Po pošti prajaman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , četrt , , 6 „ 60 „ mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta
četrt _ mesec
10 , -» „ - »
1 »70,
Za pošiljanje na dom 20 h Da mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in insen
«prejem*, upravništvn Katoi Tiskarni. Kopit jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraC* nefrankovana pisma vsprejemnjo.
Uredništvo je v Sen
niSkih ulicah St. 2,1..
Izliaia vsak dan. izvzei
nedelje in praznike, pol 6. mi popoldne
Štev 16.
V Ljubljani, v soboto 19. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Ljubljanske volitve pred upravnim sodiščem.
Kakor heloti smo trpeli in še trpimo pod neznosnim, uprav barbarskim pritiskom vladajoče liberalne stranke. Med ljudstvom kipi nevolja nad vladajočim zistemom, in v skritih kotih, kamor ne vidi oko pooblaščencev in odposlancev in pozvedovalcev bivšega župana in njegovih uslužbencev, se je ljudska nevolja često izražala prošlo leto. A pritisek od m a g i s t r a t o v e strani —• saj magistrat ima razna sredstva na razpolago — ta moralni in gmotni pritisk je držal ljudstvo vklenjeno v verigah, da se ni upalo kdaj reči btsodice čez može, katere pozna kr t nesposobne, a ni smelo reči čez nje besede, da se kruto ne maščuje nad njim vsaka prostodušna beseda. Krščansko ljudstvo je moralo trpeti terorizem ljudij, kateri so proglasili kot svoj edini namen — boj proti klerikalizmu. Ubogo ljudstvo je moralo molče prenašati sklepe onih. ki so mu usiljevali finančno politiko, katera mu je izpraznila žepe do dna. N ravno ljudstvo je moralo kot svoje za stopnike častiti one, ki so v Ljubljani priznali prostitucijo kot potrebno. Pošteno ljudstvo jo moralo pri volitvah trpeti one m a h i n a c i j e , o katerih danes govorimo, in ni smelo reči ničesar, da se ne zameri onim, ki so si znali priboriti nadvlado in moč.
Respektirati smo morali ono »inteligenco«, o katere nesramnih izbruhih smo v — zadnji od dnevnih novic — prinesli ravnokar nekaj člankov, ki dokazujejo, kako nizko propade ona »inteligenca«, ki niti krščanstva več nc pripoznava, ampak se bori odkrito proti njemu.
V obraz so se nam smejali, v »Narodu« lagali o nas, sramotili katoliško ljudstvo, odrekali mu volivno pravico in pomilovalno zrli na katoliške volivce kot na brezpravno rajo. Upali so, da bodo tudi sodišča njim enako postopala, zanesli so se, da je od njihovo korupcije že prepojeno vse, kar ima v javnosti odločilno besedo.
Neko pisarne so gojilo v sebi strup tega terorizma tako, da sa je bal za svoj kruh vsak, ki bi so upal reči, da je katoliški kri-stijan. Po kavarnah, po gostilnah, da še nekod — po nekih krajih — katerih imen tu ne imenujemo, a jih bomo ie naznanili na višje mesto — so se izrekale nad krščanskimi možmi besede in sodbo, ki so bile naravnost naperjene na to, da se uniči v naših ljudeh vsaka samostojna miael, ki bi bila nasprotna diktaturi neke gospode, katero edini namen in edino sredstvo je — farška gonja, polnjenje lastnega žepa in hujskanje ljudstva na one naprave, ki mu morejo pomoči do boljšega obstanka.
Od začetka ie ljudstvo le z gnjevom gledalo to — »inteligenco« — potem pa je skrito mrmralo. Našo vrste so rasle, čim hujši je bil liberalni pritisk, in z najhujšim samozatajevanjem so nosili možje še terorizem, katerega morejo k večjemu še prenašati politični otroci.
Zato pa pozdravljamo pravično sodbo upravnega sodišča, ki jo razveljavilo ljubljanskemestne volitvo od 1. 1899 v drugem in tretjem v olivnem razredu.
Žalosti nas edino le to, da je bilo treba do cesarskega Dunaja segati, da se je pri nas v Ljubljani, v naši domovini, pri našem ognjišču dosegla pravična sodba.
Upravno sodišče je razveljavilo torej ljubljanske volitve, ker so bile proti postavne. Liberalizem zahteva svobodo le za one, ki imajo moč v rokah, a hoče s terorizmom uničiti one, ki niso tako nasilni, goljufivi in brezvestni, da bi zmagovali s krivico.
V	tretjem razredu so izgubili zaradi n e-postavnih volitev mandate sledeči liberalni kandidatje:
1. Jakob Dimnik, velik liberalni učitelj in znan po svojih liberalnih časopisih. 2. G. Pr os one. 3. G. To s ti. 4. Veliki zmagovalec in junak g. P. T ur k, in 4. g. Maly.
V	drugem razredu je upravno sodišče na Dunaju proglasilo kot neveljavno izvolitev sledečih liberalnih kapacitet:
1. Propadel je g. Ivan Hribar, veliki strahovatelj Ljubljane, ki ima veliko za služenje za sedanjo finančno stanje ljubljanskega meščanstva in za n e k e razmere na magistratu. 2. Je razveljavljen mandat še večjega dr. Tavčarja, kateri je sam rekel, da s« za nič drugega no bori, kakor le proti klerikalizmu. 3. Zaradi proti-postavnih volitev je razveljavljen mandat g dr. P o ž a r j a, kateri je postal nekako vodja višje dekliške šole, odkar jo prišel v ljubljanski občinski svet. 4. Je razveljavljen mandat g. Subica, kateri je kot načelnik liberalnega kluba v deželnem zboru si pridobil precej zaslug za procvit liberalnih
O teh volitvah bi se d;do marsikaj reči. Sramota za ljubljansko mesto je, da jo moralo upravno sodišče na Dunaju šele z avtoritativno razsodbo zavreči one volitve, o katerih grdi nepostavnosti smo bili mi od nekdaj prepričani.
Sedaj pa nastanejo važna vprašanja, katera danes le označujemo:
Kaj bo s sklepi, ki so bili sklenjeni z neveljavnimi glasovi?
Kaj bo z denarjem, ki so ga vlekli nepostavno izvoljeni odborniki? Župan ljubljanski na primer no opravlja zastonj svoje službe. In zdaj . ..
Kaj bo storila v 1 •> d a ? Ljubljana nima župana, ker jo upravno sodišče spoznalo, da je bil za odbornika nezakonito izvoljen Slednjič pa vprašamo v o livce! Ali morete vi še nadalje trpeti nad sabo terorizem, pod katerim sto doslej vzdihovali?
Jubilej pruskega kraljestva.
To vam je krika in vika, hvale in slave, kadila in mamila iz gozda nemškega časopisja! »Železna žrela topov so ustvarila pru sko kraljestvo, topovi oznanjajo danes 18. januvarija njegovo slavo. V Kraljevci so je porodilo prusko kraljestvo pred 200 leti, tu je padlo seme v zemljo, ki je obrodilo stoteri sad; kategorični imperativ, železna zavest dolžnosti, to je prešlo v kri pru-
skemu rodu in njegovim vladarjem, in živelj je ustanovil in ohranil Prusijo t nemško državo«. Tako vriska danes rad kalni fantin in kliče ves svet na korajžo.
Ko bi zgodovinar postanek raznih drž; strogo presojal po božjih zapovedih, dv> mimo, da bi sodba prijetno donela v ul in sladko odmevala v srcu. Vprašati bi m ral, ali ne poreko božjo zapovedi: No kra>. no ubijaj, ne pričaj po krivem zoper sv jega bližnjega? No. dvorni pruski zgodo\ narji Momsen, Treitscke in drugovi so i zmenijo za take malenkosti. A naša Avatr; more na svojem telesu pokazati globoke krvaveče rane, ki jej j h je vsekal pru.i meč.
Ali pa imajo Prusi in Prusaki tolil povoda, da se tako ponašajo s svojim Fi derikom I.? Zgodovina priča, da niso t povi ustvarili pruskega kraljestva, ampak sreča, ki je in ostane slepa. Zaleti se hišo, kjer je najmanj pričakujejo, in se o{ bije človeka, ki celo življenje iztika za ni
Ljudje, katerim jo dolg čas, razmišlja to in ono. Tako je Friderik III., a zadi braniborski volivni knez, razmišljal v sv jem naslonjaču, kako bi mogol postati kra Ni mu dalo miru, da je Danska že kralj vina, da je Viljem Oranjski zasedel presl angleški in Friderik Avgust Saksonski pi stol poljskega kraljestva. Ako ti, zakaj n<. on? Jezilo ga je, da je moral pri sluči nem obisku holanškega kralja sedeti na n vndnem stolu, dočim se je kralj zibal v i: slonjaču. Mogočni francoski kralj Ludov XIV. ga je nazival v pismih: Mon frere dragi brat. Torej ? Dragi brat, potegni m iz nožnico proti llabsburžanu in za plači ti pade kraljevska krona v naročje.
Ugibal je in razmišljal, sladke kruljevs sanje mu niso dale miru. Razkril je to san po petletnem razmišljevanju svojim pni svetovavcem. Ti so se kar začudili in ob meli. Kjo pa denar vzeli za kraljevs krono in dvor? Aon jih mirno potolaži, kraljevska kuhinja ni dražja od knež Treba je le dovoljenja nemškega cesa Leopolda I. in morda še papeževega.
LISTEK.
Jezus Kristus,
zaščitnik novega veka.
Oda papeža Leona XIII. na zadnji dan lanskega leta. V izvirnikovi — alcejski — meri preložil dr. Mat. Prelesnik.
Zapada vek, vseh lepih umetnosti Gojitelj dični: javne ugodnosti, Moči prirodne spet odkrite V pesmi omenja naj pesnik drugi.
A mene zgode veka minulega Pretresajo bolj; te obžalujem jaz. Ah! če nazaj pogledam v duhu, Kaj jaz sramu spomenikov vidim!
O bojih, žezlih zrušenih tožim naj, O spakah neomejene svobode ? O boju proti Vatikanu S tisoč zvijačami započetem ?
Kam prišla čast je Mesta, prvaka mest, Se v sužnosti mu nikoli vzkračena ? Ki prej so ga častili veki, Narodi stari kot Petrov sedež ?
Gorje postavam, ločenim od Boga ! Poštenja zakon, vernost li še kjo jo ? Majo se, rušijo so prava, Enkrat odločena od oltarja.
Li čujete, kaj ? Kake brozbožnosti
Zavedno trdi blodne modrosti zbor ; Z brezumno hče celo naravo Bitje najvišje, Boga spojiti.
Početek višji našega plemena
Zameta topo : druži, kar družno ni, Loveč le sence prazne, nične, Rod naš človeški z živalskim meša.
V vrtincu, joj, kak grdem se tam vali
Slabotna vsa že drznosti slepa moč. Oj smrtniki, ves čas spolnujte '¿akone božje, Bog& se bojte.
On sam ž i v 1 j e n j e , on je resnica zgolj
In k nebeščanom prava, jedina pot. On sam po željah uravnati Leta tekoča Zemljanom moro.
Ni dolgo ko na Petrov je sveti grob
Pobožne trume s prošnjami svetimi Pripeljal: pač predznak no prazen Vernost ta Bpet se porajajoča.
O Jezus, sodeč časa bodočega,
Ti teku nove dobo daj blagoslov : Prisili ti z močjo božansko Ljudstva uporna h krasnejšim težnjam.
Oživi seme svetega ti miru;
Naj jeza, vrenje, žalostno naj vojsko Preminejo enkrat: zapodi Zlobnih zvijače v teme kraljestvo.
Duh eden vodi kralje naj pod teboj, Da vsi se tvojim zakonom pokore : Naj en bo hlev, pastir en sam le, Vera naj ena zavlada svetu.
Končal sem tek svoj, dvaktrat devet sem jaz Petletij živel. Ti še peščico daj ; Ne daj, da bile brezuspešne Željo prosečega bi Leona.
Črna zgodovina.
Ljubljana je kar na mah osirotela. Nc tare nam sicer srca žalost nad tem, da jc naš občinski svet sedaj izgubil tako sijajen upraven talent, kakoršen jc g. Turk, toda župana nimamo več, župana! Glavno mesto kranjske dežele, središče Slovencev, pa brez župana! In vse to zakrivili so ti črni klerikalci, kajti, ako bi se ne bili pritožili, bi še danes Ljubljana imela poglavarja, seveda z isto pravico ali pravzaprav brez nje, kakor ga je imela dosedaj od srede leta 1899. Ta grdi čin klerikalcev ostane zapisan v črni knjigi zgodovine, še pozni rodovi zgražali se bodejo nad toliko podlostjo klerikalcev.
Ta razmotrivanja privedla so nas do tega, da smo začeli premišljati zgodovino klerikalizma.
Zajemali smo v/, najboljših zgodovinskih virov, namreč iz „Učiteljskega Tovariša",
„Slov. Naroda" in seveda iz „Rodoljub Kar smo tu izvedeli o zgodovini kleril lizma, to je že grozno. Ti liberalni zgoc vinarji pa res poznajo zgodovino. Ka pridno morajo ti ljudje učiti se zgodovi osobito zgodovine klerikalizma. Vse vc natanko. Koncile poznajo, da jc veselje. Koi se niso ježili lasje, ko jc bral v „Učitcljsk Tovarišu" o groznem koncilu v \lakonu,k so klerikalci rekli, da ženske nimajo duš. grdobe klerikalne! Vse kaplane vseh stol' imajo liberalci preštete. „Učiteljski Tovar piše, daje bilo na Španskem pred smrtjo kra Filipa III. v škofijikalahorski 18.000 kaplan Kakor kobilic! To je groza! Samo žal, da mo zgodovinar nc pove, ali jih je bilo tolik< enem letu, ali celo v enem mcsecu, kar grozo liberalcev primerno pomnožilo. Mo1 pa misli na vsa krščanska stoletja od četka krščanstva pa do smrti Filipa III prvi polovici 17. veka? Potem je pa do v zgodovini kot malokedo, še celo po mezne fare in škofije pozna mož, da je selje. Kako so klerikalci preganjali libera to seve jc posebno natanko popisano po liberalnih listih. Tudi imena vedo natan Vse to navdalo nas jc z globokim s štovanjem do teh liberalnih učenjakov. K; znanje, kaka temeljitost, kaka resnica! navdušeni smo sedli in spisali članek o z;
V hrvatskem saboru so se privrženci omenjene stranke, med katero je seveda tudi mnogi hrvatski mažaron, tega vprašanja že večkrat dotaknili in ban jim je iz početka dajal mnogo nade, da bi se mogla vsa ta zadeva rešiti v duhu dotičnega ogerskega zakona; vendar pa je bil toliko oprezen, da ni nič gotovega obljubil, ker je dobro vedel, da hrvatski narod, ki je vendar v ogromnej večini katoliški, ne bi bil nikdar pristal na take zakone brez odločne borbe. Zato se je čakalo in se še čaka, premda omenjena stranka v vsakem zasedanju hrvatskega sabora nagovarja bana, da se vendar enkrat prinese gotova osnova zakona glede inter-konfesijonalnih zadev.
