"Amei lkanski Slovenec"
DELA ŽE
LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI.
STEV. (NO.) 27.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
rtP.
* 0*2
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 7, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
ZASEDENI KRAJI SE VRNEJO NAZAJ, PRAVI KALININ
Čas se približuje, ko bodo Nemci vrženi iz vsega zasedenega ozemlja, povdarja ruski predsednik. — Inicijativa ostane na ruski strani. — Opozorilo Turčiji.
Moskva, Rusija. — "Ura je blizu, ko se bodo vse zasedene ruske republike povrnile k družini" sovjetske Unije. Tako zagotovilo je izrazil ruski predsednik Mihael Kalinin v proglasu, ki ga je izdal ta četrtek na ljudstva sovjetske dežele.
Proglas je bil priobčen na prvi strani listov in v njem se navaja, da se Nemci sicer srdito bore za vsako ped zemlje, vendar se morajo pod pritiskom Rusov stalno umikati ter so bili vrženi ponekod nazaj celih 175 milj. Kalinin povdarja, da se sovjetska armada vsak dan bolj približuje Beli Rusiji, Latviji, Estoniji in Litveniji, in, da "vsak dan se več in več zasedenih krajev v Ukrajini vrača nazaj k svoji domovini."
Kalinin omenja, da se je sovjetska armada dosti naučila med časom, ko je bila med nemško ofenzivo potiskana nazaj, in, da je celo med tem, ko se je umikala, vršila priprave za protinapad, katerega zdaj izvaja. Njena udarna sila se je tako ojačila, da ji ne bodo Nemci, kakor zatrjuje Kalinin, hikoli več vzeli nazaj pridobljene ini-ci jati ve.
Isti dan je bil v tukajšnjem časopisju priobčen članek, v katerem se izraža svarilo Turčiji, naj "drži oči odprte," češ, da Hitler nekaj snuje na Balkanu, ter, da imajo najbrž Nemci načrt, da si osvoje Dardanele. Navajajo se tri znamenja, da se nekaj pripravlja. Prvo je v tem, ko je nemški feldmaršal List prispel na Grško; drugo, ko se je nemški poslanik za Turčijo von Papen vrnil v Berlin, in tretje, ko je nemški propagandni minister Goebbels objavil, da je britanski zun. minister Eden dovolil Rusiji prosto roko 'v Dardanelah.
Poleg drugih poročil o nadaljevanju ruske ofenzive je prišla s fronte v sredo tudi vest,
NEMŠKI USPEHI V LIBIJI
Britannci z naglico izgubljajo vse svoje pridobitve.
Kairo, Egipt. — Nova nemška ofenziva v Libiji je tako močna, da je britanske sile doslej še niso bile zmožne zadržati. Kraji, katere so Britanci zasedli komaj pred nekaj tedni, so zdaj zopet v nemških rokah. Od zavzetega mesta Bengazija so prodrli Nemci celih 180 milj proti vzhodu in je od njih ogrožen že tudi Tobruk; kakor se iz poročil, dospelih v četrtek, sklepa, so od njega oddaljeni le se 50 milj.
--o-
ELEKTRIKA JO UBILA V KOPALNI BANJI
Chicago, 111. — Žrtev nenavadne smrtne nesreče je postala v sredo zvečer 12 let stara Myra Donnelley na svojem domu v Lake Forest. Ubita je bila namreč od električnega toka med tem, ko je bila v kopalni banji. Deklica je vzela s seboj v kopalnico prenosni radio, da bo med kopanjem poslušala neki program. Aparat je morala najbrž postaviti na rob banje, da je ta zdrknil v vodo, pri čemer je elektrika prišla v stik z vodo, kar je postalo za deklico usodno. Ko so jo domači okrog polnoči pogrešili in nato našli v banji, je morala biti po mnenju poklicane policije in ognje-gascev že dve uri mrtva. Koro-ner se je izrazil, naj bo to vsakomur v svarilo, naj ne postavlja radio preblizu banje.
da ruske gu-rflne čete povzročajo med nemško armado, proti kateri delujejo od zadaj, veliko zmedo, kjer si skuša ta utrditi pozicije.
DOHODNINSKI
DAVEK
Tudi za t Litega, ki je umrl tekom leta, se mora izpolniti dačtii izkaz, kar ima seveda izvršiti upravitelj njegovega premoženja. Enako so dohodki mladoletnih oseb podvrženi davkom. T' slučaju, da je mladoletnik poročen, veljajo zanj enake določbe, kakor za odrastle osebe, ako pa daje svoje dohodke staršem ali varuhom, potem morajo ti vpisati med svoje dohodke tudi to, kar so od njega dobili, in od tega plačati davek. Glede dohodkov, naj bo pripomnje-no še, da morajo priti v davčni izkaz tudi taki, ki jih oseba ni prejela direktno v roket marveč so bili od koga drugega v poravnavo njenega računa plačani kaki tretji o-sebi. Kako se davek izračuna, o tem naj vsakdo sledi navodilom, ki so podana na davčni tiskovini. Za mnoge, ki niso navajeni računanja, bo težavno delo izračunati davek, doklade, odbitke, izjeme, itd., in takemu je pijporočati, vpj se v lo svrho obrne na kako zmožno osebo. Na tem mestu bomo podali v prihodnjih
člankih le glavne načela. v-
CAS SE IZPREMENI
Ta ponedeljek, 9. februarja, ob 2. uri zjutraj, se izvrši u-radna izprememba časa, da bomo- stopili v takozvani "vojni čas", kakor ga je označil pred sednik Roosevelt. Ob tem času se bodo pomaknile ure za eno uro naprej in to ne velja samo za kaka posamezna mesta ali okraje, marveč za cele Zed. države^ kajti tozadevni zakon je sprejel kongres. Tudi Kanada se bo prilagodila temu času. Ne pozabimo torej, potisniti kazalec v nedeljo zvečer za eno uro naprej.
VABIMO NA LETNO SEJO
Chicago, 111.
Vse farane župnije sv. Štefana prav ljudno vabimo na letno farno sejo, ki bo jutri v nede-o dne 8. februarja ob 2:00 uri popoldne v cerkveni dvorani. Vse vabi Župnik in odbor.
JAPONCI SI IZVOJEVALI
PRVE USPEHE V BURNI
i ______
Iz Thailanda prodirajo močne japonske čete proti zapadli in pričakuje se, da bo Burma napadena tudi od morske strani. —• Singapor pripravljen na obrambo.
KRATKE VESTI
— Chicago, 111. — Prihodnjo soboto, 14. februarja, še bo tukaj mudil jugoslovanski poslanik za Zed. državi dr. Konšt. Fotič in bo ob tej priliki imel govor na obedu, ki ga bo priredila zveza chicaških< advokatov na 29 So. La Salle St.
—	London, Anglija. — Mary Churchill, 18 let sta*'a hči min. predsednika, je bila'dobila čin jkorporala, kakor se pe objavilo ;zadnjo sredo. Dekle je zaposleno v pomožni teritorijalni službi, in sicer pri neki protizračni bateriji v londonskem okrožju.
—	Bern, Švica. — Po izkazu francoske državne banke je plačala Francija do konca zadnjega -Jeta-za ^gdrže^fcnie-ških okupacijskih čet nekaj manj kot tri miljarde dolarjev, dočim dolguje Nemčiji v to s vrh© še nad eno miljardo.
London, Anglija. — Zdaj, ko so japonske sile dosegle popolno zmago na malajskem polotoku in od tam potisnile britanske čete na mali utrjeni sin-gaporski otok, so pričele usmerjati svoj novi sunek proti se-verozapadu od Malaje, namreč proti britanski koloniji Burmi. V četrtek so namreč prihajala poročila, da vdirajo močni, dobro izvežbani oddelki iz sosednjega Thailanda, ki so ga Japonci že prej zasedli, ter, da so, kakor britanske oblasti uradno priznavajo, tudi že premagali prvo naravno oviro, namreč, da so prekoračili reko Salween v' nje spodnjem toku. Brez dvoma [ si bodo skušali Japonci osvoji-1 ti celo južno obrežje Burme, ter! se zato z gotovostjo pričakuje; njih napad tudi od morske stra-
VESTI 0 DOMOVINI
Nadaljni podatki o usmrtitvah Slovencev in Hrvatov po fašistih v Trstu, kakor jih poroča list "Naša Sloga", glasilo južnoameriških Jugoslovanov.
OGROMNI DOBIČKI IZ VOJNE
Washington, D. C. — Do naravnost smešne situacije je prišlo zadnjo sredo v senatskem odboru za mornariške zadeve, , , t .. . ko je tamkaj zastopnik neke s° ta,mkafnJl ,topo" 8
C) nvitAOT in nhcti-o lava t mnloi.
O položaju trdnjave Singa pore objavljajo britanska poročila, da ni brezupen in, da je posadka v njej, ki je večja, kakor je bilo pred par meseci vojaštva na celi Mala j i, odločena, da brani trdnjavo do skrajnosti. Dočim je japonski radio v četrtek poročal vest, da se je splošni napad na Singapore otvori! dan prej, se je pa nasprotno iz Singapora objavilo,
ladjedelniške družbe popolnoma odkrito priznal, da njegovo podjetje dela z naročili, ki jih dobi od vlade, take dobičke, da se podjetju samemu zdijo previsoki ter je prostovoljno vrnilo štiri milijone dolarjev mornariškemu departments Dobički tega podjetja, namreč Todd Shipyard korporacije, znašajo, na podlagi izjave zastopnika, 67 letnega J. E. Barne-sa, okrog 50 odstotkov na leto, in, kakor pravi Barnes, podjetje ne more g!£de tega nič ukreniti češ, da dobi od mornariškega departmenta pogodbo v podpis ter mora na nje določbe
silovitostjo obstreljevali malajsko obrežje, da so morali japonski topovi tamfcaj utihniti.
brez ugovora pristati, drugače mu utegnejo biti tovarne vzete. Kako velike dobičke dela ta družba, se razvidi iz tega, ko bo morala letos plačati od 8 do 10 milijonov dohodninskega davka, dočim njena glavnica znaša le 40 milijonov dolarjev. — Kot posledica teh odkritij utegne senat podvzeti temeljito preiskavo tudi glede drugih družb, ki imajo pogodbe za vladna dela, da ugotovi, kam gre denar davkoplačevalcev.
