OSREDNJA knjižnica CELJE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ Vesele božične praznike in srečno novo leto A ZASTOPSTVO IN VGRADNJA m MONTAŽA KOSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468 Leto // • številka 12 • cena 200 SIT • 20. decembr 2000 Občina Žalec Odslej manj jeze zaradi parkiranja str 2 Kultura Preboldčani ob letu kulture str 19 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 570 18 88, faks: 570 20 88 Saviniske zgodbe Dianine kreacije nosijo tudi mišice str 25 Zanimivosti Leto 2000 obudilo viteze in ... str 32 ACMAN Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. ■ ? Neža Maurer in njena klovnesa Eva, simbol razumevanja in izpolnitve osebnih želja. (Foto: T.T.) Zdaj ni več nobenega dvoma. Resnično stopamo v novo, tretje tisočletje. Leto 2000 je že skoraj za nami in svet še vedno stoji. Res ga tarejo vedno novi problemi in katastrofe, a najbolj črne napovedi o usodnosti letošnjega leta se vendarle niso uresničile. Tudi zato si le privoščite veselo decembrsko praznovanje in polni optimizma in vedrine stopite v leto 2001. Vsakega izmed nas tarejo problemi in morda se nam zdijo ceh večji, kot v resnici so. Toda življenje uči, da je z vedrim pogledom na svet in ljudi laže prebroditi težave, kot s slabovoljnos-tjo, mrkimi pogledi, zavistjo in mržnjo do soljudi. Prijaznost je bogastvo, ki ga ni mogoče meriti v denarju. In to bogastvo je na voljo prav vsakemu človeku. Naj bo za vse bogato in prešerna leto 2001! Praznični december krepko zaznamujejo kar trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Medtem ko so Miklavževi obiski že mimo in so nekateri otroci na njegova darila že skoraj pozabili, so še vedno polni pričakovanj, kaj jim bosta prinesla obiska Božička in dedka Mraza. Miklavževanja so pripravili v skoraj vseh cerkvah, v Žalcu pa je Miklavž otroke nagovoril pred Domom II. slovenskega tabora. Seveda je ponoči obiskal tudi otroke in kakšnemu bolj za šalo kot zares prinesel šibo. Po šolah in vrtcih pa te dni otroke obiskujeta Božiček oziroma dedek Mraz. Zanje potekajo tudi številne prireditve, namenjene prav tako malčkom, ki sicer ne obiskujejo vrtca. V Spodnji Savinjski dolini je dedek Mraz najprej prišel v Braslovče, kjer je v dvorani Kmetijske zadruge obdaril približno 180 otrok (na posnetku). Njegov obisk je tako kot v večini drugih krajih pripravilo društvo prijateljev mladine v sodelovanju z vrtcem, osnovno šolo in občino. T. T. Vsem sodelavcem Utripa Savinjske doline želimo v letu 2001 veliko ustvarjalnega zanosa in dobre volje, predvsem pa zdravja in osebne sreče. Poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje z željo, da bi tudi v prihodnje z oglaševanjem v Utripu omogočali njegovo izhajanje v sedanji obliki. Naj vam leto 2001 prinese čim manj težav in obilje poslovnih uspehov! Bralkam in bralcem pa želimo, da bi lepo preživeli božično-novoletne praznike in da bi tudi v prihodnjem letu radi prebirali Utrip naše Savinjske doline. Uredništvo Prihodnja številka Utripa Savinjske doline bo izšla v sredo, 31. januarja leta 2001. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Pavla Pintar, Breznica 39, Žirovnica 2. Olga Jurkošek, Košnica 23/a, Celje 3. Gordana Tetic, Loke pri Mozirju 10 VOŠČIMO PRUiTNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC. Oblačila za urejene ženske Vesele božične praznike in srečno novo leto 2001. GRIŽE, (03) 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj PROIZVODNI PROGRAM: . • INOX •odi za vino INOX milni za grozdja Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tal.: 710-13-70, faks: 710-13-71 ,NOX mobitel.: 0609/635-868 m,,nl “ J«!*0»» TRGOVINA INŽENIRING Velenje, Cesta talcev 5, tel.: 03/5862-885 Celje, Ronkova 19, tel.: 03/492-00-10 • KLIMATIZACIJA - PREZRAČEVANJE * OGREVANJE SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA OBJEKTOV. Vesele praznike In srečno novo leto. marginalija 9 771580 096004 Dobri decembrski možje med nami december2000 Občina Žalec Je bilo leto 2000 res prelomno? Lojze Posedel, župan občine Žalec: “V šali bi rekel, da je bilo leto 2000 zame prelomno le zato, ker se je moj mandat prelomil v drugo polovico. Z zadovoljstvom lahko pogledam na to obdobje in na leto 2000, prav tako pa tudi na prihodnost. Člani občinskega sveta odgovorno opravljajo svoje poslanstvo in skupno sprejemamo odločitve glede reševanja problemov občank in občanov. Tako tudi nimam slabe vesti glede mojega predvolilnega gesla, da bomo skupaj izboljšali tisto, kar je bilo slabega. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših opravljenih nalog: urejen je nov železniški prehod v Podlogu in naj povem, da smo ena redkih slovenskih občin, ki ima s Slovenskimi železnicami pripravljen program ureditve vseh železniških prehodov. Podpisana je pogodba z državo in izbran izvajalec del za rekonstrukcijo magistralne ceste v Šempetru. Z Ministrstvom za promet in zveze je podpisan dogovor o reševanju cestno-prometne problematike v naselju Levec in Drešinji vasi. Obnovljena je cesta Vrbje - Roje. Za zagotavljanje primerne oskrbe s pitno vodo je bila narejena nova vrtina, gradita pa se dva dodatna rezervoarja za vodo. Začela se je graditi telovadnica v Petrovčah, ki je prva od načrtovanih investicij za potrebe devetletnega osnovnega šolanja. Pripravljata se dokumentacija in pogodba za začetek gradnje novega varstveno-delovne- ga centra in za sanacijo čistilne naprave v Kasazah. Izvedeni so bili najbolj nujni protipoplavni ukrepi, zelo pomeben pa je tudi začetek gradnje poslovno-obrtne cone Amovski gozd. Veliko je bilo opravljenega na področju podjetništva, turizma in kmetijstva. Večina društev v Žalcu je dobila primerne prostore v Bergmannovi vili. Če leto 2000 izpostavim tudi kot leto kulture, pa smo še