Tako je bilo tudi v letošnjem saboru, ko je član srbskega kluba dr. Šumanovič odločno zahteval, da se konečno ugodi zahtevam staroverske cerkve ter pristopi k urejenju interkonfesijonalnih odnošajev. Govornik je dokazoval, da staroverci v sedanjem svojem položaju na Hrvatskem v | verskem pogledu mnogo trpe, kar mu pa | seveda ne more nobeden verjeti, komur je poznato, kako je katoliška cerkev tolerantna naproti drugim veroizpovestim, a na Hrvatskem še posebno naproti starovercem. Ban je sicer obljubil, da ni daleč čas, ko bode predložil zakon o urejenju interkonfesijonalnih odnošajev, ali se je ob enem izjavil, da vlada od svoje strani ne bode pospeševala brezverstva, saj je vendar vera naj-čvrsteja podlaga za organizacijo vsake države.
One, ki so mislili, da se v kratkem uvedejo na Hrvatskem ogerski interkonfe-sijonalni zakoni, je ta banova izjava izne-liadila, posebno židove, ki računajo na posebne svoje koristi, a tudi liberalcem ni bila ta izjava po volji, ker vidijo, da se vsa ta zadeva ne bode izvršila tako, kakor so želeli in kakor so se nadjali obodreni po poprejšnjih banovih izjavah, iz katerih so za gotovo sklepali, da se uvedejo tudi na Hrvatskem one ogerske postave, za katere je sam ban pred leti glasoval. Toda ti ljudje ne pomislijo, da je Hrvatska bila od nekdaj čisto katoliška dežela, in to je še dandanes v ogromnej večini svojih prebivavcev, saj je od vsega prebivavstva 72% katolikov; a vrhu tega Hrvat ljubi svojo vero, v njem je ostal še dandanes spomin na one grozne čase, ko je prelival kri za svojo katoliško vero, katere si tudi dandanes ne bi dal odvzeti na lahak način.
Na Ogerskem so delali protestantje že od nekdaj, a židovi v novejšem času zmešnjave ne samo v verskem, nego tudi v državnem pogledu; ogerski protestantje so se vedno s Turki bratili, mesto da so s katoliki branili zemljo. Na Hrvaškem ni bila protestantska vera dovoljena, ker so katoliški Hrvati dobro vedeli, kaj bi se moglo zgoditi, ko bi se narod v veri razdelil. Tako pa Hrvatska ni bila nikdar turška pokrajina.
Hrvatski narod je hvala Bogu v svojej veri čvrst, pa si ne bo dal tako lahko kakor ogerski vsiliti protiverske zakone, ko bi se v resnici kaj takega hotelo podvzeti proti njemu. Zato se je gledč teh zakonov izjavil tudi „Katoliški list" ter odločno odbil vsake novotarije, ki bi zasegale v področje katoliške cerkve, ki ima svoje nespremenljive dogmatične principe, pa zatorej tudi ne bode nikdar dopustila, da se kdo meša v njene zadeve.
Po tej odločnej izjavi moremo sklepati, da bode katoliška stranka branila najodločneje pravice katoliške cerkve, a ob enem se ne vmešavala v zadeve ostalih veroizpo-vestij, kar je omenil tudi dični vodja hrvatske zedinjene opozicije dr. Bresztjenszky v svojem govoru prigodom zadnje proračunske razprave.
Politični preg-lefl,
V Ljubljani, 19 januvarija.
Celoten izid državnozborskih volitev. Z volitvijo nižje-avstrijskega velepo-sestva so zavržene državnozborske volitve na celi črti, izvoljenih je vseh 425 poslancev. Od teh se popolnita le mesti mesto Dipaulija in Klofača. Izvoljenih je 60 Poljakov, 52 Mladočehov, 48 poslancev nemške ljudske stranke, 31 nemških liberalcev, 30 ustavovernih veleposestnikov, 26 poslancev katoliške ljudske stranke, 24 krščanskih socijalcev, 21 Schonererjancev, 19 konservativnih veleposestnikov, 19 Italijanov, 11 katoliško-narodnih Slovencev, 10 Hrvatov, 10 opozicijonalnih Poljakov, 10 socijalnih demokratov, 6 čeških agrarcev, 5 članov katoliškega centruma, 5 Starorusinov, 5 Mla-dorusinov, 5 Rumunov, 5 čeških socijalcev, 4 liberalni Slovenci, 4 člani dunajske slo-bodomiselne ljudske stranke, 3 člani mo-ravske srednje stranke, ter po 2 češka katolika, Srba in „bauernbiindlerja" in 6 brez-strankarjev.
Dipnuliiev mandat v peti skupini po poročilu „N. T. St." še ni popolno izgubljen. Ta list namreč poroča, da se vloži proti izvolitvi nasprotnika Schraffla ugovor, ker se ni izvršila postavno. Kakor znano, je dobil kršč. soc. kandidat le tri glasove absolutne večine, a so zanj glasovali štirje volivni možje, ki nimajo niti aktivne, niti pasivne volivne pravice, ker niso 6 mesecev v dotični občini. Če se pritožbi ugodi in volitev razveljavi, se bo morala vršiti ožja volitev, pri kateri bo bržkone prodrl baron Dipauli, ako bo sploh še kandidoval.
Češki agrarci v državnem zboru. Praška »Bohemia« ve poročati, da češki agrarci vsaj za sedaj ne vstopijo v mlado-češki klub. Jeden novoizvoljenih poslancev , te stranke je namreč po poročilu tega lista izjavil, da bodo češki agrarci v državnem zboru osnovali prosto zvezo z zastopniki češko socijalnih delavcev in z eventuvalno v
Na knežji dvor je večkrat zahajal kralja bieskega prijatelj, jezuit Vota. Ta je upal, morda braniborski knez prestopi v kato-to oerkev. Isto nado je gojil tudi orm-idski škof Zaluski. Ta dva sta Frideriku 3tovala, naj se zaradi kraljevske krone me na papeža. Toda Friderik se je branil toliške vere, ker je bil vodja protestantov državi.
Pričel je po svojem poslaniku že leta : 95 trkati na vrata pri cesarju na Dunaju, i temu cesarjevih ministrov so ponujali 0.000 gld., da bi podpiral knezovo prošnjo. S uradnik je izjavil, da je Friderik kot vo-ni knez pač udan cesarju, česar pa se ! i more pričakovati od njegovih slednikov Mož se ni motil. Ravno tedaj pa je bil cesar Leopold I ' pleten v nesrečni prepir zaradi španskega sledstva Francoski kralj Ludovik XIV. je zvijačo osamil cesarja. In v tej zadregi se Leopold I. udal in je podpisal dne 16. no-mbra 1700 tajno pogodbo. Knez Friderik obljubil cesarju glas in zvestobo na dr-vnih zborih, pravičnost do katolikov na uskem in 8000 oboroženih vojakov v vojski oti Ludoviku XIV.
Friderik je bil na konju. Dne 17. de-mbra 1700 se je dvor preselil iz Berolina Kraljevec (Königsberg), dne 15. januvarija 01 so med zvonenjem in streljanjem kli-rji po mestu razklicali, da je po »vsemodri evidnosti« pruska vojvodina postala kra-istvo.
Kronanje prvega pruskega kralja pa je o neka posebnost. Kot protestant ni imel rednika za slovesnost, niti vitezov. Dan ed kronanjem, 17. januvarija 1701, ustavil je pruski red črnega orla in imenoval viteze. Dne 18. januvarija 1701 se je vr-o kronanje jako slovesno. V svoji spal« ji se je oblekel v kraljevska oblačila, v prejemni sobani si je sam kraljevsko krono sadil na glavo, vzel je žezlo v roke, sto-v sobo svoje soproge, položil jej krono glavo in se ž njo vrnil v vsprejemno bo. Tu sedete na prestol, uradniki in sta vi njima čestitajo. V dvorni kapeli ju ma-ita dva od novega kralja imenovana pro-itanška škofa. Ljudstvo je dobilo vina in čenega vola, na večer je bilo mesto raz-stljeno. Dne 6. maja se je kralj slovesno ail v Berolin. Skoraj vse evropske države priznale novega kralja; ugovarjali so le pež Klemen XI., nemški viteški red, ka-emu so braniborski knezi pograbili Pru-ter volivna kneza bavarski in kolonijski. nimivo je tudi, da je jezuit Wolf nago-rjal cesarja v nadi, da pruski prestolona dnik zasnubi avstrijsko princezo in pre-pi v katoliško cerkev. Reči skoraj smemo, je pruska kraljevska krona dar jezuitov, danes ne smejo bivati v Prusiji.
Kaj je Prusija od leta 1701 storila, je >m znano. Neki poznejši avstrijski držav-. je rekel: »II faut avalir la Prusse et mis demolir.« Zgodilo se je, česar Friderik I.
vini klerikalizma, katerega precej lahko natisne katerikoli naših liberalnih listov. iv tako temeljit in resničen je, kakor so eralni zgodovinski članki. „Inteligenca" bo pa tudi smatrala resnim, samo, da priobčijo liberalni listi. Evo članka: „(Kam vodi ki erikalizem.) Grozno misliti, kam bi prišlo človeštvo, ako bi udalo klerikalizmu.
Klerikalci bili so od nekdaj sovražniki predka in kulture. Zgodovina nas uči, da nasprotovali prav vsaki omiki. Znani ncil v Kalodontu v znani deželi Odoliji jpovedal je snaženje zob, češ, da posta-o potem beli, kar bi nasprotovalo črni vi klerikalizma. Takrat dal je glasoviti, blagor ljudstva vneti satrap Odolije po mu Trebozob koncilu pismen ukor ali po nače nos, prvi nos klerikalcev, o katerem poročati zgodovina. Ta napredni mož al je omenjenemu koncilu, naj vendar nisli, da je v Odoliji in posebno v Kalo-ltus takim sklepom uničena vsa domača ustrija.
Toda kaj se briga klerikalizem za do-čo industrijo, kaj za take nosove! Iz tega vsakdo tudi lahko vidi, kako je bil vladi zatorej državi nasproten klerikalizem že stih starodavnih časih. Take zgodovinske niče nas, može inteligence, uče spozna-
ni pričakoval. Leta 1866 je cesar Viljem imel skomine po Češki, a tedaj je še živel Napoleon III. in Btsmarck ter Moltke še nista bila pripravljena. Kaj se Se vse zgodi — qui vivra verr».
Nova italijanska stranka v Trstu.
Iz Trsta se nam piše: Takoj za volitvijo v V. kuriji so se v tukajšnjem italijanskem novinstvu pojavili glasovi, da treba ustanoviti veliko novo stranko, ki bi obsegala vse sedanje, z novimi možmi na čelu. Izid volitve jih je bil namreč poučil, da meščani ne marajo več „Progressa", a „Democrática" je itak že preje oficijelno izjavila, da ne more glasovati za ljudi, kakor so Hortis in „compagnia bella". Zlasti jasen pa je postal položaj po ožji volitvi v V. kuriji, za katero so se Italijani nadejali najmanj na 14—15 tisoč glasov.
Italijani sami sedaj ne morejo več tajiti dejstva, da je nekaj gnilega v kraljestvu „Progressa", ter si hočejo pomagati s suro-gatom, da pomečejo Veneziana in druge jude v staro železje, da spremenijo ime „Progressa" v kako drugo manj kompromitirano iznajdenko, ter da jadrajo pod novo zastavo a s starim „vrakom" po stari črti.
Posebno umeten ni ta način zdravljenja društvenih razmer in zato tudi ne bo pomagal. Za hip pač bodo se o tej priliki polnili tukajšnji italijanski listi z lepimi frazami o napredku, ljubezni do skupne domovine (?), do sladkega jezika „del si" itd. — a o prvi priliki udari na površje zopet stara korupcija ter se pokaže, da je še tudi med Italijani ljudi, ki ne marajo ne izpuščevalca plina Benussija, ne žentlmena Spadonija, kateremu je revne branjevke hči s svojimi podporami pomogla do doktorstva, za to da jo je potem, ko je ni več rabil, nesramno izdal, niti premetenega Žida Venziana, niti Gari-baldinca Rascovicha. Pokaže se, da so ljudje siti praznih fraz, da hočejo pozitivnega dela v blagor mesta.
Poskušnja z novo stranko se torej mora izjaloviti. Ime nove stranke še nam ni znano, a vsekako se novo društvo že — poraja.
Interkonfesijonalni zakoni na Hrvatskem.
Znano je, da je hrvatski ban pri razpravi o interkonfesijonalnih zakonih na ogerskem zboru glasoval za te zakone. Od tistega časa pa do dandanes se je trudila neprenehoma neznatna stranka hrvatskih politikov, da dokaže, kako potrebni bi bili takšni zakoni tudi na Hrvatskem. Glasila te stranke so židovski časopisi na Ogerskem in nekaj njih tudi na Hrvatskem, med katerimi se odlikujeta tudi poluuradna nemška lista v Zagrebu in Oseku. Za te zakone so seveda zavzeti tudi razen Židov še staroverci in protestanti, ker se žele okoristiti vsi na račun katoliške cerkve.
vati klerikalizem. In duhovščina, ta je že od nekdaj živela od ljudstva. Samo v utopijski škofiji je bilo pred smrtjo kralja Nunquam 9,999.999 kaplanov. Ubogo ljudstvo! Take natančne številke nas navdajajo z nepopisnim srdom proti klerikalcem. Tako osrečuje klerikalizem! In kako kruti so klerikalci! Klerikalni kralj Nikoli dal je odrezati nekega dne vsem liberalcem v svoji deželi jezike. Naročil si je na to posebnega kuharja iz Pariza. Ta kuhar pa je dobil nalog, pripraviti iz teh jezikov okusno jed. Spominja nas to na zloglasne pojedine Rimljanov, kjer so ti razuzdanci jedli okusno prirejene jezike ptic pevk. Izborni kuhar se je sicer branil. Trdil je, da, ako se mu posreči, iz takih jezikov pripraviti okusno jed, bo to njegovo najlepše delo, kojega slava se bo razlegala še po kuhinjah poznih rodov. Napravil je jed. Kralj pa je povabil vodje klerikalcev na pojedino. In postavili so prednje liberalne jezike, toda niso jih marali. Trdili so, da so preumazani. Taki so klerikalci, kruti in zlobni. To je črn list iz črne zgodovine črne stranke! Nahajajo se še bolj črni!"
„Inteligenca", ti pa jim veruj! Poznejših rodov zgodovinarji pa bodejo tebe, draga „inteligenca", in tvojo omiko sodili po vsebini listov, katere si prebirala. Nam tudi prav!	_
Wagnerjev Tannhauser na ¡slovenskem cdru.