NEMČIJA BAJE ŽELI DOBITI DELAVCEV IZ ITALIJE
Bern, Švica. — Iz kakih namenov je pravzaprav prispel nemški maršal Goering na obisk v Italijo, kjer se zdaj mudi, se seveda ne bo dalo v javnost, vendar pa se eden njegovih ciljev z vso gotovostjo domneva, namreč, da je šel tja, da dobi delavcev za Nemčijo. Uradno se je sicer poročalo, da so razgovori vojaškega značaja, toda to je najbrž le krinka, da se z njo zakrije pravi značaj.
Ravno delavcev Nemčija že zdaj nujno potrebuje ter jih bo še bolj v prihodnjih mesecih. Vrši se namreč tamkaj nova mobilizacija za vojaško službo, ki bo bržkone popolna, kajti, uko bo Hitler odredil na pomlad novo ofenzivo proti Rusiji, bo
moralo iti v vojake takorekoč vse, kar je količkaj zmožno. Že zdaj je po računanju vojaških izvedencev postavil novo armado, ki šteje do dva milijona mož, toda.' sedanja ruska ofenziva zahteva toliko nemških žrtev, da se mobilizacija ne bo mogla ustaviti. Tako so vsi Nemci, živeči v inozemstvu, stari med 29 in 45 let, dobili poziv, da se pri-glase. Vse športne aktivnosti pa so v Nemčiji bile ustavljene.
Da nadomestijo te može, ki so bili potegnjeni iz tovarn in od drugod v vojake, bo potrebno dobiti delavce od drugod. Italija pride v prvi vrsti v pošte v in za to se zdaj Goering najbrž pogaja.
(Dalje)
Štirje obsojenci pomiloičeni na dosmrtno ječo
Po kratki vesti, ki je prišla v javnost, so bili od devetih, obsojenih na smrt, štirje pomiloščeni in jim je bila smrtna kazen zamenjana s kaznijo večne ječe. To kratko poročilo pravi, da so blizu Trsta izvršili smrtno obsodbo nad petimi obsojenimi: Viktorjem Lobek, Josipom Tomažičem, Fran jem Kavčem, Ivanom Ivančevičem in Vadna-lom.
Nedvomno so obsojence ustrelili v Bazovici pri Trstu, kjer so L 1930 izvršili smrtno kazen nad Milošem, Bidovcem, Maru-šičem in Valenčičem.
Bazovica je že prej postala sveto mesto za nas Jugoslovane, a nova kri narodnih mučencev je med našim ljudstvom svetost tega mesta potrdila, kraja, kj^r e' nas večni sovražTnk prefiTI dolžno kri narodnih borcev, narodnih mučen ikov in borcev za svobodo svojega naroda.
Slovenci in Hrvati protestirajo
Ob obsodbah v Trstu, s katerimi je posebno italijansko so-dišše v Trstu vnovič povzročilo prelivanje krvi jugoslovanske manjšine in jih devet obsodilo na smrt in 58 na ječo od enega do trideset let, je "Odbor Slovencev in Hrvatov pod Italijo" na svoji seji v ponedeljek 15. decembra sklenil poslati g. Roo-seveltu, g. Churchillu, g. Stalinu in generalu Simoviču sledeči brzojav:
"Nadaljujoč kruto italijansko preganjanje je posebno sodišče v Trstu vnovič odredilo prelivanje krvi jugoslovanske manjšine. 35,000 Jugoslovanov iz Julijske Krajine, bivajočih v Argentini, prosi Vašo Ekscelenco, da se zavzame, da bo po zmagi demokracije končano trpljenje Jugoslovanov pod Italijo s tem, da se Julijska Krajina pridruži njihovi rodno grudi, Jugoslaviji."
To mesto bo prišlo v zgodovino borb našega naroda v Istri, i
pričetkom vojne je velesejem-ska uprava gradila ogromne nove zgradbe in razstavne paviljone, ki žalibog sedaj služijo Italijanom. Dne 7. oktobra ob y+ 8 uri zvečer je v glavni zgradbi pri vhodu eksplodirala bomba, ki je porušila vhod in glavno zgradbo.
Na dan otvoritve velesejma so bile po nalogu italijanskih okupatorskih oblasti v vseh izložbah in hišah nalepljene slike kralja Viktorja Emanuela in Mussolinija. 2e drugi dan pa je mestna policija odstranila vse te slike s hiš, prav tako pa tudi lastniki 'lokalov iz svojih izložbenih oken. Zakaj? Vsaka hiša je to jutro dobila odločbo mestnega poglavarstva, podpisano od magistratnega direktorja, da se morajo te slike takoj odstraniti in to po želji in zahtevi italijanskih vojaških oblasti.
pravil je Veliko zmedo, mnogo smeha -— toda slike so bile odstranjene in se niso povrnile.
Bivši ban dr. Marko Natlačen in bivši minister Pucelj sta odstopila kot člana posvetovalnega odbora ljubljanske province. Ostavki sta motivirala s tem, da so se razmere v tej provinci bistveno poslabšale in da okupatorske oblasti ne drže dane be sede in obljube zato nočeta več nositi nikake odgovornosti.
Tekom te vojne se je pokazalo, da t zimskem času lahko čete na smučeh igrajo važno vlogo, in iako ima tudi Amerika posebne oddelke, ki se vežbajo v smučanju. Četa. ki jo kaže gornja slika« se uri po zasneženih gorah in dolinah države Utah.	_ "*"
Trstu in Gorici proti narodnemu in državnemu sovražniku in misel na Bazovico, na mučence, ki so jim nasilno vzeli življenje bo samo utrdila naš narod v borbi, za maščevanje, za vztraj-,janje do končne zmage pravične stvari do združenja "odtrganih krajev z materjo domovino, Jugoslavijo.
"Odbor Slovencev in Hrvatov pod Italijo.
Novice iz Slovenije
^Washington, 18. januarja (JČO) — Iz zanesljivega vira prejeli smo naslednje vesti iz okupirane Slovenije:
Dne 29. septembra 1941. je bil v Ljubljani na ulici izvršen atentat na Johana Notar uradnika Gestapo. Notar je bil ubit, storilci so pobegnili.
Dne 3. oktobra 1941 je bil v Ljubljani otvorjen Ljubljanski jesenski velesejem. Še pred
Nemci zahtevajo pomoč za vojno v Srbiji
Angora,_ 18. januarja (NYT — Ray Brock) — Poroča se, da je danes Nemčija zahtevala od Madžarske in Bolgarije osem armijskih divizij, ki naj jih pošljejo v Jugoslavijo za borbo proti srbskim armijam generala Draža Mihajloviča in za nadzorstvo nad glavnimi mesti v Srbiji, Hrvatski, Dalmaciji in Južni Srbiji in tako zamenjajo razredčene nemške in italijanske čete, ki se umikajo v Grčijo in Južno Italijo, da bi se zbrale za nemški pomladanski napad.
Poročila, ki so jih prejeli tuji vojaški dopisniki v turški prestolnici pravijo, da je nemški zunanji minister predložil zahtevo madžarskemu premijer-ju Horty-ju in madžarskemu zunanjemu ministru Ladislavu Bardossi-ju. Ta zahteva je postala še nujnejša z izjavo italijanskega zunanjega ministra Ciana, da se italijanska vojska, letalstvo in vojaški materijal že umika iz Dalmacije, Hrvatske in Slovenije po osmih mesecih neuspelih poiskusov da bi uničili srbski odpor in vzpostavili red.
Nemški general Roeder je prinesel zahtevo bolgarskemu kralju Borisu o božičnih praznikih, hoteč, da bi Bolgarija poslala divizije pehote v sever-novzhodni del Jugoslavije. Po zadnjih poročilih so se te sile umaknile in samo še 800 bolgarskih vojakov je ostalo v Jugo-(Dalje na 4. strani)
■ . -

AMERIKANSKI SLOVENEC
tiaistareiH
1849 W. Cermak Rd., Chicago. CANAL 5544
46.00
Zm oalo leto 2m pqI leU 2m čefrt leu
The firwt and the Oldest Slovene - Newspaper in America. Ecubliahed 1851.
daily, except Sander, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Ad drese of publication office:
1849 W. Cermak RcL, Chicago. Phone: CANAL 5544
For For
Subscription:
one half
a year
.-$6.00 — 3.00 175
For three months
Chicago, Canada and Europe: For one year
For half a year _ 3.50
For three months Single copy —_
2.00 - 3c
do
aa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo in pol pred dnevom, ko iside list. — Za sadijo številko v tednu je Cas dopolrtn«. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
OBRAMBNA KAMPANJA
opozorimo jih. na dober koristen katoliški list "Am. Slovenec", pojasnimo jim kampanjske ugodnosti. V največjih slučajih je tak obisk uspešen. Listu je pridobljen nov naročnik. Storili smo veliko dobro delo. Kos misijona je to, saj odpreš v takem slučaju katoliškemu listu vrata v hišo. List bo mogoče uspešen, kakor je bil že v mnogih-slu-čajih. . frej ali slej morebiti vrne tvojega prijatelja ali znanca nazaj cerkvi in prepričanju in če to, tvoj misijon obrodi sad, ki ga mi navadni zemljani ne znamo dovolj oceniti. To pomenljivost in važnost imejmo vsi pred očmi in s tega stališča delujmo v tej kampanji za dnevnik "Amer. Slovenec",
Vsi na noge, vsi v tekmo v tej obrambni kampanji "Am. Slovenca"!