posebej zadovoljni, saj je bilo veliko prireditev, ki so lepo uspele, odprta je bila Galerija savinjskih likovnikov, po mnogih letih pa smo pričeli obnavljati tudi dvorec Novo Celje, ki smo ga že oživeli z nekaterimi odmevnimi prireditvami. Z izgradnjo dovozne ceste in parkirišč in dostopne poti za invalide je delno odpravljen problem dostopa do “občinske stavbe”, v kateri občanke in občani vseh spodnjesavinjskih občin urejajo zadeve na Upravni enoti, Sodniku za prekrške in Davčni upravi. Za naslednje leto imamo že pripravljenih zelo veliko programov, projektov in nalog, za katere pa se zavedamo, da bo njihova izvedba s finančnega vidika bistveno težja kot letos. Ob prehodu v novo leto želim vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter obilo sreče in zdravja v letu 2001”. Odslej manj jeze zaradi parkiranja Prejšnji ponedeljek so bili uradno svojemu namenu predani novo parkirišče za občinsko stavbo v Žalcu, nova dovozna cesta do parkirišča in klančnina za dostop invalidov v stavbo, kjer poleg občinske uprave uraduje več državnih služb, to so upravna enota, izpostava davčne uprave in sodnik za prekrške. Kot je ob odprtju poudaril župan občine Žalec Lojze Posedel, ljudje to stavbo še vedno imenujejo občinska, čeprav imajo v njej prostore tudi državne službe in organi, upravne zadeve pa urejajo občani vseh spodnjesavinjskih občin. Parkirišče je poleg tega namenjeno strankam okrajnega sodišča in izpostavi geodetske uprave. Kljub omenjenemu, je nadaljeval Lojze Posedel, so se svetniki občine Žalec odločili, da prispevajo k rešitvi vse hujšega problema parkiranja v bližini občinske stavbe, za kar je bilo namenjenih 40 milijonov tolarjev proračunskih sredstev. Sofinanciranja s strani drugih uporabnikov ni bilo, župan pa je izrazil upanje, da bo v prihodnje drugače. Novo parkirišče ima 54 parkirnih mest, zgrajena je bila dovozna cesta, za kar je bil del zemljišča odkupljen tudi od mariborske škofije, hkrati pa je bila odpravljena že kar sramota za Žalec, da namreč v osrednjo upravno stavbo ni bil mogoč dostop invalidom na vozičkih. Župan se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej investiciji, bližnjim stanovalcem in zaposlenim pa tudi za strpnost v času gradnje. Na priložnostni slovesnosti ob odprtju so bili med prisotnimi podpredsednik DZ Anton Delak, posla- nec Franc Sušnik ter županja in župani oziroma predstavniki spodnjesavinjskih občin. Za praznično vzdušje je poskrbela godba iz Zabukovice. Parkirišče sta s prerezom traku odprla župan Lojze Posedel in hišnik Jani Užmah, ki bo poslej skrbel za njegovo urejenost. Zatem se je pri prerezu traku oziroma odprtju dovoza za invalide županu pridružil športnik invalid Mirko Lebar, ki se je za to pridobitev zahvalil v imenu medobčinske zveze invalidov. Blagoslov je opravil žalski župnik pater Viktor Arh. Kot je povedal Lojze Posedel, so se po zaključku investicije za občinsko stavbo dela nadaljevala v ulici pred njo. Obnovljena sta bila vodovod in kanalizacija, spomladi pa bo celotna ulica Savinjske čete z Ulico talcev preplastena še s finim asfaltom. Takrat bo uradno odprtje tudi te pridobitve. K. R., foto: T. T. Parkirišče sta uradno odprla župan Lojze Posedel in hišnik Jani Užmah. Jutri zadnja letošnja seja Svetniki občine Žalec se bodo jutri zbrali na zadnji letošnji seji. Na dnevnem redu bo enajst točk, med njimi pa ne bo razprave o proračunu za prihodnje leto. Iddi tokrat bodo sejo pričeli z več premoženjsko-pravnimi zadevami, med katerimi so odkupi zemljišč, potrebnih za začetek prve faze rekonstrukcije glavne ceste Žalec -Šempeter in rekonstrukcijo lokalne ceste Šempeter - Vrbje. V obravnavi bo tudi cenik najemnin za nekmetijsko rabo zemljišč v letu 2000/2001. V prvi in drugi obravnavi hkrati bo predlog sprememb odloka o plačilu komunalnega prispevka, nato pa bodo svetniki razpravljali o sklepu o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za obdobje od januarja do marca prihodnjega leta. Uidi žalski svetniki se bodo jutri soočili s predlogom za zvišanje cen programov predšolske vzgoje v WZ Vrtci občine Žalec. Predlagano je 18- odstotno povišanje cene dnevnega programa za otroke prvega starostnega obdobja in 8-odstotno za ostale programe. Na dnevnem redu bodo tudi predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, predlog aneksa k pogodbi o koncesiji za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje sistema za distribucijo plina ter predlog sklepa o porabi stalne proračunske rezerve. K. R. J3 OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ŽELIMO VESELE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE. N4F SE VAM V LETU 2001 IZPOLNIJO VSE ŽELJE IN VSI UPI! Državljankam in državljanom čestitamo ob dnevu samostojnosti. Župan Lojze Posedel, občinski svet in občinska uprava Vedeti več tudi o drogah Mesec december je sicer mesec praznovanj in obdarovanj, v občini Žalec pa letos prvič tudi mesec boja proti drogi. V avli Doma II. slovenskega tabora je od 7. decembra na ogled ena v zadnjem času najodmevnejših razstav v Sloveniji z naslovom NE, to je razstava o drogah, ki bo na ogled do 5. januarja prihodnjega leta. Ob tem potekajo številne delavnice in pogovori s strokovnjaki, namenjeni mladim, njihovim staršem in pedagogom. Razstavo je postavil Koroški pokrajinski muzej iz Slovenj Gradca, njeni avtorji pa so Marjan Kos, Saša Dura Jelenko in Valerija Grabner. Prvič je bila na ogled v domačem muzeju v Slovenj Gradcu leta 1996. Avtorji so ob njeni pripravi ugotovili, kako malo vedo o problematiki zasvojenosti, enako pa je tudi pri starših. Prav to neznanje je največkrat vzrok, da starši tako pozno opazijo, da je njihov otrok zasvojen. Razstava predstavlja štiri oblike zasvojenosti: od kave, tobaka, alkohola in mamil (tudi