Pred par leti bi še bilo gotovo smelo trditi, da se spravi na naš oder tak umotvor, tako klasično delo, kot je ta opera. Znati je odločno, da roka, ki vodi operno muzo, ni le spretna, marveč tudi do skrajnosti energična, vojena po veliki znanosti in najfine-jem estetičnem čutu. Tannhauser nas zavede nazaj na romantična tla, nazaj v velike, ne sicer električno razsvetljene, premehke in preveč po poltenosti duhteče moderne dvorane, pač pa v dvorane nekega vznesenega, resnega, pošteno življenje dihajočega ozračja. Tudi v teh se poje o ljubavi, spočeti in zasajeni v srca človeška od pamtiveka — a tu ni nič luž, nič močvirnega vzduha ; nad njimi plava visoko čuvarica — jedrna stražarka poštenosti — zvezda danica — vera. In to čuti občinstvo, ki samo često nosi na prodaj marsikako pikantno frivolnost, ne zato, ker je izkvarjeno, a za to, ker mu pogosto nedostaje individualne sile, da bi se uprlo temu, kar sodi srce in razum kot slabo, pa raje razum in verno srce zataji in je na zunaj tako, da oni, ki so vodniki v moderni družbi vsaj v tem, da so vtelešena negacija pravega, lepega, čistega, da vsaj ti mislijo in jih hvalijo: Ti si naš, ti si modem-
Že opetovano razprodana hiša, neki svečan genij, ki je plaval nad gledališčem ob tej izborno vprizorjeni operi, nervozno zasledovanje godbe in dejanja, ki sta spojena kot duša in telo — ti momenti dajejo intendant ponosno priznanje, da je zadela pravo s to vprizoritvijo. Da, tudi v TannhSu-serju doni krik mesa, tudi v njem igrajo in bijejo boj bučne strasti. Henrik je tudi zmagan — se jim tudi izroči — a potem ta boj, ta strašna disharmonija, te verige v duši, kar je g. Tit. Orszelski pogodil tako moj-sterski l Krik obupanega, strtega romarja Henrika, ko se zgrudi ob mrtvi Elizabeti, rodi strogo logično sodbo; To je konec, to so žrtve, ki jih rodi sama Venera — ni nič kot Venera. Le žal, da je Wagner papeža spravil v tako čudno zvezo v svoji igri !
Elizabeta (gospica Noemi) ljubi Btrastno Henrika, a zato se mu še ne vrže v naročje, ker je močneje prepričanje in priznanje poštenosti, kot bakhanal krvi. Proklinjajo ga drugi, ona ga ne more, ona moli zanj, žrtvuje se zanj, umrje zanj. Ni li to ljubezen večje sile, čistejšega ognja, vredna občudovanja bolj, kot ljubezen devke-metuljke, ki za ljubca zataji vse — vse — samo za jeden časek radosti? Kdo je heroinja, ta poslednja ali Elizabeta!
Igralo so je splošno jako dobro. Seveda
mladočeški klub ne vstopivšimi češkimi poslanci. Misel, naj se združijo agrarci z Mlado-Čehi, ne more iziti iz srede agrarcev, marveč le Mladočehov, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. Seveda bi morali Mladočehi poprej popraviti vse krivice in vsa žaljenja, ki so jih zadali članom stranke agrarcev, in izpolniti se več drugih predlogov. V narodnostnem oziru bodo pa šli agrarci roko ob roki z Mladočehi, le da bo moralo biti postopanje bolj radikalno. Vodja češko - socijalnih delavcev Klofač bo v parlamentu češki Wolf. V zbornici bodo najprej nastopili s predlogi narodno-gospodarske narave, a ob jednem ne bodo zanemarjali narodnostne politike. Obstrukcija je pa neizogibna tedaj, ko bi na površje prišel predlog o nemškem državnem jeziku, in tedaj bodo brez dvoma morali sodelovati tudi Mladočehi.
Ni «jeavstrijsko veleposestvo je včeraj kot zadnje volilo osem državnih poslancev. Izvoljeni so bili, kot sino že naznanili, vsi kandidatje, ki jih je priporočal liberalni volivni odbor, namreč liberalni veleposestniki: baron D o b l h o f f, baron Ehren-tela, Eitz, baron Skrbensky, baron Kielmansegg in baron Ludwigs-t o r t f ter jedini konservativec opat D u n g l.
Schönerer jevi skupina šteje po računu vodje eksviteza Jurija 22 poslancev, in sicer 6 starih in 16 novih, propadel je le Türk. Od vseh teh bo zahteval Schönerer, kakor pravi v svojih „Unverf. D. W.", da podpišejo izjavo, vsled katere se bodo vse-kdar odločno potegovali za vsenemško misel. Kluba Schönerer tudi sedaj ne mara osnovati, marveč le slobodno zvezo vsenemško mislečih mož. V zvezo pa ne bodo takoj vsprejeti poslanci, ki iz kateregakoli vzroka še niso protirimovci, sicer bodo pa imeli vse pravice. Mej poslednje spada v prvi vrsti poslanec Dötz, ki je izvoljen le na podlagi linškega programa, v katerem pa ni izrecne točke o „Los von Rom." Kakor se vidi, ne mara Schönerer samih teles, marveč tudi duše.
Klub 'italijanskih poslancev bo po poročilo „Piccola" v novem državnem zboru istotako številen, kot je bil dosedaj, ker so Italijani pridobili jeden mandat, jednega pa izgubili. V klub bodo baje vstopili tudi konservativni italijanski poslanci, ker klub goji samo narodnostno idejo, v vseh drugih zadevah pa prepušča svojim članom prosto roko. Ta trditev je pa precej smela in je torej precej dvomljivosti, da bi konservativci se hoteli res pokoriti liberalnim kolovodjem.
Stell proti razširjenju volivne pravice. Znamenito izjavo je oddal ogerski ministerski predsednik v seji dne 17. t. m , ko ga je poslanec II 'Ho resno vprašal, kako dolgo namerava vlada še vztrajati pri sedanjem zastarelem, razmeram povsem neprimernem in krivičnem volivnem redu. Szell je sam priznal, da je volivni red že 52 let star in je bil zadnjič pregledan pred 26. leti, toda za sedaj se mu zdi potrebna prememba Ie v toliko , da se napravijo
manjši volivni okraji. Z novimi poskusi se pa ne mara pečati. Sploh sem pa, pravi mi-nster dalj e, proti uvedbi splošne volivne pravice, tudi uvedba tajne volitve se mi no zdi priporočljiva. — Tako govore vsi pristni »liberalci«, ki so boje ljudske sodbe, ki bi jih z jednim mahom pometla s pozorišča. Po splošni volitvi bi seveda prišli do besedo tudi katoličani in nemažarski narodi, pri tajni bi |>a vladni mameluki no mogli kontrolirati odvisnih, plačanih volivcev. Liberalci se hočejo vzdržati na krmilu, naj bo to ljudstvu všeč ali ne, in če se tudi ne strinja z zahtevami pravega liberalizma. Li beralizem poznajo vladinovci le v svojo korist, nad nasprotniki pa vihte samo liberalni bič. V tem so si jednaki liberalci vsega sveta.
Francoski socijalisti proti kon-gregacijam. Najbolj strastne sovražnike katoliške cerkve so se pokazali „svobodomiselni" socijalisti. V seji 17. t. m. so stavili vodje Viviani, Zevaes in Vaillant predlog na splošno konfiskacijo samostanskega premoženja. Po njih želji naj slove člen 13. kongregacijskega zakona sledeče: Premoženje takozvane „mrtve roke," premakljiva in nepremakljiva lastnina cerkvenih kongregacij, industrialna in trgovska podjetja cerkvenih družb, naj zapade) o državi, ki naj se jih takoj polasti. Članom kongregacij naj ostanejo le efekti, ki služijo v osebno porabo, kakor obleka in perilo (kako milostno!) O knjižnicah, arhivih, slikah in drugih umetninah naj se sostavi zapisnik, ki ga je vposlati pravosodnemu ministru. Ta naj takoj razpiše javno dražbo, ali pa podari dragocenosti muzejem. Preskusiti je treba vse prodajne pogodbe in vse hipotekarne obremenitve od 14. novembra 1900. sem in sekve-strirati ta posestva. Nadalje se morajo preskusiti vse najemninske pogodbe kongregacij, če so poštene in odkritosrčne in če se niso sklenile radi tega, da se zamolči pravi lastnik. Cerkvena imovina, ki pripade na ta način narodu, naj se porabi izključno za osnovo zaklada za preskrbovanje delavcev za starost. — O tem predlogu zbornica še ni razpravljala. Radovedno je sedaj vse, bodo li socijalisti stavili jednak predlog glede neprimerno večjega bogastva Židov Rot-schilda in drugov, s katerim bi se poleg drugih tudi lahko ustanovil fond za plačane socijalistiške vodje-postopače.
Španiji preti sedaj „grozna" nevarnost od neke vrste karlistiške sekte, ki jo je zasledil liberalni madridski „Correo" in po njem tetka „Koln. Zeitg." V dotičnem poročilu se govori najprej o živahnem gibanju karlistov, ki se vedno bolj preskrbujejo z orožjem, potem pa dostavlja, da vodijo to gibanje redovniki in da so v mnogih občinskih zbornicah zamenjali podobo kraljice ali kraljeve rodbine z — razpelom, kar je neki najnovejši simbol — karlistov. Tudi slike Srca Jezusovega so baje karlistiški znak. — Španiji pa sedaj res ni več obstanka, če je ne rešijo v najkrajšem času framasonski časnikarji in zatro namah vseh „klerikalcev".
SloVMtVO.
„Zvonček." Napredni učitelji in c. k r. okrajni šolski sveti vsiljujejo v knjižnice ljudskih šol „Zvonček, list s podobami za slovensko mladino". Ali je za slovensko mladino? Slab porok za to so imena izdajateljev: Jelene, Ga ngl; namen je delati konkurenco ali izpodriniti „Vrtec" in ime „Zvonček" nekako kaže, da hoče iz-rediti naročnike in bravce za gotovo slabi „Zvon".
Pa to bi bili le predsodki, poglejmo prvo letošnjo številko, ki se pošilja na ogled. Na prvi strani pesmice: Božič .. . (tri pike igrajo ulogo) 1. Šumi po lesu piš, šumi, in mrak tihotno gozd objemlje, a v gozdu mirno Božič dremlje, ne dremlje le, on trdo spi ... Ne meni se za sneg in mraz ... On mirno spi. In brada siva snežena prsa mu pokriva, zametel sneg mu je obraz ... Po vasi zvonček se glasi... Po zemlji sveta noč zavlada, kot zvezdice nanj snežec pada
—	in v gozdu Božič se budi . . . Budi ga zvezdna, jasna noč, on vstaja, on veselo vstaja ... Po stezi beli v vas odhaja darov s seboj noseč tisoč ... Od hiše pa do hiše hodi, kjer le molitve lepe čuje, darove pridnim razdeljuje, in ljubijo ga vsi — po-vsodi .. .
Druga pesmica: Oj padala je, padala po zemlji sveta noč ... In burja huda vladala krog je lesenih koč ... A sred noči, a sred noči po vasi Božič gre, po kočah vse že sladko spi — po vasi Božič gre .. .
Kaj ne da poezija, če ne verjamete, berite še enkrat. Pa nimam namena kritikovati oblike, pač pa vsebino.
Do sedaj so imeli slovenski otroci o božičnem času ta pojem:
Božični praznik je spomin tiste noči ko je sam Sin Božji kot človek, kot malo dete prišel na svet, da bi ga odrešil. Zato je sveta maša o polnoči, h kateri hite odrasli, otroci in starčki pa med tem doma čujejo in se vesele jaslic t. j. priproste predstave tistega svetovnovažnega trenotka.
Naši mladi Zvončkarji pa naj si bodo v prihodnje predstavljali Božiča kot sivega starega moža, ki sveto noč pride iz gozda in med tem, ko vse sladko spi, pridnim otrokom darove nosi.
Torej ne katoliški pojem Kristusovega rojstva, niti ne protestantovski Christkindl ampak paganski princip zime, naj se slovenskim otrokom v cepi v glavo. Ali ni „Zvončekov" Božič isto, kar so hoteli moderni tevtonski pagani častiti letos o božiču
—	Jul-Fest — v Celovcu s kresom na glavnem trgu? Pa jim je vlada prepovedala.
Naše mnenje je, da okrajni šolski sveti nimajo povoda u s i 1 j e v a t i šolam „Zvonček." „Vrtec" in „A n g e 1 j č e k" sta veliko primernejša mladini. A.
Umno kletarstvo. Ravnokar je izšla nova knjižica o umnem kletarstvu, katero je po sklepu dež. zbora ter po naročilu dež. odb. kranjskega spisal deželni potovalni učitelj za vinstvo v Ljubljani g. Fr. G o m b a č. Tako knjižico smo že dolgo pogrešali, ker dr.
par neizogibno motečih obrazov ali kretenj pri odrski masi nikdar no izostane.
„Uaša zlata knjiga
»Učiteljski Tovariš« je objavil v svoji 2 štev. t. 1. prvi list iz »naše črne knjige«. Upam, da se bo začeto delo vrlo nadaljevalo, ker so jednake sličice prav primerni doneski k životopisom »n eslavnih« učiteljev.
Kaže se očitno, da je »Učit. Tovarišu« mnogo na ugledu učiteljskega stanu, ker hoče še celo »neslavne« tovariše svoje tako korenito opisati. Zato si niti misliti ne moremo, da bi hotel prinašati črtice le o teh, katero ima posebno »na muhi« , temveč trdno se nadejamo, da bode še s tem večjim veseljem objavljal »hvalevredna« in »ju naška« dejanja svojih ožjih somišljenikov.
Nikakor nam noče v glavo, kako da »Učit. Tovariš« ni poleg »črne knjige« upe-ljal tudi »zlato knjigo«, v katero bi lahko napisal ali pa »prepisal« (kakor bi mu bilo ljubše) toliko »lepega« in »hvalevrednega«,
da bi naprednjaki kar strmeli in se čudom čudili, da itnajo v svojih vrstah tako »vzgledne« učitelje.
Kako lepo bi so bral n. pr. tak-lo dopis :
I z H u d c 1 u k n j e. (Naša zlata knjiga.) Uzor vseh naprednjakov, posebno pa Se vsega narodno-naprednega učiteljstva je g. Pankraoij Slamorezec. To vam jo mož, ki vedno in povsod kaže, da je najponižneji sluga liberalne misli, dr. Kvedra in z veliko manjšino propadlega Lukoa. G Pankracij je žo dolgoleten neplačujoč naročnik »Slov. Naroda«, »Rodoljuba«, »Zvona« itd. Tudi pri ogromnem primanjkljaju »Učit. Tovariša« ima on časten svoj delež. »Slovenca« ne bere nikoli in prav posebno je pokazal svojo naprednjuško oliko lani, ko je ¡¿šla 1. št. »Slov. učitelja«. Pomazano in s surovo - neslanimi opazkami počečkano je vrnil upravništvu ter s tem temeljito dokazal, da »Olikanega Slovenca« še od zunaj nikdar ni videl.
In kako zna g. Pankracij Slamorezec obdelavati župnika in kapelana I Najbolj ro-
bat hribovec ne zna tako zmerjati in s pri imki obkladati svojega hlapca, kakor zna on o župniku »olikano« govoriti. Da ne bi prišel na »pranger« je dne 12. dec. v isti občini enoglasno volil Jelenca, da si jo med tovariši sam priznaval, da Luka ni za poslanca.