"Amerikanski Slovenec" razglaša v tej današnji številki obrambno kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. Mesec februar je običajno vsako leto določen po ameriških škofih že več zadnjih let kot mesec, v katerem naj katoličani posvete svoje moči in sile agitaciji za katoliški tisk. Tudi "Amerikanski Slovenec" ima vsako leto svoje kampanje, ki so prav živahne in zanimive.
Zdaj smo v vojni. 7. decembra je prišel zahrbtni napad. Ta napad, kakor je vsega obsojanja vreden radi svojega značaja, je pa dosegel nekaj, kar bi v normalnem času vzelo dolgo dolgo časa. V par urah se je vsa naša ameriška javnost predramila in se zavedla kaj se je zgodilo. Ta zavest je združila vse sloje, vse politične nasprotnike in iz vseh je začel prikipevati en sam klic po edinosti in po skupni obrambni akciji.
Med tem, ko delamo na vso moč, da investiramo po možnosti svoja sredstva, eni tako, drugi tako, da se obrambo pospeši, pa ne smemo zlasti katoličani pozabiti na svoje lastne zadeve. Ena taka nadvse važna in potrebna zadeva je za nas katoličane po vsem vesoljnem svetu katoliški tisk. Tega resničnega dejstva, ne smemo katoličani nikoli izgubiti iz svojega vidika. Najučinkovitejša obramba ^fkato-lištvo je njegov lastaii katoliški tisk. Tega se zavedaj vsak katoličan!
Kakor delujemo za vsestransko obrambo domovine, tako delujmo tudi za obrambo svojega prepričanja s tem, da ojačujemo svojo glavno in najvažnejšo obrambo katoliški tisk. Zato je ime letošnji kampanji "Am. Slovenca" popolnoma na mestu, da se imenuje "obrambna kampanja".
Zastopniki (ce) "Am. Slovenca" so izkušeni veterani v agitiranju za katoliški tisk. Ni jih treba opominjati na veliko dolžnost, ki jo imamo katoličani do svojega tiska. Ta dolžnost je v tem, da vsak zastopnik (ca) izmed nas deluje ob vsaki priložnosti za razširjenje katoliškega časopisja. Med našimi rojaki po naselbinah je še mnogo slovenskih družin, ki še nimajo katoliških listov. V tej kampanji se nudi vsakemu prijatelju "Am. Slovenca" najlepša priložnost, da ob ugodni priliki stopi do takih rojakov in jih z lepo prijazno besedo pridobi za naročnike lista. V tej kampanji imajo agitatorji še posebno priložnost. Ne le samo zastopniki (ce), ampak prav vsak naročnik, kakor tudi nena-ročnik, če ga zanima ta kampanja, lahko stopi v vrste naših agitatorjev in agitira za dnevnik "Am. Slovenec". Na tretji strani te številke je objavljen poseben kampanjski oglas. Preberi ta oglas vsak točno. Proučite pogoje, poglejte kake bogate nagrade nudi "Am. Slovenec" agitatorjem, kakor tudi onim, ki bodo plačali naročnine, bodisi novi ali stari naročniki. Vsak bo dobil krasno spominsko nagrado, ki ga bo spominjala na to "obrambno kampanjo" našega lista. Proučite vse, potem pa na delo.
Poleg bogatih nagrad, ki so na razpolago agitatorjem' vsem brez razlike za nove naročnike in'poleg vseh krasnih' spominskih nagrad, ki jih bodo deležni tudi oni, ki bodo naročnine plačevali, bodisi stari ali novi naročniki, bo pa največje zanimanje tekma, ali volitev "Obrambnega Maršala", ali pa "Obrambne Kraljice" vseh naročnikov "A. S." Te volitve so vsako leto največje zanimanje med nami. Naj bodo tudi letos. Naj ne bo naselbine, da bi ne bila udeležena v teh volitvah. Glasuj vsak, star ali nov. naročnik in dvigaj zanimanje te obrambne kampanje! Vsi podatki in pogoji so v kampanjskem oglasu.
Na vse prijatelje katoliškega tiska ponovno apeliramo, da kakor je važno obrambno delo za vse druge cilje, tako je važno obrambno delo, ki ustvarja obrambo kato-lištvu. Katoliški tisk predstavlja za katolištvo najjačjo tako obrambo, zato je resna dolžnost vsakega katoličana izmed nas, da se tega zaveda in v tem pravcu deluje po svojih najboljših močeh, da bodo utrdbe katoliškega prepričanja močne in trdne. Katoliškemu tisku damo moči in trdnosti najbolj s tem, če ga pridno med seboj razširjamo, mu. pridobivamo db vsaki priložnosti nove naročnike in prijatelje. To delo lahko vršimo ob vsakem prostem času, ki ga imamo na razpolago. N. pr. zvečer stopimo k znancem in prijateljem, k sosedu. Kot prijatelji bodo veseli prijaznega obiska. Razložimo jim n'a prijazen način namen obiska,
SLOVENCEM V CHICAGU IN OKOLICI
Chicago, Hi.
Lokalni odbor Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija, je na svoji seji, katera se je vršila v sredo dne 28. januarja 1942 v S. N. P. J. dvorani sklenil, da priredi velik koncert in zabavo. Cisti dobiček te prireditve bo šel v korist rojakom v starem kraju in Ameriškemu Rdečemu križu. Prireditev se bo vršila v nedeljo 24.
veda, da le, ako zmaga Amerika in njene zaveznice, nam bo mogoče pomagati trpečim rojakom v starem kraju. Zato je bilo določeno, da gre del dobička v pomoč Ameriškemu Rdečemu križu.
Jaz sem prepričan, da ni med nami Slovenca, kateri bi ne hotel sodelovati pri tako plemeniti stvari. Le pomislite na eni strani pomagate ameriškim fantom, kateri so vsak dan v smrtni nevarnosti samo zato, da
diktatorjev. _
Anton Krapenc
Predsednik lokalnega odbora.
-o-
vsem, ki niso Se postali
AMERIŠKI DRŽAVLJANI W&ukeg&n, 111.
Vsi inozemci, ki niso še postali Ameriški državljani, bi se morali takoj vpisati v državljanske šole "Citizenship class".
ren.
Slovenski svet, ti si krasan! Tako vzlika naš pesnik. Daj zares je krasan in ravno zato pa tudi sila zapeljiv tuji roki, ki se je baŠ sedaj vsa okrvavljena iztegnila po njem.
Na severnovzhodni strani krasijo slovensko zemljo v soln-cu se kopajoče vinorodne gorice, na južni pa se ti tista divota Ti, kateri še nimajo državljan- nekam tajinstveno skriva v skega papirja, bodo spoznali, podzemeljske jame, kakor bi hoda jim bo državljanska šola ve-i tela biti le Slovencem v uživa-liko pripomogla, pri pripravah'nje. Doli na jugu objemajo slo-za pridobitev državljanskega vensko grudo mehki valovi Jadranskega morja, kakor objema
maja 1942 v Bohemian Ameri- jnam ohranijo svobodo, in sistem
za pridobitev državljanskega papirja. Poleg tega pa že vpis, v državljansko šolo kaže, da ima oseba dober namen, postati - državljan, oziroma državljanka Združenih držav in da hoče upoštevati regulacije predsednikove proklamacije, kar je že upoštevanja vredno.
Poleg tega pa dobe ti, ki obiskujejo državljanske šole, vsa navodila, katera inozemci potrebujejo, da zadobe državljanke papirje in se ob enem nauče tam tudi vseh odgovorov na vprašanja, ki so jim stavljena pri prošnji za dobavo državljanskega papirja. — Oni, ki se za stvar zanimajo, lahko stopijo v New Federal Building, Wauke-gan, 1)1., Room (soba) 27. Uradne ure od 9:00 dopoldne pa do 4:00 popoldne. Ali pa v Slovenski Dom na 424 10th Street, Waukegan, 111. Telefon-
can Hali, 1436 W. 18th St., Chi cago, 111. Na tej prireditvi bodo sodelovali vsi pevski zbori iz Chicage in So. Chicage. Na programu bo tudi nastopilo več posameznikov, kateri bodo pripomogli k uspehu prireditve. Natančen program bo pravočasno objavljen v slovenskih Časopisih.
Vsa društva, pevski zbori in klubi, so prošeni, da ne prirejajo svojih prireditev na nedeljo 24. maja, ker tukaj je potrebno, da sodelujejo vse slovenske skupine in posamezniki, ker le na ta način nam je zagotovljen uspeh, na katerega bodo lahko ponosni vsi Slovenci v Chicagu in okolici. Za to prireditev se bo izdala programska knjižica, in se bo pobiralo oglase med Slovenci in drugod, kjer se jih bo pač moglo dobiti. Cena oglasov je sledeča: cela stran $20.00, a/a strani $10.00, M strani $5.00, in V« strani $2.50. Nabiralo se bo tudi Patrons po 50 centov in "Well Wishers" po
ameriškega življenja, katerega vsi tako visoko cenimo in odobravamo. Drugi del dobička gre vašim rojakom, kateri so prišli pod i peto tujca, brez lastne krivde in kateri vas prosijo, da jim priskočite na pomoč, da jih tako rešite telesnega in narodnega pogina.
