničen in vescl. • Koliko časa porabite za opravljanje podžupanske funkcije? Ste mnenja, da je to funkcijo moč opravljati neprofesionalno? Cilcdc na to, da funkcijo opravljam neprofesionalno, ni-mam dnevnoga urnika, ki bi mi določal, koliko časa moram biti na obćini. Prednost imajo moje delovne obveznosti v družbi Titan d. d., zato se podžupanske aktivnosti selijo v popoldanske, večerne ure in v vikende. V podjetju me ne ovi rajo, kadar moram na kaksen sestanek, je pa res, da sem dcl dopusta spre-menil v ure, ki jih sedaj koristim po sestankih in sejah. Pri tem bi se rad zahvalil svoji ženi Poloni in hčerkama za razu-mcvanjc, saj se pogosto zgodi, da kakšno vabilo podre naše dogovore za prcživljanje prostega časa, kolikor ga sploh šc imamo. Popoldanskih scj, sestankov in aktivnosti pa se v tednu nabe-re toliko, da moraš biti že kar nekoliko ćarovnik, da se lahko vsch udeležiš. Funkcijo podžupana je moč opravljati neprofesionalno, ven-dar ne prav došli mandatov. Res pa je, da bi v trenutku, ko bi župan prcncscl dcl svojih nalog na podžupana, kot družbene dejavnosti ali prostor, to ne bilo več mogoče. Taksno področje potrebuje ves čas celega človeka. • Bo združitev strank SKD in SLS kaj vplivala na sedanjo koalicijo v občinskem svetu? Vpliv vsekakor bo, saj se v nasprotnem primeru stranki ne bi združevali. Osebno pozdravljam združitev in jim želim us-pešno delovanje v novi, močnej-Si stranki. Napovcdovanjc, kako se bo to poznalo pri delovanju koalicije, je silno nehvaležno. Rcsitev je več, katera bo naj-boljša za posame/.no stranko, pa bo pokazal čas. To bo vsekakor izziv ludi za naso stranko, izzi-vc pa imam rad. FRANC SVETCU Na dan odprtjaje bil prenovljeni supermarkel poln kupčev do zadnjega ko-tička, saj so v Kočni pripravili lepa priložnostna darila, s kalerimi so prvih dvesto kupčev nagradili za zvestobo in zaupanje. ne, navdusene kupce na dan od-prtja, saj se nišo mogli načuditi res lepo urejeni in prostorni sa-mopostrežni trgovini ter razno-vrslni in bogati izbiri. Asortiment je bistveno Sirsi in globlji, saj na Koćna. Tako se je z namenom hitrejsega razvoja na podlagi sklepa skupSčine delničarjev avgusta letos Kočna združila s trgovski-ma podjetjema Napredek Domža-1c in ABC Tabor Grosuplje. No- Tudi prijetila cvetličarna je tu našla svoj kotiček. prodajnih policah najdemo prek sest tisoč artiklov, zlasti živilskih izdelkov in izdelkov vsakodnevne porabe, vselej pa jih je nekaj s se posebej ugodno cenovno ponudbo. Market na Kranjski cesti s povečanimi prodajhimi prostori, z zalogami trgovskega blaga prek trideset milijonov tolarjev in širSim sortimentom uslreza trgov-skim zahtevam superinarketa, zato so mu v Kočni nadeli tuđi to ime. Supermarkct je opremljen s sodobno hladilno tehniko za hranjenje hitro pripravljene zamrz-njene hrane in živil, ki je nujna v času sprenicnjenih potrosniskih navad. V Koćni predvidevajo, da bo stirinajst zaposlenih v supermar- va trgovska družba z imenom Vele d. d. bo zagotavljala enakome-rcn razvoj vseh treh prodajnih območij - Kamnika, Domžal in Grosuplja. Po besedah Staneta Breznika bo cna prvih investicij te družbe, ki bo pričela poslovati s 1. 1. 2000. je izgradnja blagov-nice v Kamniku, saj je Koćna že pred leti kupila zcmljišće pod Pe-trolovo bencinsko ćrpalko med Ljubljansko in Stcletovo cesto. V Koćni so se odloćili, da z odprt jem supermarketa na Kranjski zaprejo vrata marketa na Zapričah, saj bodo kupci vsc svoje po-trosniske zahteve in želje lahko uresničili v sodobno opremljenem in bogato založenom supermarke-tu. ŠAŠA MEJAĆ Novo krizišče na Ljubljanski Te dni delavci kamniškega Graditelja izva ja jo zaključnu dela na preure-jenem križišcu Ljubljanske in Knvinarske ceste pri novini poslovno-sta-novanjskem objektu Svetilnik. Po nekajtidinski /apori ceste pa predvsem delavci RTK, Svilanita, stanovalci Kuvinarske in Kajuhove ulice že tcžko pričakujejo odprtje križiSča. Omogočalo bo tuđi zavijanje v levo v smeri proti Duplici, kar je bilo na starem križišcu prepovedano. (J's) NA KRATKO Obnovljena kapelica v Godiču V nedeljo, 3. oktobru pupoldne, so sluvesno blagoslovili v letoinjern letu obnovljeno kapelico Lurške Matere boije v Godilu. Somaševala sta Župniku iz Stran) in Mekinj. Iz zgodovine godiške kapelice: Kapela je bila zgrajena natanko pred sto leti in posvećena 1. oktobra 1X99. Pobudo za postavitev kapelice je dal kanonik Jurij Jan, stric godiške-ga posestnika Jerneja Jana, po domače (lufčrvega. Jurij Janje bil župnik v Dolini pri Trstu inje v novozgrajeni kapelici želei obhajati zlato maso, ven-dar gaje le nekaj mesecev pred lem, 24. 7. 1900, prehiielu smrt. Tik pred po- svetitvijo so v kapelo 24. 9. 1899 z veliko slovesnostjo pripeljali kip Lurške Materi' božje in ga postavili v . uli ino, izdeluno iz konglomerata iz. Kamniške Histri-i c Naslednje teto sta bila ; rvonik postavljena dva vunova, ki pa so ju med prvo svetovno vojno sneli in pretopili v topove, tako daje kapela Se danes brez zvonov. Kapelica je bila većkrat obnovljena in pre-Obnovljena notranjost kapele Lurške Matere pleskana. Vefja obnova je božje v Godiču (Joto: Franc Oraiem) bila opravijena ob pelde- setletnici posvetitve leta 1949, druga pa letu 1979, koje bil popravljen tuđi zvonik, ki je dobi! bakreno streho. Polek letošnje obnove: Letošnja obnova je bila najbolj temeljita do sedaj. V treh mesecih so temeljilo obnovili zunanjost in notranjost kapele. Tako so morali opraviti veliko krovsko-kleparskih in pleskarskih del ter obnovili električno napeljavo in razsvetljavo. Po navrtih arhitekta Primožu Krta iz Stranj so napravili le-sen nadstrešek pred vhodom. V nolranjosti kapele so obnovili kip Lurške Ma-irre božje in križev pol, na novo uokvirili slike, obnovili vhodna vrata, na-mestili nov tabernakelj in oltarno omaro, na novo pa so postavili ludi kipec Matere božje z Detetom in doprsni kip hlaienega Antona Marlina Slomška. Oodičanom se ni izpolnila želja, da bi kupili zvon, brez katerega so že H2 let. Prav zato so na slovesnost blagoslovitve kapele povabili pritrkovake iz Smlednika, ki so iz svojih miniaturnih prenosnih zvonov izvabljali čudovite zvoke. Za obnovo kapele je bilo porubljenih več kot 3 milijone tolarjev, ki so jih zbrali v glavnem s proslovoljnimi darovi stevilnih krajanov, iz krajevnega sa-moprispevka, prispevkov sponzorjev ter darov cerkva v Mekinjah in Stranjah, 200.000 lolarjev pa je iz proračunu prispevula tuđi Obćina Kamnik. Opravlje-nega je bilo velikoprostovoljnegu dela, za kar greposebna zahvalu Guščevim. Gradnjo so vodili in za smotrno porabo denurju skrbeli: Maljaž. iMnišek, Franc Pogučnik, Franc Dražem in Franc Spruk. Tako obnova kapele kol priprava slovesnosti blugoslovitve sta zelo pove-zovalno delovali na kraj. Po besedahpredstuvnikov KS Godič krajani že dol-go časa nišo tuko složno sodelovuli in pokazali toliko dobre volje in poirtvo-valnosti. DAM JAN f/A/VČ/Č Evropski tek miru tisočletja - tek v leto 2000 Prizadevanjem za mir na svetu je posvećen TEK MIRU - Dam enusti Sri Čin-moja, katerega osnovni namen je povezovati ljudi v skupnern prizadevunju po vzpostavitvi svetovne harmonije in miru. Plamenica, ki prehaju iz. roke v roko, nas spominja na globljo človeško povezanost, ki je samu po sebi seme miru: sprvu osebnega miru, kasneje pa tuđi iz njega izhajajočega svetovnega miru. Na stotine ljudi se vsako leto zdrufi v skupnem TEKU MIKU, prireditvi, ki ne zbira de-narju in nima političnih namenov. Zato pa toliku bolj zblituje srcu ljudi in vliva novo upanje za mir na svetu. K tej mednarodni prireditvi pa smo povabljeni pra v vsi. Akcijo v Sloveniji vodi organizacija PEACE RUNS INTERNATIONAL Tek Miru - tek v leto 2000, SRI CHINM0Y MARATON TEAM, PokopuMku 37, Ljubljana, tei/faks: (061) 140 46 80 - ga. Tina Berćič. V sklopu TEKA MIRU, ki poteku v več kot sedemdesetih državah, bo v začetku novembra ta mednarodna mirovna prireditev tuđi v Sloveniji. K nam bo pri-spela ekipa dvanajstih tekačev iz. različnih evropskih držav in plamenicu miru po-nesla ludi skozi slovenske kraje in meslu. Na poti nuj bi jih pričakali in spremlja-li številni slovenski tekući, rekreativci, šolurji in otroci ter ljubitelji miru in zjdra-vega življenja. Tekači bodo v Kamnik prispeli v torek, 2. novembra 1999, drugi dan teka po Sloveniji. Časovnica »Teka Miru 1999* za torek, 2. 11.1999: • Celje ob 9. uri - Žulec ob 9.48 ■ Ločica obi 1.48 - Kamnik ob 14.42 (tekači bodo ponesti plamenico miru iz Tuhinjske doline prek Maistrove ulice, Šutne in Ljubljanske ceste naprej v Domiate), - Domžale ob 15.42 ■ Šentjakob ob 16.18 -Ljubljana ob 17.06 Kostanjeva pojedina na Glavnem trgu Zeleni Slovenije - OO Kumnik borno v soboto, 23. oktobru, na Glavnem trgu v Kamniku pripravili ž.e tradicionalno kostanjevo pojedino. Od 9. ure zjutruj borno pekli kostanj in točili sladek jabolćni mošt. Seveda je vse brezplačno, zato še posebej vabimo slarše, dedke in babice, da pripeljejo otroke, saj v Kamniku ie več let ni produjalca koštanju, /m dobro ruz-poloienje pa bo poskrhljeno tuđi z živo glasbo. Vabljeni vsi! ZELENI SIMVENIJE ■ OO KAMNIK 31. oktobra spominska masa v Kamniški Bistrici Dekan g. Nikolaj Pavlič bo tuđi letos darova! sveto maso za vse žrtve 2. svetovne vojne, ludi za številne zamolčune žrtve, žrtve medvoj nih in povojnih pobojev na Kamniškem in Ko-mendskem. Sv. mašu bo v nedeljo, 31. oktobra, ob 14. uri v kapeli poleg planinskega doma, nad izvirom Kamniške Bistrice. Po maši se borno k skupni molitvi še posebej zbrali pri ž.eleznem križu na Kopiščih, ob naših največjih, v glavnem neurejenih, žal še vedno brezimnih množičnih grobiščih žrtev povojnih pobojev. Tam homo prižgati svece in pomolili ludi z.a vse naše ostale nedolžne irtve: talce, pudle na domaćih in tu-jih bojiščih druge svetovne vojne in preminule taboriščnike. Vabi pripravljalni odbor in OO SKD Kamnik ter KO SKD Kamniška Bistrica 21. oktobra 1999 IZ DELA DRUŠTEVIN STRANK Kamniški ObČAN OKTOBRSKO SREČANJE UPOKOJENCEV Na X. taboru SKD Vsakoletno oktobrsko srečanje kamniških upokojecev je hkrati prilika, da pokažejo rezultate svojega dela, pode-lijo zaslužena priznanja in se dogovorijo o pri-hodnjem delu. Tokratnega srečanja I. oktobra seje udeleži-lo več kot 150 članov in članic društva, športni-kov in drugih oblikoval-cev društvenega življenja. Predsednik društva, odgovoren za športno aktivnost, France Smolni-karje podelil več kot 100 priznanj - posebnih značk upokojenec-športnik. V tem letu so se v velikem šte-vilu udeleževali organiziranih ak-cij za kolesarje, pohodnike, pla-nince, balinarje, pa še strelce, šahiste, izletnike. Športniki so se vso sezono udeleževali regijskih tek-movanj in prijateljskih srečanj. Skoraj 300 članic in članov društva sejejunija 1999 udeleži-lo srečanja upokojencev Slovenije v Dolenjskih Toplicah pri No- Ob zaključku balinarskega srečanja vem mestu, prav toliko jih je bilo septembra na srečanju upokojencev Gorenjske v Bohinju. Vsako leto društvo organizira spominski turnir v balinanju, ki se ga je udeležilo 8 moških in 3 ženske ekipe. Moška in ženska ekipa sta osvojili prvi mesti. Moški ekipi v balinanju sta sode-lovali v tekmovanju veteranov Kamniško-Domžalskega območ- KonTiki B35H" ■ SO1_ARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA) tel.:810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM +3%) - ne glede na visino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sonćni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pndobivan|e elektrike Posamezni elementi ali posel na KLJUČ Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96 in 45/97) župan občine Kamnik objavlja PONOVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 1999. i. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih. proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in visinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še nišo prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM +1% letni obrestni meri. V. Visina posojila ne srne presegati 50% predračunske vrednosti investicije. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo. - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o poravnavi vseh v plačilo zapadlih davkov in prispevkov, - dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta, - usmeritveno razvojni program kmetije, - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo ali vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. VIII. Vloge sprejema Občina Kamnik - Oddelek za gospodarstvo In finance. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci naj oddajo vloge v zaprti kuverti z oznako »Razpis za kmetijstvo«. IX. Komisija, ki jo imenuje župan občine Kamnik, pregleda prlspele vloge ter predloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Prosilci se na razpis prljavljo najkasneje do 22.11.1999 Obrazec vloge in podrobnejše informacije dobijo Interesenti v vložišču Občine Kamnik na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pri g. Kolarju. soba 50/11, tel. 818-106. Anton Tone Smolnikar, župan občine Kamnik ja in dosegli prvo in tretje mesto. Tuđi vrsta drugih lepih dosežkov kaže utrip upokojenske populacije, ki neumorno deluje na mnogih področjih društvenega in družbe-nega življenja. V kulturnem programu na srečanju so sodelovali: folklorna skupina društva, Marija Golob, Jože Jagodic in seveda Bozo Ma-tičič, avtor programa. 