Da je g. Pankracij zelo »bogaboječ« učitelj, da si niti ob nedeljah in praznikih ne upa stopiti v hišo božjo, da se še celo pri šolarskih mašah odlikuje med vsemi s svojo odsotnostjo, tega nam menda ni treba še posebej povdarjati.
Najbolj junaško delo pa je izvršil ob priliki, ko jo prišel škof birmovat v dotično faro. Da jo pokazal svoje odločno napred-njaško mišljenje, ni hotel otrok voditi k sprejemu škofovemu. Posebno častno je zanj tudi to, da šo nikoli ni kosil pri kakem škofu. Naš vrli tovariš g. Pankracij Slamorezec je torej vse časti vreden in najvzgled-nejši učitelj iz liberalnega tabora. Po njem se vsi »špeglajte !«
Tone Anti>,lomškar.
Vošnjakova knjiga, katero je pred 27. leti izdala družba sv. Mohorja, je že zdavnej pošla ; od takrat se je pa tudi marsikaj v kletarstvu izpremenilo, in zato je bila nova slovenska izdaia neobhodno potrebna.
Vsebina tega spisa je: Trgatev, stiskalnice, snaženje in hranjenje vinske posode, sestava mošta in vina, naprava belega in črnega vina, pretakanje vina, vino za v steklenice, čiščenje vina, odkisanje vina, vihske bolezni, vinske napako in kleti.
Ta knjižica ima razun navedene pouč ljive z 21 slikami pojasnjeno snovi še to glavno prednost, da se oddaja po skrajno nizki ceni. En komad stane namreč 30 h, po pošti 38 h ; 40 komadov pa 8 K. po pošti 8 K 50 h, torej celo le 20 h komad.
Razprodajo je prevzela za sedaj c. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
„Matica Hrvatska" razpošlje začetkom prihodnjega meseca svojo lanske knjižne plodove. Kaj nam bo dala V Sedem krasnih knjig za bornih šest kron. Prvenstvo med njimi ide spomeniku ¿Oletnice biskupovanja našega velikega mecena Josipa Juraja Strossmayerja, knjigi : »Spornen-cvieče i z hrvatskih i slovenskih dubrava«. V njej so zbrani razni leposlovni in naučili prispevki polstotine hrvatskih pisateljev, katerim se je pridružilo s svojimi spisi kakih dvajset slovenskih slov-stvenikov. »Matica Hrvatska« ni mogla lepšaj zaključiti XIX veka, nego s tem veličastnim spomenikom ljubavi hrvatsko-slovenske. .ledina ta knjiga je več vredna, nego znaša vsakoletna Matična članarina. Pripomnimo se, da so jo hrvatski in slovenski umetniki bogato ilustrovali. V »S 1 i k a h iz ze m 1 j o-pisa« nam znani pisatelj prof. Iloič pred-oči velik kos slovanskega juga, namreč S r-b i j o , C r n o goro in Bolgarsko. Tudi to knjigo bodo krasilo slike. Fred 20 leti je jela izdajati »Matica Hrvatska« obširno svetovno zgodovino. Sedaj izide poslednji zvezek te znamenite publikacije ; profesor V a 11 a opiše namreč »P o v i e s t novoga v i e k a«. Leposlovju so namenjene štiri knjige. S :sti zvezek zbranih pripovesti slavnega romanopisca Avgusta Šenoe prinese njegov zanimivi zgodovinski roman »Diogenes«. »Slavonska knjižnica« (VIII. zvezek) nas seznani z ljubkimi pripovestmi poljske pisateljice EI i z e O r -z e s z k o. Nadarjeni hrvatski pisatelj V i k-tor Car Em in nas povedo s pripovestjo »Pusto ognjište« v tožilo Istro, Mula b d i č pa s svojimi črticami »N a obalo Bosne«. »Matica Hrvatska« izda poleg teh sedmerih knjig, katere prejme sleherni član za 6 K, še osmo knjigo : prof. M u s i č a »Poviesti grčke književnosti« II. del. Na to knjigo, ki velja 2 K, so treba posebe naročiti. — Ako nam ni jedinstvo hrvatsko-slovansko pusta fraza, pristopimo «Matici Hrvatski-. Njeno knjige bi se moralo nahajati v vsaki omikani slov. družbi. Z njimi bi Fe morala diČiti vsaka knjižnica na Slovenskem. Članarino prejema ljubljanski Matični poverjenik g. I. V r h o v n i k ali njegov pooblaščenec g. knjigovezec I. Bona č. Zglasilom je zadnji čas do konca tekočega meseca.
l>4»l»iNi
S Krasa, 17. januvarija 19 0 1. (Italijani in liberalci.) Laški in slovenski „osar tutto" v Primorju pa mi-nolc volitve. — Kako da so Italijani pod okriljem vlade pri minolih volitvah rabili svoj znani „machiavelistični osar tutto", — vsega se poslužiti — to je neslišano, kajti kaj takšnega se ne godi niti v Magyarorszagu, kjer nimajo poleg arpadovih sinov ostale narodnosti nobenih pravic niti zastopnikov v njih državnem zboru.
Čujte, kaj mi piše opazovalec istrskih razmer v novem letu 1901 iz Pulja. (Pola — Julia Pietas,) ki čita tudi vrlega „Slovenca" :
„Dr. Lag in ja je se vč propadel v Pulju. A kako bi tudi ne, ko imajo Lahi toliko denarja na razpolago za nakup nezavednih in denarja lačnih volivcev?! Njim pomagajo glasovati celo mrtvi, bolniki iz bolnišnice in jetniki.
Na dan volitve prišlo je 6 kočij iz bolnišnice volit, v katerih so bili sami (laškj
ali lahonski) bolniki. Ker pa niso mogli nekateri hoditi po stopnjicah, prenašali so jih na nosilnicah v volilno dvorano. Da so tudi mrtvi volili, ni pač nič čudnega, saj to ni prvič pri teh naših Italijanih. Pred voliščem nista smela dva Slovenca ali Hrvata niti med seboj govoriti, takoj so ju aretovali, med tem, ko so laški kupci volivnih glasov semtertja hodili ter prav očitno kupovali volivce, kakor živino na sejmu.
Policija je vso stvar mirno gledala, pa saj je bilo tako naročeno.''
Tako mi piše moj rojak in sorodnik, ki nosi na svojem pokrivalu tudi c. kr. orla. H temu ni treba nobenega komentara! — Ko bi še ranjki „Harabulda", (Garibaldi) ki ima svoj velik spominek tudi v Vidmu, (na trgu Garibaldi) živel, bi se pač srčno veselil takšne avstrijske politike, ker ista pripravlja očitno naše po večini slovensko Primorje za dovršenje zedinjene Italije! — Kdor pa tega ne vidi ali umeti noče, je vdarjen s slepoto.
Tudi naši „n a p r e d n j a ki" so v minolih volitvah delali vse mogoče, da bi prišli na vrh. To je bila strašna korupcija ljudstva, nezavednega in podkupljivega, ki je deloma že moralno uničeno, zlasti po nekod po Krasu. Če bi pa n. pr. donesla naša katol. stranka jim kaj več cvenka, bi se tudi nam vdalo, ker je tako od liberalcev pokvarjeno, da je groza. „Mi delamo le za denarje in za tistega, ki nam plač a", tako jih je slišal pisec teh vrstic, na lastna ušesa govoriti. V neki krčmi, kjer je bil pomenek nekih mož pred volitvijo, in sta bila tudi dva duhovnika navzoča, sta rekla dva naprednjaka gostilničarci: „Da bi nas bilo več naprednjakov, bi padli po onih dveh duhovnikih" itd. To je očiten sad brezverskih časnikov, ki hujskajo naprej in naprej, kakor n. pr. „Primorec" št. 1. od 4. t. m. in št. 2. od 11. t. m., kjer se ničesa drugega ne nahaja, 'kakor častikraja in blatenje najbolj vzglednih in požrtvovalnih duhovnov, proti katerim niso vredni „goriški blatovci" niti pipe pokajenega tobaka! In čeravno teh šušmarjev le malokateri dobro brati in pisati zna, vendar kujejo, seveda z veliko muko, iz liberalne žlindre lažnjive dopise. Da, res ste „naprednjaki", pa le v zlobi, lažeh in v obrekovanju!
Iz Logatca, 10. jan. (Naš liberalizem) Večina logaških liberalcev ima dvojno pamet ali pa nobene, — in to slednje je verojetneje —, ker spreminja svoje mišlenje in nazore prav lako, kakor kameleon svoje barve. Dokler so liberalni matadorji sedeli na svojih gorkih zapečkih in jim ni nihče v kaki zadevi stopil nasproti z lučjo resnice in pravice, ampak pohlevno plesal kakor so mu oni godli, toliko časa je bilo vse v redu. Celo tamošnji duhovščini je dalo dolenje-logaško županstvo v »svoji dobrohotnosti in milosti« v »Slovencu« častno izpričevalo, da je mirna in uživa pri njem vsestransko zaupanje.
»Doch der Menschengunst ist eitler Dunst,!« Približal se je čas volitev za državni zbor. Dolenjelogaška liberalna trdnjava se s početka ni zato dosti brigala, prepričana v svoji naduti domišljavosti, da nihče njenih ljudij drugače še misliti ne sme in ne more, kakor ji komandira generalni štab liberalcev. Ko se jo v Gorenji- in Dolenji - Logatec prišel za poslanca ponujat kandidat Božič, je k shodu, katerega je v ta namen sklical, prišlo nekaj ljudij, osebno povabljenih večinoma po ponižnih slugah liberalne misli, ki so imeli nalogo izraziti Božiču svoje zaupanje in mu obljubiti, da bodo pri volitvi oddali svoje glasove njemu. Pijače je bilo dosti, obljub še več, upanja na zmago brez meje, prijaznosti do najnižjih ljudij pa toliko, kakor še nikdar poprej in potem ne. Debli so ljudem »volivni katekizem«, naj pogledajo, kaj se vendar lepega v njem bere
Pravijo, da so tedaj še učitelji imeli katekizem v roki in ga ljudem razdajali; seveda je bil to liberalni »volivni katekizem«. Ko je kandidat Božič povedal, kar se je naučil in že desetkrat poprej po shodih produciral, so šli veselja pijani liberalci spat, ali da povemo ljudsko govorico, so ga nekateri še precej dobro vlekli pozno v jutro. Od navzočih pri shodu so le pametni, trezno-misleči, resni možje ostali mirni in mislili
— sami, toda, samo nikar ne povejte loga-ikim liberalcem, mislili so drugače kakor njih navidezni, siaboverni prijatelji.
Prosil sem vas, da tega no poveste za noben denar logaškim liberalcem, ker drugače gorje za tiste »predrzneže«, ki so si upali imeti svojo misel. Pa naj bo, saj so sedaj žo tudi njim znani! L;beralci povdar-jajo vsepovsod prostost; a tu bodi vsem bralcem na vsa usta povedano: prostost hočejo liberalci le za se, za druge pa suženjstvo ! Ti čedni ljudje hočejo, naj postane ljudstvo le prosto od božjih, cerkvenih in naravnih zapovedij
Planina, 17. januvarija. (V obrambo.) »Slov. Narod« se je začel tudi v novem letu baviti z mojo malenkostjo. V 11. štev. dne 14. januvarija eden mojih političnih nasprotnikov daje duška svoji nejevolji, ker mi je občinski odbor podelil častno občanstvo. Res me jo slavno županstvo imenovane občine iznenadilo z dopisom dne 19. decembra 1900, št. 1467, v katerem mi naznanja dotični odborov sklep. Navedem besede doslovno: »Občinski odbor Vam je to častno stopnjo podelil iz hvaležnosti, ker ste Vi laro Unec skozi eno leto vodili tako lepo, da ni naj-manje občutila, da jo svojega župnika izgu bila. Občinskemu odboru se je zdelo potrebno, Vam na ta način izraziti zahvalo in nekoliko zadostiti za V«šo trudoljubnost.« 12 odbornikov je glasovalo za, 5 proti, to-roj večina ni bila tako neznatna.
Odkrito povem, da jaz tega priznanja nisem ne pričakoval, ne želel, ker posvetne časti sploh nikdar in nikjer ne iščem. Mnogo slabosti imam nad seboj, le te ne, da bi se silil v ospredje. Ko je župnik Fr. Klemene stopil v zasluženi pokoj, sem bil z dekretom z dno 8. julija 1899, št. 2840, imenovan upraviteljem izpraznjene unške župnije. Oskrboval sem župnijo deset mesecev. Da bi se unški farani laglje udeleževali božje službe, sem tako odredil, da sva hodila jaz in moj kaplan gospod Lenart Zupan vrsteč se vsako nedeljo in praznik na Unec ob desetih opravit božjo službo. Vseskup je bilo treba v dobi administracije 91 krat iti v unško župnijo po raznih opravilih, in sicer sem jaz sam šel 46krat, kedar pa sam nisem mogel, bo me namesto vali gosp. kaplan Zupan in o velicih praznikih gg. (lr. Debe vec in p. Bernard Jamar.
Podla laž je tedaj trditev v »Slov. Narodu«, »da je občina Rakek"podelila župniku Podboju častno občanstvo zato, ker je planinski kaplan proti dobremu plačilu hodil nekaj časa na Unec opravljat duhovniška opravila«.
Glavno delo upraviteljstva je slonelo na mojih ramah : 46krat sem šel na Unec opravit božjo službo, delit svete zakramente, h komisijam in ogledom zastran popravo /up-nišča itd. Uradne posle sem doma oskrbel in unške matice v Planini imel.
Mnogo teh potov bi si bil lahko prihranil in tako odredil, kakor moj prednik leta 1875, ko so morali Unčani v Planino hoditi k sveti maši. Meni se jo pa zdelo na vse strani primerniše, da ima ljudstvo v domači iarni cerkvi božjo službo, ker se tako tudi bolehni in starejši udeležujejo sv. maše, če prav sem s to naredbo sebi nakopal te žavno delo. Svete maše in pridige na Uncu skozi deset mesecev so bile izvan moje dolžnosti in prostovoljno, B_>gu v čast ter unškim faranom na ljubo in korist opravljene. Pri tem delu mi je izvrstni gospod kaplan Lenart Zupan krepko pomagal in hodil poleg tega po dvakrat v tednu na Uncc v šolo, otroke v krščanskem nauku podučevat. Vsa čast mu !
In kako je s tistim »dobrim plačilom«, ki ga gospod dopisnik oponaša? Naj pogleda v kak leksikon in se poduči, kaj pomeni beseda »interkalare«. Našel bo, da teko vsi čisti dohodki izpraznjenih župnij — bera, štolnina itd. — v verski zaklad, ne pa v žep oskrbnikov, le-ta dobi le skromno mesečno nagrado na podlagi zakona z dne 19. septembra 1898, §10., al. 3. Visoka c. kr. deželna vlada mi "je z odlokom od 10. junija 1900, šl. 8612, dovolila remuneracijo po 60 kron na mesec. Opraviti sem moral mimo vsega tudi 65 brezplačnih svetih maš za unške farane. Gospod kaplan pa je prejel vsled odredbe c. kr. do-želnega šolskega sveta 114 kron odškodnine za pota v unško šolo.