' Večkrait se sliši kritika, da zakaj ne gre pomožna akcija Ameriškega Rdečega križa in pomoč za rojake v starem kraju bolj dobro naprej. Ali se zavedate, kaj je vzrok? Predobro
par tednov, bombardirala sovražna letala in nam pobila naše očete, matere, otroke in prijatelje, ako bi stradali in gledali umirati naše družine od gladu, ako bi nas pustili umirati na bajnem polju ranjene, in pohabljene, ako bi mi vse to preživeli, potem bi razumeli pomožno akcijo in Rdeči križ. Slovenci, poskusite si predstaviti vse to in darujte, kolikor vam je največ mogoče. Lahko ste 25 centov. Ako vas kdo vpraša prepričani, da vam bo ta de
od ljubezni vnet fant svoje de-ie, in bistre reke se liki srebrni trakovi pretakajo po slovenskem svetu ter nosijo glas o plemenitosti slovenskega srca in o veličju slovenske duše v daljni svet.
Iz naroda, ki živi po teh lepih pokrajinah, je izšlo že dokaj duševnih velikanov svetovnega pomena in imena.
'V,ega je sestavil matematikom logaritme ter napisal druge važne knjige tiste stroke.
Kopitar je dal vedi slovan-vanskih jezikov ali slavistiki podlago in njegov učenec Miklošič velja za največjega jezikoslovca na svetu. Slovenski slavisti Krek, Škrabec, Štrekelj, Oblak in Murko so se oklenili Miklošičevega naslednika Jagiča ter mu odlično pomagali v nje-
Učne ure v Slov. N. Domu so vsaki torek in vsaki četrtek od 6:30 pa do 9:00 zvečer.
SLOVENIJA JE VREDNA VSE NAŠE POMOČI
Chicago, 111.
Po tisočletnem zatiranju, otepanju in trpljenju je Slovencem ostalo le še malo ozemlja. Toda tisti košček sveta je tako raznovrsten, pester, pisan, srčkan in krasen, da se morda
nam je! C, bi nas le par dni alilnobe"	n*™d more
Dar tednhv	ponašati s teko slikovito pano-
ramo zemeljskega površja kakor ravno Slovenci.
za dar, ali oglas, zahtevajte, da vam pokaže izka^ilo, katero mora biti podpisano po predsedniku in tajniku lokalnega odbora, in potrjeno, s pečatom. Pazite se, da ne izročite vaš dar ljudem, kateri nimajo pooblastila od tega odbora. Zahtevajte vedno potrdilo od nabiralca, kateremu izročite vaš dar. Vprašanje nastane, kdo naj nabira darove in oglase. Moje mnenje je, da bi moral biti vsak Slovenec in Slovenka odbornik te akcije, ker le na ta način, bomo dosegli sto procentni uspeh. Ne čakajte, da kdo pride k vam. Stopite sami k odbornikom in darujte kolikor vam je pač mogoče. Zavedati se morate, da vsi odbori delujejo brezplačno in ako jim priskočite na pomoč boste samo izvršili svojo dolžnost, kot zaveden ameriški Slovenec. Vaš odbor se dobro za-
nar prinesel obresti, na katere boste J lahko ponosni celo vase življenje, ker zavedali se boste, da z vašim darom ste pripomogli k zmagi pravice in svobode. Veliko lahko tudi storite, da pripomorete do zmage, ako kupujete United States Savings Bonds. Denar, katerega investirate v borrde, je varno naložen in nosi dobre obresti. Zavedati se morate, da ako bi prišlo do tega, da bi vaši bondi izgubili vrednost, potem tudi vaš denar na banki, ali pa doma, ne bo imel nobene vrednosti. Ako je vaša resna želja da obdržite svobodo in vrednost vaših prihrankov, stopite takoj danes in investirajte vaš denar v Savings Bonds. Ponosni bodite, da lahko z žulji vaših rok, pripomorete do zmage Ameriki in ob
ska številka: Ontario 3052. jTOvem delu na polju slovanskega jezikoslovja.
Drja. I. Štefana je priznal znanstveni svet za prvega fizika cele Evrope in slovenski šolnik Močnik je napisal knjigo, po kateri se je učila matematika domala po vseh deželah tedanje avstrijske države.
V pesništvu ima slovensko ljudstvo take 'neprekosljive pevce, kakor so n. pr. France Prešeren, Simon Jenko, Simon Gregorčič in Oton Zupančič, na pisateljskem polju pa pripovednike, kakor so n. pr. Jurčič, Stritar, Levstik, Tavčar, Finžgar, Vlad. Levstik, Go-vekar, Ivan Cankar itd.
Slovenski ženi j je delaven v vseh umetnostih izrazito, neumorno in učinkovito. Svet mu daje priznanje ter ga postavlja med tiste, ki se odlikujejo pc kakovosti svojih umotvorov in prvačijo med kulturnimi delavci.
Duševno gibanje drugih narodov se opira na bogato podporo premožnega in imovitega meščanstva, a Slovenci črpajo svoje duševne moči iz priproste-ga in revnega naroda, iz kmečkega ljudstva, kakor to tako lepo pove Gregorčič v svoji Kmetski hiši":
Zahodni kraji majhne Slovenije se v krasnih nijansah prelivajo v divne planine, ki jim ga ni para na svetu in o katerih pravi slovenski pesnik S. Jenko v zanosu:
Mogočne se dvigajo naše gore, ozirajo se na cvetoče polje. Slovenske planine se ti zdijo kakor krasen hram božji, koder srkaš vase osvežujoči zrak — dih svobode, po kateri so doli v nižavah skrbno obdelana in valoveča polja klenega žita, polja zlate pšenice že stoletja in stoletje koprnela — da, po svobodi vesti, znanosti, tiska, govora in zborovanja; kjer ti je iz vsakega cveta dehtelo tisto neutešno hrepenenje, žarelo iz vsakega solnčnega pramena, žehtelo iz vsakega klasa, žuborelo iz vsakega studenca, ti šuštelo na uho z vsakega drevesa ter neusahljivo kipelo iz upajoče duše slovenskega narodiča.
Le za hipec se je Sloveniji zasvetila lepa zarja srečnejših dni zlate svobode. Le za trenutek. Potem pa je spet nastopila temno noč strašne sužnosti, — ki pa ne more, ne sme trajati vekomaj. Kajti "manj strašna noč je v zemlje temnem krili, kot so pod solncem svetlim
Resnica je zopet »pekla • . •
Urednik rdeče tetke "Prosve-te", znani očka Molek, je zadnji teden zopet histerično poskočil. Kaj se je zgodilo, kaj ga je pičilo? "Am. SI." je omenil fetaro znano resnico, da so nekateri voditelji okrog SNPJ odgovorni za protiversko gonjo v tisku SNPJ v preteklosti, in da je ta gonja mnogo škodovala kato-lištvu in povzročila, da je mar-sikak naš človek odpadel od vere tu v Ameriki. Ali je to laž!? Ne! Resnica je, ki jo zadnjih 35 let in več poznajo vsi vrabci v Ameriki! Očka Molek pa pravi, da smo s tem, ko smo priklicali očku malo te resnice pred oči, zazibali čoln." Well, če taka reč očku zaziba njegov čolniček, mu-pri najboljši volji res ne moremo pomagati. Resnica je pač taka, da se ne da ubiti kakor muha, po kateri mahnemo, pa jo ni. Resnico lahko stoinsto-krat pokopi ješ, pa vedno na novo vstane in straši in dela preglavice tistim, ki se jih tiče. Očka bi moral pri svojih fantovskih letih to vedeti!
Ampak, resnica in očka Molek sta dve stvari, med katerima ni sorodstva! Očka se zna ogniti resnici če treba s slamnatim vozom. Če očka želi, mu lahko prikličemo take slučaje in dogodke v spomin! Samo potem naj ne jamra, če mu bo resnica zopet zazibala in pozibala čolniček, v katerem čepi po milosti dobrega flanstva ošabno pri polni mizi . . .
Zajcev Francelj se zanima
v svoji zadnji številki "Prole-tarca" za §vetnike in vprašuje Mr. Debevca, če verjame, da bi imeli Slovenci pri Bogu več zaščite, če bi imeli v nebesih tudi kakega Slovenca za svetnika? Radoveden dečko je ta Francelj ! Potem cinično komentira in zasmehuje. To je njegova znana tipična natura. One, ki so dajali za milijonski fond pred 25 leti "copake", kakor pravi tisti robi elevelandski Janko-vič, bi pa veliko bolj zanimalo, če bi Francelj, kaj o tistem zakladu povedal! N. pr. kako se je zaklad investiralo, kako se je obrestoval, kje so obresti in druge take reči s tem v zvezi naj obelodani. In pa, kaj mislijo s tistim zakladom končno napraviti?
enem osvobodite Slovence v sta- sužni dnovi", kakor nam poje rem kraju izpod kopitajerutih nesmrtni pesnik France Preše-
Ta hiša nafn je mati krušna, domovjtj_steber je častit, iz kmetskih hiš nam hrana dušna, iz kmetskih hiš omike svit. Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam pesniki preroki, za dom borilci vsi od tam.
To slovensko ljudsčvo, ki je sicer majhno po številu, a veliko pa po svetovno priznanih duševnih delavcih, je rod, iz katerega izhajamo mi ameriški Slovenci. Ta majhni, a žilavi in čvrsti pa nadarjeni rod je sedaj morda v svoji najhujši nesreči, se potaplja, mu preti pogin pod silo krutih zatiralcev. Zapisan je smrti, če ga mi pustimo na cedilu, če mu mi ne .priskočimo na pomoč.