7m to priliko je se stavila in predstavila priložnostno pesmico naša ljudske umetnica Pepca Juršič. Srečanje se je udeležila tuđi Draga Burja, ki je redna gostja te vsakomesečne kulturne prireditve pa te dni slavi že devetdesetletni-co rojstva. Iskreno smo ji voščili in ji s šopkom rožic zaž.eleli zdravo in dolgo življenje. Po kon-čanem programu so se udele-Ženci srečanja v družabnem delu še dolgo prijetno imeli. STANE SIMŠIČ Obisk lctošnjega tabora smo žclcli izkoristiti tuđi za naS vsa-koletni izlet, zato smo se odlo-čili, da si borno v okolici kraja tabora ogledali ćimveć zanimi-vega. Že med potjo nas je s Ko-rosko in z njeno zgodovino sc-znanil dipl. ing. Ivan Sekavćnik, rojen Prevljčan, sedaj nas občan. Prvi cilji so bile Kotlje, kjcr nas je že ćakal prijazni vodič, tajnik Obćinskega odbora SKD Ravne, dipl. ing. Alojz Pori. Obiskali smo Prcžihovino, domaćijo bra-lov Kuharjev - Voranca, pisate-Ija in dr. Alojza, duhovnika, po-membnega slovenskega predvoj-nega in medvojnega javnega dc-lavca. Sledil je ogled železarskc-ga mesta Ravne na Koroškcm, nato pa smo se v tamkajsnji po-družnićni cerkvi sv. Antona ude-ležil sv. mase. To so posebej za nas naroćili naši prijatelji, ćlani SKD /. Ravcn. Po odličnom ko-silu v lepi, veliki restavraciji Na-me smo okrog 14. ure prispeli v Prcvalje in kmalu nato na prostrane travnike pri bližnji Poljani - na samo prizorišće letos-njega jubilejnega SKD tabora. Ob sedcmnajsttisoćglavi množi-ci smo se morali kar potruditi, da smo našli dobro mesto, da bi mogli zbrano spremljati napove-dano dogajanje. Kvalitctnemu uvodnemu kul-turnemu programu je sledila osrednja točka tabora - govor predsednika SKD g. l^ojzcta Pc-terleta. Pozdravu vsem navzoćim je sledil se posebni pozdrav visokim gostom zbora, tako vsem voditlejem strank, ki so leta 1990 skupno prevzelc odgovornost za slovensko pomlad, sedanjim in bivšim ministrom, poslancem, državnim svetnikom, sedmi sili in seveda še posebej Koroški. Ob začetku govora so se nad taborskim prostorom še vlekle Srečanje konjenikov na Kisovcu Zadnjo septembrsko soboto se je na planini Kisovec srečalo 23 konjenikov od blizu in daleč. S konji so prijahali na planino na povabilo Konjerejskega društva Crna, ki ga vodi Marjan Burja, si med seboj izmenjujemo izkuš-nje pri vzreji konj, saj se ljubitelji konj na tak način najbolje usposabljamo. V našem programu imamo tuđi predavanja in strokovne ekskurzije. Letošnjo Ne, to ni pogled na indijanski tabor, pac pa zbor konjenikov pri Pajkovi hajti na Kisovcu. pomlad smo priredili tuđi jahal-ni tečaj, sredi novembra pa borno obiskali tuđi konjeniško raz-stavo v italijanski Veroni.« Rejci konj, ki so na Kisovec prijahali iz. Savinjske doline, Ro-banovega kota, Naz.arij, Vodič, naj več pa je bilo seveda domači-nov, so se v prijetnem razpolože-nju pogovorili o marsičem, kar jim bo prišlo prav pri njihovem delu s konji. Še posebej pa so pohvalili golaž, ki ga je skuhala Boza, oskrbnica doma na Kisovcu. »Bozi in možu Franciju ter drugim sponz.orjem, ki so podprli to srečanje, se konjeniki toplo zahvaljujemo,« nam je ob zaključku še dejal prizadevni Marjan, ki je vsem udeležencem podelil lično oblikovane lesene spominske podkve. Predno so odjahati s planine, so si konjeniki obljubili, da se prihodnje leto na z.adnjo septembrsko soboto spet dobijo na Kisovcu. FRANC SVETEU Marjan Burja, predsednik Konjerejskega društva Crna, s 13-letnim irebcem Adrianom. po domače Vanišekov s Potoka v Crni. To je bilo njihovo drugo srečanje na planini. »Naše društvo ima 45 članov,« pravi Marjan, velik ljubitelj konj, saj se na domaćih paš-nikih pod sv. Primožem pase zmeraj vsaj deset konj, v glavnem haflingerjev. »Konjerejsko društvo smo ustanovili z. namenom, da megle, ponujal se je rahel dež. Da bi nas predsednik ohrabril, je zaćel: »Dan dancs je tak ka-kor Slovenija, malo meglen, in će Slovenski kršćanski demokrati ne borno segreli te države, po-tem nam Bog pomagaj!« Prav zanimivo, kot žc nekajkrat ob takih priložnostih doslej, je kmalu nato nehalo rositi, posijalo je sonce. Da nam ne bi bilo prc-vroče, nas je grelo skozi tanke prosojne meglice. »Sklepamo desctletni krog našega trdega dela,« je nadaljeval Peterlc, »našega postavljanja kršćanske demokracije, zveste načelom, kršćanskim vrednotam velikih mož, kot so Krck, Koro-šec ali tu na Koroškem Sušnik. To naše delo je bilo delo za skupni blagor našega naroda in je vzidano v temelje slovenske države, njene demokracije. Vam, ki ste z vašim delom v vaših krajevnih in občinskih odbo-rih, v zvezah in gibanjih opravili ta preboj - iskrena hvala -za pogum in vztrajanje. Vi ste ustvarili slovensko kršćansko demokracijo. Tu smo zato, ker hoćemo ob tej priliki jasno po-trditi našo zavezo za drugačno Slovenijo, ki naj temelji na dostojanstvu ćloveka in naroda. Imamo državo, svobodo, svojo voljo, lahko govorimo svobodno, smo na poti v Evropsko zvezo in vendar ćutimo, da je nekaj narobe, da ne gre tako, kot bi moralo iti; da se nekaterc zade-ve iz prcteklosti vlečejo še kar naprej in da je zato potrebno nekaj storiti.« V nadaljevanju svojega govora je Peterlc nanizal nekaj pri-merov, ki potrjujejo prejšnjo tr-ditcv. Temelja slovenske državnosti se je dotaknil najprej. Da je slovenska država nastala na temelju Dcmosovega politićnega programa. Da je Demos dobit za našo državno samostojnost decembra 1990 plebiscitarno ljudsko podporo. Prva demokratično izvoljena slovenska vlada je poskrbela tuđi za vojaško za-varovanjc te zgodovinske naro-dove odloćitve. Takrat so slovenski teritorialci in policisti z us-pehom opravili svojo domovinsko dolžnost in to brez ropa, umorov in prevar. Bili so čist boj! - »Žal se je tem poštenim borcem s strani nolranjega mi-nistrstva nedavno zgodila neza-slišana intriga, ko so poskušali umazati boj za slovensko samostojnost. Koroškim policistom, tcritorialccm in vsem, ki so se postavili v bran osamosvojitve-nega boja, izražamo posebno priznanje ob njihovem pravić-nem protestu. Kar se je zgodilo tem in borcem na Dolenj-skem, se ne srne zgoditi več!« Drugega temelja - slovenske ustave se je Petcrlc dotaknil v nadaljevanju: »Na referendumu so se naši Ijudje odloćili za većinski volilni sistem. Po ustavi in odloćitvi ustavnega sodišča bi bilo potrebno to ljudsko voljo šc uzakoniti - vendar so stranke komunistićnega porekla z LDS-om na čelu to že dvakrat pre-prečile in s tem bistveno postavile pod vprašaj delovanje naše demokracije. Omcnjcnc stranke nam hočejo dopovedati, da ustavni red ni zavezujoč in da je pri politićnem odloćanju edi-na poslančeva svoboda oz. vest - to nas vodi na Balkan, ne v Ev-ropo, ne v EU. Zakaj smo potem sploh spre-jcmali ustavo in zakone? Te moramo upoštevati vsi - ne da-nes da, jutri ne, odvisno-od dnevnega interesa. Demokracija ne bo nikoli sprejela libcralis-tične poljubnosti namesto za vse veljavnih pravil pravne države.« Gospodarski prohlematiki je predsednik namenil dobršen del govora. Izposlavil je, da mora Slovenija postati podjetjem prijazna država in odstraniti administrativne ovire. Država naj vzpodbuja osvajanje sodobnih tehnologij, ustanavljanje skladov rizićnega, garancijskega, promo-cijskega karakterja (slednjega šc posebej za izobraževanjc pri za-poslovanju novih delavcev). Tako so delali v Evropi in - uspeli! Oblast trdi: inflacija se niža, povprcčna plaća viša, da ustva-rimo vse već tolarjev na glavo - a vse več ljudi pravi, da živijo v revščini. Tu nekaj ne drži! Vlada trdi, da je gospodarstvo na dobri poti, a državna blagajna ima že tretje leto primanjkljaj (tega v dveh vladah, v katerih so sodelovali kršćanski demokrati, nikoli ni bilo). To pomeni zadol-ževanjc generacije, ki prihaja -tako bi znal (s tujim denarjem) gospodariti vsak. Naš zunanji dolg je presegel naše devizne rezerve in zaskrbljujoća je velika razlika med uvozom in izvozom, v škodo drugega. To ne jača naših proizvajalcev. »Vlada poudarja makrocko-nomske rezultate - veliko manj govori o mikroekonomiji, šc manj o sivi ekonomiji, ki nema-lokrat vodi v organizirani kriminal. Vlada si z nenačelno politiko še naprej kupuje socialni mir, namesto da bi bolj podpi-rala obrt, srednja ter mala pod-jetja, ki so sposobna odpirati nova delovna mesta. Po desetih letih bi v Sloveniji že morala dobiti popolno premoć veljava gospodarske uspešnosti nad vc-Ijavo politične pripadnosti. Slovenski kršćanski demokrati smo vedno podpirali lista podjetja v težavah, kjer so nas vodilne ekipe prepričale, da sanacijski programi lahko uspejo. Doklcr nam bodo slovenski obrtniki in podjetniki govorili, da se pri nas ne splača biti us-pešen in pošten, dotlej borno govorili, da gredo pri nas stvari narobe, da jih je potrebno spre-meniti. Kdor je delaven in pošten, naj bo za to nagrajen in ne kaznovan!« V govoru se je Pcterle tuđi zavzcl za enakomerno gospodarsko ra/vitost vseh slovenskih regij. Ob tem je opozoril na nev/.držnost moćno pretiranih vladnih prcdlogov financiranja Zasavja, pri čemer bi za vse ostale malonc zmanjkalo vsakih sredstev. Po Pcterlctu: v energe-tiki naj bi podpirali le takšne investicije, ki bodo zagotavljalc cc-no elektrike na evropski ravni. Tam je za sedaj elektrika trikrat cenejša kot pri nas! Opozoril je tuđi na nevzdržne poteze elek-trogospodarstva, ki prekomemo viša cene elektrike gospodinj-stvom, da s tem pokriva izgube zaradi slabega gospodarjenja na relacijah z drugimi uporabniki (predvsem industrijo). Njegov klic: »Gospodin jt, ne dajte se!« je sprožil aplavz. Z velikim zanimanjem smo nato prisluhnili besedam osociali: Pokojninska reforma se je začela z cvropskimi nameni, konćala pa se bo, izgleda, lc kozmetično, ze-lo šibko. Manjka ji spremljava resnega gospodarskoga in ludi demografskoga programa oz. res-ne družinske politike (slednje se vlada niti dobro ne zavoda). Pri tcj reformi bo oćitno nekdo pre-varan - obstaja bojazen, da bodo to upokojenci. To, da daje vlada v sprejem takšen zakon sele v tretjem letu svojega mandata, pomeni očitno odlaganje tega problema na naslednjo vlado. nadaljevanje prihodnjič MILAN VVINIJSCHNURER OPRAVICILO V članku iz KS Šmartno v zadnji številki »Občana« smo pomo-toma navedli, da je doprsni kip F. Paglavca v Šmartnem izdelal g. Kać. Kip je izdelek g. Karla Zelića, zato se mu za neljubo na-pako iskreno opravičujemo. TONE RAJSAR, predsednik KS Smartno 6 Kamniški ObČAN KULTURA 21. oktobra J 999 7 Matična knjižnica Kamnik Slovenski knjižni kviz France Prešeren in Gorenjska V šolskem letu 1998/99 je v Sloveniji polekal drugi slovenski knjižni kviz na temo FRANCE PREŠEREN IN GORENJSKA. Kviz je na kamniškem območju naScl veliko mladih prijateljev. Da je res tako, nam potrjujejo na-slednji statistićni podatki: predla-ni smo prejeli 439 pravilnih rc-šitev kviza (takrat je potekal mednarodni knjižni kviz na temo HRANA), lani 491 pravilnih resi-tev (prvi slovenski knjižni kviz na temo OTON ŽUPANČIČ IN BELA KRAJINA), letos pa smo prejeli kar 867 pravilnih rešitev! Velika zasluga za narašćanje števi-la prijateljev kviza gre pripisati šolskim knjižnićarkam in učiteljem, ki so resevalcem v veliko pomoć, pa tuđi temu, da je kviz potekal v obliki igre, ki je zelo spominjat na igro ČLOVEK, NE JEZI SE! V knjižnici smo 16. septembra pripravili zaključno prireditev, gostje prireditve pa so bili elani skupine NEPRIDIPRAV, ki so s svojim nastopom zelo navdušili in nas pripravili ćelo do plesanja na glasbo pesmi Marko skače. Vse pohvale skupini Nepridi-prav! Na zaključni prireditvi smo po-drobneie spoznali tuđi delavnico VILA ČIRA - CARA, ki jo vodi gospa prof. Rosana Kleindienst Premk. Udeleženci delavnice so pripravili čudovito razstavo svojih izdelkov, ki so jih ustvarjali med poćitnicami. Ogledali smo si izdelke iz gline, keramike, čudovite svilene rutice in se in še. V delavnico se lahko vpišete na pionirskem oddelku. Na prireditvi smo izžrebali tuđi udclcžencc izleta po Gorenjski. Iz vsake sole smo izžrebali določe-no število učencev, ki so se KN31ŽNA MONOGRAFUA POLDE MlHELlC: VČERA3ŠN31 SVET Pred ijidom je monografski knjijfni ptvente tamniškega slikarja POLDCTA MIHELIČA. »/'ci Maksimu Gaspariju in Gvidonu Birolli smo imeli Slovenci malo slikarjev, ki so pisano pojavnost stare slovenske vaši ofiveli v tako sklenjeni podobi, s takšno občutljivostjo in toplino, kot slikar Polde Mihelii«, je japisal avtorglavnega besedila v monografiji, likovni kritik dr. Cene Avguštin. Miheli&va monograpja j naslovom VČERA3ŠNJ1 SVCT bo knjiga velikega formata (23,5 x 28 cm), opremljena bo i vrt kot petdesetimi barvnimi reprodukcijami stik; s trdo vejavo (platno) in šfitnim ovitkom (»stepi tisk«). CENA monografije je v prednaročilu 7.500,00 SIT, po ijidu pa 8.100,00 SIT (mojfnost plačila v dveh obrokih). (PRED)NAR0ČUA: ZVEZA KULTURNIH ORGMflZACU (ZKO) GALERIJA VCRONIKA, Japljeva 2,1240 Kamnik, tel.: (061) 831-612 Zadnji rok ja prednaroCilo monografije je 20. november 1999! 28. septembra pod vodstvom šol-skih knjižničark udeležili izleta po Gorenjski. Zahvaljujem se gospodu Mar-janu Vrankarju iz Tuhinja, ki nas je popeljal na izlet, ŽURBI TE-AM-u. d. o. o. iz Kamnika in Ob-čini Kamnik za finančno pomoć pri organizaciji izleta. Objavljamo tuđi seznam sreć-nih nagrajencev. Prvonagrajenec KJemen Vid-mar je prejel lepo knjižno nagrado, kovček Matične knjižnice Kamnik, udeležbo na izletu in tuđi na snemanju TV oddaje, ki bo v tednu otroka na nacionalni televiziji. Drugonagrajenec Marko Moćnik je prejel lepo knjižno nagrado, kovćek Matične knjižnice Kamnik in udeležbo na izletu, prav tako tretjenagrajenka Anja Nograsek. Ostali nagrajenci: Grega Zabavnik, Aleš Šlebir, Maruša Lampret, Nermin Goberinič, Tina Petek, Blaž Petek, Helena Gerbec, Miha Moćnik, Tomaž Kadunc, Jožko Hrrbar, Mirjana Hribar, Jaka Škorjanc, Sara Rifel, Gašper Per-me, Neža Poljanšck, Samir Hali-lagić. Gaja Pintar, Tamara Galjol, Kenan Rizvič, BoStjan Zabret, Tea Bozjak, Katja bih, Bcnjamin I ah, Jožko Groš, Tone Groš, Romana Vidergar, Žiga Kotnik, Špe-la Pavrič, Erika Herceg, Blaž Novak, Mira Poljansek, Vesna Poto-kar. Romana LJrsič, Ursa Matićič, David Avdič, Ales Ručigaj, Žiga Bcrnot, Anže Smolnikar in Matija Pestotnik. Iskrene čestitke vsem nagrajen-cem. Hvala vam in vašim mentor-jem za sodclovanje pri knjižnem kvizu. Na svidenje do naslednje-ga knjižnega kviza, ki se bo za-čel v februarju leta 2000! TATJANA TRATNIK TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV kamnik Japljeva 2, 1240 Kamnik tel.: 061/831-612 Sobota. 