tablet), od zgodovinskega vidika do posledic zasvojenosti. V teh letih je gostovala že v 13 krajih, ogledalo pa si jo je okoli 16 tisoč ljudi, predvsem mladih. Avtorji so nekoliko razočarani nad odzivom odraslih oziroma staršev, ki jih je med obiskovalci manj in ki se manj, kot bi pričakovali glede na razširjenost problema, udeležujejo številnih delavnic in pogovorov, ki potekajo ob razstavi. V Žalcu gre tako za prvi primer, ko pri organizaciji razstave sodeluje društvo staršev. Ob odprtju razstave je oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec pripravil poročilo o aktivnostih v zvezi z drogami v občini v letu 1999 in 2000 ter cilje za leto 2001. V poročilu je zapisana ugotovi- tev, da uradnih podatkov o tem, koliko je uživalcev drog v občini Žalec, ni. To področje namreč niti na ravni države še vedno ni sistemsko urejeno. Po neuradnih podatkih doktorja Andreja Kastelica, vodje koordinacije centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog pri ministrstvu za zdravstvo, pa se je število odvisnikov v Žalcu izredno povečalo lansko jesen in v letošnjem letu. Opaziti je povečano aktivnost preprodajalcev drog okoli šol, povečano porabo igel za vbrizgavanje v lekarnah, hkrati pa se je povečalo iskanje pomoči mladostnikov in staršev preko Centra za socialno delo. Občina si je skupaj s Centrom za socialno delo že v letu 1997 zastavljala vprašanja, kako se spopasti s problemom uživanja prepovedanih drog. Idejo, da bi o drogah in posledicah uživanja drog pripravili zloženko, so nazadnje zavrnili zaradi mnenja, da bi s tem pravzaprav dodatno vzpodbujali mladostnike. Pričeli pa so se oblikovati preventivni programi, usmerjeni predvsem v aktivno preživljanje prostega časa tistih otrok in mladostnikov, ki so zaradi neugodnih domačih razmer bolj prepuščeni samim sebi. Njim je namenjena tako imenovana Podmornica, ki jo dnevno obiskuje povprečno 15 mladih. V letu 1998 in 1999 sta med drugimi preventivnimi programi na Centru za socialno delo potekala tudi program prostovoljnega dela s socialno in čustveno ogroženimi mladostniki in njihovimi starši (vključenih je 35 oseb) in program prostovoljnega svetovanja za prestopnike, obsojence ter mladostnike v vzgojnih zavodih, ki so tja prišli zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami oziroma zagotavljanjem denarja zanje. Lani je bil na pobudo žalskega župana ustanovljen odbor za dvig varnostne kulture v občini Žalec, ki naj bi skupaj s policijo in ostalimi organizacijami, institucijami ter društvi preprečeval nastanek različnih negativnih pojavov, odkrival in odpravljal vzroke za njihov nastanek ter povezoval in koordiniral vse organe, organizacije in strokovnjake, ki se ukvarjajo s to problematiko. Občina je prav tako finančno podprla ustanovitev Dnevno-informacijskega centra za mladostnike, ki uživajo droge, in njihove svojce, ki ima ime Želva in deluje v okviru Centra za socialno delo. Preventivne dejavnosti potekajo tudi s strani Zdravstvenega doma Žalec, na vseh osnovnih šolah so bili za starše organizirani sestanki na temo zasvojenosti, na katerih so sodelovali tudi predstavniki društva UP iz Ljubljane - podružnice Celje (društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem). V preventivne dejavnosti se vključujejo tudi žalski vrtci. Devetim odvisnikom je občina sofinancirala zdravljenje. Na pobudo Društva staršev za pomoč mladini je bilo maja letos v Žalcu pod okriljem fundacije Odsev se sliši strokovno predavanje o problemih uživanja prepovedanih drog, ki se ga je med drugim udeležil tudi dr. Andrej Kastelic, sodelovanje občine in omenjenega društva pa je pripeljalo do skupne organizacije Meseca boja proti drogi v občini Žalec in razstave o drogah. Pred odprtjem razstave je bila krajša tiskovna konferenca, na kateri je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da se bodo že utečeni preventivni programi in oblike pomoči zasvojencem v prihodnjem letu nadaljevale, prav tako pa naj bi bil v prihodnjem letu vendarle ustanovljen tudi mladinski center, v katerem se bodo lahko zbirali mladi in na bolj organiziran način preživljali svoj prosti čas. K. R., foto: T. T. Z odprtja razstave, ob županu soavtorja razstave Matjan Kos in Saša Dura Jelenko. fifeSp Občina Žalec december 2000 HJIFIRAWA JENOMA ŽAIUECC ČESTITA DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER VOŠČI LEP BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. Več komunalnih naložb na Ložnici Prvo pridobitev m Ložnici 39 so s prerezom traku predali namenu podžupan občine Žalec Janko Kos, Peter Gominšek iz Stanovanjskega sklada in vaščanka Marija Tomšič. Kljub slabemu vremenu je bilo na Ložnici pri Žalcu pred dnevi veselo. Mestna skupnost Žalec, Občina Žalec in stanovanjski sklad občine so se odločili, da temu kraju namenijo nekaj več sredstev za komunalno urejeno vaško skupnost. S 7,5 milijona tolarjev so uredili dvorišče pred skupinskim stanovanjskim objektom na Ložnici 39, po domače Kolonijo, v kateri prebiva 12 družin. Urediti so morali kanalizacijo, odvodnjavanje in asfaltiranje. Kot je na slovesnosti dejal predsednik režijskega odbora Bojan Zapušek, so bila ta dela nujna in so jih s pomočjo krajanov in drugih dejavnikov končno izpeljali. Tudi podžupan občine Žalec, Janko Kos, je vsem, ki so kakor koli pomagali, zahvalil in v znak zahvale Bojanu Zapušku izročil Kogojev vrček. Slovesnost se je nadaljevala ob odprtju ceste od domačije Novak do domačije Matek. Da je bilo še bolj slovesno, so poskrbeli godbeniki iz Zabukovice in Anita Pevec s flavto. Novo cesto so s prerezom traku predah namenu žalski župan Lojze Posedel, predsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglič in vaščanka Zofija Novak. Svoje je dodal župnik Viktor Arh, ki je vse skupaj blagoslovil in vsem zaželel varno in srečno vožnjo. T. Tavčar ♦ MESTNI PLINOVODI 7iessi cAfersu>/*i fžeZžšno oe-, ooduane /•sw^suAe čn xeZweyrg, rj Z/u JfZŽOZ. AAnexn de dcaA&a^reyenre* xrt èzÀAxtrsio sceuyteuye ty-ie/n /yweaAi/Ae/et xesne/faAenffr /i/ssia. y-j/,eyr/ /// -■.....