Slovenija je v vsakem oziru vredna vse naše pomoči — moralne, gmotne in politične.
Čikaški Slovenci se zavedajo tega, pa ji hočejo po vseh svojih močeh pomagati s svojo prireditvijo, ki jo bodo imeli dne 24. maja letos v Ameriški češki dvorani na 18. cesti.
Vsi zastopniki in zastopnice naših krajevnih organizacij pa še drugi, ki so pripravljeni prodajati vstopnice za tisto prireditev, naj pridejo na sejo dne 18. februarja zvečer v prostore pod cerkvijo Sv. Štefana. Za odbor:
Zvonko A. Novak.
OPIČJA JETNICA
(385)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
[5&tJ*i* DUM DUM/" THE POWERFUL
^^l5 growled -as they dragged
HER THROUGH THE FOREST...,
into the midst of their tribe. there guttural voices exclaimed eagerly, "oum dum ' dum dum }»
Ko je Tarzela stopala po džungelski stezi, so jo z veje devesa opazovale grozeče divje oči.
Naenkrat sta dve opici skočili z drevesa na njo. Deklica se je upirala, toda zaman.
"Dum-Dum! Dum-Pum!" so mrmrale velike zverine, ko so Tarzelo vJekle skozi goščavo . . .
... v sredino svojega okrožja. fJjih
glasovi so pa resno odmevali "Dum-Dum! Dum-Dum!"
tt
Sobota, 7. februarja 1942
=
AMERIKAN3KI SLOVENEC
POZABLJENA VOJNA
V planinah Jugoslavije, kjer so najboljše nemSke in italijanske divizije mesece poiskužale zlomiti srbski odpor, obstaja pozabljeno bojišče, divja pozabljena vojna. •
Svet se je zopet spomnil nanjo prejšnji teden, ko je jugoslovanska vlada v izgnanstvu v Londonu imenovala generala Draža Mihajloviča za vojnega ministra.
Mihajlovič ni v Londonu. Odkar je Nemčija "zavladala" v Jugoslaviji, se bojuje z Nemci v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Njegove čete imajo pod nadzorstvom veliko površino tega ozemlja. Tu ni govora o peščici razbojnikov, ki napadajo slabotna nemška krdela in si v begu iščejo rešitve v planinskih zavetjih.
Po vseh vesteh sklepajoč je pod Mihajlovičevim poveljstvom več sto tisoč ljudi. Ima topništvo. Ima celo neko število letal, ki delujejo samo v slabem vremenu, ko je silno premočna nemška zračna sila po letališčih, na zemlji.
Te jugoslovanske čete so se osem mesecev upirale nemškemu terorju. Sistem talcev, s katerim Francijo driijo vkovano, se je v Jugoslaviji ponesrečil. Ugledni Jugoslovani v zamejstvu pravijo, da je bilo samo v "neodvisni" pobitih 180.000 Srbov. Nedvomno so mnoge med njimi izbrali iz vrst Todbin tistih, ki se še upirajo.
Tudi to je bilo zaman.
Tudi sistem 'kvizlingov', ki drži Norveško v suženjstvu, se ni posrečil.
Hrvatski politiki, ki so izdali Jugoslavijo ob času nemškega napada so vse manj priljubljeni v sami Hrvatski, kjer je vojaški in kulturni vpliv Nemčije najmočnejši. Hrvatska zahteva po neodvisnosti se je končala s j
popolnim tlačanatvom pod jarmom osišča.
Jedro odpora proti osišču so Srbi. V prejšnjem stoletju je ta narod ojeklenil svojo narodno moč in neodvisnost v drznih u-porih proti Turkom, s pomočjo Anglije, ter pozneje proti Av-stro-Ogrski, ki je hotela pograbiti ostanke turškega cesarstva v Evropi.
V	prvi svetovni vojni se nobena vojska ni borila bolj odločno in hrabrejše kakor srbska. Njene današnje vloge ne smemo precenjevati. Odpor Mihajloviča in njegovih borcev pa je vsekakor med razlogi, zakaj se zdavnaj pričakovani napad osišča na sueški kanal čez Turčijo še ni uresničil. Preden napade proti jugu, si mora Hitler osvoboditi svoj bok v Srbiji.
Amerikanci so se mnogo žrtvovali za vojno v Jugoslaviji. Dramatična odločitev beograjske vlade, da se upre Hitlerju je prišla največ zaradi ameriške zagotovitve o pomoči in končni zmagi.
Obljube še nismo izpolnili. Ob prvem nemškem prodoru skozi to državo ni prispela iz Združenih držav in Anglije v Jugoslavijo nobena pomoč.
Take misli naj vplivajo na pospešen je dela in na hitrost vojne akcije.
V	Jugoslaviji se ljudstvo bori proti največjemu vojaškemu stroju, kar jih je svet kdaj videl. Vztrajajo, ker smo jim obljubili pomoč. Vsak dan pomeni smrtno nevarnost za te Srbe in njihove rodbine, od katerih so mnoge med zasedenimi kraji posejane.
Ta narod se bori za zemljo, ki jo je tolikokrat s svojo krvjo napojil — in čaka na nas.
Philadelphia Record, 18.1. 1942.
Treba je začeti kako drugačno akcijo ... In končno: Tu v Ameriki imamo toliko potreb . . . Nimam, ne morem, saj bi, ampak . . .
PETA: — Prišlo je pismo in nekaj tednov pozneje še eno: "Odkar je vojska z Japonsko, naš list ne bo priobčeval, da se kaj pošilja v stari kraj, tudi ne o masnih intencijah. Ameriška vlada bi to sedaj ne gledala s prijaznimi očmi. Mi moramo gledati, da naš narod obdrži svoj dober rekord in si ga s takimi ukrepi ne pokvari. Amerika sama potrebuje danes. S pošiljanjem v stari kraj in s poročili o pošiljanju bi naredili pri vladi vtis, da podpiramo Hitlerja in Mussolinija". — Nisem dobe-
tudi jaz: Kdor more razumeti, naj razume!
liko dvignila, "saj to je tisto! Oh, ko bi človek lahko desetkrat
TO IN0N0
drobna
Neka branjevka je bila na smrtni postelji in dasi je svoj živ dan mnogo garala in se mučila, se je vendarle težko ločila od tega sveta. Njen mož, ki se je bil napil korajže in je bil malce v rožicah, je stai pri postelji, prijel je ženo za roko in ji dejal:
"Nikar ti naj ne bo hudo zaradi tega, da moraš umreti! Saj bo šlo, se bo že kako izone-gavilo! Glej, Lenčka, enkrat v življenju mora itak vsak človek
demantnih drobcev, ki jih seveda ni moči spoznati s prostim
alt pa dvanajstkrat umrl! Pra- očesom, ampak le s povečeval-va reč! Potem mi še za mar nim steklom. Verjetno je, da je
bi bilo enkrat umreti!"
-o-
sedno prepisal pisma, pa to je umreti!"
SPET NEKAJ 0 POMOČI DOMOVINI
P. Bernard Ambrožič OFM. \
1. NEKATERE
PRVA. — Dne 25. januarja sem prejel pismo iz Ljubljane po zračni pošti. Pisal ga mi je frančiškanski provincijal, P. Gracijan Heric. Datirano je z dnem 21. novembra, na pošto je šlo 1. decembra 1941. V pismu poroča med drugim, da je do takrat dospel na svoj cilj prvi tisočak za mašne intencije, ki sem jih bil tja poslal kot tajnik Pomožne Akcije Slovenskih Župnij. Dalje poroča, da so se intencije razdelile med ljubljanskega škofa Rožmana in med stolnega kanonika Cukalo v Zagrebu (ta je iz mariborske škofije) da "jih razdeli tamkaj- bi-vajočim duhovnikom". Dalje dostavlja, da so se frančiškani odrekli svojemu morebitnemu deležu na intencijah v prid svetnim duhovnikom in tistim, ki jih oni podpirajo iz svojih dohodkov. Provincijal dostavlja: "Za naše bom že poskrbel." In dalje prosi, naj naberemo kolikor mogoče veliko te vrste pod-Npore, ki bo tudi za naprej na enak način razdeljena.
DRUGA. — Prve dni februarja sem poslal v Washington 3000 (Tri tisoč) dolarjev v imenu Pomožne Akcije Slovenskih Župnij . ne kot denar za mašne intencije, ampak kot zgolj dar za potrebne v domovini brez vsake druge obveznosti. Denar naj dobi ljubljanski škofijski odbor, ki ga bo razdelil med najbolj potrebne po svoji uvidevnosti.
TRETJA. — G. minister Snoj je prinesel iz Londona pismo, ki ga je že večkrat prebral ja^o ali o njem govoril, Jki med drugim pravi: Pomoči smo zelo potrebni. Toda doslej nam ni prišla pomoč še od ni-
UGOTOVITVE.
koder drugod, razen preko Vatikana.
ČETRTA. — Odkar nabiramo za stari kraj, dežujejo pomisleki in dvomi in izgovori in sumničenja od vseh strani kakor bi grozil najmanj štiridesetdnevni vesoljni potop. Skozi Vatikan ne! In še enkrat ne! Papež bo po svoje manipuliral in nihče ne bo vedel, če je res kam prišlo . . . Danes tja kaj pošiljati se pravi podpirati Hitlerja in Mussolinija . . . Sploh pa, saj ne morfi in ne sme nič tja . . . Ali morete garantirati — ? . . Nakopavate si strašno odgovornost ... Še povra-čevati boste morali . . . Saj bi človek dal, če bi vedel, da in tako dalje. In čemu toliko važnost polagati na teh par tolarjev, ki naj bi jih tja poslali? Saj koncem konca ne moremo s tem rešiti naroda. Narodove potrebe so dandanes nekje drugje ,
njegova zgoščena vsebina.