23. oktobra, ob 20. uri Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Koncert Mešanega pevskega zbora Trofaiach (Avstrija) Umetniško vodstvo: Adolf Kainz Spored koncerta: L. Meierhofer: Alpska masa, Grell, Lechner, Čajk- ovski ter češka, franeoska in slovenska narodna pesem. Vstop s prostovoljnimi prispevki! so Petek. 29. oktobra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave: Likovno društvo Tone Kranjc, Kamnik: Na začetku Razstava bo odprta do 15. novembra 1999. Petek. 5. novembra, ob 19. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Medobmočno srečanje pevskih zborov up-okojencev Gorenjske 99 Sodelovalo bo sedem pevskih zborov društev up- okojencev Gorenjske. Vstop s prostovoljnimi prispevki! MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik tel. 061/812-597 Pravliične ure v Matični Rnii^mcj Kamnik Ponedeljek, 25. oktobra, ob 18. uri IGRALNA URA S KNJIGO, Andrej Štorman Pravliične ure v ŠMARCI Četrtek, 28. 10., ob 18. uri: DORINA ZAJCA (za-ložba UČILA) Četrtek, 11. 11., ob 18. uri: PALČEK ANTON (za-ložba SLOV. KNJIGA) Četrtek, 25. 11., ob 18. uri: KAM NAJ SE SKRI-JE HORACIJ? (založba UČILA) Torek. 7. novembra, ob 19. uri Srečanje s pisateljem Boganom Novakom in njegovim ciklusom romanov LIPA ZELENELA JE. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, 1240 Kamnik tel.: 061/817-647, 817-662 Grad Zaprice Razstava ZLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI -najpremožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto: od torka do sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. PRIREDITVE MLADINSKEGA CENTRA Mladinski center - Družinski klub in Klub staršev Ini.: Helena Sterle po tel.:815-477 Od torka. 2. novembra, do petka. 5. novembra, od 10. do 12. ure Telovadnica starega zdravstvenoga doma JESENSKE POČITNICE Športno dopoldne Vstop prost! Obvezni copati. Od torka. 2. novembra, do petka. 5. novembra, od 10.30 do 12. ure Maleševa galerija FOTO TEČAJ Vodja: Grega Avbelj Ves material v delavnici. Cena za štih dni je 1.000,00 sit. Od torka. 2. novembra, do petka. 5. novembra, od 16. do 17. ure Prostori KS Duplica (kino) ROČNO USTVARJALNA DELAVNICA Vodja: Silva Rakovič Cena 200,00 sit dnevno. Pogovor z Anđrejo Eržen, avtorico razstave Grof je Andeški, vzpon in padec dinastične rodbine ČE BOMO BOLJE POZNALI PRETEKLOST, BOMO LAŽJE ŽIVELI Razstava Grofje Andeški, ki bo v galeriji Veronika odprta do 25. oktobra, je bila pripravljena v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, letos naslovljenih Kulturne poti 1999. Ali lahko naše bralce malce pobliže seznaniš z omenjenim projektom? Slovenija se je v evropski projekt kulturne dediščine vključi-la leta 1991 z dnevom odprtih vrat na Brdu pri Kranju. V projektu sodeluje prek 40 drzav Evrope z željo, da se vsaj en dan v letu predstavi kulturna dediš-ćina in omogoči dostop do nje. Tako se vsako leto predstavlja doloćena tematika, od baročnih spomenikov, samostanov na Slo-venskem itd. Zveza kulturnih organizacij Kamnik se je v ta projekt vključila lani, ko smo iz Urada za kulturno dediščino Republike Slovenije prejeli po-nudbo za sodelovanje. Po raz-misleku smo ugotovili, da je to dobra promocija Kamnika, saj je navsezadnje to evropski projekt. razširili in se z njim ponovno prijavili ćez dve leti, saj bomo leta 2001 praznovali 750-letnico smrti zadnjega patriarha Bertol-da. Skupaj s Slovenj Gradcem načrtujemo razstavo, za katero upam, da bo že prikazana na Malem gradu. Če me spomin ne vara, so bili taki nacrti predviđeni že za letoš-nje leto. Da, razstava bi morala biti v stražnem stolpu, a smo jo zaradi restavriranja, ki se vedno pote-ka, prestavili v Galerijo Veronika. Bo načrtovani projekt še vedno potekal na občinski ravni ali... Ne, to bo državni projekt. Prijavili smo ga na Ministrstvo za kulturo, še enkrat pa smo ga prijavili na Svet Evrope, saj tu ne gre le za sodelovanje na državni ravni, temveč se bo projekt s sodelovanjem raznih stro-kovnjakov iz Nemčije, Italije in Madžarske razširil na mednarod-no raven. Otvoritve razstave se je udeležil tuđi Janez Podobnik Odziv občinstva je verjetno pozitiven. Ljudje se res neverjetno zani-majo za našo razstavo, pa tuđi že pred odprtjem so iskali informacije o samem mestu Andechs. Tako smo se na ZKO Kamnik odloćili da organiziramo stro-kovno ekskurzijo v mesecu novembru, ko si bomo po sledeh grofov Andeških ogledali njihova posestva. Ali lahko na kratko predstaviš mesto Andechs? Andechs je zelo zanimivo bavarsko mestece, južno od Munchna. Osnova je »sveta gora« Andechs, ki predstavlja ro-marsko pot, ki Bavarcem pome-ni toliko kot nam Brezje. Na mestu, kjer je bil včasih grad grofov Andeških, stoji danes benediktinski samostan. Patri so zelo dejavni in napredni, imajo tuđi pivovarno. Lansko leto so nameravali zgraditi golf igrisće, vendar se mešćani z idejo nišo strinjali. Trenutno gradijo hotel, ki ga bodo namenili konferenćni Nagovor lupana občine Anđrechs, avtorica razstave Andreja Erien v spremstvu /(rajske gospode. Kar premalo se zavedamo, da nas Evropa ne pozna dobro in ker projekt deluje pod znakom Evrope... Kaj pomeni natančneje: pod znakom Evrope? V Sloveniji iziđe vsako leto knjiga o trenutnem projektu, kako pa lahko v Evropi prepozna jo sodelovanje Kamnika oz. Slovenije? Vsako leto iziđe knjiga, lani npr. Srednjeveška mestna jedra, med drugimi mesti je bil predstavljen tuđi Kamnik, letos pa so v ospredju spomeni ki, ki so bili obnovljeni v zadnjem ćasu. Kaj to sedaj pomeni za Kamnik v Evropi? Vse te prireditve oz. država se predstavlja z različni-mi plakati, kjcr je predstavljen program, ki bo potekal v okviru teh dnevov. Letos smo zelo ponosni, ker se je Kamnik pred-stavil s tolikSnim številom prireditev ob drugih mestih. Lani smo delali v manjSem okviru, zaradi zelo pozitivnega odnosa javnosti pa smo se letos odločili, da nadaljujemo z razstavo o Andeških. Od kod povod ravno za to razstavo? Korenine razstave segajo v začetek lanskega leta, ko je prišlo do prvih srečanj med mes-toma Andechs in Kamnik. Že v osemdesetih letih je v Kamnik zahajala gospa iz Andechsa, ki je prijateljevala z dr. Sadnikar-jem, vendar se zaradi takratne situacije odnos med mesti ni po-globil. Ponovno so v večjem ste-vilu prišli lansko leto, pri skup-nem srečanju pa se nam je porodila ideja o sodelovanju in po poglobljenih pogovorih je zaćel nastajali projekt o Andeških, ki smo ga pred letom dni prijavili tuđi na Svet Evrope, prišli v ožji izbor, kar pomeni v skupino desetih projektov, izmed katerih so jih izbrali pet. Na žalost pa nismo bili med njimi. Vendar se nacrtu verjetno ne boste odpovedali.. Vsekakor ne. Projekt bomo in predstavniki Ministrstva za kulturo ter Urada za kulturno dedišćino, ki so bili nad razstavo navdušeni ter so nam zago-tovili državo podporo, saj navsezadnje ta projekt ni le kamniški, temveč je pomemben tuđi širše, saj grofje Andeški nišo bili pomembni le za naše kraje. Kakšni so nacrti poleg skupne razstave čez dve leti? Za naslednje leto naćrtujemo simpozij o grofih Andeških, ki bi potekal ravno tako v septembru, združi! pa bi znanstvenike iz Slovenije, Nemćije, Italije in Madžarske, to gradivo pa bi služilo za že omenjeno razširjeno razstavo. Naša razstava je le za-četni korak v spoznavanju in vedenju, kdo grofje Andeški sploh so. Mnogi malo vedo o naši nekdanji gosposki, zato smo želeli tuđi ta zelo pomemben del kamniške zgodovine pribli-žati našim mešćanom in drugim obiskovalcem razstave. Sem diplomirana zgodovinarka, kar sem koristno uporabila pri pripravljanju razstave, zato mislim, da so očitki, da je razstava pripravljena amatersko, neutemeljeni. Povezava z mestom Andechs poteka malce več kot leto dni, pa je že obradila bogate sadove. Koliko časa si se pripravljala na razstavo? Priprave na razstavo so aktivno potekale eno leto, prvić pa smo v Andechs odšli januarja, saj je pri nas literature o Andeških res bore malo. Tako smo većino literature in fotografij dobili v Nemčiji, saj se tuđi pri njih zadnjih deset let ćuti moćan interes za raziskovanje srednjega veka. Bo razstava predstavljena še kje drugje? Najprej smo se dogovorili z mestom Andechs, saj so bili zelo navdušeni nad moderno predsta-vitvijo daljne skupne zgodovine, dogovori pa potekajo tuđi s Slovenj Gradcem, ki je ravno tako spadal pod žezlo Andeških. dejavnosti. Andechs je zanimivo mesto, vendar imajo zelo malo ostankov, ki bi spominjali na grofe. V cerkvi imajo shranjene relikvije, ki so jih zbrali grofje in po teh se imenuje gora. Tuđi zato so mešćani Andechsa tako navdušeni nad Kamnikom, saj imamo kapelico na Malem gradu. Stari grad, ki ga kar malce zanemarjamo, saj je bilo tam navsezadnje le upravno in sod-no središće Andeških. Skratka, prijetno bo doživeti utrip mesta, od koder izhajajo grofje. Seveda, saj tam živijo za An-dechse. Moram tuđi poudariti, da raziskovanje starejše zgodovine ni ravno lahko opravilo, zato smo imeli res srećo, da smo po zaslugi znancev iz Andechsa dobili dostop do izvirnih listin Andeških, ki so shranjene v Dežel-nem muzeju v Mlinchnu. Odkrili smo mnogo zanimivih stvari, ne delam pa si iluzij, da je to res vse. To je le majhen kamenćek v mozaiku celotnega vedenja o naši zgodovini, želimo pa tuđi vzpodbuditi vse tište, ki kaj vedo, da se oglasijo pri nas, saj bomo skupno pripomogli k većji zavesti in vedenju o preteklosti. Konec avgusta se je sklenilo prijateljstvo med mestoma Trofaiach in Kamnik. Obstaja interes za podobno združitev tuđi z mestom Andechs? Z njihove strani je interes ab-solutno prisoten. Na ekskurziji bodo za nas pripravili sprejem z županom, tako da lahko v bližnji prihodnosti prićakujemo kakšen korak v tej smeri. To so le dobri zgledi, pustimo pa času ćas, ki bo pokazal svoje. Preostalo mi je le še, da An-dreji Eržen v imenu bralcev čestitam za izvrstno pripravljeno razstavo, o najinih ugotovitvah o zakleti Veroniki in njenem mestu pa kdaj drugić. Do 25. oktobra Vas na razstavo vabi BOJANA KLEMfENC 8 21. oktobra 1999 OB TEDNU OTROKA Kamniški ObČAN Ob tednu otroka v Mekinjah TEDEN OTROKA V »ROŽLETU« Ustvarjanje spretnih otroških rok V tednu otroka so se me-kinjski Solarji udeležili popol-danskih dclavnic. Priložnosti za sproščeno ustvarjanje so imeli već kot dovolj. Pri delu so jim pomagali ućitelj Pavle in učite- ljice Jana, Irena, Mateja in Bernarda. Princsli so buCe ra/lićnih oblik in barv, van je pa postavili vcjice z jesenskimi plodovi, travami in grmovnicami. Tako so nastale čudovite jesenske ikebane. Potrpežijivi in natanćni ot-roci so šivali mošnjičkc in jih okrasili z vcselimi podobami iz usnja. Iz papirja so s pomoč-jo Skarjic izdelali uporabna in simpatična stojala z medvedki. Svojo domišljijo so uporabili tuđi pri izdelovanju ptičjih slrašil, ki sedaj krasi jo Solski vrt. Ob koncu so si ogledali vse razstavljene predmete in se posladkali s pečenim koštanjem in sladkim moštom. BERNARDA RIFEL Ustvarjajte spomine skupoj z otro-ki, prež.ivljajle z njimi čas in pokažite jim, da vam je mar žanje. Igrače in nakit ne morejn nadomestiti dragocjenih trenutkov, kijih preživite z njimi. (Elaine Hardt) Plakat s to uvodno mislijo je seznanil slarSc naSih malčkov, da bo od 4. do 10. oktobra leden otroka in programom, kaj vsc bo Se dodatno obogatilo vzgojne dejav-nosti v naši enoti. Vcćkrat sem ob prihodu v vrtce opazila starše, ki so se ustavljalj in brali svojim ot- kjcr so otroci izdelovali tuđi razne instrumente za sprcmljavo. In naslednji dan...? Ker se tuđi otroci radi oblaćijo v lepa oblačila, je bilo nujno potrebno organizirati pravcato modno revijo. Brcz treme in sprošćeno so se male manekenke in manekeni ob sprcmljavi glasbe sprehodili po modni »pisti« in nakazali najnovej-šc modne smernice. Po končani modni reviji pa seveda ples in veselo dopoldnc nam je kar prehit-ro minilo. Nikakor ne smemo pozabiti tuđi na gostujočo lutkovno skupino, KrokodiKke imamo v očeh. OB TEDNU OTROKA - Ob Tednu prometne varnosti so nas pred osnovo solo na Duplici obiskali gasilci in policisti. Mali , o prišli narisat najdaljšiplakat o prometu.. Lokostrelski klub Kamnikje pripravil tarče, puščice in loke, čakaloje kar nekajpomočnikov, le ljudi, željnih streljanja, ni bilo. HELENA Ulrujeni manekeni rokom, kaj jih v vrtcu caka tišti dan. V naSi enoti je zc ustaljena navada, da vzgojitcljicc ob tednu otroka pripravimo pravljico. Tok rat smo izbrale glasbcno pravljico Ja-neza Bitenca O mcdvcdku Sladko-sncdku. Otroci so bili nad pravljico navduSeni in Se prijetno presenećeni, saj smo jih hkrati naučile tuđi novo pesmico. Ta se je kas-neje veselo razlegala iz igralnic, Jesensko presenečenje Pred Solo smo se z gobo velikanko še fotografirali za spomin. Roman jo je ponosno dvignil. V prvem jesenskem tednu smo se otroci iz oddelka vzgo-je in izobraževanja OŠ 27. ju-lij odpravil na sprehod proti Milemu vrhu. »Izkoristiti moramo sonćne dni«, smo si mislili. Gozd je svoje liste žc pisano obarval, mi smo se toplo oblekli in se odpravili raz-iskovat. Opazovali smo vrste drevcs, se pogovarjali o obli-kah njihovih listov in o plodo-vih. Pri naslednjem grmu pa nas je presenetilo. Pod listjem se je skrivala goba, ne goba -kar pravi goban. Velik jurćek, težak 1,080 kg, nam je zaželcl lepo jesen in z nami odsel na-zaj v solo. To se ne doživi vsak dan, to je bilo res pravo jesensko presenečenje. učenci in učiteljice OVI, OS27.julij OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK KNJIGOVODSKEMU SERVISU oddamo v najem obnovljeni poslovni prostor v izmeri 29 m2 z lastnim vhodom na Tomšičevi liv Kamniku. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov. ki je naSim malim varovancem predstavila prijetno pravljico Dr. Skrat ob sprcmljavi kitarc in po-vcm vam, da nihčc ni ostal rav-noduScn. Otroci so se razživeli kot zc dolgo ne in z njimi tuđi vzgojno osebje. V starejših skupinah otrok so nekaj dodatne pozornosti name-nili tuđi prometni varnosti, čeprav to področje vzgojno osebje vpleta v svoje vzgojne dejavnosti vse šol-sko leto. Za konec naj omenim se leto 1999, ki je proglašeno za leto sta-rejSih. Kaj smo storili mi? No ja, nekaj pa smo vendarle. Predvscm babice in dcdki velikokrat prisko-ćijo na pomoć starScm, ki so naj-večkrat prezaposleni. V naS vrtce pridejo iskat svoje vnuček, jih zjutraj, velikokrat pripcljcjo ali pa so del dneva z njimi. Pa tuđi prav je tako, saj so današnji vrtci od-prti vrtci! Vzgojiteljica EDA ČADEŽ §> Miirnrz,ox* noKicin Za še tako raznoliko skupino ljudi. Seat Alhambra. Udobno na poti. Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.o.o., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik, telefon: 061 8t2 878 Ker je varnost na prvem mestu. - vulkanizerske storitve - popravilo Alu platiše - optična nastavitev podvozja - polnjenje pnevmatlk s plinom flotovinsM popusti možnost ptočlto ns Iri otarofcB dunlop@sitar-pneumatic.si ^ www.sitar-piitH;n'-j; snežne verige -10% jeklena platišča -8% VVinter Sport M2 KLANJE ŽIVU I PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESiN MESO KAMNIK Ne odiašajte x obiskom naše proda jalne na Usnjarski 1! Prijazni prodajalci vam bodo ponudili vedno sveže meso, drobovino, krvavice, pečenice in druge okusne kamniške mesnine. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. SEHT IMH'UVH SOIKL Kamniški ObČAN ZANIMIVOSTI 21. oktobra \W) Budnarjeva muzejska hisa v Palovčah preseneča »Navdušena sem ob spozna-nju, da naSa pretcklost ne bo utonila v pozabo«, je v knjigo vtisov zapisala Stanka Kač iz Radomelj ob nedavnem obisku Budnarjeve muzejske hisc s čr- ganizirala družabni večer ob lickanju koru/.e. Prek 40 odraslih in 10 otrok je lickalo po starih ljudskih običajih, lićkar-jem in lićkaricam je družbo de-lal harmonikar Jože Jagodic. pomeni lickanje. Koruza, obe-šena na fasado Budna rce, pa je naznanila prihod jeseni. Po kramljanju, petju in po većerji so lićkarji tuđi zaplesali v niši in veži. Ponovno je bilo le-po pri Mežnarjevih,« je se dodala oskrbnica Iva Subelj in obljubila pestro jesen, saj si bomo v Budnarci lahko ogledali in sodelovali pri stiskanju mošta, žganjekuhi ter Se drugih zanimivostih. Že teden dni po lickanju -v nedeljo, 10. oktobra, je Mla-dinski center Kamnik - Dru-žinski klub in Klub staršev or- ganizira! pohod v Palovće za mlade ljubitelje ljudskega izro-ćila in domaće kmećke hrane. V hiši in na dvorišću je vladalo nepopisno otroško razpo-loženje, ćesar tako otroci kot starši ne bodo kmalu pozabi-li. Enajstletna Nina Novak iz Kamnika, Stiasnvjeva 7/a, je tega dne v knjigo vtisov zapisala: »Najlepsa hvala prijaznim Ijudem za dobro domaćo hrano in prijaznost. Po njihovi zaslugi sva z mamico nedelj-sko popoldne preživeli lepo. Hvala«. VERA MEJAČ Lickanje koruze na podu liudnarjeve domačije je zbranim pomenilo prijet-no kmečko opravilo. no kuhinjo v Zg. Palovčah 5. Družina Žvant pa: »Iskrene čestitke za oživitcv in ohranja-njc stare kmečke kulture«. Podobna je vsebina drugih stcvil-nih zapisov v knjigi. Oskrbnica Iva Šubelj je ljubiteljica slovenskoga ljudskoga izročila. V soboto, 2. oktobra, je skupaj z veselo družbo društva Kulturna dediščina or- Ob domaćih vižah je razigrana druščina prepevala, pri-povodovala šale in anckdote. V zajetnem kupu koruznih storžev je bila po ljudskom iz-ročilu skrita steklenica vina. Prva je do nje prilićkala An-gelca Ogrinec iz Šmarce, ki ji je steklenica tuđi pripadla. Ra/.položenje se je stopnjeva-lo tuđi ob vsakem rdečem ko- Brlečev fantič iz Zgornjih Polovi je po lestvi nosil in nalo obešal povezane koruzne slorže na fasado Hud-narce. ruznem storžu. Kdor je našel rdeći koruzni storž, bo po ljudskem verovanju deležen še posebne sreće, tišti pa, ki je dobil tri, je lahko nehal lickati in šcl spat. Iva Šubelj je ob dogodku lić-kanja strnila svoje vtise: »Lahko rečem, da je bilo res tako, kot smo napovedali v povabi-lu. Na podu se je zbrala vesela druščina in ludi sosedovi mali otroci so prisedli k delu in videlo se je, da vedo, kaj Po lickanju je bila v hiši »laprava« kmećka večerja in nalo ples. Utrujeni otroci, polni doživetij, pa so kmalu omagali in zaspali ob krušni peči. Jesenske ^m počitnice \ Še dober teden nas loči od4'. prvih počilnic v letošnjem šol-skem letu. Ker vsi otroci verjel-no ne bodo odšli iz Kamnika, jim za čas od 2. do 5. novembra iz Mladinskega centra po-nujamo nekaj možnosli. 7, nami lahko aktivno prezir j vite počitnice in se razmigate v družbi vrstnikov vsak dan od 10. do 12. ure v telovadnici starega zdravstvenega doma. Vstojj prost, obvezni copati! Ce bi si radi naredili kaj le-pega in uporabnega, se nam pridružite v ROČNO-USTVAR JALNI DRLA VNIC1, vsak dan od 16. do 17. ure. vproslorih KS Duplica (kino dom). Cena ; obisku je 200 lolarjev. Ker pa se nekateri vedno radi česa naučile, vas vabimo v FOTOGRAFSKO DELA VN1CO, ki bopotekala v prostorih Ma leševe galerije od 1030 do 12. ure. Cena štiridnevne de-lavnice z vsem muterialom je 1000 tolarjev. Prijave pošljite na Slerle, /Akova j, Kamnik, alipokličite H15-477. Kogarpa ni navdušila nobe-na odtreh ponujenih možnosli, naj uživa po svoje in si na-bere moči za nadaljnje delo. Želimo lepe počitnice otrokom, staršem in učiteljem! HELENA STEKLE KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO /^Studentski ilflervis kamnik Ostani še naprej z nami! oa se pt-" ■• VED'iO Oi../.->. . ..., .„ .... NAS OBlšfil MA STUDf /. IZ.KA.tlLU" ■ .< .:'.. Na fotografiji v prejšnji šte-vilki je bil del naselja MARKOVO. Iz Kamnika je oddalje-no slabih 5 kilometrov, loži pa na jugovzhodnih oziroma južnih pobočjih, ki se spušćajo z Gojške planote. Samo naselje obscga već zasclkov in nekaj samotnih kmetij in šega, vsaj po hišnih šlevilkah sodcč, vse do magistralne ceste Kamnik-Ločica. Čc se peljemo iz Kamnika, se malo za Kavranom v levo odcepi asfaltirana cesta za Markovo, ki vodi nato čez Studenca in se kot makadamska cesta priključi na magistralno cesto Kamnik-Ciornji Grad. V blizini naselja je bil v 19. stolct- ju manjši premogovnik. Kraj se prvič omenja žc leta 1257. Žreb je izmed pravilnih od-govorov izbral odgovor Andre-ja Kotnika z Markovega 4/e, ki prejme knjižno nagrado v Koč-nini knjigarni na Ljubljanski cesti. Tok rat sprašujemo po imenu dveh naselij, katerih večji del je na fotografiji. Iz samega mesta Kamnika se sicer ne vi-dita, će pa gremo vsaj na Žale, ju žc lahko zagledamo. Odgovore (imeni obeh krajev) pošljite na-Kamniški občan, Glavni tr(> 24, SI-1240 Kamnik, tako, da bodo tam do srede, 27. oktobra. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral pre-jemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Sadje in zelen java FRUCTUS na Kranjski cesti, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel. 812-213 VFVNO SV€2€ SADJ€ /N ZELENJAVA sumsABJi kostanj, PESRA UMA sokov, miBmmv... ^^PURIJCUS 1ESENSKI 0DV0z KO5OVNEGA ■aramcOTni MATERIALA V OBČINI KAMNIK TOREK. 26. oktobra: PETEK, 5. novembra: PONEDELJEK, 8. novembra: PETEK, 12. novembra: PONEDELJEK, 15. novembra: PETEK, 19. novembra: PONEDELJEK. 22. novembra: PETEK, 26. novembra: PONEDELJEK, 29. novembra: PETEK, 3. decembra: PONEDEUEK, 6. decembra: PETEK, 10. decembra: PONEDELJEK, 13. decembra: KS SELA KS KAMNIŠKA BISTRICA KS GODIČ KS MEKINJE KS KOMENDA KS MOSTE KS KRIŽ, PODGORJE KS PEROVO, NOVI TRG KS ŠMARCA, VOLČJI POTOK KS TUNJICE KS ZAPRICE KS DUPLICA KS CENTER Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material Odlagajle sortirano! Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažan samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, zimnice in podobno. ZARADI PRAZNIČNIH DNI BOMO ODPADKE NAMEST0 U PONEDEUEK. I. NOVEMBRA. ODUAŽAU V SOBOTO. 30. OKTOBRA. PREKLADALNA POSTAJA V SUHADOLAH BO I. NOVEMBRA ZAPRTA. MESNICA KLEMEN v poslovno trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c nudimo dnevno sveže in pečeno meso slovenskega porekla, domaće pečenice, krvavice, delikatesne izdelke, prehrambne artikle... UGODNA CENA SVINJSKIH FOIjOVIC ZA OZIMNICO! Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KAMNIK Naše člane in stranke obveščamo, da smo se preselili v nove prostore na Tomšičevi 11 v Kamniku (bivša železnina), telefon 831-738. Na voljo smo vam v času urodnih or: ob ponedeljkih od 7. do 15. ure, ob torlcih od 7. do 12. ure, ob sredah od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure, ob četrticih od 7. do 12. ure, ob petkih od 7. do 13. ure K2 KAMNTK-OIIPMCA Stanovanjsko-poslovni objekt. Vselitev septembra 2000. Za vse kupce, ki pristopijo k sistemu sofinanciranja, stimulativni popusti. Možnost staro za novo PRISKRBITE SI OZIMNICO PO UGODNIH CENAH! Sprejemamo tuđi plačilne kartice. Obiščite nas vsak dan od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 18. ure. Kl KAMNIK-BAKOVNIK V takoj vseljivem objektu so na voljo še enosobno in dvosobno stanovanje z atrijem ter dvosobno stanovanje v drugem nadstropju. Do konca oktobra 3% akcijski popust! VAUMi^ _i3*" Cesta v Mestni log 55, Ljubljana tel.: 061/334 318, GSM 041/610 394 internet: www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za stanovanjsko-poslovni objekt v Vižmarjih in za ekskluzivne apartmaje na Bledu in Blejskem Vintgarju. 9 10 21. oktobra 1999 POGLEDI Karnniški ObČAN Obrtniki in podjetniki, zakaj skrivate svojo dejavnost? Potem ko je već kot pet let delal brez najmanjših težav, se nam je pokvaril gospodinjski stroj ali aparat. Garancijski rok je že davno mimo, navodila s spiskom takratnih servisov smo založili, izgubili. Zdaj pa brez serviserja ne bo šio, vendar zanj ne vemo, ker ga toliko let nismo potrebovali. V dobi informatike se poslužimo tele-fonskega imenika, ki smo ga le-tošnjo jesen že drugić zapored vsi Telekomovi naroćniki dobili brez doplačila. Optimistično pogledamo v rumene strani, dober poslovnež bo v njih, in - razočaranje nam ne uide. Na Kamniškem najdemo en sam samcat servis gopodinjskih strojev, ko pa tja pokličemo, nam povedo, da se s to dejav-nostjo že dalj časa ne ukvarja-jo. Kakršnegakoli drugega servisa pralnih, pomivalnih in podobnih strojev in aparatov v našem mestu in okolici po po-datkih v imeniku tuđi ni. Zdaj nam ne kaže drugega, kot da pogledamo, kaj nudijo rumene strani za sosednji mengeško in domžalsko občino. Najdemo mojstre, izberemo in pokliće-mo ter bolj ali manj hitro resimo problem. Toda - zakaj ne bi zaslužili Kamničani? Lepo bi bilo, će bi bil opisani primer izjema. Žal so po-datki v telefonskem imeniku vse prevećkrat zelo klavrni. Če jih kot Kamnićani, ki mesto vsaj približno poznamo, po-drobneje pogledamo, kar ne moremo verjeti. Kamnik ima na primer še vedno hotel Ma-lograjski dvor, ima tuđi (en sam) bife na Glavnem trgu, če-prav je že vrsto let zaprt, v njegovi blizini pa restavracijo, ki žal tuđi ne deluje. K sreći so podatki za gostisća in gos-tilne nekoliko bolj realni. Na Janez, hvala! Svet Glasbene sole Kamnik se iskreno zahvaljuje ravnatelju Janczu Krtu za njegovo triletno vođenje sole. V kratkem času se je v Glasbeni soli marsikaj spremenilo. Vsi prostori so dobili nov izgled. Najbolj smo bili veseli /.voćne izolacije. Prostore za vođenje sole smo opremili /, nujno potrebnimi pripo-mocki, pridobili smo nov konecrtni klavir, začcl je delovati šol-sk: pihalm orkesrer... Šola, ki že I era jeci zaradi hude prostor-ske stiske, ima idejni nacrt: za svojo ra/.