To so tedaj naša »dobra plačila«. Zabela, ki jo je dodal »Slov Narod«, je pa plačilo tega sveta. Toliko gospodu dopisniku »Slov. Naroda« v poduk in vsem do-bromielečim v pojasnilo.
Ivan Podboj, župnik.
Konjice, 18. januvarija. Kakor drugim Odinovim privržencem in častivcem po so eednjih trgih in mestih, tako so zmešale zadnje volitve našim umnim heilovcem nji hove bistre glavice. Glas, da prede trda njihovi korifeji, velikemu državniku Pommerju, jim jo zaprl sapo. Kakor omočeni so letali iz hiše v hišo, rotili, prosili, prisegali in se zaganjali v volivce in nevolivce. Ako ni šlo drugače, pritirali so ubogega možička z vo-livnim listom celo na volišče. In oddahnila se jo njihova duša Heil! Pommer je zmagal s celimi 83 glasovi.
Da bi pa dali duška svoji navdušenosti, so šli k Vrbniku in si skušali okrepčati svoja od heilanja onemogla grla. A Vrbnik jim ni zadostoval. Potrkali so še pri Urbanu. Da pa ne bi šlo vse preveč mirno, valila se je vsa »navdušena« množica, med njimi i »vsega spoštovanja« vredni nadučitelj z ostalimi uMtelji nemške šole proti gospodu Walls ndu. Postavili so se pred njegovo hišo, da bi jo opljuvali med krikom »heil«, hišo moža, ki ima v svoji glavi več pameti, kakor vsi trdoglavi konjiški heilovci skupaj. V tem trenotku je pa pustil Wodan svoje sinčke na cedilu. Prikazali bo se namreč Wallandovi hlapci. Pommerjevi sateliti pa rep med noge, klobučke pod ramo, »heil« jim je zastal v grlu, in odkurili so jo pri mitnici iz trga ven na varno. A eden je alarmiral hitro orožništvo. Na to so prihaj lali pod varstvom orožnikov v trg nazaj. Ker so se jim pa preveč opletale noge, jim je trobil na rog gasilnega društva veliki godbenik Miheljak
Razume se samo ob sebi, da je bila zvečer bakljada. Kaj si tudi mislite : Taka zmaga, pa brez bakljade! Toda da se ne bodete preveč čudili, povem vam že naprej: konjiški nemški nadučitelj jo zlata duša, pedagog vseh pedagogov in zasluži najmanj, da bi predaval pedagogiko na dunajskem vseučilišču. Ta neprecenljivi pedagog jo je potuhtal: »Česar se je naučil Janezek, to zna Janez.« Dresiral je torej svoje šolarčke na „heil« in jih dal za nosilce bakelj. Izmed odraslih je bil pri bakljadi edini trgovec Kupnik. Ta misli najbrže, da Konjičani še niso nikdar videli zakrivljenega židovskega nosu. Ali pa jo je hotel pri bakljadi pogoditi, od katero nemške korenike prihaja njegovo ime! Filologi mu bodo jako hvaležni, če obelodani kje rezultat svojega premišljevanja. Mogoče je pa tudi, da je ob žaloval, zakaj ga ni rodila kaka Tusnelda.
Ta mož, ki se živi zgolj od Slovencev, si je upal napasti svojega Btanovskega tovariša, občečislanega gospoda Ogorevca, češ: »Pereat Ogorevc!« Kupnik: Ali ste morda nevoščljivi? Kupniku jako priporočamo, naj pogleda najprej na-se, potem se naj zadira v druge.
V nedeljo po volitvah so vrgli heilovci iz gostilne pri Vrbniku gospoda Falanta, ker ni hotel voliti. Med tem sc je vnela med Falantom in nemčurčkom Lavričem (Lauritsch) dobata, pri kateri je zabrusil Fa-lanl Lavriču : »Kaj boš ti meni očital, ko še nemščine govorit; ne znaš!« V dno svoje tevtonske duše zadet toži zdaj Lavrič Fa-Ianta zaradi razžaljenja časti. Falant obstoji pri svoji trditvi, a zahteva, da izpraša kak profesor Lavriča iz nemščine. Svetujemo Lavriču, naj si nemudoma kupi kako nemško slovnico in si najame inštruktorja. Ako bode jako priden, morda zmaga. Ko se mu bode pa že kolcalo po nemških oblikah, naj kaj premišljuje. Tako-le na stara leta se človek prav rad spominja svojih vojaških let. Radovedni smo, če so ti spomini Lauritschu, mlademu Lavriču, prijetni z ozirom na naše sedanje razmero.
Zabeležili moramo tudi z debelimi črkami, da so se udeležili vseh teh demonstracij proti Slovencem učitelji slov. ljudske šole. Škandali
Pozabiti pa ne smemo njega, ki se šteje za nekakega vodjo vsega tukajšnjega nem čurskega gibanja in kateremu se sanja tudi nekaj o »Los von Rom«. Temu je tekla zibelka na Kranjskem. A zdaj se blišči pri nas na njegovem stanovanju ime: »univ.
med. dr. Adolf Kadiunig«. Mi dobro vemo, od kdaj datira njegovo nemštvo. Kaj ne, gospod doktor, nekdaj smo peli i mi: Kranjski fantje mi smo mi, — Po naših žilah teče kri . . .
Potem pa je prišlo tisto leto enoletnega prostovoljca, ko smo postali čez noč trd Nemec. Ileil!
A propos! Povejte nam, kateri German je ustanovil ono ustanovo, ki vam je pripomogla do službe? Pa menda ne Pommer, \Vre80unig, Sutter ali celo Hasenbichl?
Torej, gospodine Kadivnik, le mirno kri! Dobro bi bilo, da zapustite politično polje. Škodovalo ne bode, ako vzamete kako medicinsko knjigo v roke. Pa tiste sanjo o »Los von Rom« ! Sanjati sploh ni zdravo, kaj tacega pa še najmanj. Saj se vendar spominjate na afero Alojzij Reddi? — —
Tedenski koledar.
Nedelja, 20. jan.: 2. po razglašenju Gospodovem; evang.: O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. Ime Jezusovo. — Ponedeljek, 21. jan.: Neža m. — Torek, 22. jan.: Vincencij in Anastazij mm. — Sreda, 23. jan.: Zaroka M. D, Rajmund Pen. sp. — Četrtek, 24. jan.: Timotej šk. — Petek, 25. jan.: Spreobrnjenje sv. Pavla. — Sobota, 26. jan.: Polikarp šk. — Solnce izide 25. jan. ob 7. uri 36 min., zaide pa ob 4. uri 49 min. — Lunin sprem in: Mlaj 20. jan. ob 3. uri 24 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo 20. jan.: V stolni cerkvi vel. maša ob 10. uri: Mašo v B dur zl. Ign. Mitterer, graduale in olertorij Rob. Kravučke. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: »Missa in honorem Beatae Mariae Virginis« v G-mol zl. Jan. Schweitzer, graduale »Salvos füc nos« zl. Ant. Foerster, ofertorij ¿Confi-teor tibi, koralno in potem »Jesu dulcis memoria« stara cerkvena melodija, harmoni-zoval J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19 januvarija.
Ljubljanske mestne volitve razveljavljene. Kakor strela z jasnega je ta novica zadela včeraj v magistratne in liberalne kroge. »Narod« je kar zamolčal to vest, saj kar ni liberal. ugodno, vse zakriva, in da se predrzne upravno sodišče razveljaviti liberalne volitve, to je nekaj tako nezaslišanega, da se v Ljubljani niti povedati ne sme. Mi smo bili takoj nastopili energično, ko smo videli nečuveni terorizem in grde spletke, ki so se vršile pri onih volitvah, da so se liberalci ohranili na krmilu. V našem ugovoru stoji, da takrat ni bilo pravega reklamacija k ega postopanja; volilaki imeniki dejansko niso bili razpoloženi na javni ogled, štetjo glasovni bilo javno, ampak liberalna gospoda je kar tajno štela glasove, pri zaprtih durih; vkljub protestom vladnih zastopnikov in volivcev so je s pomočje surove sile kršil volivni zakon; udje ko misije (Piantan) so glasovnice deloma od p i r a 1 i in g 1 e d a 1 i notri, da so videli, koga voli volivec, s kakšnim namenom, si lahko misli, kdor pozna liberalne teroriza-torje; glasovnice so bile zaznamovane z rudečo tinto, o nekaterih se govori celo od župana Hribarja samega, in volilci so dobili nalog, da morajo baš te glasovnice oddati: glasovnice so bilo tudi numerirano, da so imeli liberalci gotovejšo kontrolo; prasji trgovec Predovič je z dr. Staretom s pomočje svoje »šu c marke« skrbel za natančnejše kontrolo. Staro je celo kar odpiral gla sovnice; pooblastila so so kar pobirali pod firmo javne oblasti od mestnih slug; pri ožjih volitvah so na razna pooblastila volili drugi pooblaščenci nego prejšnji dan pri glavni volitvi; mnoga pooblastila so bila falzilicirana. Predovič je volil dvakrat kot pooblaščenec: volili so tudi mladoletni; Tavčar je teroriziral in grozil nekemu »naj se ga ven vrže in — sune«; nasprotniki so našim vhod v dvorano zapirali itd. S takimi sredstvi je zmagal v Ljubljani liberalni terorizem v veliko sramoto našega mesta. Na tak način »izvoljeni« možje so gospodarili v Ljubljani in so vedli kot naši zastopniki in vladarji. Z nečuvenim pritiskom na celo prebivalstvo, posobno na odvisne uslužbence
30 dokazali, da znajo ravno tako gospodariti, kakor voliti: Na mesto so navalili ogromne dolgove, in sedaj nihče na vpraša, ido bo plačal vse to, za kar bo glasovali uepoatavno izvoljeni odborniki. Ali se !ie morajo odpreti ob takem dejstvu oči onim, ki so se dali do sedaj voditi, kakor lim je ukazovalo liberalno vodstvo?
Ljubljana brez; župana mora dobiti vladnega komisarja, da bo vodil mestno ipravo. Vlada jako ustreže ljudstvu, ako Hribarja ne postavi za komisarja, <ajti Hribar je sam odgovoren za vse te nerodnosti in za to obsodbo občinskega sveta. Nastavi se naj nepristranski mož, ki naj naredi red na magistratu. Ljubljana brez župana bi rada imela povrnjen tudi oni I denar, ki ga je vlekel kot župansko plačo nekdo, ki ves čas ni bil župan. Hribar ima 8000 K na leto kot župan poleg drugih rečij. Od aprila 1899 sem se je že precej nabralo. Ljubljana je revna in potrebuje denarja.
„Gospod župan bo se odpovedali".
Včeraj popoludne je udarila strela v ljub ljanski .magistrat. Ker so ondi zbrani modri možje, menili so, da treska po Ljubljani še nihče ne čuti, in da bi malo prikrili bla-mažo, raztrosili so po Ljubljani: -G. župan so se odpovedali«. Toda smola ! V istem času, kot na magistratu, pa smo dobili tudi mi poročilo, ki je takoj jasno pokazalo, da ma-gistratovci s »Hribarjevim prostovoljnim od-' stopom« igrajo silno neroden manever. Ko so ljudje zvedeli, kak jo prav za prav Hribarjev odstop, smejali so se magistratovcem, ki so na tako smešen način hoteli prikriti, | da je Hribarju za sedaj od vse županske časti ostala le belo-zelena livreja njegovega hlapca.
Maša na Brezjah. Današnji »olo-venski List« poroča, da bode premilostni i gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič dne 21. t. m. maševal na Brezjah. Naznanjamo pa popravljajo to notico, da se je obisk na Brezjah odpovedal.
Slovensko katoliško politično društvo za kočevski okraj priredi v nedeljo ' dne 20. t. m. popoludne ob četrt na 4. javen V shod. Vabi nanj vse ude in prijatelje dru-' štva. Vrši se pa v šolskem poslopji.
Družbi »v Cirila in Metoda sta ob dohodkih za užigice zopet oddala gospoda Perdana 400 kron.
Osebna vest. Dne 18. t. m. jc v Trstu položil z zelo dobrim uspehom odvetniški izpit g. dr. K a r o 1 G r o s s m a n n, šta-
jarski rojak.
Obrtniki pozor! Na Dunaju se vrši prihodnji mesec t. j. 17. svečana splošni obrtni sestanek. Mej najvažnejšimi točkami t so na dnevnem redu: Preosnova obrtnega ( zakona, upeljava sposobnostne skušnje, od-I prava del po kaznilnicah, organizacija obrtnih K zadrug, preskrbovanje za starost itd. Namen I sestanka je, vse sklepe predložiti novoizvoljenemu državnemu zboru. Pripravljalni odbor vabi zlasti zadruge, naj se udeleže zborovanja po svojih zastopnikih. Tudi posamezni obrtniki so dobrodošli! Želeti je, da se tudi naše zadruge in sploh obrtniki odzovejo temu vabilu. Vsak udeleženec naj se prej zglasi in napove naj ob jednem dan in uro, : kedaj se pripelje na Dunaj ter naznani vsaj, ako želi cenenega stanovanja. Naslov je: „Central Genossenschaftsblatt, Dunaj X. Ra-;iberbahngasse 15.
Aretiran »Narodov" agitator. Iz Kranja prihaja vest, da je ondi orožnik vklenjenega odgnal v zapor znanega Pirče-vega pristaša in predtelovadca »Sokola« Iv. Engelmana. Hotel jc baje presilno okušati svobodno ljubav.
Pevsko društvo „Slavec" priredi, I kakor običajno vsako leto na malo ¡pustno nedeljo dne 10. februvarija t. 1. veliko maska rado pod naslovom: Veliki pustni k o r z o. S tem bode obiskovalcem te maskarade dana prilika, ogledati si nekdanji korzo v Ljubljani, kateri je še dandanes marsikomu v spominu. Tudi maske imajo tukaj obsežno polje za nastop v raznih nošah, ker so prišli na ta dan v Ljubljano gledat iz okolice in udi iz drugih krajev slovenske zemlje. Pevskega društva „Slavec" maskarada je znana \ot ena najboljših in najzabavnejših in vsled iega pričakujemo tudi letos nekaj izred-nega.
Delavsko gledališče. Opozarjamo opetovano na jutrišnjo predstavo v »Katol. domu« ob 7. uri zvečer. Vstopnico se dobivajo pri g. Breskvarju pred škofijo in pri hišniku v »Katol. domu«, zvečer pa pri blagajni.
Posledice .novomeških volitev".