ŠESTA. — Brž po sedmem decembru se je razširila vera — kriva vera! — da je zdaj konec vsemu zbiranju in zlasti tistemu zbiranju, ki poudarja, da želi TAKOJ pomagati, ne šele ob koncu vojske. To Še zlasti iz tega razloga, ker sedaj je očivid-no, da se NE MORE POSLATI.
Pisal sem v Washington in vprašal: Ali boste še mogli pošiljati mašne intencije? Odgovor je prišel brez zamude: RAVNO TAKO KOT POPREJ. Malo pozneje je šel v Washing* ton telegram: Ce bi naša Župnijska Akcija imela kaj denarja poslati, ali lahko še pride v Ljubljano? — Odgovor po telegramu: NOBENE SPREMEMBE GLEDE POŠILJANJA. — Oba odgovora sta stara kak mesec dni.
SEDMA. — V nedeljo 22. januarja so se brala po vseh ameriških katoliških cerkvah oznanila, da bo v nedeljo 1. februarja posebna kolekta za papeža kot Petrov novčič. Oznanila, naročena po škofih, so poudarjala, da papež želi podpirati nesrečne po vsem svetu in naj bi radi tega verni katoličani v to Jtolekto prispevali po najboljših močeh . . .
OSMA.\— Cerkvene oblasti v Washingtonu, ki so nam poslale v šesti točki citirana dva odgovora na naše vprašanje, in tiste cerkvene oblasti, ki so naročile, naj se v oznanilih za papeževo kolekto krepko poudari dejstvo, da bi papež rad podpiral iz te kolekte nesrečne po celem svetu, se NISO BALE, DA UTEGNEJO IZGUBITI DOBER RECpRD PRED AMERIŠKO VLADO, čeprav tudi I one jako dobro vedo, da je Ame- J rika v vojski ne samo z Japonsko, ampak tudi-s Hitlerjem in Mussolinijem. — Tudi papež sam, ki je poslal poročilo ameriškim škofom in smo ga mi že davno objavili, se ni bal, da bi izgubil dober record pred ameriško vlado, ko je poročal, da je bila poslana pomoč Slovencem v škofijah Ljubljana in Maribor.
'Prismoda", je komaj zašepa-tala umirajoča žena in se neko-
KAKO SE VRTI SONCE
Sonce se vrti kakor zemlja okrog svoje osi. Toda vsi njegovi predeli se ne vrtijo enakomerno, kakor to na naši premič-nici.	Z".
Pas ob sončnem ravniku rabi namreč za enkratni obrat 25 dni, polarna pasova pa 35 dni. Iz tega sledi, da ni sonce hiti trdo niti tekoče telo, temveč plinasta obla, ki imajo njeni žareči toki večjo ali manjšo rotacijsko brzino.
ALI VES TO?
Jekleni oklep vojnih ladij vse-
jeklo samo zaradi teh drobcev tako trdo. Ti demantni drobci se tvorijo če se želelo v električnem svetlobnem loku tali v navzočnosti ogljika in se nato brž ohladi
--o-
MESTA V INDIJI HITE Z OBRAMBO
Bomba j, Indija. — Vsa večja mesta v Indiji so se pričela naglico utrjevati proti nevarnosti zračnega napada. Vodilne osebnosti so izdale nujna priporočila mestom in vasem, naj organizirajo svoje lastne stražne skupine, obenem pa tudi, naj ljudje ostanejo pri svojem delu. Gandhi in njegov nauk o neodpornosti je takorekoč popolno-
buje mnogo milijard majcenih ma pozabljen, bivši vodja pa se
S
Stran 3
je umaknil v ozadje, ko so se njegovi tovariši odločili za obrambno Indije z orožjem. --o
INDIJSKI PESNIK V KATOLIŠKEM KOLEGIJU
Kuravilangad, Travancore, India — Portret pokojnega velikega Indijanskega pesnika in filozofa Rabindranath Tagore, je bil slovesno odkrit v tukajšnjem katoliškem kolegiju sv. Jožefa, ob navzočnosti številnega ljudstva. — Slovesnega odkritja se je na povabilo Rev. Jerome De Souza, S. J., ki je predstojnik kolegija, udeležil uradno tudi prejšnji poslanik dežele Madras, Raja Gopalachari.
-o-
Predstavite vaiim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim g a priporočite, d* se nanj na* roče!
Dovolj teh ugotovitev. Kdor se zanima, naj čita in nekoliko premisli vse to. Je vsaj zanimivo razmišljanje, če nič drugega. Kako se teh osem ugotoyi-tev more med seboj povezati; to zaenkrat prepustim cenjenim bralcem. Nekaj bom pa v naslednjem članku sam dostavil. Nekje je zapisano in to zapišem
KRIVDA VRŽENA NA NJU
■■■■■■^■■»■■ijI
Obrambna kampanja
' 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA"
- TRAJA OD 10. FEBRUARJA DO 15. APRILA 1942
Posebne nagrade za vsakega. — Poslužite se prilike! Preberite pazno ta kampanjski oglas in potem na delo!
Sodelujte za svoj in listov uspeh!
tC
POSEBNE NAGRADE ZA STARE IN NOVE NAROČNIKE
VSAK NAROČNIK, bodisi star ali nov, ki bo tekom kampanje od 10. februarja 1942 pa do 15. aprila 1942 plačal za celoletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $6.00: za Chicago in inozemstvo $7.00, bo dobil od Uprave v spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno tablico z ameriško zastavo, pod katero je tiskano besedilo zaobljube zvestobe ameriški zastavi. Zraven dobi še krasno zaponko, alt patriotični gumb, ki se nosi na prsih. Oba predmeta sta zgodovinske važnosti in priporočamo vsem naročnikom, ki le morejo v tem času obnoviti svojo naročnino, da to store in sicer za celo leto, da bodo deležni teh dveh spominskih nagrad.
VSAK NAROČNIK, bodisi star ali nov, ki bo tekom te kampanje od 1Q. februarja 1942 pa do 15. aprila 1942 plačal za polletno naročnino, ki je določena za Zdr. države $3 00; za Chicago in inozemstvo pa $3.50, bo dobil od Uprave v spomin na to "OBRAMBNO KAMPANJO" krasno zaponko, ali patriotični gumb, ki se nosi na prsih.
Tako torej bo v *ej kampanji deležen vsak naročnik, nov ali star lepe spominske nagrade, kakor omenjeno zgoraj.
Posebna komisija, ki je preiskovala, kje je krivda, da so Japonci tako lahko	Havaje, je ugotovila, da sta tedanja poveljnika
Ta dva, ki ju kaže slika, sta admiral Kimmel (na levi) in general Short.

Obrambni maršal ali kraljica?
Da bo ta "OBRAMBNA KAMPANJA" zanimiva in da bo imela v sebi življenje, zato bodo naročniki "Amerikanskega Slovenca" izvolili "OBRAMBENEGA MARŠALA ALI PA KRALJICO" vseh naročnikov lista "AMERIKANSKI SLOVENEC".
VOLITVE BODO TRAJALE OD 10. FEBRUARJA PA DO 15. APRILA 1942.
*1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. februarjem 1942 pa do 15. aprila 1942 najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA OBRAMBNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Am. Slovenca"; če ženska: ZA OBRAMBNO KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca".
2.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942, drugo najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA PRVEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici; če ženska: ZA PRVO OBRAMBNO PRINCEZINJO v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici.
3.	Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v času med 10. febr. 1942 pa do 15. aprila 1942 tretje najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
Če moški: ZA DRUGEGA OBRAMBNEGA PODMARŠALA; če ženska: ZA DRUGO OBRAMBNO PRINCEZINJO, v pomoč obrambnemu maršalu ali kraljici.
Poleg častnih titelnov dobijo izvoljeni še sledeče
nagrade:
Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno zmagoslavno trofejo.
Drugi in tretji glavni zmagovalec(ka) pa dobita vsak(a) krasno pozlačeno medaljo s urexanim imenom.
PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO:
1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba, moški ali ženska, bodisi, da sc priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. 'Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vpo-sleni v Upravi, uredništvu ali tiskarni Am. Slovenca.
2- Pogoji za nominacijo ali priglašen je kandidatov so:
(a)	z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Am. Slovenec" z naplačilom naročnine;
(b)	tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu.
& Glasovanje se vrši po sledečem redu:
Vsak dolar, ki sc plača Upravi tekom te kampanje za nove naročnine za list "Am. Slovenec" šteje 1000 glasov; vsak dolar, ki se plača Upravi tekom te kampanje za obnovitve ali stare naročnine za list "Am. Slovenec", »eje 100 glasov. Ta določba vlada za vso dobo kampanje od 10. februarja pa do 15. aprila 1942. Dokler Upravi naročnine niso plačane, se ne kreditira nobenih glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu
NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
ZA 1 CELOLETNEGA ALI 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA, dobi vsakdo, ki jih pridobi tekom te kampanje eno izmed treh sledečih nagrad, ki so na razpolago za agitatorje. Te nagrade so: 1) "Blue Bird Pendulete Clock", jako lepa stenska ura na uteže, lep kras za hišo. Predmet je označen s številko "1"; ali pa: 2) Krasno sliko za na steno v okvirju s steklom. Ta slika se imenuje "Bill of Rights". Slika ima v sredi sliko predsednika Roosevelta, pod njim krasna ameriška zastava, pod zastavo besedilo od "Bill of Rights". Okrog in okrog pa so slike vseh dosedanjih 32 predsednikov Združenih držav od Georga Washingtona naprej. Slika je prava patrio-tična umetnina in pravi kras za vsako hišo. Ali pa: 3) Krasno spreminjajočo sliko "Remember Pearl Harbor" za na steno v okvir,-ju. Ta slika je prava umetna posebnost. Če je gledaš od strani vidiš' krasno valovito ameriško zastavo. Če jo gledaš pa od spredaj vidiš napis: "Remember Pearl Harbor". — Eden izmed navedenih treh predmetov je na razpolago za zgoraj omenjeno število novih naročnin.