širitev (finančno je sc-veda odvisna od svojega ustanovitelja). Gospod Krt je s svojo dobro voljo in mladostnim /agonom v kolektiv vncsel drugaćno razpoloženjc. .Svet sole je /. njim dobro sodeloval in na njegovo pobudo sprejel nekaj aktov, nujno potrebnih /.a delovanje sole. Ce je bilo ob nastopu nje-, govc ravnateljske službe marsikje curiti negotovost, je s svojim delom prepričal tud i najbolj nejeverne. Na novi življenjski poti mu želimo stečen in varen pristan. Da bi vedno ostal pokončen mož in /.aveden Slovence. Da bi se vedno rad vraćal pod Kamniškc planine... Svet Glasbene sole Kamnik SEZONA PIKNIkOV - Poletje in z njim obdobje piknikov in zunanjih noćnih zabav seje na žalost ie končalo, prav tako pa tuđi kultura prenekate-rih Ijubiteljev tovrstnih poletnih zabav. Verjetno ne bi bilo tezko v košarico priložiti vrečko za smeti, kar ne bi razveselilo le narave, temveč tuđi veliko obiskovalcev in Ijubiteljev narave, ne nazaduje pa tuđi prostor za piknik, ki smo ga posneli ob bregu Nevljice. (bok) podroćju storitvene obrti za-man išćemo steklarje, najdemo samo enega elektromehanika in nobenega obrtnika - elektroin-stalaterja. Tuđi pleskarjev in fa-saderjev nimamo, keramićnih plošćic vam kamniski obrtnik ne bo položil, nimamo kemič-ne ćistilnice, ćelo podjetja v Podgorju, kjer nam tehnićno pregledajo in registrirajo avto-mobil, v imeniku ni. Našli ne boste prav nikogar iz dejavnos-ti šiviljstvo in skoraj nikogar s podroćja lesne dejavnosti (galanterija, montaža oblog in podobno). Tuđi podatki trgovcev nišo najboljši, tako na primer največje kamniško trgovsko podjetje v imeniku nima trgovine Dom oprema. Nadaljnje naštevanje bi bilo lahko še dolgo in prav gotovo nezanimivo, kajti primerjava s podatki v zdaj že nekoliko za-starelem in težje dosegljivem Katalogu obrti in podjetništva v naši obćini (1995) pokaže, da v imeniku res manjka marsi-kdo in marsikaj. Odločno pre-več! Oćitno pa se je tuđi slovenski Telekom poćasi prićel za-vedati, da so točni in popolni podatki v telefonskem imeniku v splošno korist (seveda tuđi v njihovo), zato je sklcnil, da v letošnjem oktobru hrez-plačno posodabl ja podatke svojih naročnikov. Po navodilih, ki nam jih prijazno posredu-jejo na brezplačni številki 080 80 80, moramo svoje pravilne naroćniške podatke poslati na njihov naslov Telekom, Stegne 19, 1210 Ljubljana-Šentvid. Seveda je treba navesti dejavnost (eno ali već), sicer bodo rumene strani tuđi v bodoće vabile k mojstrom v naše sosednje kraje. BRANKO NOVAK Dr. Branko Božić Kamniski gasilci so v sredo, 13. oktobra, priskočili na pomoć »Kamničanu«, kije po trčenju s tovornjakom s priklopnikom na železniškem prehodu pri Kočnini drevesnici iztiril in utrpel kar nekaj poškodb. Ob trčenju se je namreč na kabino vlaka vsulo iz priklopnika devet ton peska, kar je povzročilo veliko materialno škodo. Nova knjiga dr. Branka Božica o gasilski zgodovini Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem LetoSnje poletje je zagledala beli dan že četrta knjiga Kamnićana in dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije, prof. dr. Branka Božića. Ob praznovanju 130-letnicc je dr. Božić na pobudo GZS pripravi] zanimiv pregled pestrc zgodovinc gasilstva na Slovenskem. »Že na samem začetku sva skupaj ugotovila, da delo ne bo prepmsto, saj seje v 130-letnem ob-dobju zgodilo veliko pomembnega in vsak tak dogodek zahteva posebno pozornost. Ne glede na to je Branko Božič s svojimi velikimi izkušnjami, bogatim znanjem in temeljitim poznavanjem pre-teklosti slovenskega gasilstva uspel zbrati vse, kar je 7.a sprehod skozi 130-letno preteklost najpomembnejše. Da mu je uspelo, smo vsi skupaj veseli,« je v uvodu knjige zapisal sedanji predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Pisec v enaindvajsetih poglavjih obravnava zgodovino slovenskega gasilstva od ustanovitve prve slovenske požarne obrambe IX. septembra 1869 v Metliki in podrobno obdela pomemben boj za uveljavitev slovenskega vpliva v gasilstvu v ćasu avstroogrske monarhije. Posebno poglavje je namenjeno velikim požarom in elementarnim nesrećam do leta 1918, delovanju Jugo-slovanskc gasilske zveze do leta 1941, požarom in nesrećam med obema vojnama, gasilstvu na Primorskom, delovanju gasilcev od 1941 do 1948 in na-daljnjim obdobjem razvoja gasilstva po osvoboditvi. V tem okviru je posebno pozornost posvetil vzgoji in izobraževanju gasilcev, gibanju članstva v gasilski organizaciji s posebnim poudarkom na ćlanicah in mladini, gasil-skemu tisku, kultumo-prosvetnemu delu in na koncu slovenskemu gasilskemu muzeju v Metliki, katerega glavni ustvarjalec je bil leta 1969 skupaj z Jo-žetom Dularjem prav Branko Božić. »Moram povedati, da je razvoj slovenskega gasilstva fenomen, ki ga ne srećamo nikjer drugje po svetu«, nam je povedal dr. Branko Božić in do-dal, da zaradi velike podpore ljudi gasilstvu tuđi v 60-tih in 70-tih letih nc-katerim ni uspelo razbiti slovenskoga prostovoljnega gasilstva, ki so ga hoteli nadomestiti s poklienimi enotami v večjih mestih. Se danes nekateri ne morejo razumeti tega fenomena, da so Ijudje Se vedno pripravljeni prosto-voljno kaj narediti in pomagati. Pri zbiranju gradiva se je avtor knjige oprl v veliki meri ludi na kronike gasilskih društev in poudaril, da je prav usta-novitcv gasilskega muzeja v Metliki okrepila zavest, da je treba ohranjati staro. Veliko gradiva in opreme je bilo unićeno med vojno, mnogo tuđi po vojni, ko so društva iskala denar za nabavo novih motork in so odda-jala ali prodajala staro opremo. Prav gotovo je bila velika Božićeva zasluga, da je na eni strani ustvarjal centralni muzej, na drugi strani pa tam, kjcr so bile možnosti, skušal zadržati gradivo v druStvih. Zato je danes v Sloveniji prek 300 gasilskih druStev, ki hrani-jo svoje zgodovinske zbirke. Društva so na to zelo ponosna Z veterani pa so ohranila tuđi tekmovanja s starimi gasilskimi brizgalnami. V slovenski gasilski zgodovini ima svoje mesto tuđi gasilstvo na Kamniš-kem. »Kamnik je imcl v zgodovini precej zelo pomembnih gasilcev, povclj-nikov, naćelnikov ali kakorkoli so se že imenovali,« pravi dr. Božić. Iz ob-dobja stare Jugoslavije velja omeniti Cerarja, ki je bil podstarosta in posla-nec in je bil zelo dejaven Se posebej pri uveljavljanju gasilske organizacije po zakonu iz leta 1933. Drugi, ki je kamniškemu gasilstvu vtisnil velik pečat, je gotovo inženir Dolenc, ki je bil žc pred vojno glavni inspektor Gasilske zajednice. Zaćcl je z uvcl javljanjem gasilske tehnike in taktike, za-vzemal se je za krepitev opreme druStev. Ko sta z ljubljanskim podžupanom Josipom Turkom v tridesetih letih hodila po druStvih, je Turk dejal Dolcncu: »Jaz se spoznam na konje, ti pa na motorke«. Iz zgodovine kamniskega gasilstva naj omenimo Se dva dogodka, ki ju dr. Božić opisuje v svoji knjigi. Ko je kamniSka požarna obramba, ustanovljena leta 1882, oktobra tega leta na godovni dan cesarja Franca Jožefa so-dclovala pri maši na Šutni in pri slovesni blagoslovitvi nove osnovne Sole na Glavnem trgu, so že poveljevali slovensko, kar je zbudilo posebno zadovoljstvo pri mešćanih in zaćudenje pri Nemcih in ncmškutarjih. Ko je kamniSka gasilska župa leta 1928 razvila svoj prapor, je verz za napis na njem zložil pesnik Oton Županćić: Ne boj se za pomoć! Mi bedimo dan in noć! Morda še utrinek iz zgodovinc vcćjih požarov v Kamniku, ki kaže tuđi na opremljenost gasilcev pred dobrim stoletjem. Spomladi leta 1887 je na-stal velik požar v tedanji cesarsko kraljevi smodniSnici v Kamniku. Zago-relo je v skladiSću žvepla in solitra, zato je bila nevarnosl moćnih eksplo-zij. Kamniski gasilci so skupaj z delavci poskušali omejiti požar z dvema ročnima brizgalnama, hkrati pa so poklicali na pomoć gasilec iz Ljubljane. Ti so v Kamnik prispeli s takrat najmodernejšo parno brizgalno, sevc-da s konjsko vprego, ki so jo v Trzinu morali zamenjati, da so prej prišli v Kamnik ... Vsckakor na koncu lahko rečemo, da je Božićeva knjiga pomemben pom-nik slovenskemu gasilstvu, v katerem aktivno deluje već kot 119.000 članov, med katerimi je nad 50.000 mladih in 24.000 žensk, kar je, kot pravi dr. Božić, svojevrsten fenomen v cvropskem merilu. FRANC SVETEIJ Iz torbe Krištofovega Pepeta II Bodo zmagale krave ali ovce? M\ot kaže, Ljubljančani ne cenijo preveč našega rojaka generala Mais-tra. Ne samo.da so mu postavili spomenik na robu »klošarskega« parka pri ž.elez.niški postaji, tako, daje njegovo naročje na ktmjskem hrbtu postalo odlagalište pivskih steklenic, pač pa spomeniku nišo privoščili niti dostojnega napisa, z zlatimi črkami vklesanega v marmor. Samo po-Z.oren opazovalec lahko iz skoraj nevidnih, v beton izpraskanih črk, s te-žavo razbere, kdoje mož na konju. Kot, da hi se še vedno bali povedati, kdo nam je rešil našo severno mejo... »3 Ušati je, da bov kratkem na Menini planini pomembna nogometna tek-ma. Med seboj se bodo pomerili tuhinjski kravji in ovčji pastirji. Tek-mo bo sodil sam kamniski župan, ki bo tistemu, ki bo zmagal, odstopil občinski hlev. Kako pa se bodo krave ali ovce napajale pri šanku, pa borno še vide li... i\oje zadnjič Tunjiški zdravilni gajpraznoval prvo obletnico, medšte-vilnimi obiskovalci ni bilo videti občinskih veljakov, teprav je šef gaja Drago povedal, da so v občinsko hišo poslali kar nekaj vabil. Podok-ničarje nekaj ugibal o pečenem volu oziroma pečenki, ki je tod ni bilo, kaj sele prave štajerske kapljice, pač so točili samo »živo vodo«. Tepa občinarji ne pijejo. Pa to sploh ni pomembno. Verjetno bodo bolj držala ugibanja, da so se nekdanji občinski že večkrat opekli ob takih ali dru-gačnih sevanjih, najprej na Županjih njivah, kjer so veliko govorili o hotelu, zdaj pa slabo kaže tuđi v lepo narisanih snoviških termah, kjer naj bi usihala še tista mlačna voda, kolikorje je priteklo na dan. Morda pa je bilo to samo opozorilo narave, preden bi iz gradov v oblakih za-čeli rasti pravi gradovi. Vendar v Tunjicah ne čakajo na občinske cekine, samo, da ne bi dobivali polen pod noge... KRIŠTOFOV PEPEII Pobude za več manjših občin Sedanja lokalna samouprava na Kamniškem ni dobra '/.novo uslavo snu/ Slovenci ponovno dobili I travico rio lokalne samouprave. Iz zgodo vine izhaja, da je lokalna skupnost nasla/a mnogo j/rej kol država, da je lokalnu skuj/nosl živela in delovala lisoč/el/a, da j/a smo jo />ri nas j/o drugi svelo/1! i i i revze/a rimi ha. '/. leli snio (h/bili obćine, ki so bile le fiodal/šana roka tlrza ve, za nj/ravijanje lokalnih zaricv jia so bile />reve/ike in se ni so mof>lcj/osvečati vsern delom obCineenako in.dovoljkvalilel no. Zato /irevelike < ihčine odpovedo i>rav lani, kjer jih prebiiial-ci najholjjiolrebnjejo, I/, pri reševanjn osnovnih krajeviiili težav. Tuđi krajevne skupnosli so bile do neriavnega jireveć v službi države, za opravljanje lokalnih zadevpa nimajo denar ja (čega pa že občasno imajo, je u> samoprispevek občanov za povsem določen namen). Po novi ustavi mora država obvezno in zadasi no finančno podpirati lisle lokalne dejavnosti, ki nimajo dovolj svojih iz-virnih dohodkov. Pomemben del izvirnih dohodkov so dohod-ki občinskega premoženja (javnepovršjne, f/arkirnine, občinske stavbe, gospodarske javne službe...). /.aradiposebnih koristi delov občine pa se le lahko najprej delijo na ožje, naravno raz nujene enote, l.j. na krajevne skupnosli. Osnovna naloga ob čine je, da samoslojno ureja in opravlja vse lokalne zarieve javnega pomena in druge javne zadeve, ki se uanašajo na življenje in rielo j/rehivalcev na njenem območju (gradnja in vzdr-ževauje lokalnih cesl, voriovoriov, kanalizaciji', vrlcei', športnih objeklov, pokojHilišč, socialuih slanovanj. kulture...) Postavljeni so osnovni kriteriji za iislanavljanjc novih ohi'in. Ohmoćje občin obsega naselje ali več naselij, ki so />ovezana s skupnimi jx/Irehami in interesi firebivalcev. le iz.jem.oma ima lahko manj kol 5.O0O prebivalcev. V obciu.i mora/o bili /irebi-valcem zagolt/vljeni osnovni j/ogoji za Življenje, jiredvsem osnovna preskrba z živili (trgovina), osnovna zriravniška in so cialna i/jazeu: da hi/ imela ohčinska uprava veliko iisluzheiicev. se v j/raksi ni uresničila. Ni/vonaslale (manjše) (/brine imajo od .i di/ 5 za//os-lenih. '/.a uslanovilev nove občine je obvezno j/nrii/bii7 rejerem/um-sko mu.eujeprehivak ev//osaniczucgu j/oriiin ja. To mneujepa za zaki/ni/riajaka ni vski koči na Križu. Ob zaključku našega pogovora smo ga povprašali o njegovem pogledu na sedunji čas. Pravi, daje z mirnim in strpnim Življenjem v naši državi mogo-če marsikaj doseći. Poudarja, da so marsikaj dobrega ustvu-rili v času njihove generacije in škoda bi bila za ves naš narod, če bi vse to porušili. STANE SIMŠIČ W n :-$M n t f 1 n ■ i i ■p IVTOR: JOZEF AJHEN SLOV. IME ZA MESEC OKTOBER ZELO REDKA KOVINA 00 LADIN AVTO TURSKI vojaSki ali civilni oblastniki MAJHEN I.ESEN PLUG ft KRATICA ZA MEDNARODNI OLIMPIJSKI ODBOR NAJVISJI VRH V KAMNISKIH ALPAH (2568m) it MESTO V ROMUNIJI PRI BUKARtŠTI SIMBOL ZA RADIJ ČASTITLJIV STAREC VEČJI TVOR ZVEZA MED DVE MA VOTLIMA 0RGAN0MA: ŽILE, CREVO AM OTOK V ALEUTIH ft Švicarski pisateu, (CLAUDF) SREDSTVO ZA UMIVANJE BAJFSLOVNI PRVI I.FTALF.C STAR IREBRN STRIJSKI NOVEC VAS JUŽ. OD LJUBLJANE DELAVEC, Kl KOPLJE GROBOVE CITROfNOV ST. AVTO STEPSKI DIVJI KONJ ZACiMBNA RASTLINA X ■IRAI.NIK A RANE EL PRIR ZA OPRAVLJANJE RAC. OPERACU n m OTLINE SLOV. PIS, (JOSIP) 'FRJFNJE ŠINSKIH 1AZLIK POKRAJINA IN NJFNO Gl AVN0 MESTO V KOSTARIKI >ESEM (Al NICA ORANJE (ZAST) EGIPCANSKA BOGINJA NEBA VRSTA KONJSKEGA TEKA PANJ \ ,11 IVANKA kraSevec hiter Skot PLES CARU NOVAK IMBOL 2A TITAN ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE VRSTA ŽITA. TUĐI KRMA ZA KONJE SLOV, PLAVALEC, (BORUT) NAS VELEPOSLANIK NA KITAJSKEM TURNSEK SLOVENSKI GLASBENIK, (LOJZE) POLDRAGULJ RDECE BAHVE NADALJEVAN-JE GESLA SNOV ,KI DAJE PRIJETEN VONJ PRIPIS K OPOROKI Z DOPOLNILI SAMOGLASNIK 1 1 1 t 1 "i PRISTANIŠKO IN INDUSTR. MESTO V SFVEROVZHO-DNtM DELU POLJSKE mehanično ponavljanje BESED PRIVBŽENEC LIBEBAI NF STRANKE BOJO MATIČIČ KEMUS ' ' INDUSTf KAMNIK BRON. ODLITKI S KEMBLJI V ZVONIKU CIGAN DAVNA DRŽ. SEVEROVZHOD-NOOD TIGRISA IN EVFRATA DEŽflA IN DRŽAVA SAB! JCEV V JUŽNI ARABIJI 0K. 1000 PR. N ST. SIMBOL ZA LANTAN PROIZVAJALEC VATE VSEKANA TRASA PROGE URIN JED IZ ZA-VRETEGA VINA, SATO MESTO V TURCIJI SLOV. PEV. VOZELJ AFRIŠKA CRNSKA FOLKLORA 1 JOKANJE, VEK ŽENSKE NA BOŽJI POTI NAJVlSjE GOROM NA ZEMLJI NEOŽENJEN MOSKI LOPAZA TRAMVAJE SLOVENSKA PESNICA, (MAJDA) MRAČNE BOGINJE V GR. MIT. OUNOA BEROVA OZNAKA ZA VALJEVO GROBO ZMLETO ZRNJE KRAŠKA PLANOTA NA MEJI MED DALMACIJO IN BOSNO OTREBLJEN SVET NERODNO SE PREMIKAJOC ČLOVEK REKA NA KAVKAZU. TEČF V AZOVSKO M EDGAR DFGAS KRVNI DELIKT . IZDELKI ZA OKRAS TELESA KOPNA KRALJ ŽIVAU VRSTA PAPIGF IZ AVSTBALIJE RACEMIČNE SPOJINf KARBOLNA KISUNA . v .