Tvrdka »Tiroler Glasmalerei in Cathedra-lenglashütte« v Inomostu, Ntuhauser, Dr. Yele in Oe.« je pooblastila g. dr. Šusteršiča proti uredništvu «Sloven. Naroda« vložiti tožbo, ker je ta list kot agitacijsko sredstvo proti kandidaturi mil. g. prošta novomeškega v svoji 279. številki z dne 31. dec. 1900 si upal trditi o novih prekrasno slikanih oknih sledeče: »Hudomušnež», ki so smatrali to čenčarije, namreč, da velja vsako okno 4000 gld., za navadno »i ar barij o«, pustili so okna po veščakih ogledati K o n štatovaloseje, da niso okna slikana (Glasmalerei), marveč da se na istih nahaja imitacija »Farbendruck«. V s a k o o k n o veljakveč jemu 400 gld. Torej vse le pesek v o č i«. — Svetovno znana tvrdka smatra tako pisarenje ketrazžaljenje časti in poštenosti, dalje se smatra tudi s takim pisarenjem oškodovana. To tem bolje, ker je ljublj. uradni list vse natanko popreje popisal. Radovedni smo, kateri so »Narodovia veščaki. Smešno je pa naravnost čenčati, da vsako okno velja 4000 gld. in je vredno le 400 gld. Co bo »Narod« to dokazal, potem bo mil. g. prošt prav hvaležen, ker ae bo on proti tvrdki posluževal pravnega sredstva »laesio enormis ali laesio ultra dimidium — oškodovanja nad polovico.
Nesreča na železnici. Današnji jutranji brzovlak je povozil proviz. železniškega čuvaja 701etnega gluhega Jerneja G r-čarja. Dobili so ga danes zjutraj mrtvega na progi železniški pripenjači.
Efektna tombola je dovoljena gasilnemu društvu v Poljanah. Čisti dohodek je namenjen za orodje.
Prekop med Dunajem in Trstom. Inžener Wagenführer na Dunaiu je zopet za to leto dobil dovoljenje za tehnične priprave za prekop, ki bi vezal Dunaj s Trstom.
Kako hočejo soc. demokraški vo ditelji priti do denarja. Zadnji čas se soc. dem. voditeljem na Slovenskem precej slabo godi. Delavci se obračajo trumoma proč od rudeče zastave in zadrgnili so mošnjo. Nič več se torej soc. dem. blagaj-ničarjem ne godi tako dobro, kakor časih, in celo Kristanu trda prede. Sedaj so se izmislili ta-le načrt, katerega priobčujejo v „Rudečem Praporju". Ondi kriče, da mora „R u d e č i Prapor" postati dnevnik. Kdor ve za soc. dem. število glasov pri zadnjih volitvah, vč, da bi „Rdeči Prapor" tudi kot dnevnik imel jako malo pristašev. Toda za to se nc gre! Gre se zato, da se v blagajno kaj dobi od ljudi, ki so „še zvesti", kaj okroglega, zato pravi „Rudeči Prapor", da treba siccr 4000 naročnikov, dokler se pa teh ne dobi, naj sodrugi nabirajo za tiskovni sklad ter bode stranka poslala zato potrebne bloke po deželi. Tudi naročniki se lahko že naprej nabirajo. Že sedanji „Rudeči Prapor" ima dolg, lahko se torej računa, kam bodo šli nabrani de-narci.
Izgubila je Ula Guzi, stanujoča v Streliških ulicah št. 4, na poti mimo Černe-to ve hiše v Gradišču 10 gld. Ker je žena revna in je izguba zanjo (bčutna škoda, prosi so najditelj, da izroči denar na policijo
Izgredi v Kopru. Iz Trsta se nam piše: Koperski mob, ki je tako izvrstno dre-siran, kadar treba demonstrirati proti slovenskim ali hrvatskim deželnim poslancem in proti našim pravicam na javnih uradih, se je spuntal ter obrnil svoje zobe proti lastnim poveljnikom. Volilna bitka v istrskem „veleposestvu" — lucus a non lucendo — jc razdvojila tudi koprske brate. Nekateri so za bivšega poslanca G a m b i n i j a, drugi za sedanjega — P o 1 e s i n i. Nam je seveda vse eno, ali je na Dunaju „bini" ali „sini." Mi lahko mirno gledamo ta ravs in kavs; samo toliko bi želeli, da bi g. okrajni glavar poročal resnico in ne pošiljal v Trst brzojavk tako dvomljive vsebine, da se da sklepati: Slovenci so napali Koper. Tržaški poloficijozni „Tagblatt" poje tudi o tej priliki „sicer tako mirnim Kopcrčanom"
slavo! — Prav tako, le slepite svet, le lazite, dokler se ne zadušite v lastnem — blatu.
Tretji brzovlak Dunaj Trst S 1.
februarijem uvede južna železnica tretji brzovlak I)unaj-Trst. Odhajal bode z Dunaja ob 7. uri zvečer ter prihajal v Trst drugo jutro ob 7. uri 10 minut. Iz Trsta bo odhajal ob 6. uri 35 minut popoludne in prihajal na Dunaj ob 6. uri 45 minut zjutraj. Novi brzovlak se ne bo ustavljal.
Po prodajalnioah kradel je v Ljubljani neki Anton Adamič z Vrhnike. Policija mu je »delo« ustavila ter ga je are-tovala.
Požar. Poroča se nam iz Vrhpolja pri Vipavi: Colski orožniški vodja g. J. Hrast je 15. t. m. ob 1. uri po noči zapazil ogenj v hiši poleg stare cerkve. Hlev poln sena in listja je bil že v plamenu. Gosp. orožnik je hitro zbudil ljudi, vlomil vrata pri hlevu ter rešil živino. Vsem zbeganim ljudem je pomagal iz hiš nositi blago. Nevarnost je bila velika, ker pogoreli hlev je stal sredi med poslopji, sreča je bila, da je orožnik še o pravem času zapazil ogenj in da je ravno tedaj pojenjala burja; Bicer bi bilo pogorelo več poslopij. Sedaj smo se tudi prepričali, kolika dobrota je vodovod, iz katerega so bruhali vodo v ogenj. Hvala torej Bogu, hvala pa tudi požrtvovalnemu gospodu orožniku in skrbnemu vodstvu vodovoda.
Žrtve zime. V Dalmaciji je tako strašna zima, da od dveh strani prihajajo poročila o nesrečah. Tako je v Senju mraza 14 stopinj R. Dva človeka sta na povratku iz Drniša zmrznila. V Imostskem je zmrznil 191etni mladenič na potu iz vasi v drugo. V mrazu se ljudje napijo tudi žganja, ki jih premaga. Tako so 3. t. m. Bošnjaki vozili žganjo iz Primorja; šest jih je zmrznilo na cesti. V buški okolici je zmrznilo 50 glav živine.
Umrl je te dni v Fiorenci znani nemški slikar Arnold Bo c ki in. Rodil se je 1. 1827 v Baselu, kjer je obiskoval tudi risarsko šolo in mestni muzej, kamor so ga vabde H ilbeinove slike. Učil se je daljo v Ženevi, Dinseldorfu in Rimu. Slikal je največ fantastične slike in zajemal snovi iz rimskega bajeslovja. Bocklein je bil fantast, a posebnost njegovega talenta je ljubezen do prirode, katero je uporabljal, kakor nihče pred njim. Bil jo prvi mojster v barvah, zato ga je do najnovejšega časa prezirala moderna šola.
Število varčevalcev pri poštnej hranilnici v Avstriji se je meseca decembra 1900 pomnožilo za 3818 oseb v varčevalnem, za 188 v čekovnem in za 138 v nakazničnem (clearing) prometu. Kar se tiče naših krajev, je meseca decembra v zvezo poštnohranilnično pristopilo na Štajerskem 965 oseb (izstopilo pa 685 varčevalcev), na Koroškem 305 (218), na Kranjskem 201 (167), po Primorji 751 (493), po Dalmaciji 267 (158). Po colej državi se je izdalo 18.562 novih knjižic, izplačali so pa 14 744 vložnih knjižic v oddelku varčevalnem; v čekovnem prometu so izdali 338, in per saldo izplačali 150 knjižic. Skupno število varčevalcev je zadnji dan decembra bilo 1,484.607 c.s.-b pri varčevalnem in 42.658 pri čekovnem oddelku poštnohranilničnem.
Poštna hranilnica. Iz razkaznice, ki leži pred nami, povzamemo, da jo minolega meseca decembra v hranilnico vložilo 3.818 vložnikov v prometu varčevalnem, iBtih 188 v čekovnem in 138 v nakazničnem, in sicer 184.318krat za 0,888.792 K 97 h v oddelku varčevalnem in 1 GOD. 136-krat v čekovnem, torej v obeh Bkupaj bilo je 1,793.454 vlog v skupnem znesku za 465,957.202 K 99 h; od tega se jo po naših krajih vložilo na Štajarskem 89 015krat za 13,865.781 K, na Koroškem 25.601 krat za 4,094.964 K, na Kranjskem 24.317krat za 3,582.618 K, na Primorskem (Gorica - Gra-diška-Istra-Tret) 35.695krat za 7,142.596 K, po Dalmaciji pa 15.392krat za 2,459.019 K, V istem mesecu se je v oddelku varčevalnem in čekovnem skupaj izvzelo 484.352-krat v skupnem znesku za 458,50K 509 K 06 h, od tega po naših krajih na Štajarskem 14.405krat za 6,840.695 K, na Koroškem 3.815 za 1,508.092 K, na Kranjskem 2.907krat za 1,516 230 K, po Primorji 7.434-krat za 3 273.934 K, po Dalmaciji 1.798krat
za 342.273 K. Od dno 18. jan. 1883, ko je zavod začel delovati, pa do dne 31. deoem-bra 1900 Be je po državi vložilo 170,912.341-krat v skupnem zne«ku za 42.327,878.845 K 94 h, a vrnilo se je 46,277.323krat za 41.973,736.293 K 41 h, tako je koncem decembra v hranilnici preostalo 354,137.552 K 53 h. Med ljudstvom nahaja se 15.541 knjižic - rentovnic, ki so vredne 76,866.492 K, potem 1,484 607 vložnih in 42 658 čekovnih knjižic. Urad je vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih listin za za 98,500.851 kron. Te številke razumevajo so za ves čas poslovanja poštnohranil-ničnega.
• * o Šolske hranilnice na Nizozemskem imajo na skrbi seveda učitelji. Iz poštnohranilničnega izvestja za leto 1899 povzamemo, da so razpočali 74.775 hranilniS-nih kartic, od tega pride 50.041 kartic se znamkami po 1 cent, take kartice razpeča-vajo le po šolah, ostalih 24 734 razprodanih kartic ima po 20 polic po 5 centov.
Smešnici. Tiskovna pomota: Tovarna N. N. je poparila (d) mestu 200 konjskih sil. — Sin je odri (p) omahujočega očeta. — Gospodinja stopi v sobo in vidi dijaka, na glavi stoječega na mizi. Osupla ga vpraša, kaj to pomeni. Dijak odvrne: »V noge me zebe ; v šoli smo se pa učili, da je zgoraj vedno bolj gorko, kakor spodaj«.
Kaj pa „inteligenca?" Iz »Naroda« št 14. : »Tema, huda tema je še na Belokranjskem". „Duhovska oblast je vzela človeka v roke, da je zblaznel". „Naše duhov-ništvo je neomikano". „Podivjanost duho-venstva". „Krščanski nauk ! Pri enem ušesu notri, pri drugem ven!J „Mladiči-duhovniki". „Naše ljudstvo moli leseno podobo kakega svetnika ali svetnice, kakor kliče zamorec tnaliko na pomoč. No 1000 kmečkih fantov in deklet ne razume jedra Kristove vere . . Brozmiselno se moli rožni venec, brezmiselno sto in sto očenašev". „Polovica Slovencev je še analfabetov". Duhovnik je — „bik". „Rešiti kmeta iz krutih rok duhovništva I" — Fedor Školar piše : „Resnično sem obiskoval 5 latinskih šol, a dovršil sem na vso to še c. kr. učiteljišče, in to je zame d o v e 1 j«.
—	„Krščansko duše so širile grda obrekovanja". „Krščanska kanal ija". Duhovniki so „pijani opravljali nedeljsko službo božjo, zapeljivci deklet in ženi, oskrunje-valci otrok". Tako piše —„inteligenca!" — P r i z o r i z »N a r o d n e g a d o m a«. Znan ljubljanski žganjar je prišel včeraj zvečer v »Narodni Dom«. Kolovratil je po hodnikih in se končno zaletel v tropo »Sokolov«. „Kje sa gsput dohtar Tavčar?" ugodmjal je žganjar in opletal z nogami. »Sokoli« so mislili, da se je že zopet prišel Tavčarju ponujat kak narodno - napredni agitator, zato so ga s precejšnjim zaupanjem vprašali: „Kaj pa hočete?« „Jest čem dohtar Tavčarja". „Kaj mu vendar hočete". „Kje bo dohtar Tavčar, jest jim moram roko kušnit". Zaupanje do žganjarja je raslo, vse ga je vpraševal >, zakaj ima tako rad dr. Tavčarja, žganjar jo pa v jednomer ponavljal le, da mora dr. Tavčarju roko „kušnit". Končno so je žganjar udal in podal »Sokolom« to-Ie ¡¿javo : „Jest moram dohtar Tavčarju roko kušnit, ker sem tudi jeden tistih revežev, ki pri nunah nič ne, dobi". Tableau.
Sejmi po Slovenskem od 21. do 26. januv. Na Kranjskem: 21. v Novi vasi, na Blokah, v Kamniku, na Dovjem, v Kočevju, v Višnji gori in v Ljubljani (8 dni)); 22. v Novem mestu in Vrhpoljti pri Vipavi; 25. v Radečah. — Na slov. Štajerskem: 21. pri sv. Andražu, v Arnužu pri sv. Mohorju, v Bučah, Vrenskagorci in na Teharjih; 22. v Št. Ilju in Mozirju; 25. v Gomilici, Artičali, Slov. gradcu in Stude-nicab. — Na Koroškem: 21. v Št, Vidu.
—	Na Primorskem: 21. v Sežani; 26. v Covdatu in Divači
S >ru^tya.
(Slovensko izobraževalno in zabavno društvo „Naprej" v Gradcu) imelo bode jutri v nedeljo dne 20. t. m. svoj letošnji redni občni zbor v prostorih restavracije „Stadt Tricst" (Ja-kominiplatz) z naslednjim vsporedom 1. Poročilo odbora, 2. poročilo nadzornikov, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. Ob čnemu zboru sledi prosta zabava. Gostje dobro došli!
Cirknioa, 19. januvarija, čestitamo dr. Šusteršicu! Živela pravica, živio dr. Šasteršič! — Cirkniški strelci.
Dunaj, 1 y. jan. Listi poročajo, da sta bila poslanca dr. Š u s t e r š i ô in vitez J a w o r s k i v avdijenci pri mi-nisterskera predsedniku.
Dunaj, 19. jan. Pri včerajšnji razpravi o občinskih volitvah ljubljanskih i. 1899 pred upravnim sodiščem se jo šlo v prvi vrsti za javnost s k r u -t i n i j a , katera je bila takrat kršena od volivne komisije. Upravno sodišče je razsodilo: Vse volivno dejanje mora biti javno. To je absolutna zahteva, brez katere se mora smatrati volitev kot ne-postavno zvršeno, in ker je skrutinij integralen del volitve, so ljubljansko občinske volitve neveljavne.