ZA 2 CELOLETNA ALI 4 POLLETNE NOVE NAROČNINE, dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1) "Three Pieces Boudoir Set", ki obstoji iz krasnega ogledala, krtače in česalnika za lase. Predmet je vreden do pet dolarjev. Ali pa: 2) "Lep daljnogled", ki je vreden nad $5.00. Predmeta sta cznačena s številko "2".
ZA 3 CELOLETNE ALI 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pridobi tekom te kampanje eno izmed sledečih treh nagrad: 1) "Krasna ogrlica" narejena iz biserov in je vredna do 59.00. Ali pa: 2) "Lep gladilnik (peglezen)" najnovejšega izdelka na elektriko, vreden do $9.00. Ali pa: 3) Lepo "New York Standard" uro za moškega ali žensko vredno do 59.50. Vse tri nagrade so označene s številko "3".
ZA 5 CELOLETNIH ALI 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jih pridobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1) "26-komadov Rajah Pattern set". 6. nožev, 3 žličk in žlic, itd. Vreden do 512.00; ali pa: 2) Krasno "Electric Banjo Clock", na električni pogon, aii pa tako, da se navije za osem dni. Ta ura je nekaj krasnega za vsak dom in je vredna SI2.50. Oba predmeta sta označena s številko "5".
ZA 10 CELOLETNIH ALI 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIN, dobi vsakdo, ki jilwpri-dobi eno izmed sledečih dveh nagrad: 1} Praktičen "New Schick Shaver", ki je jako praktičen. Z njim se obrijete na enkrat. Vse kar je treba je, aa ga zataknete v električni stik in v par trenotkih se obrijete hitro in gladko. Danes že vse rabi te aparate. Vreden je do $20.00 Ali pa: 2) "54 kosov Dinner Set", po 8 krožnikov, šalic in tako dalie. Jako lep set, ki ga je vesela vsaka gospodinja in je vreden nad $21.00.
■W$Tk-- i i	/
POGOJI: Nihče ni upravičen do nagrad v nobenem slučaju, dokler niso nove naročnine v polni svoti plačane Upravi lista "Amerikanski Slovenec" po ceni, ki so za list "Am. Slovenec" za Združene države $6.00 letno in za pol leta $3.00; za Chicago, Kanado in inozemstvo letno $7.00 in za pol leta $3.50. — Vse nagrade se bodo dostavile upravičencem po zaključku kampanje.
<
naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove sc objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu sc ne more prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. <*
11.	V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.
12.	Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita oba enake nagrade in titelne.

Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd„ Chicago, SL B	i =3
U
r
Stran 1
A1EKIMJI3M 0LUYERU
Sobota, 7. februarja 1942

"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER ■V	B	£=

Toda Gitl a je gledala in poslušala vse z očmi n ušee i otroka, in kar je videla, je bila brezupi a tema. Se en korak in stala je pred vrni .
Hajmo, .. je bil oprezoval zunaj kakor pes pred jazbino, ji je naglo stopil naproti.
"Si že opravila, Gitka? In si...?" Tedaj je zagledal njen zbegani, od solz ves mokri obraz in žalostne oči. Presunilo ga je, kakor bi mu zabodel kdo nož v srce, in zmeden jo je vprašal: "Gitka, kaj se je zgodilo?'*
Pa je samo otožno odkimala in se oprostila iz njegovih rok.
"Gitka!" je zaječal in hotel steči za njo; a tedaj je iz pisarnice začul valptov glas: "Hajmo! Kje pa tičis? Gospod Henrik čaka!"
Še hitel- pogled za dekletom, vroče zaskrbljen, nato se je Hajmo z vzdihom obrnil proti durim, snel čepico in počasi stopil v izbo.
G.
Ko je prišla Gitka na piano, jo je žarka sončna svetloba zaščemela v očeh. In tako utrujena je bila, tako zbita po vseh udih, da se je morala za trenutek nasloniti na zid. Potem se je vzravnala, si obrisala z rokama mokri obraz in zbežala ko splaše-na si na čez tržnico, po samostanskem griču navzdol in proti varilnici. Pred vrati je obstala in se zamislila. Ne! Cemu pripovedovati bratu že sedaj? Prihranila mu bo žalost vsaj do večera; še tako bo zvedel prekmalu, kaj mu grozi.
. Krenila je čez most proti cestici, ki se je ob šumeči Ahi vila ob potoku navzgor. Kmalu je prišla do ograjenega vrta, kjer je sredi krivenčastega sadnega drevja stala nizka hišica. Dve ozki izbici, tesen prostor, ki je bil veža in HttHiHja obenem ter majhne svisli — nič več ni bilo treba ma-hasti skodlasti strehi braniti viharjev in dežja. Koča z vrtom je bila samostanska last, v najemu jo je pa imel že deset let samostanski varilec soli Volfrat Polcer. Mož je bil doma nekje na Spodnjem Bavarskem: s petnajstimi leti je pa vojaški čeladi na ljubo zbežal od doma. Trda vojaška služba ga je nato metala od gradu do gradu, od mesta do mesta. Nazadnje se je udinjal pri t»* njici salcbuiškega nadškofa in se je pod \ kovnim poveljstvom Friderika Lepega udeležil bitke pri Ampfingu.
Klanja in razbijanja naveličan se je kmalu potem vrnil domov. Nekaj let pozneje je ob času strašne kuge, ki je vrh vseh požigov in pokoljev obiskala deželo, izgubil v enem dnevu očeta in mater. Tedaj je naletel slučajno na tovornika soli, ki je v imenu berhtesgadenskega samostana najemal zdrave in krepke ljudi za ondotni solni rudnik. Volfrat se je dal pregovoriti in se na tovornem vozu prispel v Berhtes-gaden; pa ni prišel sam; s seboj je prive-del petletno sestro in prav zaradi tega otroka jc dobil prvo prosto hišo v najem.
V	varilnici je pa med šiviljami solnih /reč našel osirotelega dekleta, ki je vzljubila •mrkega, vase zaprtega moža; nekoč je namreč zabranil, da je ni z bičem udaril tuj vozar, kateremu je na njegovo prevsi-ljivo vprašanje preveč rezko zabrusila v> obraz svoj odločni ne! Leto osorej sta bila z Volf ratom mož in žena. Začeli so v treh, Volfrat, Zefa in Gitka, živeli složno in bili s svaio revno, tiho usodo zadovoljni; najprej je prišel deček, nato deklica in potem se je vselila bolezen, skrb in pomanjkanje.
V	teh težkih dneh je bila Gitka dobri an-
gel varuh male hiše; vsa nežna in krotka je blažila bratovo čemernost, polna srčnega veselja je tolažila in razveseljevala bolno ženo in pri svojih petnajstih letih delala kot kaka dorasla, da bi revno gospodarstvo ubranila pred propadom, in tako skrbno, ljubeznivo čula nad deco, da sta se oba otroka skoro nežneje oklepala nje nego matere.
S poti v samostan se je vrnila domov s prav težkim srcem. Toda ko je v spletenem vrtnem plotu odprla lesena vratca, je njeno morečo žalost omilila in izpodrinila vsakdanja domača skrb. Pazno se je ozrla naokoli; menda je bilo vse v najlepšem redu ; vseh sedem kokoši je stopicalo po travi, brskalo klokajoč po krtinah in si otre-salo perje na soncu; mimo sta se pasli obe kozi okoli dreves, kamor ju je bila privezala na dolge vrvi. Tedaj pa je zapazila Gitka v travi nabuhlo srajčko, iz katere je molelo v zrak in zvonilo dvoje nožic; na trebuhu zleknjen je ležal na ruši petleten rumenolas dečko in grebel in kopal z obema ročicama po črni zemlji, kakor da bi veljalo spraviti na svetlo zaklad.
"Lipče," je zaklicala Gitka, "kaj pa vendar počenjaš?"	'
"Miško ujev!" je odgovoril skrivnostno tiho mali grobar in hotel znova nadaljevati s svojim pregrebanjem in kopanjem.
Toda Gitka se je zakregala: "Kaj nimaš pameti? Ležati tule na mrzlih tleh! Kar ročno mi vstani!"
Lipče se je našobil, \ stal pa je le, a deklica je vsa iz sebe sklenila roke.
"lipče! Dečko, dečko! Kakšen pa si! Le ogleduj se, le! Takoo! In sedaj se bo teta Dita jokala" Teta Dita — to ime so ji vzdela otroška usta namesto njenega pravega.
Teta Dita bo jokala, to je bila za Lipčeta najuspešnejša od vseh groženj. Našobil je usta kakor ponvico, iztegnil ročici, razpe-ril prste in se začel debelo ogledovati. Na dolgi srajčici, njegovi edini obleki, bi tudi najostrejše oko ne moglo razbrati, da jo je bila teta Dita šele davi belooprano vzela iz skrinje. In te roke! In še obraz povrh, kakor da i i bil Lipče poskušal z zobmi iztrgati miško iz zemlje.