■}•!' angieSko kraljevsko letalstvo MESTO V IT. OB REKI NADIŽI PRERIJSKI VOLK DOLGOREPA PAPIGA HUDlC, SATAN KRAJ PRI KBESNICAH RAZDOBJE, VEK TOMAŽ OOMICELJ LOJZE K0LMAN REKA NA MEJI MED KOREJO IN MANDŽURUO LEVI PRITOK PADAV ITALIJI ANGLESKA PLOSCINSKA MERA RIŽEVO ŽGANJE REDKĐ ž. IME LAĐO AMBROŽlC MESTO OS Crnem m. v blizini istanbula OCAK IZ BIBLIJE MESTO V JUŽ AM. DRŽ. PERU HRV SKLAD, (KRSTO) PLACILO ORANŽADA SLOV FILM IGRALKA KRAVANJA IVO IINNA AM TOVARNA AVTOMOBILOV SIMBOL ZA NOBELU POGAN KATHV IRFLANO OPUŠCENI RUDNIK ŽIV ILOVICA ARABSKI ŽREBEC TORALf ENGANT (IAINE ZAYAK MERA JAPONSKA DENARNA ENOTA NAPRAVA ZA DALJINSKO ODKRIVANJE PRtDMErOV PREBIVALEC ATEN ČASTILEC, OBOZEVALEC SLOVENSKI GRAF« MAVEC SlOV. PEVKA SUMNIK-ZGONEC ALPINISTICNA OPREMA ZA SNtG IN LED SLOV TENIS AClCA SREBOTNIK IZ VELENJA 12 21. oktobra 1999 PLANINSTVO - SPORT Kamniški ObČAN STAREJŠI JE, BOLJŠI JE KamniSki gorski tekać Ivan Urh je kot vino. To je dokazal na dr-žavnem prvenstvu v gorskih tekih, ki so ga pripravili elani Kluba Tr-mastih iz Preddvora na Kališče na Gorenjskem. Na 7 kilometrov dolgi progi je na cilj pritekel kot šesti v absolutni moski konkurenci. Med veterani je zmagal. Za tek je porabil manj kot 45 minut. V hrbet so mu gledali (dokler so lahko) tuđi mlajsi tekači. Iz Kamniškega konca so bili to Metod Moćnik (8. mesto absolutno), Zdravko Volkar (9. mes-to), in brat Lađo (14. mesto) Pred Ivanom so bili le ćlani šestouvršče-ne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Maleziji. Zmagal je Ma-riborćan Igor Šalamun. Polcg Ivana je kolajno na državnem prvenstvu osvojila tuđi mla-dinka Urška Urankar, ki teče za športno društvo Šmartno. Uvrstila se je na tretje bronasto mesto. Na prvenstvu je nastopilo se nekaj Kamnićanov. TUĐI ŠPIČAKI SO DEL ZGODOVINE 18. novembra 1979 je deževalo. Ne verjamete. Tako piše v analih prvega gorskega teka na Šmarno goro. Prvi je na cilj pritekel Lađo Urh. 19-letni mladenič iz Kamnika. Njegov brat Ivan je bil tretji. Po slabih dvajsetih letih, 9. oktobra 1999 je bilo sončno. Na 20. tcklu na Šmartno goro je Lađo Urh osvojil 20. mesto in za zmago čestital svetovnem prvaku v gorskih tekih Italijanu Marcu De Gasperiju. Ivan je zmagal med veterani. »Će bi primerjal prvi in letošnji tek, je podobno, kot bi primerjal fićka in ferarija. Takrat je bilo nadvse bolj skromno, za zmago le kolajna. Z bratom sva prišla na start v takrat modernih »špičakih«, kar je posebej padlo v oči takratnemu novinar-ju Marku Rozmanu. Letos? Po spomladanski poskodbi sem mesec nazaj podiral že vse osebne rekorde. In ko sem zaćel razmišljati o Šmarni gori, sem staknil nek virus in sanj o dobri uvrstitvi na jubilejnemu teku je bilo konec,« pripoveduje Lađo. MATEMATIČNI PRIMER 6X4 in 2X2 Usoda stevilk se je na državnom prvenstvu gorskih kolesarjev v vzpo-nu (Pekre-Bolfcnk) poigrala s ćlani kamniškega Calcita, saj so osvojili kar šest četrtih mest. Luka Kodra med dećki, Boštjan Hribovšck med mlajšimi mladinci, Boštjan Les med starejšimi mladinci. Luka Pustos-lemšek med člani U23, Sandi Srdar med veterani mastersi in Mojca Kališnik v ženski konkurenci. Pozitivni izjemni sta bila Tadej Tro-bevšek med U23 in Berlic med dećki. Iz te formule izstopajo ćlani elite: Jure Kukovič (8. mesto) Mitja Muhvič (10), Metod Moćnik (12) in Primož Grkman 14. NA ŠVEDSKEM NA VSE ALI... Na svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu v švedskem Areju so se zbrali vsi najboljši gorski kolesarji na svetu. Tam so nastopili tuđi člani kamniškega Calcita: najboljši v slovenskem pokalu v spustu kategorije elita Aljoša Martinjaš iz Komende, državni prvak v krosu Boštjan Les in pokalni zmagovalec v spustu med mladinci Rok Pod-bevšek. »Će bi imel spodobno startno številko in ne 95 med 120 dir-kaći, bi se uvrstil mnogo bolje od 36. mesta,« je usodo pojasnil Boštjan. »Sla sva na vsc ali nič, dobila bolj malo,« sta v en glas trdila Martinjaš (72. mesto) in Podbevšek (50. mesto). JURE NAJHITREJŠI NA SV. PRIMOŽU »Bilo je še nekaj rezerve. S hitrim začetkom in ob poznavanju proge bi se dalo še hitreje, tuđi pod 15 minutami,« je po zmagi na kamniš-kem Sv. Primožu pripovedoval Mariborčan Jure Golčer, naš junak sve- tovnega prvenstva gorskih kolesarjev (4. mesto U23). Na drugem vzponu iz Stahovicc (Vcgrad) na Sv. Primož nad Kamni-kom je še enkrat pokazal domaći srcnji, kako hitro je treba peljati za svetov-ni vrh. Kljub slabsi poti je bodoći olimpijce za Syd-ney za minuto in 10 sc-kund popravil lanski rekordni ćas Ljubljanćana Marka Jakšiča, za pozna-valce romarske poti - na neverjetnih 15:47 minute. Hkrati je Golćcr prema-gal tuđi tekaški rekordni čas 16:04 Igorja Salamuna, doseženega na teku spomladi. Med domaćini je tokrat prijetno presc-netil Jure Kuković, šampion Markovcga v Tu-hinjski dolini, ki je na cilj pripeljal kot tretji. Tempu Golčerja je sledil do zadnjih hiš v zaselku Praprotno. Tuđi tokrat takšnih športnih dogodkov v našem koncu ne bi bilo, će ne bi bilo prijaznih ljudi, ki so po svojih moćch pomagali k izvedbi prireditve. Delni rezultati, člani: 1. Golćcr (Uni) 15:47, 2. Pistor (GT) + 1:10, 3. Kuković (Calcit) + 1:43, 7. Muhvić (Calcit) + 2:56, 9. Moćnik (Calcit) + 3:04, II. Arbajtcr (Calcit) + 3:37, ženske: I. Kališnik (Calcit) 27:52, mladinci: I.Grad (Red Buli) 19:09, dečki: 1. Hribovšek (Calcit) 20:43, Jure Kukovič, najhitrejši Kamniian na Sv. Primožu, je zadnje metre strmine pretekel ob kolesu. Calcit team se za pomol pri izvedbi dirke na Sv. Primož zahvaljuje sponzorjem Pulzar d. o. o. Komenda, Pro-kolo šport Kamnik, Mibel -sokovi, Betonarna Iskra, Atrium cafe, Avtoličarstvo Papežin Okrep-levalnica Duna-kebab za vse tište, ki so omagali. Iz PSC Kamnik Strelci našega kluba so avgus-ta na sedmi pokalni tekmi Slovenije na strelištu v Kamniku dosegli tele rezultate: 9. mesto: Uroš JEREB 10. mesto: Matjaž JEREB 18. mesto: Matjaž KOBAL 35. mesto: Matic KONJAR 40. mesto: Jože BALOH 46. mesto: Janez KONJAR 50. mesto: Marjan SUŠNIK 56. mesto: Janez VIRJENT 58. mesto: Milan POTOCNIK Septembra (25. 09.1999) je bila na Slovaškem v mestu KO-MARNO osma tekma C. E. L (CENTRALNA EVROPSKA LIGA). Na tem tekmovanju je dosegel Uroš JEREB odlično, a nehvaležno četrto mesto. V€PPO d.o.o. Sončna ulica 7, Kamnik išče MONT€RJ€ VODOVODNIH NflPRflV Informacije po ^ 041 64 74 90. f^V I projekt Kamnik, Ljubljanska 6 tel.: 061/815-015 faks: 061/811-359 objavlja prosta delovna mesta: 1. orodjar - 2 mesti 2. ključavničar -1 mesto preoblikovanje poločevine, sestava in izdelava fe in alu okvirjev Pogojhpoklicna šola kovinarske stroke; orodjar, ključavničar Delovno razmerje borno z izbranimi kandidati sklenili za določen čas enega leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja dobe zaposlitve. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: ALU projekt, d.o.o.. Ljubljanska 6, 1240 Kamnik. 2.10. 1999 je bila na s Kamniškem strelišću zanimiva tekma pred-sednikov vseh slovenskih klubov praktićne-ga streljanja, kjer je zo-pet blestel predsednik našega kluba, Uroš JEREB, ki je dosegel prvo mesto. Po tekmovanju se je bil zgodil - DAN OD-PRTIH VRAT. Kamniški strelci so povabili na svoje streliš-će vse, ki jih zanima tako imenovano praktično streljanje, da se pre-izkusijo v streljanju s pištolami in revolverji velikih kalibrov in ćelo potezno šibrovko, s katero so streljali na glinaste golobe. Prijavilo se je kar nekaj lju-biteljev športnega streljanja. Vsak prijavljen strelec je imel svojega mentorja, klubskega strclca, ki je skrbel za varno ro-kovanje z orožjem. Strelci in mentorji so podpisali formular-je - in začelo se je. Većinoma mladi strelski gostje so kaj kmalu spoznali, da tako imenovano praktično streljanje nikakor ni otroška igra. Gostje so najvećkrat zagrešili napako vseh začetnikov. Prehitro in sunkovito so pritiskali na spro-žilec in tako orožje potiskali proti tlom in zato seveda slab-še zadevali. Prcsenetil pa je naj-starejši gost odprtih vrat g. Dominik ZAGAR. Gospod ŽA-GAR jih bo kmalu imel osem-inšestdeset na ramah. Siccr je v mlajših letih strcljal 7. malokali-brsko puško, vendar je streljanje s samokresom veiikega kalibra nekaj povsem drugega. To-rej najstarejši gost je streljal najbolje in le redkc krogle iz njego vega samokresa so zgrešile Dominik Žagar Natančni pristanki jadralnih padalcev VSE LEPO SELE PRIĐE LETA 2002 »Andreja Mali že izboljšuje tehniko klasićnega koraka v katerem je delala nekaj specifičnih napak, ki so zmanjševale njeno tckmoval-no hitrost. Brcz dvoma bo zadržala visoko raven v sprintu, veliko bliže pa bo svetovnemu vrhu tuđi na daljših razdaljah. »Narcdil bom vsc, da bo priprava smući, ki je do sedaj najbolj šepala, na ravni najbolj-ših reprezentanc. O delavnosti ne dvomim,« je Andrcjo Mali ocenil njen novi reprezcntanćni trener .larmo Pulkkincn. Polcg dveh zmag na rolkarskih tekmah iz Ccrkelj na Gorenjskem do Šenturškc gore (ki je štela za slovenski grand prix) in v Dolu pri Ljubljani, jo je razveselilo tuđi sporočilo mednarodnega olimpijskoga komiteja. Na Olimpijadi v Salt l.akc City 2002 bo v uradnem tekmovalnem spo red u tuđi sprinterska tekma smućarskih tekaćev in tekaćic. Žc pred tem pa tuđi na svetovnem prvenstvu v Lahtiju 2001. Ostalo uganite sami. NOVI POKALI, NOVE TEKME Vida Uršić, svetovna veteranska šampionka je na zadnjih dirkah te sezone dosegla še nekaj zmag, domov prinesla nekaj pokalov in sklonila, da bo nekaj sezon še vrtela pedala. WMRA-mcdnarodna zveza za gorski tek je sklenila, da bo evropsko prvenstvo v gorskem teku leta 2001 na Krvavcu s središćem v Cerkljah. METOD MOĆNIK center tarče. Gospodu ŽAGAR-JU gredo vse čestitke. Lahko rečemo, da je dan odprtih vrat v celoti uspel, lc da smo pogrešali takšne goste, ki jim je samokres pri njihovom deki potreben, - na primer var-nostnikc. Pa mogočc kdaj dru-gić. VABIJENI!! MILAN POTOČNIK Magič: Mandič Z remijem na Vrhniki si je članska ekij>a NK Kamnik ulr-dila položaj pri vrhu prvenstvene lestvice. Na poti k vrhu pa se ji fe pojavil nepričakovan tek-mec, NK I han, ki ga trenira Kamničan Mičo Mandič. Spo-pad ekip ognjevilega trenerja Magiča ih hladnokrvnoga Mandiča pričakujemo z velikim zanimanjem. 80 let Prav toliko bo leta 2000 star kamniški nogomet. Predsednik Brane Modrijan pripravlja Ambroz pod Krvavcem je bit z.opel priz.orišče tekmovanja jadralnih padalcev za Slovenski pokal v točnosti pristajanju. Tekmovanja. ki gaje te peto teto z.apo-red organizirat kamniški POLET, se je udeletilo 135 lekmovalcev iz tridesetih klubov in društev iz vse Slovenije. Zgodnje jesensko vreme nudi idealne pogoje za to-vrstna tekmovanja, ozračje je mirnejše, kar omogoča natanč.ne pristanke in tako ludi tokrat ni manjkalo dobrih rezultatov. Letošnje tekmovanje je sicer molila megla, ki je na trenutke zakrilu vz.letišče, čeprav se je pristajalni prostor v vaši Grad vseskozi kopal v soncu. Posledica takšnega vremena je bila, da se je lekma iz načrtovanih 5 ur raztegnila na ves dan. Med posamezniki je zmagal Damjan Pregelj iz Ajdovščine, ki je edini prislal v strogi center, lekmovalci Ferarič, Janez Nose in h'ranc Unuk pa so si z enim centimetrom prihitka razdelili mesta na stopničkah za zmagovalce. Med ekipami, vsako ekipo sestavljajo trije najbolje uvrščeni tekmovalci iz enega kluba, je zopet zmagala ekipa DJP Metulj iz Rimskih Toplic pred Kanjo iz Dolenj-skih 'Toplic, tretjaje bila ekipa Leta iz Skofje Loke, četna pa domaća ekipa kamniškega Poleta. Točke v ekipni razvrstilvi je prejelo šeslnajst ekip. Čeprav je or-ganizatorju in seveda lekmovalcem malo ponagajalo muhasto vreme, je tekmovanje uspelo. DJP Polet se zahvaljuje vsem, ki so s svojimi prispevki nagradili tek-movalce in tako tekmovanju dali še dodatno veljavo. no Ambroz 99 - najbolje uvršteni tekmovalci so prejeli zaslužena priznanja. AVTOMOBII.SKR DIRKE Letošnja sezona nad pričakovanji Kot smo žc poročali, je Kamničan f;ranci Sjmenc /. i/rednimi avtomo-bilskimi vožnjami o/.iroma bolje rečeno dirkaini, /. dobro sprcniljcval-no ekipo, dobro pripravljenim avtomobilom in kančkom sreće dosege! v letosnji se/oni l'ok;tla Seicento /avidljive uspelie in fiiko imel pred zadnjo dirko realne možnosti /.a uvrslitev med najholj.se- v skupni ra/.-vrstitvi dr/.avnega prvenstva. I udi na zadnji gorsko Introstni dirki na (iorjancih, v kateri se je za prva tri mesta potegovalo kar si'st lekmovaleev, je med IS tekmovalei/,nal najbolje i/koristiti svojo dirkasko žilico m prepneljivo zmagal. I a uspeh pa ga je pripeljal tuđi na tretje mesto v koneni državni ra/.vrsiitvi za Pokal Seicento /a skupnim /magovalcern Mekšom I lumarjcm in driigoiivršćVnim Miodragom Milosavljevičem, /a katerim pa je Franci zaostal le točko. Franci Simenc oceiijuje lelošnjo sezono kol i/,rei!n<> iispesno, saj si |e ob začetku sezone skupaj /. ekipo /adal za cilj uvrstitev meti prvih pet v držnvncni prvenstvu l'okala Sciccnto. /, dohritni vožnjami pa je pre-scgel plane in pričakovanja, kar bo prav gotovo spodhuda za nadalj-1 nje sportne podvig. ............ SASA MEJAg OK ASICS KAMNIK Novinke v 2. ligi Odhojkurice Kamnika po lanskoletni prepričljivi uvrstitvi iz i. ŽSOI. v 2. /SOL caka zanimiva sezona. Ekipa odbojkuric, ki te več let igra skupaj, je letos dobila novega trenerja. Ekipo bo vodit Miha Premelč, ki je prejšnja leta uspešno vodit moško ekipo Črnuč v 2. SOL. Igralska zasedba ostaja skoraj nespremenjena, zato je letosnji cilj uvrstitev na sredino lestvice. S pripravami so dekleta začela te v začetku avgusta. Prvi ciklus pripruv je baziral na kondicijski pripravi dvakrat dnevno, tuko, da so ig-rulke fizično dobro pripravljene. V nadaljevanju priprav ,so tgralke iz-holjševale predvsem tehnike. Uigravati so začelt' tuđi nekatere taktične novosti. presenečenje. Čeje bila 75-lelni-ca kluba zabeležena z razslavo, bi bilo prav, da naslednjo proslavimo na igrišču. Atrakliven turnir? Tonegre k vojakom Vratar in vodja belo-modrih Tone Vinkovičje diplomiral in poslal inženir eleklotehnike. V naslednjih mesecih bo moral poslušati glas vojaške trobente in jesti trdo skorjo vojaškega kruha. Pa bo že! Le ekipi bo brez njega težko. Vodstvo že objavlja »nabor« za začasnega vralarja. M.M. V ciklusu priprav so na vrsto prišle tuđi prijateljske tekme. Vse tekme so odigra/e z vsaj na papir ju favoriziranim! tekmica-mi iz 2. '/SOL in prikazale na trenutke lepo in obetuvno igro. Proti ekipi ŠOU K2 ŠPORT I RUPI VITAIA se sicer nišo resneje upirale, saj ta ekipa letos starta na I. ligo in se je tuđi močno okrepilu. Prav ta ekipa pa je prvi nas-protnik kamniških odbojkaric v sobolo, 9. oktobra, ko se začne start 2. tenske odhojkarske lige. Med drugimi prijatelj-skimi tekmami so se Kamničanke pome-rile še z ekipami Krima, Taborja II in Bohinja. Vsekuknr letos Asics Kamnik čuka zanimiva in pestra sezona, v kateri igral-ke nimajo kaj izgubiti, saj je ohstunek v ligi realen cilj. lahko pa mnogim nas-protnicam in favoritinjam na papirju prekritujo nacrte in v sezoni z novim sistemom točkovanja in pravil doseiejo in preseiejo zacrtane cilje. Ko se bodo kamniška dekleta sooča-la z novimi in močnejšimi nusprotnica-mi kot lani, pa jim bo v veliko pomoć tuđi spodhuda s tribun. Vsekakor so vsi ljubitelji odbojke vubljeni v kamniško halo, da si ogledajo nove drugoligašice. Nekaj tekem pa imajo vezanih ludi s članskimi kolegi OK Žurbi Team Kamnik, ki so v I. SOL v prvem kolu prep-ričljivo s 3:0 odpravili OK Pomgrad in tako obelavno startali v novo sezono. V sredo 6. oktobra pa so še potrdili svojo odločcnost, da se v pokalu letos uvrsti-jo na zaključni turnir, saj so z zmago v povratni tekmi 2. kola pokala s 3:0 pre-magali OK Brezovico in se tako z holj-šim skupnim rezultatom uvrstili v na-slednji krog, kjer jih caka še zadnja ovi-ra - OK Olimpija. SAMOHEIAVIČ III t/i t f"; 11,.....111 s f -I '4 »«|«i, u . "f :-ili Kamniški ObČAN OD TU IN TAM 21. oktobra 1999 13 Tekmovanje s staro brizgalno kamniških članic A V soboto, 11. septembra '99, se je v KraSnji odvijalo že 4. tradicionalno tekmovanje s staro gasilsko brizgalko. Svoj delež k temu pa so prispcvale tuđi Članice A PGD Kamnik, njeni eki- Sklad Osnovne sole Marije Vere pi pa sva se pridružili še dve članici PGD Zg. Tuhinj (za kar se kamniskim ćlanicam Zahvaljujeva in upava, da borno se na-prcj uspcšno sodelovale). V Icpcm sonćncm vremenu je nastopilo 10. ckip, najbolje so se odrezali ćlani PGD Blagovica, me pa smo v ženski vrsti osvojile 3. mesto. Ker pa smo bile gostje iz druge gasilske zveze, smo bile deležne se posebne pozornosti. Vesele smo bile nad gostoljubnostjo, tako da se prihodnje leto zopet srečamo v Krasnji. Na pomoć! MATEJA SLAPNIK ... včasih dober računalnik ni dovolj... Maitim SISTEM 2000 Kumi lica 39, Kamnik www.maitim.si [061 814 477 L061 810 260 MAITIM SISTEM 2000 je pripravljen na novo tisočletje. V sistem smo vgradili osnovno ploščo, ki že sedaj podpira hitrost sistemskega vodila do 150 MHz čeprav INTEL PENTIUM III trenutno najnaprednejši procesorji delujejo na hitrosti 100 MHz. Srce računalnika je procesor INTEL PENTIUM III s hitrostjo 450 MHz. IBM je postavil nova merila pri izdelavi trdih diskov in dvignil hitrost vrtenja iz 5400 na 7200 obratov. Vgrajeni disk IBM ima poleg hitrosti 7.200 obratov vgrajen medpomnilnik 2Mb in tako omogoča velike prenose podatkov brez prekinitev. Tuđi grafično kartico smo izbrali od največjega proizvajalca. ATI Rage Fury 128 bitni procesor in 16Mb spomina zagotavlja izredno 2D, 3D, DVD in video pospeševanje. Monitorja vam namenoma nismo izbrali saj verjetno sami veste koliko so vredne vaše oči? Predlagamo, da si izberete enega od spodaj naštetih modelov po promocijskih cenah ob nakupu sistema 2000. PHILIPS 15" 105E 35.805 SIT PHILIPS 19" 109S 104.965 SIT ifHILIPS 17" 107E 56.990 SIT NOKIA 19" 446Xs 154.565 SIT Ne pozabite na 24. mesečno garancijo in ekipo MAITIM, ki vam bo rada priskočila na pomoć če se vam bo kje zataknilo. Vabimo vas, da si ogledate naše prenovljene strani na www.maitim.si. ... pomembno ie, kdo skrbi zan j... Oi. Marile Vere Duplica-Kamnik Uubllanska c. 16/a TM.-061/B13-7/7.1»:ei3-B79 E-miir.o-miriistnnft.WQuMMrrm.il Z novo zakonodajo (135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) je postavljena moznost, da se v okviru Sole oblikuje Sklad osnovne Sole Marije Vere. Osnovna funkcija sklada bo uresnićevanje tistih želja vodstva in slrokovnih delavcev v soli, ki lahko pomagajo h kakovosti pouka in k većjemu zadovoljstvu ot-rok, a se jih z rednimi sredstvi fi-nancerja ne da uresničiti. S svojo aktivnostjo bo Sklad nadgrajeval ter omogoćal marsi-kaj, kar bogati življenje otrok in pogojc dela za tište, ki so vsak dan z njimi. Hkrati pa bo Sklad v okviru svojih zmožnosti poraa-j>al tako socialno šibkim olrokom kot tuđi nadarjenim. Sklad Sole bo deloval v okviru sole. Upravljanje Sklada bo vodil upravni odbor (UO), ki ga sestav-Ijajo Stirjc predstavniki starSev (ga. GradiSek, ga. Bleje, g. Resnik in g. Bleje) in trijc predstavniki sole (ga. Debevc, g. Omerzu in ga. Scnica-Zabrel). S članstvom starSev bomo okrepili zaupanje slarSev in donalorjev v namensko porabo sredstev. Upravni odbor je na svoji prvi seji 22. 9. 1999 imenoval za dobo dveh let pred-sednika (g. Omerzu) in namestni-ka Sklada (g. Bleje). Predsednik UO Sklada bo zastopal in pred-stavljal Sklad in je sopodpisnik pogodb. Ravnateljica (ga. Vodlan) pa je v skladu s sklepi UO pooblaSće-na, da v imenu in za račun Sklada sklepa vse pogodbe ter opravlja druge pravne posle. Odgovorna bo za zakonitost delovanja Sklada. Med predlogi za prednostne naloge Sklada so bili: - plaćilo računalnićarja, ki bo skrbel za računalnisko učilnico in omogoćil nadaljevalne tečaje ra-čunalnistva, - plačilo solnine za drugi tuji jezik, ki bi ga otroci lahko obis-kovali na naši Soli, - plačilo materialnih stroSkov za interesne dejavnosti, - plačilo priprav na eksterno preverjanje, da bi učenci dosegli boljše rezultate, - plačilo drugega učitelja pri urah ŠV na razredni stopnji in drugi. Največjo podporo pa sta med učitelji dobila v nadaljevanju opisana predloga. Zato je okvirni program Sklada za šolsko leto 1999/2000 priprava dokumentacije in začetek izgradnje atletske steže na šolskem igrišču. Tako ne bi bilo potrebno več voditi vseh otrok na stadion (čc si takšno ime še zasluži) v Mekinje. Živimo v »problematičnem« okolju, kjer je Se kako pomembno ponuditi kvalitetno izrabo prostega časa (interesne dejavnosti), ki jih POsojiLO za veselo pot na izlet, v službo ali solo Izredno ugodno posojilo • rt do: Čelni zračni blazini, volan nastavljiv po visini, duljiva zadnja klop, temiottolacijska zastdditcv, sprednja sedeža nastavtjiva po visini že za 1.607635SIT* (15390 DEM). V soddovunju s podjetjem Porsche I.casing smo pripravili izredno ugodno posojilo za nakup vozil POIjO. Izračunali smo nekaj mesečnih obrokov za POIO 1.0 (37 kW/50 KM) i, omenjeno opremo in s pologom S03.133 Sli'* (5390 DEM). Pri nas vam izračunamo mesećni obrok, če je jM)log drugačen. Ujetnite to enkratno priložnost! uil|>liifilr.aclolia mMi-fjii obrok ■r/ iiifsHf..-v 18.124 SIT« (180 DEM) «i im-»r<-i-. 20.642 SIT* (205 DEM) m m.■«« .-i- 24.870 SIT* (247 DKM) :*im«s«*v 31.818 SIT CtlO DEM) Polo 'centi v SIT so Informativne In odvisne «1 valutnih rnimiirij DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. O61 715 O59 v svojem prostem času vodijo mentorji interesnih dejavnosti. Zato bo tuđi to prednostna naloga Sklada v tem solskem letu. Većina učiteljev je bila mnenja, da si učitelji, ki v svojem prostem času vodijo interesne dejavnosti v Soli, za to delo zaslužijo boljSe plačilo. Sredstva Sklada se bodo zbirala na 2R s Stevilko 50140-603-57359 s sklieno Stevilko 00 1709959. Na-Sa davčna Stevilka pa je 5263487. Vse starše, poslovne partnerje, KS Duplico in druge fizirne in pravne osebe vljudno naprošamo, da pri-spevajo po svojih zmo/nostih. ObveSćamo vas, da so donacije - prostovoljni prispevki davč-ne olajšave (Glej BI - Uveljavlja-njc zmanjsane osnove pod točko 7!). UO Sklada se obvezuje, da bo vsaj enkrat letno vse starse obves-til o delovanju Sklada. Na OS Marije Vere smo pripravljeni delati već. Da pa bomo lahko delali bolje, vas prosimo za finančno ali kakrsnokoli drugo pomoć. Za UO Sklada OS Marije Vere zapisala JOŽICA SENICA-ZABRKT Nogomet na Korošicije bil Ceprav je bilo vreme nestabilno, je »ekipa« Kranjcev pravočasno prišla na Korošico. KoroSci so prišli prepozno. Štajerci so se opravići-li, vendar so že poleti pripravili ig-riSče in gola. Zato sta igrali ekipi Mirni in Minke, pri čemer je ob veliki zabavi zmagala ekipa boljših z rezultatom 3:1. Koča ni bila odprta, ćeprav je bilo tega dne na KoroSici vsaj 50 ljudi. Vendar to večine niti ni pre-već motilo, saj je bilo dežja komaj za vzorec, zato pa nekaj već megle in vetra. Igralci in gledalci so sklenili, da bo tekma na »najvisji ravni« ludi zadnje leto drugega tisoćlet-ja naSega Stetja, lorej leta 2000, mogoće pa tuđi Se prvo leto tretjega tisoćletja, 2001. BOJČ Kljub slabemu vremenu je na Korošico prišlo kar nekaj ljudi CVETLIĆARNA FREZIJA na Bakovniku, tel. 813-559 i4? SpreJemamo Mh naročita za 1. november Delovni čas med prazniki: sobofa. 30.10.. in nedelia. 31.10.. od 7. do 19. ure, PonedeUek, 1.11., od 7. do 11. ure ^~p\_^^ TRGOVINA^—>. Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 831-888 VAM NUDI PO UGODNIH CENAH: barve, lake, Jupol, Belton, Beltop, gašeno apno (1 kg - 50 SIT), žeblje, PVC sode za zelje (501, 701, 1001, 1201), RP posodo za vino od 10 do 1001, PVC posodo za koline in kolofonija, likalne miže že od 2.800 SIT; RP posodo 12-delno za samo 12.100 SIT, kolesa Rog, pipe Armal in še in še... Velika izbira aranžiranih daril. Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča! GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int. 340 Bliža se 1. november, dan, ko se še posebej spomnimo naših dragih, ki smo jih imeli radi, a jih ni več med nami. Te dni še s posebno pozornostjo urejamo grolx)ve. Oglasite se v naši trgovini, kjer vam nudimo: *marmornl pesek in zemljo za grobove *sadike mačeh, res in lončnih krizantem *nagrobne svece in vaze *gobe in posode za ikebane *spomladanske čebulice (tulipanov, narcis, žafranov, hiacint...) *sadike vrtnic Dobrodošli v naši trgovini v Kamniku na Fu/inah 9 (tel. «31-011, int. 340) vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. uit VABlJhNI. TRGOVINA ŽGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! knežje belo vino, 1 I 149,90 radenska PVC, 1,51 99,90 Union, ploč., 0,5 I 129,90 Klub, ploč., 0,5 1 129,90 barcaffe, 100g 129,90 mandarine, 1 kg 199,90 kumarice Aneta, 680 g 149,90 sveca piramida velika 109,90 sveca lord veliki 179,90 Inal za pomivanje posode 159,90 toaletni papir Roli, 8/1 279,90 calgonit gel za pranje posode 799,90 copati vseh številk 159,90 Ariel, 3,6 kg 999,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povahljcni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. prekajena šunka, 1 kg 999,90 dimljena klobasa, 1 kg 459,90 tirolska salama, 1 kg 699,90 sir šmarska gauda, 1 kg 899,90 rozine, 500 g 189,90 moka tip 400 Žito, 1 kg 84,90 Jaffa keksi, 135 g 159,90 Milka mlečna, 100 g 99,90 Milka mletilešnik, 100 g 109,90 bonboniera praline, 1 kg 869,90 marmelada Gardenland, jagoda in marelica, 700 g 249,90 whisky Old premium, 0,75 1 999,90 Janževec, 11 349,90 14 21. oktobra 1999 Kamniški ObČAN PE Šmarca, Kamniška 25 Tel.: 061/810 210. 810 215, Fax: 061/810 214 If-iiiiiil: uutopcrrorrnance@siol.ncl, http://www.autopcrrormance.si 'Prodaja vozit 'Jord v %amniku lord I OCl'S /c od 2,444.000 SI 1 Vozila so na zalogi. Ugodni kreditni pogoji, leasing, staro za novo._______________ Ford FIESTA že od 1,463.000 SIT GSM APARATI KENW00D 7. naročniškim razmcrjcm MRRKET mana i Trdinova 7/a, Kamnik tel.:814-680 AKCIJA! olje rastlinsko, 1 I 199,90 sladkor, 1 kg 155,00 riž Splendor, 1 kg 139,90 sir Maxi special, 1 kg 889,90 suha salama domaća, 1 kg 2.199,90 kraća, 1 kg 869,90 margarina Rama, 250 g, lonček 129,90 gorčica Eta, 700 g 219,90 kumare delikatesne, 670 g 129,90 čokolada Mauxion, 100 g 84,90 čokolešnik, 200 g 169,90 grah, 400 g 59,90 fižol, 400 g 69,90 testenine Romana, 500 g 84,90 paradižnikova mezga, 200 g 119,90 barcaffe, 100g 139,90 Nusenia krema, 400 g 219,90 vinošipon, 11 189,90 vino Janževec, 1 I 399,90 Vileda, 5/1 179,90 Akcija velja od 26. 10. do prodaje zalog. Trgovina Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure Moste 80/H Komenda tel.:841-757 31& KO NAKUPOVANJE POSTANE UŽITEK... BABV PROGRAM: OBLAČILA (tuđi krstna), KOZMETIKA, HRANA HIPP, OPREMA Inglesina, M, A vent, Brevi, Maxi-Cosi NOVO ■ PLENICE HUG6IES okoška ooaćua o-n u mTLJ^u, H£M, 1ANDEH HM CLUB... * 7<%> ŽENSKO PERILO LORMAR, COTONELLA, MAJICE, PULOVERJI... AKCIJA: sp. deli od 950 SIT, trenirke od 1.599 SIT, hlače zamet od 2.699 SIT RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50%! IN ŠE VELIKO VEC BOSTE NAŠLI. CE BOSTE SAMI POBRSKALI PO NAŠIH POLICAH, MEDTEM KO SE VAŠI OTROCIIGRAJO V IGRALNEM KOTIČKU Moste 32 1218 Komenda telefon: 841 754 AEROBIKA |y$akdanob19h, 20hin21h delovni čas: vsak (Jelovnik od 17" do 22" pstale ure delamo po naročilu Mmlm^hLNB l/k in pakete sončenja c^ J*"**'**»*' lepotno rekreacijski centei DOMAĆI MOJSTRI POZOR! MASIVNA OBLOGA SMREKA: 12 mm = 990,- Weđ" 17 mm = 1.450.