- - - URADNE URE ZA STRANKE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure. —_________ Tudi najstarejša udeleženka srečanja, 91-letna Jožefa Martinček, se je razveselila Božička. Božiček med najstarejšimi Libojčani Starši ne razumejo V organizaciji Zveze društev prijateljev mladine Žalec in pod pokroviteljstvom žalskega župana je v sejni dvorani občine v Žalcu potekal otroški parlament. Otroški parlamenti so pred tem tako kot po vsej državi potekali na vseh šolah, občinskega parlamenta v Žalcu pa so se udeležili predstavniki učencev vseh osnovnih šol z območja žalske občine z mentorji in ravnatelji. Letos so učenci govorili predvsem o problemih, s katerimi se soočajo kot odraščajoči najstniki, in o tem, kako te probleme rešiti. Tema je bila namreč Hočem - torej zmorem. Pogovor je vodila pomočnica rav- V krajevni skupnosti Liboje so letos prvič pripravili srečanje za svoje sokrajane, stare 70 let in več, ki so ga združili tudi z obiskom Božička. Srečanje je organizirala krajevna skupnost in se takoj odločila, da bo tako odslej vsako leto. Vabilu se je odzvala več kot polovica od 150 krajanov v teh letih. natelja OŠ Griže Marija Pavčnik, učence pa je na začetku pozdravil Najprej jih je pozdravil predsednik sveta KS Uroš Feldin in jim zaželel veselega druženja, v kulturnem programu pa so nastopih učenci podružnične šole Liboje, flavtistki Tina Baloh in Sara Železnik ter domača godba na pihala. Navzoče je s svojim obiskom in darili razveselil tudi Božiček, srečanje pa se je nato nadaljevalo z zakusko in vesehm pomenkovanjem. T. T. tudi župan Lojze Posedel. Mladi so se nato lotih mnogih vprašanj, ki jih tarejo, med njimi je nerazumevanje staršev za probleme, ki se najstnikom zdijo zelo veliki, staršem pa pravzaprav nepomembni. Veliko nerazumevanja je tudi glede učenja in domačih nalog, pa seveda glede najstniške mode, za katero so predstavniki učencev šol žalske občine ugotovili, da stil oblačenja določa tudi pripadnost določeni skupini mladih. Ob koncu zasedanja so mladi parlamentarci za svojo predstavnico na zasedanju repubhškega otroškega parlamenta izvolili Špelo Pirnat s I. osnovne šole Žalec. K. R., foto: T. T. Uspešno leto Univerze za tretje življenjsko obdobje 5. decembra letos je bila skupna seja Upravnega odbora in Programskega sveta društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. Pregled opravljenega dela kaže, da postaja društvo privlačno za vse večje število ljudi, saj šteje že blizu 200 članov. Najbolj zanimive dejavnosti se odvijajo v krožkih: v dveh nadaljevalnih za angleščino, v dveh nadaljevalnih in enem začetnem za nemščino, v krožkih za krojenje, za ročna dela in računalništvo, v likovnem krožku in v plesni skupim, ki deluje na Ponikvi. Prve rezultate kaže delovanje krožka za zgodovino Novega Celja, precejšnje zanimanje pa je tudi za sadjarsko-vinogra-dniški krožek, ki išče novega animatorja. V vseh krožkih sodeluje 173 članov društva. Na skupni seji je bil prvič predstavljen nov, zelo lep prapor društva. V prihodnjih dneh bodo potekale aktivnosti za zbiranje žebljičkov in trakov za prapor, ki bodo trajale do konca januarja 2001. Vsi posamezniki, ki žehte botrovati razvitju prapora, ste vabljeni, da prispevate za srebrni ah zlati žebljiček (cena je 4.000 oz. 5.000 SIT), ustanove in društva pa za trak, ki je vreden 30.000 SIT. V društveni pisarni v ulici Savinjske čete 4 v Žalcu (poleg občine) lahko plačate tudi 1.000 SIT članarine za leto 2001. S tem si zagotovite članske ugodnosti, sodelovanje na občnem zboru in razvitju prapora ter na drugih prireditvah društva. Ob zaključku uspešnega leta Upravni odbor in Programski svet društva Univerze za tretje življenjsko obdobje voščita vsem članom društva in drugim občanom: Naj vas srečanja z dobrimi ljudmi v prazničnem času obdarijo z veseljem in toplino, naj vam novo leto 2001 prinese z zdravjem, srečo in ustvarjalnim navdihom izpolnjene dni! Veseli december tudi za najstarejše Tone Delak v pogovoru z najstarejšim Žalčanom 94-letnim Konradom Pevcem V mesecu decembru, ki mu pravimo tudi Veseli december, je veseljačenja in druženja več kot v drugih mesecih v letu in verjetno se prav zaradi tega najstarejši čutijo še bolj odrinjeni iz družabnega življenja kot sicer. V Mestni skupnosti Žalec so se odločili, da bodo skupaj s Krajevno organizacijo RK za sokrajane, stare 70 in več let, pripravili srečanje. Srečanje je bilo prvo soboto v decembru v prostorih I. OŠ Žalec. Od več kot 400 povabljenih je na srečanje prišla dobra polovica. Zbrane je najprej pozdravila predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik, nato pa so jih nago-vorili še predsednik MS Žalec Janez Meglič, žalski župan Lojze Posedel, predsednik žalskih upokojencev Ernest Ramšak in Tone Delak, poslanec v državnem zboru. Če se malo pošalimo, zadnja dva izpolnjujeta pogoje za udeležbo na srečanju. Kulturni program so pripravili učenci I. OŠ Žalec in družina Galič. Na srečanju je bilo zelo veselo, manjkalo ni smeha in petja, pa tudi mnoge zelo tehtne debate so se razvile med posameznimi udeleženci. T. Tavčar december2000 Občine Namesto novoletnih čestitk za Log pod Mangrtom Svetniki občine Vransko so se sestali na 20. redni seji občinskega sveta občine Vransko. Zaradi odsotnosti župana Franca Sušnika je sejo vodil podžupan Vladimir Reberšak. Po potrditvi zapisnika 19- redne in 6. izredne seje so svetniki kar precej časa namenili Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu občine Vransko za leto 2000. Zaradi