"O moj Bog, moj Bog!" je jadikovala Gitka. "Kajne? Sedaj zijaš? Daaa! In teta Dita bo smela jutri spet stati pri vodi in prati iankico! Takoj mi povej: kakšen fant si?"
"Grdi fant!" je hvalevredno spoznal in pripoznal Lipče, dočim so se njegove oči napolnile s solzami.
"Tako, da!" je pritrdila Gitka, pograbila fantka za laket in se napotila proti odprtim vežnim vratom tako hitro, da je Lipce komaj pobiral stopinje za njo.
Stopila je v siromašno izbo, opremljeno z najubožnejšim kmečkim pohištvom, toda snažno in v redu; miza in klopi lepo pomite. Za pobeljeno krušno pečjo je stala velika skupna postelja in v kotu med posteljo in steno je v pletenem naslanjaču počivala Zefa, solarjeva žena. Kazalo je, j da jo zebe, zakaj okoli ramen je imela ovito debelo ruto, čez kolena pa razprostrto lodnasto odejo. Svetli lasje so ji razpušče-ni viseli v redkih, motno odsevajočih pramenih okoli bledega, zaskrbljenega obraza s tihimi, bolno bleščečimi očmi. Poznalo se je, kako je slabotna; brez moči je ležala med naslonilom stola, ki ji ga je bil spletel Volfrat, ko ležanja v postelji že ni mogla več prenašati.
(Dalje prih.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
slaviji za varovanje važne železniške črte Beograd—Niš— Caribrod.
Zadnja poročila z jugoslovanskega bojišča pravijo, da se četniki generala Mihajloviča bojujejo v Črni gori in Dalmaciji, kjer se italijanske čete umikajo proti Cetinju, Beranu lin Kotoru, da bi se vkrcale za !pot v Bari in Valono. Vojaški krogi so prejeli nepotrjeno vest, da jugoslovanske podmornice napadajo italijanske ladje v Jadranskem morju. Zdi se, da so ta poročila resnična.
KALIFORNIJA ZAPRTA ZA TUJEZEMCE
Washington, D. C. — Po odločitvi vojnega departmenta je postalo kalifornijsko obrežje na daljavo okrog 500 milj in na širjavo od 30 do 150 milj, raztezajoče se od oregonske meje skoraj do Los Angeles, zaprto ozemlje za državljane osiščnih držav. Gibanje teh inozemcev tukaj je omejeno in ob 9. uri zvečer morajo biti vsi doma.
--o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na*
roče!
* Listen to >
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the Dial)
J. M. Trunk:
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon Canal 8817 CHICAGO, ILL.
Victor plošče
V zalogi imamo po par spodaj navedenih plošč. Plošč, ki jih ne vidite v tem seznamu ne naročajte, ker jih nimamo. Manj kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo.
Sledeče Viktor plošče se dobijo:
V-23001—POSKOČNA POLKA,
LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio............-..............
V-23002—LEPA JOSEFA, valček,
TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojcr Trio.........................
V-23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO,
Prvi in drugi del. Adrija Pevci ..................................
V-23007—SAMO DA BO LIKOP,
EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio----------------
V-23021—NOVOkEŠKI PURGARJI, koračnica,
TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio-------------------
V-23025—OH, OH URA ŽE BIJE,
PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA. Mirko Jelačin............
V-2302&—POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET,
JURIJ BENKO VZEMI LENKO. Mirko Jelačin ---------
V-23027—MENE PA GLAVA BOLI.
PA KAJ T OMORE BITI. M. Jelačin----------------------

V-23028—VSI SO PRIHAJALI.
MLINAR. Mirko Jelačin ..............................
V-23029— DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del,
Adrija pevci in Deichtnan brata.—...............—
V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka.
LOVEC MAZURKA. Deichman brata ..-----
V-23031—TONE S HRIBA, trumplan,
KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata —
V-23032—ZELENI JURIJ.
ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio---------
V-23033—DOMAČE VESELJE,
VESELA POLKA. Adrija in Hojer Trio----------
V-23034—MILKA MOJA, valček,
VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio------------
V-2303S—NAŠA NOČ, polka,
KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester--------------80c
V-2303G—RUDI ANNA, trumplan,	*
IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester............80c
V-80334—GOZDNI ZVOK TRUMPLAN,
FRANCE POLKA, Dietchman ork. -------------„----------------—......80c
K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
.....80c
.......80c
.......80c
-----80c
.....80c
.....-80c
______80c
----80c
......80c
_____80c
—80c
_____8Qc
.....80c
..... 80c
Neka trobenta, ki je prej hudo trobentala v drugo stran, trobenta zdaj, ker pač mora trobentati že radi ričeta ali kaše, na stran, na kakršno mora vsak trobentati v Ameriki. Vsi skupaj — le vkup. le vkup . . . uboga gmajna ... je nekoč donelo pri slovenskih — "usta-ših" ... vsi moramo pomagati, da pride do zmage. Ampak ta trobenta je leta trobentala, da Roosevelt slabo zna trobentati, in takega trobentanja niti kaka trobenta ne more pozabiti, ko mora zdaj malo drugače trobentati.
Roosevelt je v svojem zadnjem govoru omenil — Hitle-ra, in tega možakarja je treba pokručiti, ker on je kriv zla, ki je prišlo. Ampak tisti Hitler je pri tisti trobenti — no — Hitler je pač, in tista trobenta nikoli ni trobentala zoper Hitlera, le zoper Roosevelta je trobentala. In ker Roosevelt pokazuje le na Hitlera, je dirnilo neprijetno tudi tisto trobento, in ker zdaj ne gre več, da bi kdo trobental zoper Roosevelta, ko mora vsak trobentati zoper Hitlera, je trobenta rekla in dejala, da se mora trobentati tudi zoper Stalina, ako se trobenta zoper Hitlera, ker Stalin je isti kakršen je Hitler.
Well, Stalina ne ,bom zagovarjal, ker v nekem je res Hit-leru podoben ko jajce jajcu, arnpak v marsičem mu ni podoben, in če tista trobenta zahteva, da se naj trobenta tudi zoper Stalina, ker se trobenta zoper Hitlera, je s tem le rečeno, da bi trobenta rada Hitlera malo zakrila, ako bi bil polepr
njega tudi Stalin. Tacol. »
Hitleru najmanj ne gre tako, kakor bi on rad, da bi šlo, kakor je napovedoval, in kakor so vsi Nemci prav do zadnjega pastirja pričakovali. Ali šlo res navzdol, pri tem je treba hitro počasi postopati in upati in pričakovati in napovedovati. Mogoče, mogoče pa tudi ne.
Ne gre tako, kakor so vsi Nemci pričakovali, to je danes vse. Ko je tedaj po 22. rožniku 1. 1. šlo tako sijajno, so bili vsi Nemceljni zaposleni le z zmagami in s končno zmago. Nisi slišal niti besedice, kakšen je hitlerizem, kaj utegne prinesti, kako bo vse preobrazil, ali
je pravilen, ali ni, dober ali hudoben . . . ništa ni bilo slišati, vse je bilo zaposleno le z zmagami in požiralo sline, ko bodo Nemceljni gospodovali vsemu svetu.
Roba pa se je začela malo zavirati. Blicanje se je izpremeni-lo bolj v polževo pot in ko., je zabril "rus", kakor pravimo pri nas tistemu vetru sem od severa iz ruskih planjav, se je celo polževa pot izpremenila v rakovo pot. "En dan smo korakali, dva dni pa rakali", tako je premotil Korošec cenzorja tedaj, ko je bilo v Galiciji tako, da je moral celo rajni Franc Jožef šele od ranjenca slišati, da je bil ranjen na — Ogerskem, in |je pri tem menda še sajn cesar hudo zaklel.
Toraj bolj rakajo, ko korakajo zdaj Nemceljni. Prav kaj gvišnega pa nihče gvišno ne ve. Bodimo tudi mi pri upih malo previdni.
Prikazuje se pa nekaj vrlo značilnega. Oglašajo se glasovi prav med Nemci samimi, da je hitlerizem, ne morda Hitler, precej spakast, slaba roba, in kako da se ti spaki ustavljajo ali so se menda ustavljali. Se nazaj posegajo in pripovedujejo svetu, kako so se ustavljali tedaj in v tisti dobi prusovskim nasilnežem, ki so divjali tedaj med Poljaki pod imenom "heka-tistov". In pripovedujejo, da niso za hitlerizem, da so celo govorili proti hitlerizmu, in se jim je pretilo s kašo in ričetom. Tako pripovedujejo danes, ko gre po rakovi poti.
Ali vidite, kam pes taco moli? Pripravljajo se in pripraviti se hočejo, da niso bili za hitlerizem, ako bi morda res šlo še bolj po rakovi poti. Hrbet si hočejo zavarovati. Tacol.
S DR.JOHN J. SMETANA j
OPTOMETRIST | Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE	'
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 < zjutraj do S:30 zvečer.
<1
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO |2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!'
((
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CmCAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarej-• šemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
STEV. 1, K. S. K. J.
Smrtninsha zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1942:
FRANK BANICH, predsednik,	JOHN PRAH, tajnik,
ANTON KREMESEC. blagajnik.
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znam- i|j kah po Sc. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Romd,	Chicago, Illinois
PRVI		SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
		V CHICAGI
		Louis J. Zefran
		1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
		Phone C&3&1 4611
		NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
— NajboljSi avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja — Mrtvaška		
kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.		
_
_