-W/hj2 HRASTOV PARKET: standard = 41250.- a;.." ekstra = 5.190,- mm? rvstik = 1JS0,- :-Wims OBLOGA DEKO = 1.028.- V SLOVENUALES DOMŽALE] 11 -I Wti[TWWTfWJJ7U ZIKOVfl UL. 4, KflMNIK 061 814 515 - 041 519 094 RflCUNOVODSKO FINflNČNE STORITVE IN SVETOVflN]E AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - semenska pšenica in ječmen - VSEZAKOLINE - MOKAtip500 - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega tuđi za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. R0DEX Rova, Rovska cesta 2 1235Radomlje prodaja 727-798 servis 727-010 faks 727-319 PEUGEOT POSEBNA PONUDBA PEUGEOT 306 HUSKY 306HUSKV5V od 2,220.000 SIT 306 HUSKY RREAK 2,529.000 SIT PEUGEOT B()XER ze od 2,677.000 SIT BOXER Posebna serija omejene količine -Peugeot 106 cocktail žeod 1,380.000 SIT Novi kreditni poj>o,ji: KUPI SEDA.I, PLAĆAJ NASLKDNJK STOLKTJE Pavlič s.p. rntel: 0609 626 061 ZASTOPANJE, MONTAŽA fff.tfM S?fldiDIMNIKOV. NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV IN TUĐI SAMO SVETOVANJE! VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE TUUAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. S4VL111 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Slranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom @sam.si http://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO vmesecu OKTOBRU vam po AKCIJSKIH CENAH nudimo.- *- STREŠNIKE BRAMAC >■ PROIZVODE HAUMITA *- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >■ OPEKO MENERBERC.ER OI'EKARNE ORMO/. *- APNO, CEMENT >- TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA UGODNO: ASORTIMANA okna I^sna Slovenj Gradec, dim. 140x120 cm IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE VSAK TOREK OD 17. DO 19. URE BREZPIAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOSTBREZPLAČNE DOSTA VE Z A VTODVIGALOM V Irgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobolah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI Kamniški ObČAN 21. oktobra J 999 75 i* LANEN CVET ~ ~ "" I tekstilna trgovina ~ Moste 74, tel.:841-660 Ofifof ^^VT^t/A TRGOVINA JE ODPRTA *^ VSAK DAN OD 9h do 19h, OB SOBOTAH OD 8" DO 13h. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) lel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. I Arboretum Q^@TC^^^H| CVETOČE LONČNE i KRIZANTEME CVETUČNl ARANŽMA31 ZA I. NOVCMBCR SPREJEMAMO NAROČILA ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 17. URE, SOBOTA, 30. 10., OD 7. DO 18. URE NEDEUA, 31. 10., OD 9. DO 14. URE Velika izbira lončnic, čebulic, rastlin za ureditev grobov (nizki iglavci, maćehe), zemlja, pesek 1'tigreSam Te, vsuk trenutek, svet je prm.cn, ker Te več ni, ostale so le obljube, a Ti čakaS me nad zvezdami, vem, da raka.'! me nad zvezdami, pogreSam Te... V SPOMIN TATJANI JESENKO Vsc hladnejsi so veCeri. Jesen je žc. Vcjc v vclru udarjajo po mojem oknu. Ra/očarana, da lani nisi Ti, zrem v okno, v veje in lisljc, ki ga nosi veter. Dcž bo. PogreSam Te. Tako (iho je vse, odkar Te ni. Čas pa beži. Ni Te nazaj. Ne bo Te. Nikoli. Kje si /.daj? Kaj dclaS? Me vidiš? Ali opaziš nasmeh na mojem obrazu, v mojem srcu pa žalost, praznino? Kjc si, da Ti povem, kaj vse mi je prinesel čas, mcdlcm ko Te ni? Kje si. da Te vpraSam za nasvcl in se naslonim natc kol nekoć? Babi, babi moja, kje si? Kako je tam, kjcr si? Je lepo? Ti je udobno, toplo? Tako zelo mi manjkaš... Tako neznansko pogreSam Tvoj nasmeh in tište Tvoje tople objeme utrujenih rok. Tako rada bi delila s teboj nekaj čudovitoga, nekaj, kar mi je življenje zaupalo v varstvo, objem. Zato sem srećna, tako nepopisno srećna. In vendar se mi prav zaradi tega tisoćkrat orosijo oći, ko se spomnim natc in zaloslna sem v tej svoji sreći. Vse imam, a nimam nič. Nimam tebe, da bi to srećo, radost in smeh delila s Tcboj. Nimam Tebe, da bi vsemu lemu naredila bistvo, zaokroženo celoto smisla življenja. To, da Te ni, to dejstvo tako boli... Hladna je solzc sled, ki se mi zarisc po licu mnogo, premnogo večerov zdaj, ko Te že davno već ni. In končno spoznanjc, da Te ne bo nikoli već, je tako nesprcjemljivo... Tako čudovita si bila. Tvoja podoba še danes živi pred mojimi očmi, kot si vedno zame zivela Ti. N&smehnem se, ko me spreleti obeutek, da slisim Tvoj glas - a je le prisluh, čudovit spomin nate. Zdaj grem naprej po sledeh življenja - moram iti, ker imam razlog za to. In Ti gres z menoj, tesno ob meni in tega ne ve nihčc. Ostal je neponovljiv spomin nate, Tvoji nasveti, vodila, občutki Tvoje dobrote in požrtvovalnosti in tišti Tvoj vtis, ki si ga pustila za seboj povsod, kjer si se pojavila. Orem. Mirna, ker vcm, da si z menoj, a zalostna, ker Te ni. Nikoli Te ne bom pozabila, prav nikoli. V mislih sem vedno s Tcboj in prav zato ob Tvojem zadnjem domu vedno gori majhen plamen spomina. Tvoja LARA Hvala vsem, ki se boste ob teh vrsticah spomnili čudovite ženske, moje babi, ki je že štiri leta ni več med nami... Kamnik, oktober I999 Pizzerija Botana iz Lahovć zaposli fanta ali dekle za strežbo. Možna tuđi redna zaposlitcv. Inf.potci.: 041-642-075 041-799-190. TEKSTIL VAPJJA Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263 Zaradi zaprtja trogivne SE POSEBNO UGODNI NAKUPI do konca oktobra. Možnost odloženega plačila. OBIŠČITE NAS MED 9. IN 19. URO, OB SOBOTAH MED 8. IN 123 STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.:727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 1T Velika Izbira barvnih etekel in ogledah izdelava eteklenih vitrin, termopan etekia, zaetekiitev z okraenimi letvicami, oprema iokalov, kaljeno &teklo... ZAHVALA V 83. letu je sklenil zivljcnjsko pol MIRKO RIHAR Iskrena hvala prijateljem, stanovalcem Kranjske 4/d in 4/c, Filatelistićnemu društvu. Društvu upokojencev. Društvu invalidov in gasilcem iz Komcndc za cvetje, sveće, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Ahlinu, patronažni sestri Majdi Kcrsič, gospe Silvi Bizjak, zdravstvenemu in negovalnemu osebju Doma počilka v Mengsu za zdravijenje, nego in pomoć. Žalujoči: sestra Vinka in brat Zdravkd / družino september I999 Ob tebi in s H'hoj bili kraljevsko smo bogati, Ijubez.en poosehljala si in varntist. nuič... odkar zaspala si v smrt, h)1 trudni cvel pod noč, te naša bolečina povpraSujc: »Zakaj od.ila si - MAMA?• ZAHVALA K većnemu poćitku snio 30. septembra 1999 pospremili naSo drago ženo, mamo, staro mamo, prababico in tasčo FRANCKO BURKELJCA roj. BALOH, i. Vclikega Hriba 4 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodniknm, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoć v težkih Ircnutkih, izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, svece in za sv. mase ter za tako Stevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljcn obred, pevcem za lepo zapete pesmi ter izvajalcu Tišine. Z nami ostaja v naših srcih in spominu. Vsi njeni Veliki Hrih, Vrhpoljc pri Kamniku, Vir pri Domžalah. Denkendorf ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil dragi oče, ded, praded in stric LOVRO HOMAR iz Kamnika, Kovinarska 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene tople besede sožalja, podarjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se tuđi dr. Pfeiferjevi in patronažnim sestram za vso skrb in nego in g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, september 1999 Mali oglasi: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-J57*041-322-571. Instrukcije angleščine in matematike m srednje in osnovno solo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 832-017. Mlada družina najame pod ugodnimi pogoji stanovanje ali hišo pri slarejših Ijudeh, kjer bi nudili pomoč pri vsakdanjih opravilih v zameno za najemnino. Inf. v uredništvu, tel.: 831-311. Išćemo gospo, ki bi 4-članski družini v Kamniku od ponedeljka do petka pripravljala kosilo. Telefon: 811-450. AKUOL ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE ROLO VRATA ALOJZ KOSEC s.P. Prešernova 8 MENGEŠ IZDELAVA MONTAŽA SERVIS lamelne zavese, alu rolete in brizganje plastike ROLO GARAŽNA VRATA ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr* Jagoda Strehovec Potoćnikova 15,Domžale teU 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, ćetrtek 13h-19b torek,petek 9h-12h Saj ni rečeno, da te ni, (eprav tvoj glas se več ne sliši, bese da tvoja v nas Uvi, še vedno si med nami ti. ZAHVALA V 45. letu življenja nas je po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naSa draga hćerka, sestra, teta in nećakinja MIHAELA URANKAR Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrećena sožalja, podarjeno cvetje, sveće in spremstvo naše Mihaele na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu podjetja Svilanit za razumevanje in pomoć v ćasu njene bolezni ter za besede slovesa. Zahvaljujemo se tuđi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete čalostinke. Hvala dr. Ahlinu za skrbno zdravstveno pomoć, osebju Doma starejsih obćanov Kamnik in združenju MS. Žalujoči: mama Kristina, ata Peter, sestra Marinka i. družino in drugo sorodstvo oktober 1999 /Jvljenje nute zda je pružno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne užasne in .soka se ne posuši. ZAHVALA Ob boleći izgubi drage sestre in tete FANIKE PREŠEREN upokojene poštarice iz Motnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, se posebej pa sosedoma Mariji in Jožetu Semprimožnik za pomoć, podarjeno cvetje, sveće, za sv. mase in stevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažnima sestrama Lipovskovi in Keršićevi za požrtvovalnost in skrbno nego in g. župniku Francu Hoćevarju za daritev svete mase in nepozabne besede. Zahvaljujemo se ludi Piskarjevi, Cenetovi in Mosnikovi za besede slovesa, pevcem za obćuteno zapele pesmi, gasilcem iz Motnika, praporsćakom in kolektivu Poste Ljubljana, PE Ljubljana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni oktober 1999 Nejokajte na mojem urobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kalu/ trpela sem in većni mir mi zaletite. ZAHVALA V 74. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MAGDALENA BENDA roj. Janežič iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveće, darove za svete maše in cerkev ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoć v ćasu njene bolezni, g. župniku Grčarju za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni oktober 1999 i^^^^K^^^^HI^^^^^^^|PK|i^^^^^^^H^^^^^^^^^^^B^y^^^^^^^^^^^K^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^B ^^^B ^^^^H ^^^^B ^^^^B ^^^K^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^IR^^^^V ^^^F^^^h^^^^^^^^h^^^^^^^^^K^^^^^^b ^1 3F mi Masijeva 4, Domžale 8 061 719 270 del. čas: 7:00 do 19:30 sobota 7:00 do 13:00 PROGRAMI: • centralno-vodovodni • gradbeni • elektro-izolacijski • vijačni • delovna in zaščitna sredstva • zidne barve Diskont Vele in oddelek razprodaj smo iz Blagovnice Vele preselili na novo lokacijo, kjer vas sedaj pričakujeta Diskont živil ter Diskont oblačil in obutve. Wl- % Diskont živil, Diskont oblačil in obutve !"> Karantanska 6, Domžale, 8 061712 769 | del. čas: 8:00 do 19:30, sobota: 7:30 do 13:00 11 III f '"' Diskont Diskont oblačil živil "53 in obutve • nogavice Prehrambeni in neprehrambeni • posteljnina, brisače mm po diskontnih cenah NAPREDEK aamn NAPREDEK - DOBRO IJVIE IVIED TRGOVCI Kovin„.. Ljubljanska 71, Domžale 8061719250 del. čas: 7:00 do 19:30 sobota 7:00 do 13:00 PROGRAMI: • talne obloge, preproge • salon keramike, sanitarna keramika • Hobby program VRTNARSTVO GAŠPERLIN Moste 99 pri tomendl, tel.: 541-471 • MARMORNATl DROBUENEC ..* •SVECE ,:*V • Crnica *"l • RAZNOBARVNE LONCNE KRIZANTEMt J - veUKocvrtne in drobnocvetn«, -.,x ^ TUDIVSKLEDAH .I i KJprt'n •ul x. dn IX. »r*. «h »<»h.si<»h /«l 8. do 13. ure. AKCIJA ZA VSA VOZILA 120.000 SIT POPUSTA ZA PCINTO SOLE, CCILT 170.000 SIT POPUSTA ZA BRAVO/BRAVA SX 1.2, 1.6, MAREA WEEKEND ELX 1.8, 1.9 JTD, MULTIPLA ELX 1.6, 1.9 JTD. Pohitite, zalogaje omejena. OB NAKUPU VOZIL FIAT NUDIMO UGODNO KREDITIRANJE BREZ OBRESTI POL + POL - polovico plaćate takoj, polovico pa čez leto dni. /,Roraj navedeni akcijski pnpuMi pri nakupu POL + l'OI ne veljajo. PRODAJA VOZU.: tel.: 064/425 540 in 425 542 SERVIS VO/Jt: tel.: 064/421 193 in 064/421 14»________J KMETUSKA TRGOVINA " Kranjsko cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT i INI KRMIL za molznice, mlado govedo, nesnice, pišćance, zajce, prašiče, purane, ovce ŽITA koruze, ječmena, ovsa, pšenice, koruznega šrota PŠENIČNE KRMILNE MOKE PŠENIČNIH OTROBOV, SOJINIH IN SONČNIČNIH TROPIN MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV V oktpbiu se POotBLJ UGODNA PONUDBA .'jVI.C, MAOII, LONČNIH KRIZANTEM, ZEMLJE, PESKA ZA GROBOVE... BELA in CRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... 10% POPUST PRI NAKUPU INOX SODOV! POSEBNO UGODNO - SLADKOR, 10 kg 1.300 SIT, 50 kg 6.685 SIT Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 prodajalna izdelkov gOfGIlje MT^jC M2fe PONOVNO ODPRT - SUPERMARKFT KRANJSKA, ■m^^F^t ■ mmm Kranjska c. 3/c, tel.: 814-916 f!WMBBBfnro8eawwi?» 78.423 sit i ^Vffi|^HMRIIHHM|MBV0BHH -»ft OIUI SIT ^^^HjjH|ljl|lH od 1&668 SIT ; . gorenje ^^^^^Htt dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure /sodobna delikatesa /sveže meso /sveže pecivo in kruh /4200 artiklov V cvetličarni vam aranžerki strokovno pripravila šopke in aranžirata darila po vaših žeijah. VABLJENI!