neusklajenosti predloga na prihodkovni in odhodkovni strani je bil predlog zavrnjen. V nadaljevanju seje pa so potrdili predlog Pravilnika sveta za preventivo in vzgojo v ces- tnem prometu in sklep o oblikovanju cen pogrebnih in pokopaliških storitev v predloženi obliki. Cene storitev so se povečale za stopnjo inflacije oziroma za 9,4 odstotka in veljajo od 1. novembra. Prav tako so svetniki sprejeli sklep, s katerim so predvidena sredstva proračuna, namenjena novoletnim drobnim darilom in voščilnicam v višini 150 tisoč tolarjev, v celoti namenili za prizadete občane naselja Log pod Mangrtom. Svetniki so nato sejo prekinili in jo nadaljevali čez teden dni. Takrat so ponovno obravnavah predlog Odloka o spremembah in-dopolnitvah odloka o proračunu občine Vransko za letošnje leto in ga sprejeli. Poleg tega so sprejeli sklep o najemu dolgoročnega kredita v višini 33 milijonov za vodovod Stopnik in predlog pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Energetika Vransko d.o.o., ki bo vodila projekt izkoriščanja lesnih sekalcev bio mase za ogrevanje. Svetniki so se strinjali, da Občina Vransko organizira tradicionalno silvestrovanje na prostem in v ta namen iz proračuna nameni 200 tisoč tolarjev. T. Tavčar Leto 2000 v občini Vransko Franc Sušnik, župan občine Vransko: “Leto 2000 je bilo za občino Vransko dokaj težko, pa Uidi uspešno. Na področju izobraževanja smo zagotovili pogoje za delovanje vrtca in obratovalne pogoje za uvedbo devetletke, kar je nesporen rezultat dveletnega delovanja in vlaganja. V bistvu smo s tem sanirah zatečene razmere, ki so bile nevzdržne in niso omogočale normalnega delovanja vzgojno-izobraževalnega zavoda. Zelo vehko je bilo narejenega tudi na področju priprave in izdelave prostorskega in družbenega plana občine Vransko. Celo leto smo zbirali pripombe in pobude, v tem trenutku pa smo praktično pred javno razgrnitvijo osnutka sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine. Na komunalnem področju smo v letošnjem letu zaključili izjemno zahtevno investicijo, to je izgradnjo vodovoda Stopnik - Jevše, ki dolgoročno omogoča kvalitetno oskrbo z vodo precejšnemu delu občine Vransko, ki do sedaj ni imel urejene oskrbe s pitno vodo. Nadaljevali smo tudi s sanacijo in izgradnjo cestnega omrežja, tu bi želeh izpostaviti predvsem cesto na Osredek, cesto v Jakov Dol, cesto v Merinco in cesto v Klancah. Izjemno pomembno za občino Vransko in naše občane je bilo tudi odprtje informacijske pisarne Upravne enote Žalec, kjer lahko naši občani vsak torek urejajo zadeve z upravnega področja. Za vse uspehe se je nedvomno treba zahvaliti dobremu sodelovanju vsem članov občinskega sveta, vaških odborov, zaposlenim na občinski upravi in vsem, ki so kakorkoli sodelovah pri javnih zadevah v občini Vransko. Z letom, ki je za nami, sem zelo zadovoljen. Bilo pa je naporno tudi zato, ker sem kandidiriral na državnozborskih volitvah in bil izvoljen v državni zbor. Zato bi se rad še enkrat zahvalil vsem Vam, ki ste mi na oktobrskih volitvah zaupali svoj glas. V lem, ki prihaja, želim vsem občankam in občanom, vsem mojim sodelavcem in bralcem Utripa sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva ter izpolnitev vseh tistih najbolj skritih želja.” OBČINA VRANSKO Vsem občankam in občanom občine Vransko želim vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! Vsem državljankam in državljanom hkrati čestitam ob dnevu samostojnosti! Vse pa prav lepo vabim na tradicionalni polnočni novoletni shod v centru trga Vransko! • Ob 24.00 uri bo novoletni pozdrav in blagoslov g. župnika, Jožeta Turineka • Ob 00.15 uri slavnostni ognjemet • Za dobro razpoloženje bo igral ansambel “Prijatelji z Vranskega” • Nazdravili bomo s kozarčkom kuhanega vina! Vabljeni Župan občine Vransko Franc Sušnik Skupaj izdelali končni predlog Sredi decembra je bila 19. seja občinskega sveta občine Prebold. Tokrat je bilo na dnevnem redu le pet točk, osrednja pa je bila druga od treh obravnav predloga proračuna občine za leto 2001. Po obširni razpravi je bil predlog dan v javno obravnavo, dokončno pa naj bi svetniki o njem odločali na zadnji letošnji seji prihodnji teden, 28. decembra, ko bodo sejo nadaljevali s prednovoletnim srečanjem v enem od gostišč v preboldski občini. Po predlogu naj bi proračun občine Prebold za prihodnje leto znašal 375.303.000,00 SIT prihodkov, od tega bo iz letošnjega leta prenešenih 67 milijonov SIT. Znesek prihodkov je sicer vsako leto večji, vendar pa je župan Vinko Debelak kljub temu izrazil nezadovoljstvo, ker je vedno manjši del proračunskih sredstev takšnih, katerih poraba ni že vnaprej določena oziroma razporejena z različnimi zakonskimi obveznostmi. V predlogu prihodnjega proračuna naj bi tako svetniki odločali le še o četrtim proračunskih sredstev, večinoma na komunalnem področju. V obširni razpravi svetniki niso kritizirah številk na posameznih postavkah, pač pa so razpravljali predvsem o delovanju, organizaciji in financiranju posameznih proračunskih porabnikov, kot so kultura oziroma društvo DPD Svoboda, knjižnica, zveza športnih društev in nabava novega gasilskega vozila za osrednje gasilsko društvo v občini. Predlog so svetniki nato dah v javno obravnavo, med katero so se dvakrat sestali skupaj z županom in še enkrat pregledali vse proračunske postavke. Na prejšnji seji so preboldski svetniki poleg obravnavanih pobud sprejeh tudi nekaj kadrovskih zamenjav. Zaradi odstopa dveh članov nadzornega odbora, Dušana Lesjaka in Patrika Roglja, so za nova člana imenovah Petro Kobal Šorli in Damjana Zagoričnika. Za predstavnika občine Prebold v svetu javnega zavoda II. OŠ Žalec so imenovah Franca Škrabeja. V skladu z dogovorom v Matkah je občinski svet potrdil tudi kadrovske spremembe v krajevnem odboru Matke. Kot