Dunaj, 19. januvarija. Nižje-avstrij-sko veleposestvo je izvolilo včeraj liberalce barona D o b 1 h o f f a , barona Kielmansegga in E 11 z a s 142, barona Skrbenskega s 153, barona F r e u d e n t h a I a s 95, barona Ehrenfelsa s 94. kandidata srednje stranke barona Ludwigstorffa s 152 in konservativca prelata D u 11 g 1 a s 155 glasovi.
Dunaj, 19. januvarija. Tekom dni se zbero na Dunaju zaupni možje nemških strank, da se pogovoro o zopetni sestavi nemške „Gemeinbiirgschaft".
Dunai, 19. jan. Liberalci bodo v državnem zboru protestirali proti izvo litvi Weisskirchnerja.
Dunaj, 19. jan. „Ostdeutsche Rundschau" je bila konfiscirana, ker je priobčila izjavo, katero se bo predložilo v podnis Schônererjevi skupini.
Trst, 19. januvarija. Delegati pro-gresistov in demokratov so imeli včeraj sestanek, na katerem so se dogovarjali o osnovanju skupnega italijanskega političnega društva.
Berolin, 19. januvarija. Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval danes ob 11. uri. Spremljal ga je na kolodvor prestolonaslednik.
Pariz, 19. jari. V ministerskem svetu je naznanil zunanji minister Del-casse. da sla kitajska pooblaščenca 17. t. 111. izročila poslanikom cesarjev dekret s cesarskim pečatom, s katerim se vsprejemajo pogoji v skupni noti. — Objednem sta izročila poslanikom cesarjevo brzojavko, v kateri zahteva, da se ne odpravijo utrdbe v Taku in da se določi gotova doba za prepoved uvoza orožja.
London, 19. januvarija. (C. B.) O bolezni kraljice prihajajo zelo vznemirjajoče vesti. Njeni naj-bližnji sorodniki so zbrani pri bolniški postelji.
Zofija, 19. jan. Zunanji minister Tončev je odstopil.
Kairo, 19. jan. Iz zanesljivih virov poročajo, da v celi Mali Aziji razsaja kuga.
London, 19. jan. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 18. t. m : Avstralske čete so osem milj zahodno od Wen-tersburga napadle 8'JO Burov in jih zapodile v beg. Našli so 5 ubitih in 2 ranjena Bura in mnogo konj.
London, 19. jan. Reut. urad poroča iz Kapstadta 17. t. m.: Pri Mu-rayburgu se je bil 11. t. m. vroč boj. Angleži so izgubili 20 mož. Blizu 100 Holandcev se je na zahodu kapske kolonije združilo z Buri. — Iz Stander-tona poročajo 10. t. m.: Colevillov oddelek je napadlo 1000 Burov. Prišla je na pomoč «angleška konjenica, ki je 800 Burov zavrnila nazaj. Ostali Buri so napadli angleški train, a so se morali umakniti. Angleži imajo jednega ubitega in 15 ranjenih.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — LaSk
spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—C.
(Dalje.)
Renzo se požuri, ko pride v ulico, in sc ogibje nesnagi na tleh. Namah nekaj po-
sebnega opazi, kar vzbudi njegovo zanimanje. Ustavi se nehote.
Iz vrat je šla proti vozu žena, kateri se je brala z obraza priletnost, ne pa še starost. Njena zakrita lepota je že precej ovenela; zatemnila jo je velika strast in smrtna obnemoglost. Njena lepota je blaga in veličastna, kar je lastnost lombardske krvi. Hodila je težavno, a ni se opotekala. Ihtela ni, vidi se pa ji, da je mnogo jokala. Njena bol je mirna in globoka, kar je znak duše, ki si je v svesti svoje bolečine.
A ne samo ona vzbuja pomilovanje navzočih in oživlja v njih to zadušeno in topo čuvstvo. Na rokah nese namreč mrtvo devetletno deklico, ki je lepo opravljena. Lase ima na čelu predeljene; belo je oblečena, kakor bi se nagizdala za kako obljubljeno ji svečanost. Zena jo ne nese tako, da leži, ampak da ji sedi na roki, naslonjena na prsi, kakor bi še živela. Kot vosek bela ročica ji maha težko navzdol, glava ji počiva na ramah materinih, kakor bi spala. Obema sc je bralo že na obrazu, da ste mati in hči, a isto so jasno izražale tudi bolestne poteze na obrazu žene.
Monatto hoče deklico vzeti z naročja, a nenavadno se boji in nehote se obotavlja. Žena se umakne a nc jezno ali zaničljivo, ter reče: „Ne dotaknite se je! Jaz jo sama denem na voz." Potem v roki pokaže rao-šnjico, katero spusti v stegnjene roke mo-nattove, rekoč: „Obljubite mi, da ji ne vzamete obleke in da tega tudi drugemu nc dovolite, da jo tako pokopljete!"
Monatto roko položi na prsi, potem pa na vozu naredi prostor za malega mrliča, urno in ubogljivo bolj radi novega občutka, ki se ga je polastil, nego radi nepričakovanega plačila.
Mati poljubi deklico na čelo, potem pa jo položi kakor otroka v posteljo, pogrne čez njo belo platno in reče zadnje besede: „Z Bogom Cecilial Počivaj v miru! Zvečer tudi jaz pridem, mej tem pa moli za-me! Jaz bom molila za-te." Potem se obrne k monattu in reče: „Ko pridete zvečer mimo, odpeljite še mene, a ne same!"
Nato gre v hišo, a kmalu se pokaže pri oknu z majhno deklico v naročji, ki je bila že na pol mrtva. Nekoliko časa opazuje ne preveč lepi pogreb, dokler voz ne izgine; potem pa stopi od odkna, položi na posteljo jedino deklico, ki ji je ostala, in se vleže sama zraven nje.
Ravno tako tudi ponosna cvetka pade ob jednem z nerazvito cvetlico, kadar kosa kosi po travniku vse rastline brez razločka.
„O Bog!" vsklikne Renzo: „Usliši jo! Pokliči jo k sebi in njeno deklico! Dovolj ste trpeli. Dovolj!"
Ko se zopet pomiri, pokliče si zopet v spomin, kar mu jc duhovnik povedal glede pota. premišljuje, ali naj gre naravnost, ali na levo ali na desno, zopet čuje od druge strani vrišč, zapovedljivo kričanje, ječanje, jokanje žensk in crkljanje otrok.
Renzo gre naprej, pričakujoč nekaj žalostnega. Ko pride na križišče ulic, opazi prihajati hrupno gnječo. Ustavi se, da bi šla mimo. Bolnike so peljali v bolnico; sujejo jih, bolniki se zaman ustavljajo, zaman kriče, da hočejo doma umreti, odgovarjajo z nepotrebnimi prošnjami na kletve in povelja monattijcv.
Drugi gredo mirno, udano kot bi ne čutili ničesar. Ženske z otroci na ramah, dečki, katere bolj straši vpitje, zapovedo-vanje in ta druščina nego smrt, ki se kričeč stezajo po materah in po njih zvestih rokah. Ah! Mogoče je mater, katero so doma pustili spečo, napala kuga, mogoče so jo odpeljali v bolnico oziroma v jamo, če je voz prepozno došel. Mogoče, in to je še bolj pomilovanja vredna nesreča! — mogoče so mater premagala razna čutila, da je pozabila na sinove in hčere, na vse, in da samo želi umreti.
Toda tudi v ti zmešnjavi vidimo vzglede vstrajnosti in pobožnosti. Očetje, matere,bratje, sinovi, tovariši hrabrijo svojce z besedami in dejanji. Nc samo odrasli, ampak tudi nežni dečki in deklice, ki spremljajo svoje bratce in sestrice, kažejo svoj moški razum in opominjajo svojce k pokorščini in jih zagotavljajo, da bodo tam kmalu ozdravili.
Sredi teh tužnih in ganljivih prizorov vznemirja in razburja našega potnika nekaj
druzega. Hiša je menda že blizu, in Bog vč, ali ni mej temi.
(Dalja tirih.)
Uiasr-ll m»:
15.	januvarija. Dr. Alfonz Mosche, odvetnik, 61 let, Frančiškansko ulico 14, pluCnica. — Helena Babmk, zasebiica, 79 let, Streliške u ii-.e 4, plučnica.
16.	januvarija. Marjeta Šk< fič, zasebnica, 53 let, Pred Skelijo 21 srčna liiba in vodenica. - Emilija Borovski, slikarjeva hči, 84 let, Erjavčeva cesta 4, nephrilisi.
17.	jan. Ema Drami, črkostavčeva hči, 8 m.'Karlov-ška cesta 8, ž:vljenske slabosti. —Ludovik Itavnikar, sodnijski svetnik v p.. 73 let, G'edališke ulice o, spri-denjo jeter. - Katrina Olivari, uraduikova vdova, 51 let, Tržaška cesla 4, jetika.
Meieoroicgidno jvorc£i!c.
ViSir»a a k 11 morjem :!0fi-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mre
i "3	opazovani	• itnujo bi"o-metra 7 mm.	i'amyo- ; rutnra j W> | Ctlfttjv	V«troti	Nebo	v 3 e * , v -o «u F' H
18	7.v*0 j 743 1		-7 5	brez v.	IHrillO	
1!)
00
juti j 7i3'4 i—H-7 I si. jzalï. i uiegla I |2. popol. I 741-6 | —2 4 | » | jasno i Sradnja včerajšnja tem-eritura—7 8 , normale: —24
rzne cene v
Tedensko
od dné 13. jan
Ljublj*
poročilo
do dno 19. jan.
11).
		K | h					K	h
Goveje meso 1. v.	kg	lias		Pšenična moka 100 kg			il	_
» 11. »	»	i! io		Koruzna »	»	>	16	—
» III. >	>	i	—	Ajdova »	>	>	29	80
Telečje meso	>	i!	20	Fižol, liter .				18
Prašičje » sveže	>	1 40						20
» • prek.	»	1 4J		Leča, » .				—
Koštrunovo meso	>	— ¡80		Kaša, > .		J •	—	24
Maslo . . . .	1	1 90		Ričet, > .		.	—	22
Surovo maslo . .	>	1 ¡90		Pšenica . .	100 kg		16	—
Mast prašičja . .	»	1	30	Ilž ...	»	»	14	—
Slanina sveža	»	1	36 44	Ječmen . .	»	>	14	—
» prekajena	»	1		Oves . . .	>	»	13	—
Salo ._....	»	1	20	Ajda . . .	»	>	13	—
Jajce, jedno .		—	6	Proso, belo.	>		17	—
Mleko, liter .		—	14	navadno	>	»	;14	—
Smetana, sladka 1	ter	—	80	Koruza . .	h	>	12	—
» kisla .	«	—	flO	Kromoii	»	>	5	—
Med.....	•	1	—	Drva, trda ,	m8		8	_
Piščanec . .		—	—	» mehka	*		5	—
Golob . , . .		—	50	Seno, 100 kg			4	40
Raca.....	•			Slama, > >			—	—
				Stelja, > »			—	—
t
50 1-1
Potrto tužnim src-em javljam s svojimi otročiči vsem sorodnikom, prijateljem in znar.-cem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena mati, tašča, gospa
I Frančiška Zupan roj. Tomšič
vdova c. kr. davčnega oliciala.
po kratki in mučni bolezni, previdena s sveto-tajstvi, danes ob '/i H ure zvečer v 7'* letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v soboto, dnč 19. januvarija ob 4. uri popoldan. Predrago ranjco priporočamo v blag spomin in molitev.
Svete maže zaduSaice se bodo brale v Trnovem.
Trnovo 17. januvarija l?0t.
Žalujoči ostali.
Mesto vsacega naznanila.
••¿.-..v."-:;
Zahvala.

56 1-1
Med boleznijo in ob sm ti našega ljubljenega, nepozabnega očela, gospo la
Frančiška Dolenz
trgovec in hišni posestnik, občinski svefnik mesta Kranj, imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono
došlo nam ,;e od vsth sirani izrazov sočutja. Za rij-t kakor tudi /a krasne vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znaccem, ki so v obilnem Številu od blizu in ud daleč prihiteli, da rajnemu skažejo zadnjo čast, izrekamo najtcplejSo zahvalo. Posebna zahvala bodi še tukajšuemu občinskemu zastopu, učiteljem in učencem, c. k. uradnikom, čč. duhovščini, vodstvom ljudskih šol, požarni b ram bi, trgovcem m nj h uslužbencem, tudi sploh vsem meščanom.
V Kranju, dnč 18. januvarija 1901.
Rodbina Dolenz.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven otl 1. <oI>r-. 14><> 1.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minu-i napre^.
Odhod iz Ljubljane fjuž. kol.).
Ob 12. uri 24 mili. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Beilling v Steyr, Line, na IJuuaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min,. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Bei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Ileb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 1 /. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob J. uri 5 mili. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 4. uri (i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzeuj, Marijine vare, Heb, Franoove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob O. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob •?. uri, 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Isehla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob U. tiri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri H2 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri .'iS min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob S. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoldne „ „
„ 6'. n 50 „ zvečer „ *
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Oh O. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika.
„ 11. „ OH „ dopoldne „ „
O. „ 10	zvečer „ „
Zahv&Ja.
55 1-1
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, starega očela, brata, svaka in strijca, gospoda
Ludovika Ravnikar-ja
c. kr. d žeinega sodišča svetnika v p.
za mnogoštevilno vdeležbo fri pogrebu vsem prijateljem in znancem rajnega in za lepe darovane vence izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dnč 18. jsn. 1901.
Žalujoča rodbina.
„v-? -^ry^rnsm^i^y-^
Čisto medicin, ribje olje,
Deželna lekarna

pri M ari ji Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. 11 srca se Vam zahvaljujem za dobrot.u V;šog neprecenjeno dobrog in prisitiog medicinskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo lod-bino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest s!e-klenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 18 Antoa Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklonioa 50 kr., 6 steklenic 2 gid. 50 kr Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. fl/i. Leusteka v Ljubljani.
Hesljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta
682 38
3-1
4-1
y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 20. ■	Modni salon. ==
Sprejemajo se gospodične tudi na hrano in stanovanje
priporoča raznovrstne
• vizitnice
p i nizki ceni.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Poiru oeatu At.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega In solidnega hluKa po nizkih cenah.
Opozarja »a veliko srejo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v naj
večji izberi po najnižjih cenah.
7 6
Šivilja,
Jirjena v šivanju stanov (tajlov) dobi ^aino delo. Vstop takoj. Wolfove ulice 1, II. nadstr.	52 2-1
V najem se da takoj
["o z gospodarskim poslopjem, hlevom ledenico, jako pripravno za gostilno in mesa-o. Hiša je pri cerkvi m prodajalni.
