ACROCEPHALUS lažnost opazovati goloba grivarja, ki je v parku pobiral bilke za gnezdo v vrhu bližnje lipe, okrog 8 m visoko. Zanimivo, partner je čepel v gnezdu, potem pa sta skupaj urejala bilke. Medtem ko je prvi vneto prinašal gnezdno gradivo, se part- ner ni premaknil z gnezda, in mislim, da je že valil, čeprav sta gnezdo še dograjeva- la. Ob naslednjem obisku čez en teden je valjenje še vedno trajalo. 12. 7. 1997 pa sem na gnezdu že videl starega, ki je hranil mladiča, medtem ko je bilo gnezdo 12. 8. 1997 očitno prazno. Golob grivar me je še enkrat razveselil, saj sem 7. 7. 1997 v bližini omenjenega gnezda na dvorišču pred plinarno videl na cestnih svetilkah dva odrasla, enega pa na tleh. Povrhu vsega pa sem v bližini na drevesu ob cesti, okrog l O m visoko, opazil manjše gnezdo, ki bi lahko bilo grivarjevo. Gnezdo na lipi sem fotografiral 6. 12. 1997, ko je listje že v celoti odpadlo. Zelo v erjetno je, da to gnezdenje blizu tovarne Litostroj ni bilo prvo in tudi ne edino tako na tem predelu Ljubljane kot drugje, še zlasti v večjih parkovnih in podobnih površinah s polji in travniki v bližini. Ivo A. Božič, Na jami 64, 1000 Ljubljana SKALNA LASTOVKA Ptyonoprogne ru- pestris CRAG MARTIN Breeding activity tram 1994-97 under viaduct Moste (NW SLove- nia) Prvič sem se s skalno lastovko, pravza- prav s tremi, srečal 14. aprila 1994. V jasnem in toplem vremenu so preletavale območje med jezom HE Moste in avtocest- nim viaduktom. Občasno so izginile v sotesko ali na travnike in njive ob avto- cesti. Naslednje leto sem že 23 .marca opazil osebek, ki je letel nad jezom. Leta 1996 pa sem skalne lastovke opazoval večkrat, vendar prvič dokaj pozno, šele 5. maja, in sicer tri osebke. Najbrž so se vrnile kot običajno v marcu ali začetku aprila. Na viaduktu sem 25. 5. 1996 odkril tri gnezda. Dve sta bili zase- deni, tretje pa še ni bilo dokončano. Gradivo so ptice nabirale kar na nasipu pod viaduktom, kjer je mešanica drobne- ga peska in prsti. Gnezda so bila prilep- 170 XIX - 90-91 - 1998 ljena na dveh vodoravnih nosilcih in enem pokončnem in obrnjena v smereh sever in zahod. Naslednjič sem Kavčke , kot se imenujg soteska, obiskal 3. julija. V zraku sem opazil tri lastovke, četrta pa je sedela na železni palici, štrleči iz betona. Kmalu sem ugotovil, da opazujem mladiča, saj ga je druga ptica hranila.Tudi kljun je imel še "mladičji". 22. avgusta sem se še enkrat razveselil mladih skalnih lastovk. V dveh gnezdih so čepeli mladiči, ki so jih starši ves čas krmili. V zraku je bilo 6 ptic. Vrnil sem se 14. septembra. Opazil sem tri skalne lastovke, ki so krožile nad sotesko ob viaduktu. Še vedno so obiskovale eno gnezdo. V letu 1997 sem šel pod viadukt le enkrat, in sicer 16. maja, ko sem opazil dve skalni lastovki. Iz teh skopih opazo- vanj ugotavl jam, da ima skalna lastovka pri nas dva zaroda. Tone Trebar, Pestotni- kova 17, 4000 Kranj MALI MUHAR Ficedula parva RED-BREASTED FL YCATCHER - Ju veni- le caught on 11 th September 1998 at Krakovski gozd (SE Slovenia) 11. septembra 1998 smo v sodelovanju med našim muzejem in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v Krakovskem gozdu pri Hrvaškem brodu organizirali obročkanje ptičev z namenom, da ugotovimo, katere vrste ptičev se pojavljajo na selitvi v tem času. V vrbovem grmovju smo imeli postavljenih 7 mrež in razen številnih črnoglavk in vrtnih penic smo obročkali tudi nekatere zanimive vrste, kot so: XIX - 90-91 - 1998 rumeni vrtnik, mlinarček, kovaček, bičja, močvirska in srpična trstnica ter mok~ž in vodomec. Sredi dopoldneva pa me Je v mreži presenetil ptiček , velik kot kovaček, ki je imel izredno belo obarv~na ~ep~a peresa. Belina repnih p~~~s. J~ b~a se najbolj podobna repalJscic~i all . pa kupčarjevi. V roki sem ugotovil, da Je to mali muhar, po svetlih pikah na sekun- darnih krovcih peruti pa, da je v prvolE:t- nem perju. Dolžina peruti je bila 66 mm~ teža 9 ,4 grama. Seved~ smo g~ v r~~i fotografirali in nato obrockanega 12p~stil_1. Omenjeni podatek je eden redkih iz jesenskega obdobja pri nas, v~rjetno pa edini za Krakovski gozd. Dare Sere, Pnro- doslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana PLAŠICA Remiz pendulinus ~ PENDULINE TIT -New breeding)ocality discovered in 1998 at Vrbje near Zalec (C Slovenia) Plašica velja v Sloveniji za redko gnez- dilko. Razširjena je predvsem v severo- vzhodni Sloveniji, in sicer ob reki Muri in Dravi. Iz osrednje Slovenije, razen z Ljub- ljanjskega barja, do sedaj ni bila znana gnezditev te vrste.. . . . . . v. V spodnji SavmJski dolmi Je plasica reden gost v času sp~mladan.~keQ'a in jesenskega preletg. NaJpogosteJsa Je na ribniku Vrbje pri Zalcu. V letu 1998 sem plašico, tako kot pretekla l~ta, v marc_u redno videval ob vsakem obisku. KasneJe sem ribnik zaradi pomanjkanja časa, delno pa zaradi nezanimivosti (bil je prazen) obiskal le mimogrede in po- ACROCEPHALUS redko. Daljše obiske sem si privoščil znova v juniju. V tem času seI!} 01? ribniky znova zaslišal značilno oglasanJe plasice.v. Po vztrajnem iskanju sem zagled~l plas1co, ki se je prehranjevala v sestoJu r~goza. Glede na velikost črnine na glavi sem osebek določil za samca. Takoj sem pomislil na gnezditev in š~ ist~ dan P.r~- g ledal vse vrbe ob ribn!_ku m okoli~~ vendar gnezda nisem nasel. NaslednJ1c sem bil ob ribniku 2. 7. Tokrat sem v sestoju rogoza znova opazoval plašice, in to kar pet osebkov. Z la1:1koto j~ bilo mogoče prepoznati samca ~ sam~co ter tri mlade osebke. Vseh pet se Je zadrzevalo med rogozom, kjer so se_ pre0ranjevali, občasno pa so obletavali tudi vrbe na obrežju ribnika. . Glede na meni znane podatke m podatke iz literat:i:ire je. t