člana krajevnega odbora je razrešil Marjana Golavška in Vilja Tominška, ki je bil predsednik odbora, za nova člana imenoval Jožeta Baloha in Marka Krašovca, za predsednika pa dosedanjega člana Zvoneta Romiha. Na lastno željo je razrešil tudi Anico Trivan kot vodjo projekta za predstavitev občine na turističnem sejmu Alpe -Adria. Kljub sprejeti razrešnici pa se svetniki niso strinjali z razlogi za njen odstop oziroma kritikami, ki naj bi jih je na njen račun izreklo turistično društvo Prebold. Svetniki so se na koncu seznanili še s pripravami na izdajo občinskega informatorja. K.R. Proračun brez zadolževanja Prejšnji teden so se svetniki občine Polzela sestali na 16. redni seji občinskega sveta. Potem, ko so sprejeh predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta Pohištvene industrije Garant Polzela in Polzela tovarna nogavic, so potrdili tudi program priprav za zazidalni načrt Breg - Gmajna, območje ob Savinji. Kljub nekaterim pripombam so sprejeh tudi program priprav ureditvenega načrta kamnolom Andraž nad Polzelo. Dalj časa pa so se zadržali pri Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Polzela za letošnje leto. Rebalans proračuna, ki ima sedaj nekaj več kot 40 milijonov tolarjev več prihodkov in odhodkov, sta razložila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič, predsednica nadzornega odbora Marija Cizej pa je povedala, da nadzorni odbor na rebalans ni imel pripomb. Po krajši razpravi so ga svetniki soglasno sprejeh. V eno- mesečno javno razpravo so nato dah tudi osnutek odloka o proračunu občine Polzela za leto 2001. Težak je nekaj več kot 435 milijonov tolarjev, vse pa kaže, da ga bodo zmogli brez zadolžitev. Svetniki in drugi lahko dajo na predlog pripombe do 6. januarja prihodnje leto. Potrdili so tudi nove cene v vrtcu Polzela, s 1. januarjem se bodo povišale za 10 odstotkov, in sistemizacijo delovnih mest v vrtcu Polzela. T. Tavčar Uspešno leto 2000 v občini Tabor Vida Slakan, županja občine Tabor: ‘Leto 2000, ki mu upravičeno pravimo prelomno leto, saj se je drugo tisočletje prevesilo v tretje, je bilo za občino Tabor uspešno, lahko rečem zelo uspešno. Uspelo nam je izvesti nekaj del, ki so bila za naše občanke in občane že dalj časa vzrok za manjše pa Uidi večje nezadovoljstvo. Na prvo mesto bi postavila sanacijo plazu na cesti proti domačiji Veteršek. Vse od novembrskega neurja v letu 1998 je bila ta cesta zaradi plazu zaprta za ves promet. V iztekajočem se letu smo načrtno sanirah več kilometrov makadamskih cest v hribovitem delu občine. Finančno največji zalogaj in poseben uspeh pa je bilo asfaltiranje cestnih odsekov Ojstriška vas - Kurnik in Ojstriška vas - Klovno, ter sanacija dela ceste Tabor - Dol. V lem 2000 se je na podlagi projekta CRPOV -hriboviti del občine Tabor pričela investicija v objekt, imenovan šola Loke. To je začetek večletne investicije, katere cilj je pridobitev prostorov za muzej. Muzej bo predstavljal zgodovino in zanimivosti naših krajev. Vehko zanimivega bo v njem, kar pa bo le del naše turistične ponudbe. Usmeritvi razvoja občine v turizem postavljamo prve, a široke temelje.V tem lem smo pripravili tudi projekt CRPOV - ravninski del Občine Tabor. Trenutno smo sredi priprav prostorskih planov občine, ki bodo skupaj z obema projektoma, osnova za dolgoročni plan občine. Kot uspeh v lem 2000 si štejem nakup objekta nekdanje gostilne Mandelc - Tekavc v središču Tabora. Na njenih temeljih bo v prihodnjih letih zgrajen poslovni objekt, v katerem bo dobila svoje prostore tudi Občinska uprava. Kot zgodovinski in praktično neponovljiv dogodek pa za leto 2000 postavljam sprejem in odkritje grba Občine Tabor ter sprejem in razvitje občinske zastave, to je osnovnih simbolov občine, s katerima se občina prepoznava in predstavlja. Občina Tabor, prej imenovana Občina Sv. Jurij ob Taboru, teh simbolov, ni imela. Ob tej priložnosti sem doživela tudi nepozabno izročitev županske verige. Ob vsem navedenem so se zvrstili še številni dogodki in prireditve, ki so meni kot županji polepšali županovanje in upam, da tudi mojim občankam in občanom polepšali življenje v samostojni občini. Mislim, da je korektno, da ob uspehih 2000 navedem vsaj en neuspeh. Žal nam ni uspelo urediti centra Tabora oziroma Šentjurskega klanca. Obstaja veliko objektivnih in morda tudi drugih razlogov. Ostaja pa upanje za leto 2001. Za zaključek izkoriščam to priložnost in želim vsem bralkam in bralcem predvsem miru in zdravja ter vsega dobrega v prvem lem novega tisočletja.” FOTO RIZMAL Savinjska cesta 18,3310 ŽALEC Tel.: 710 32 30 VSEM NAŠIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2001. Sa vinjske doline Občine december2000 5 «ŽMMM IM 01ÙM0M obCimi ran VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE, župan Ljubo Žnidar in občinski svet Z novimi načrti že daleč v prihodnosti Ljubo Žnidar, župan občine Polzela: “Leto je naokrog. V veliki meri smo uresničili zadane naloge iz preteklega leta, rešiti smo jih skušali kar na najboljši način, predvsem za naše občane, ker želimo, da se v občini Polzela prijetno počutijo. Naše delo je vidno na mnogih projektih komunalne infrastrukture, razvoju kulturne dediščine in celostnega razvoja podeželja, poudariti želimo tudi dobro sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, ki skrbijo za naše najmlajše. Kljub opravljenemu delu, pa smo z željo po novih nalogah in uspehih že daleč naprej. Želimo urediti predvsem izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskega plana, izboljšati cestno infrastrukturo, omogočiti čimprejšnjo gradnjo plinifikacijskega omrežja in zagotoviti, da bi imeh naši občani enake pogoje za kakovost bivanja v naši občini. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na socialno šibke družine, naše najmlajše in zagotovitev kulturne in športne dejavnosti v občini - za to imamo še poseben posluh. V naslednjem letu si prizadevamo izboljšati delo občinske uprave s posodobitvijo informacijskega sistema, saj bomo na ta način občanom nudili kvalitetnejše in hitrejše reševanje postopkov in dajanje informacij iz pristojnosti občinske uprave. Ob iztekajočem se letu, bi se Vam rad zahvalil za vso izkazano zaupanje in Vašo podporo. Ob slovesu tega leta in za začetek novega, pa Vam in vsem Vašim domačim ob božiču in novem letu, v svojem imenu in imenu občinske uprave, želim predvsem zdravja in razumevanja ter veliko uspehov na vaših poteh.” Uredili še pločnik, cesto in javno razsvetljavo veseli tisti, ki tukaj prebivajo, saj so na ta način poplačani za težave, ki so jih imeli v času gradnje. Podjetju za urejanje voda Celje, ki je izvajalo dela, je bilo naklonjeno tudi vreme. T. Tavčar V delu naselja Breg pri Polzeh so letos zgradbi okoli 500 m kanalizacijskega zbiralnika. Pri tem so povsem razrili cesto, ki je sedaj že na novo asfaltirana, ob njej sta pločnik in javna razsvetljava. Tega so najbolj >ooooooo«o< .A GOSTIŠČE "SAVINJA' PlfVČAK MARINKA, LAIKOVA VAS 227,3312 PREBOLD, fel.: 57010 30 j PRIJETNE PRAZNIČNE ÙNI I IN VSO SREČO V LETU 2001! eeeeee»eeoeeoe*ee« Leta je kar prehitro konec Vinko Debelak, župan občine Prebold: “Prvo leto tretjega tisočletja in drugo leto obstoja občine Prebold že odhajata. Pravim že, kajti v beležnici občinskega sveta je še veliko neopravljenega. Pa vendar lahko delamo obračun leta z občutkom urejenega, umirjenega in odgovornega delovanja, ki sledi dogovorjeni dinamiki in vsebini našega dela. Že v teh dneh bomo objavili razpis za podelitev koncesije za izgradnjo in upravljanje kanalizacije, na osnovi že prej podeljene koncesije se je že pričela tudi plinifikacija. Izdelan je projekt adaptacije šole in izgradnje nove telovadnice. V polnem teku je izdelava novega prostorskega plana in hkrati tudi razvojnega načrta občine. Ta čas potekajo javne razprave o Celostnem razvoju podeželja in ohranjanja poseljenosti vasi na območju Matk in Marije Reke. Da je bil odnos do skupnega premoženja, do zapuščine, ki so jo s prostovoljnim in udarniškim delom ter samoprispevki zgradili naši dedje in očetje, skrajno neodgovoren, se je pokazalo že na objektu Doma Svobode, ki se je skoraj sam podrl, viden pa je tudi na šoli, vrtcu, Domu krajanov v Šeščah, Planinskem domu v Mariji Reki, bazenu, graščini in še kje. Mlada občina Prebold se zaveda svojih korenin in neprecenljivega bogastva, ki ga ti objekti predstavljajo. Obnovljeni sta bili strešni kritini na Domu krajanov v Šeščah in šoli, v vrtcu je bila obnovljena kotlarna, s pomočjo športnega društva Partizan Prebold tudi bazen, s pomočjo Planinskega društva in krajanov Marije Reke pa planinski dom po temeljiti obnovi nudi 45 ležišč tudi zahtevnejšim obiskovalcem. Narava ne dopušča neodgovornega ravnanja človeštva, redno nam vrača to nasilje. Letos v obliki hude suše, čeprav so tudi rane po veliki povodnji v novembru 1998 še povsem nezaceljene. Posledice suše v kmetijstvu smo blažih tudi s proračunskimi sredstvi in zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo, za urejanje vodotokov pa nam je zmanjkalo denarja in dobre volje ter znanja vodarjev. Zgrajen pa je bil nov, pred vodami varen toplovodni sistem v blokovnem naselju. Obnovljeni so bili: vodovodni zajetji v Preboldu in Matkah, vodovoda v Šeščah in Preboldu, zaključujejo pa se dela na vodovodu v Mariji Reki. Ker verjamemo, da razvoj ne hodi po luknjastih cestah, te načrtno obnavljamo oziroma moderniziramo. Tako so bili asfaltirani cestni odseki v Kaplji vasi, dva odseka v Preboldu in s pomočjo občine Trbovlje daljša cestna povezava v Mariji Reki. Hudi časi druge svetovne vojne nas ne razdvajajo, odgovorno in brez polemik o znanih zgodovinskih dejstvih ter s spoštovanjem do vseh pokojnih smo vzdrževali spomenike narodnoosvobodilne borbe, obnovili spominsko tablo padlim v Sv. Lovrencu, dogradili pa smo tudi spominsko obeležje po vojni pobitim v Mariji Reki. S proračunskimi sredstvi smo spodbujali društveno in družabno življenje. Uspešnost tega je najbolje vidna v prireditvah kot so: Pod Reško planino veselo živimo, Kmečke igre v Sv. Lovrencu, Tek skozi pet vasi v Matkah, srečanje generacij v Latkovi vasi, gasilska in športna tekmovanja, pa tudi v uspešnem nastopanju preboldskih košarkarjev v tretji slovenski ligi in mladega šahista Roka Hržice na evropskem in svetovnem tekmovanju. Vsi naši otroci so v šoli in vrtcu v božičnem in novoletnem času obdarjeni, spomnimo pa se tudi naših starejših občanov. Kaj pa naslednje leto? Bo zaznamovano z mirom, bo vladal razum, bomo zdravi? Če bo tako, bo vse drugo nepotrebno. Pričakovanje je želja, ki upanju daje vero. Smo pripravljeni več in bolje narediti ali samo več zahtevamo in zastonj pričakujemo? Delajmo bolje in odgovorno, karkoli že in kjerkoli. Veselimo se življenja, spoštujmo se, drug drugemu in sebi privoščimo vse dobro, strpnosti in ljubezni. Potem ima pričakovanje čar in zgodi se naj korak po koraku. M m Sit« ®Msa®W(l3 želimo PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Državljankam in državljanom Republike Slovenije čestitamo ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije, župan Dušan Goričar in občinski svet Zadovoljni z letom 2000 Dušan Goričar, župan občine Braslovče: “Leto 2000 se bliža koncu in lahko smo zadovoljni z rezultati. Dosti smo postorili, veliko pa je še ostalo. Upam, da se bodo delovni uspehi občine Braslovče nadaljevali tudi v lem 2001, seveda s pomočjo in sodelovanjem občank in občanov. Vsem želim, naj jim bo prihajajoče leto 2001 naklonjeno tako pri delu, v zdravju in sreči, ter vesele božične praznike in lepo praznovanje