Več se izve pri naielništvu kmetijskega društva Leskovcl nižje Ptuja.	2
Iteri je. izvežban trgovine mešanega in isnufakturnega blaira , se sprejme pri ftngpodarskem društvu v Trnovem '
Ponudbe s preteklostjo službovanja je !anko popisati.	41 3--2
I--—--
i^mi^/I tekoča, v poljubni boji, je najboljše >/ Ult&Ll, jn najpripravnejše sredstvo za po-ačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-k se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke EtATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske tee.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12 — 8
Sveži
i krofi
dobiti S3T vsak dan v slaščičarni in pekarni	13 5-4
Jakob Zalazu&j
Stari trg štev. 21.
rodajalnične prostore,
ir se je do 10 let nahajala prav dobro »iskana trgovina s špecerijskim blagom — L tanovanj-m v I. nadstropji —, želi s g .jnikum 1901 v najem oddati Marija lak, posestnica v Stari Loki št. 7, pošta Rfja Loka — Plača po dogovoru. 46 2—1
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke
kupi najdražje
P Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni «lom
Kdor ima veliko prediva, naj naznani dnjo ceno in množino.	35 ¡o-2
Prodajalna
i najlepšem prostoru z veliko zalogo vsa->vrstnega perila in storjenih oblek,
ikor tudi drobnine so pod ugodnimi po-)|i takoj odda. 279 (1)	25 (3-2)
Več se poizve pri upravnifitvu.
Davnej potrjeno dijetet. kosmet. sred-tvo (urna-zanje) za krepCanje in utrjevanje kit in mišic človeškega telesa
Kwizdov fluid.
Znamka: Kača (tekočina za turiste).
Turisti, kolesarji in jezdeci uspešno rabijo ta fluid za krepčanje in poživijanje po daljnih turah. Cena: Cela steklenica 2 K. pol steklenice I K 20 h.
Pristno je doh"j v vseh lekarnah. G. 632 20-9
^ Glavna zaloga: Okrožna lekarna v •	Korneuburgu pri Dunaju.
Za otroške bolezni,
z* k»tere jo tako pogostem potrebno kisliue iiua-joSih sredstev, posebao opozarjajo zdravniki na
Pipsi
------ alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, ikrofeljnih. krvlcah, otoku šloz itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem
kaslju. (Dvornega svetnika Losuhnerja lnnnogra-IV. fija o Giesshiibl Sauerbrunn.) 10—3
livir-k: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, veiijih špecerijskih prodajalnioah in trgovinah z jestvinauii in
vinom
Ztloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani
Hiša je na prodaj
v Ljubljani. Krakovsko predmestje,
iz proste roke, jiod jako ugodnimi pogoji.
Poslopje je v najboljšem stanu, ima 3 sobe in 2 kuhinji, prostorno dvorišče in velik vrt	21 6—3
Natančneje pove upravništvo »Slovencu-.
Išče se poštena, umna
gospodinja
srednje starosti, v župnišče. — Kje, pove iz ulju d n (sti g. Terezija Nowotny v
Ljubljani, Dunajska cesta št. 9. 24 3-3
Zahteva se strokovna usposobljenost, znanje hrvatskega , odnosno slovenskega, nemškega in ako mogoče tudi italijanskega jezika. — Plača po dogovoru.
Ponudniki naj se ohrnejo do gospoda dr. Konrada Janežič-a v Voloski ter prošniam piilože krstni in domovinski list, spričevalo in eventualno še druge dokumente, pa naznanijo tudi svoje zahteve. 32 3-3
»............im......t»« m r ▼ t ▼ i
m


Kneza Janeza Liechtenstein-skega
tovarna za glinasta l&flBlRe
II 011BK0
779 24-7
,,Unter - Themenau"
pri Bieclavi (Lundenburg)
priporoča:
Mozaik- in tako zvane ,,Feinklinkeru-plošce v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tiakanje, zlasti za
cerkve in samostane.
Taka dela je tovarna ž«i izvršila po cerkvah v Brumovi, MäriavÖlgy, Krotnerizu in Ottak-ringn; v klavniol Brnski; po kolodvorih v Oloraucu, Prerovu. Krakov» : v samostanih Kolomea, Starä Wies. Älödlingu, Brezah, Tarnopolu: po bolnišnioah v Krakovn, Ivo losu in Brnu.
Dvakr at posteklene cevi iz kamenine, nastavke za peči,školjkaste posode za stranišča. Klinker'-opeka, peonioe in stranioe za ognjišča v razni izvršitvi.
Zarezna stresna opeka, navadna opeka, posteklena in ne posteklena, najboljše vrsto.
Ceniki ln trošhovniki na razpolago.
Delavcev okoli 700
V najem dam takoj
pod ugodnimi pogoji svoje za poljubni obrt pripravno
posestvo
v Slomškovih ulicah št. 17 v Ljubljani
obstoječe iz dveh stanovanj, dveh delavnic, majhnega hleva m prostornega dvorišča.
Vinko Čamernik,
1124 r>	kamnosek.
Proti malokrvnosti.
Železnato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
i QQkratyeč železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča chinu-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.	4—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, ner-vuznili ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-28 Dobwa se v steklenicah po pol litra.
Na račun bo odda pod zelo ugodnimi pogoji s 1 majem t. 1. dobro znana
gostilna
v letovišču Laverca pri Ljubljani, pole» želez, postaje.
Izvrševanje obrta izročilo se bode le zanesljivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo vešči gostilničarki (vdovi ali samici) z dorastlo hčerko, oziroma s kako so-roclnico, proti primerni kavciji.
Natančneje pozve so pri posestniku in vinskem trgovcu Karo! Lenče-tu na Laverci.	15 4
H Eli BABl>Y.jev podfosfornaato-kisii
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, dajo «last do je 11, pospešuje prebavljanje m redllnost, telo Jadl iu krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvaj-ijoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenjo kostlj.
Cena steklenlol 2 K 50 h. po poitl 40 h ved za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno žo leznl sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in t na zamašku ime ,.Her-Li] babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsak» steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko> ua katera znamenja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče	(jj
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VU./l, Kalserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20 -8
V zalogi je nadalje pri gh'. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsrhlftger, Gabr. Hiccoli, Ubald pl.Trnkoczy, J. Mayr; Celje: 0. Scbwarzl & C,o., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisitsser; Sovodenj: F Kordnn; Celovec : 1'. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid A. Heichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendiui. M. Havasini; Baljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. llaika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Št. 1354.
Razglas.
54 3—1
lzpieminjajoč razglas z dn6 9. februvarija 1900, št. 4876, odreja mestni magistrat kot obrtno oblastvo prve inštance gledš na točenje žganja nastopno:
Vsakdo, ki toči v mestu Ljubljani žgane opojne pijače, bodisi v posebnem lokalu, bodisi v zvezi s kakim drugim prostim ali koncesijonovanim obrtom in mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11 zakona z dne 23. junija 1881 drž. zak. št. 62, posebna naklada v poluletnem znesku 90 K, mora točenje teh pijač vs ko soboto ln na dan pred velikimi prazniki ustaviti o petih zvečer, ob nedeljah ln praznikih pa ob dvanajstih opoldne.
Če je sobota praznik, velja za njo poslednjeimenovana ura
Kdor toči te pijače v posebnem lokalu, to je ne v zvezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvorltl svoj obrtni prostor.
Ostala določila ostanejo neizpremenjena, kakor jih odreja prvotni razglas. Ta odredba stopi v veljavo s 1. februvarijem 1901.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. januvarija 1901,
Zaloga Kari Giani-jevili vozil in tkanin
FELLINGER in HASSINGER
o. in kr. dvorni založniki. 114 26-19
Cerkven» oblačilu, društvene zastave itd.
I., Seilergasse 10, „Gottweigerhof".
Krasni cenik z und 300 podobami brezplačno.
*3 43
-1
43
O-
51 1-1
kazenski zagovornik
v T^jubljani
(pisarna dr. Mosche) želi vstopiti kot odvetniški koncipijent.
Pi'evzetje trgovine, sj^
Slavnemu občinstvu in jirečastiti duhovščini uljudno naznanjam, da som z dnem 1 decembra t. 1. prevzel
i	v	"J	II II
2:

>
Tf
«j
J. N, Podrekar
i«»
^ v Kamniku na trgu,
katero bodem vodil pod imenom
T. N. Pocirekarj a naslednik
IVAN KOŽELJ.
Postregel bodem vodno točno pošteno in ceno.
Za mnogobrojen jjoset se najuljudneje priporoča z vsem spoštovanjem
I M»
107G 2-2
Ivan Koželj, trgovec, v Kamniku.
7Wi
2T DOBRA VARČNA KUHINJA.
Juhlna zabela Maggri prekosi vse druge; vsako juho iu slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - 1« nekoliko kapljic je treba - Dobi se v izvirnih stekleničicah do oO vinarjev po vseh prodajalmcah delikatžz, dišav, kolouijalnega in špecerijskega blaga. Izvirno steklenioe se po oeni napolnujejo z novo Juhlno zab61o Maggl-Jevo. 52 12 1
i

m i»
I %
Podpisana ima v zalosi najrazninrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dahnatike, ve-lume, albe, koretelje prte tri
sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke )u vsa popravila. — Izdeluje ro6no iu pošteno po ir.ij nižji ceni bandera iu vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev iu potujočih agentov.
Zagotavljajo liitro in naj poštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, iatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo. Najodiičnejšim spoštovanjaru j-6 priporoča 502 52-33
Ana Hofbauer,
imejiieljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfovo ulice 4.
H*
>
Cižs. G*?*
Aj
m m m
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd.
Namizne oprave (Best'ck) in naiboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom	28 3
Vabim na obiini obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža
Ceniki brezplodno n poštnine prosto
M
I
»1
Na
®

S v o j i k svojim !
na Grlinoa.li
29 3-2
priporoča svojo bogato in izvrstno urejeno zalogo zanesljivo pristnih
dolenjskih, štajerskih, istrskih, vipavskih in goriških
kakor tudi	fino vino v steklenicah.
Masno vino je društvo samo prešalo
S v o j I Iv sv o j i m !
H *
O
H»
r &
H»
n S*
Zju. bi*
S*

S*
Dunajska iilialka
CKKWKKKK)000(SiaKX«KKKKX>00©C«KK«KX
Arhitekt Trumler
priporoča prefiastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30
v Plauiz-eyi lii&i.
za sestavo načrtov za cerkve, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov
111 stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno-otntnih predmetov,	„
kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnih predmetov itd., tako v modernem slogu kakor	V
tudi v drugih.	J
g Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov c g izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali ( ^	po fotografijah.
112010—8
Ž
23 3-3
Podpisani stavbeni odbor razpisuje z* napravo novega podstrešja in Btrehi na stolp župne cerkve na Robu
na dan 21. januvarija 1901 ob 10. uri dopoldne.
Vsak draživec mora položiti prod licitacijo 5% varščino. Načrti bo na vpogled pi stavbenem odboru
Rob pri Vel. Lašičah, dne 11. januvarija 1901.
Za odbor: Franc Pešeo.


xm
Čast mi je priporočiti slavnemu občinstvu k obilnemu obisku
runnerjevo gostilno

«i
&
katero sem prevzela od gosp. J a k a z a.	50 2-1
Točim izvrstna domača, štajerska in istrska vina. kakor tudi najboljšo	<
vrsto piva Reininghaus, ter zagotavljam, da bode za dobro kuhinjo in točno	1
postrežbo popolnoma preskrbljeno.	^
* Za obilen obisk pr08i	Marija Roič.
a........... J	%
nižinska pratika



1_
^ HDr Dobiva se komad po 12 kr. = 24 vinarjev ^ -po vseh -prodajalnicah v mestih in na deželi.
i Glavna zaloga pri H. Nfčmanu v Ljubljani.
===== Ceniki za razpr o dajalce pošiljajo se zastonj.	-
Hranilne vloge na knjižice s 4%. 71V ti O ^tP ti Q k R
lialnica, borzno nosredovanie. nosoiila n- vred-	B * ■ "V^O	lOlV«^	8 l\CI
ienjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednotne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 8 razvinkuliranje obligacij.
mi Dunaju, I., Hermnrasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Badajevicah, Pardublc^in Taboru, Beneaavi. Iglavi. Moravski Ostravi,
I> it ai a, j m I« a fc» o i* sc
a*
Oae 18. januvarija.
Jkcpiti državni dolg v notah . , , ■kupni tlriavai dolg v »rebrn ....
Avstrijska ¿lata renta 4°/0.......
■Ivstrijska kronska renta '¡"¡0, 200 kron .
igerska zlata renta 4°/„........
Jgerska kronska renta 4"/0, 200 .....
\vstro-ogcrske bančne delnice, G00 gld. .
i.reditne delnice, 160 gld, . .....
.ondoii Tista .........
iamčki drž. bankovci sa 100 r.!. tiom.drž. veli
98-30 9815 117-40 98-30 11710 92-20 708- — 600'— 240 55 117-60
20 mark......
20 frankov (nnpoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cekini.....
X»ilq 18. Januvarija.
3-2u/„ državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. 6°/0 državne aručke L 3.860, 100 gld. . Driavne erečko 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavsko vravr.avne srečke 5"/„ . . .
23-53 1915 90 60 .11-34
181 -165 50 196-50 95-30 140- -258- -
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	1C6-—
Zastavna pisma ay. osr.zem.-kred.banke 1%	.	93-75
Prijoritetne obveznice državne želsiznice .	.	42n--~
>	> južne železnice 3°/0	339 50 > južne železnice o0/,,	.	120 50
>	» dolenjskih žcleznic 4c/„	.	99-50
Kreditne srečke, 100 gld.......388 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družlje, 100 gid.	.	258'—
Avstrijskega rudečega križa srečk-», tO gid	.	48- -
Ogerskega > „ » 6 »	.	23 10
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld.....14 15
Rudolfove srečke, 10 gld. .	60-—
Saimove srečke, 40 gld........180 —
Hit. Gandis srečke, 40 gld........i>j>1-
VVrsldsteinove srečke, 20 gld. ...	"
ljubljansko srečke.............t,.
Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . ,	267 k
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. .	6205 -
Alccije tržažkega ijloyda 500 gld. .	824 -
Akcijo južne železnico, 200 gld sr. . .	110—
Splošna avstrijska .«tavbinsk.a družba . ,	145,—
Montanska druiba avstr. plan............427 ¿C
Trboveljska premogarska družba- 70 gld.	448 -
PaDiruih rubljev 100 ,	......	254 -7

®«.kup in prodaja "i>JX' «akovrstaih driftvnib papirjev, srcih, doaarjo* iid, 2avar«vacja ~n zgube pri žroba?j.jlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Fronteso za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 n a i 1 v r š i t e v aaro6il na borzi.

MaitjaraiCRa iielmäka tin-uiba
m~ "i II C IJ
ile 10 in 13, Dunaj, i, Sirobalyassn l
iasMaau
Odgovorni vrednik: Ivan Rakuvoo,
&JT Polasnila v vseii gespadarskih 111 In<en5niii «tvuruh, potem o kursnih vrednostih vaeh Apekulacijskih vri^nutlHifc saplrj»'i m vestni sviti ¿a dosego kolikor je mogoče viaonoga obrestovauja pri popolni varnosti M" n a I ožeul h gr f rn i c.-
m