novega leta.” Za lepše pričakovanje praznikov Te dni je trg Braslovče ponovno zasijal v polnem siju, saj so delavci končali z novoletno krasitvijo. Del sredstev za novoletno krasitev je bilo namenjeno tudi krajevnim odborom v Letušu, Trnavi in Gomilskem. T. T. želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2001 župan Vinko Debelak in občinski svet Državljankam in državljanom čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije. Ulični sistem v občini Braslovče Občinski svet občine Braslovče je konec leta 1999 sprejel sklep, da se prične s postopkom uvedbe uličnega sistema v naseljih Braslovče, Rakovlje in Parižlje. V ta namen je krajevni odbor Braslovče izdelal osnutek predloga poimenovanja ulic za navedena naselja. Občina Braslovče in KO Braslovče vabi krajane Braslovč, Rakovelj in Pariželj, da si osnutek predloga ulic ogledajo na krajevnem uradu Braslovče v času uradnih ur in podajo pismene pripombe do 31. januarja 2001. T. T. MM ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOSIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468 PREŽIVITE PRIJETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU2001 PA OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA. AVTOMT- trgovina in servis Ivan AMON s.p. Orla vas 19/c, 3314 Braslovče Tel ./faks: 03/700 18 16 GSM: 041/638 841 - REZERVNI DELI - DELI PO NAROČILU - DODATNA OPREMA - SERVISIRANJE IN POPRAVILA - ZA VEČ VRST VOZIL {/eseA imene ùrozn/te in srečno novo 6 december2000 Po DOLINI Savinjske doline Uspela razstava malih živali V prostorih Hmeljarskega inštituta Žalec je bila prvi vikend v decembru na ogled zanimiva razstava malih živali, ki jo je pripravilo Savinjsko društvo gojiteljev malih živali. Novoustanovljeno društvo je s tem na najboljši način promoviralo svoje delo, številnim obiskovalcem, še posebno otrokom je bila dana lepa priložnost, da se na neposreden način srečajo in spoznajo z velikim številom živali ter delom društva. Savinjsko društvo gojiteljev malih živali, ki združuje rejce kuncev, golobov, okrasne perutnine, rac, gosi in ljubitelje drugih Živah, je v podstrešnih prostorih Hmeljarskega inštituta s preko 320 različnimi Živah pripravilo številnim obisakovalcem prijetno presenečenje. Med razstavljenimi živalmi so prednjačili kunci, ki jih je bilo kar 24 pasem, od tega 6 pritlikave, 8 orjaške in 10 srednje pasme. Pri perutninarskih živalih so obiskovalci lahko spoznavah 5 vrst gosi, 5 vrst rac, 12 vrst kokoši, 2 vrsti prepelic, jerebic in fazanov, noje, pegatke ter 13 vrst golobov. Kot prijetna popestritev razstave so bile še koze, sova, krokar, kragulj, činčila, stepska poskočka, želve in tudi srečelov, s katerim so organizatorji zbrali s pomočjo sponzorjev nekaj dodatnega denarja za delovanje društva gojiteljev malih Živah, ki mu predseduje Viktor Jan. Tokratna razstava je bila tudi priložnost za vključitev novih članov v društvo, saj ima vehko občanov Savinjske dohne doma razne majhne Živah. Marsikdo od njih se je v dneh razstave že včlanil, marsikdo pa se še bo, saj je društvo široko odprto za vse. Za razstavo si organizatorji zaslužijo vse priznanje. Dejali pa so, da brez pomoči kar 41 razstavljalcev in sponzorjev vsega tega ne bi bilo mogoče izpeljati. Vsem njim in še posebno inštitutu, ki jim je dal prostor, se iskreno zahvaljujejo. D. Naraglav V Dan odprtih vrat Eureke in Želve Febrarja 1998 je na pobudo samopomočne skupine ljudi, ki imajo psihiatrično izkušnjo in v organizaciji Centra za socialno delo Žalec začel delovati Dnevni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju Eureka, s katerim je bila tej skupini ljudi prvič dana možnost alternativne oblike vključevanja v zunanje okolje s ciljem, zmanjšati izolacijo in preseči stigmatizacijo. Program dnevnega centra predstavlja sodobnejšo obliko organiziranja skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju in diagnozo duševne bolezni, saj jim redno in kontinuirano nudi kvalitetnejšo izrabo prostega časa. Sočasno jim je nudena tudi podpora pri reševanju psihosocialnih težav, občutij zapostavljenosti in manjvrednosti. Uporabniki sodelujejo v vseh dnevnih aktivnostih, si pridobivajo in izmenjujejo izkušnje, razvijajo drugačne odnose... Skratka, vse dejavnosti Dnevnega centra so usmerjene v povečanje samostojnosti in neodvisnosti uporabnikov, hkrati pa težijo v izboljšanje življenja in nudenje podpore za reševanje psihosocialnih težav. Kako deluje dnevni center in kakšno ustvarjalnost imajo njegovi uporabniki, so pokazali pred dnevi, ko so pripravili dan odprtih vrat in razstavo svojih stvaritev. Za to priložnost so izdali že tretjo številko biltena, ki vsestransko odslikava njihovo delo in življenje v dnevnem centru. Pri dnevu odprtih vrat so sodelovali nekateri, ustvarjalni odvisniki od drog, ki delujejo v skupini Želva. Želva je dnevi še informacijski center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce, ki je pod okriljem žalskega centra za socialno delo zaživel v letošnjem februarju. D. N. OBMOČNO ZDRUŽENJE ZAHVALA RDEČEGA KRIŽA ŽALEC vsem, ki so finančno omogočili obnovo spomenikov in spo- sporoča, da bo s pomočjo minskih obeležij NOB v krajevni skupnosti Šempeter: Krajevne organizacije Rdečega Območnemu odboru ZB Žalec, Krajevni skupnosti Šempeter, križa Žalec, organiziralo Elektro Celje, g. Zvonetu Štormanu in Pogrebnemu zavodu krvodajalsko akcijo v Ropotar Šempeter. PETEK, 22. DECEMBRA Ob dnevu mrtvih gre zahvala tudi Osnovni šoh Šempeter za vsakoletno 2000, med 7. in 13. uro, v komemoracijo na šoh, za darovano cvetje in sveče ter WZ Šempeter. prostorih Mestne sku- Posebej se zahvaljujemo cvetličarni Lončarek iz Šempetra, ki vsako leto pnosti Žalec. ob dnevu mrtvih nesebično pomaga z darovanim cvetjem. Vsem krvodajalkam in Vsem še enkrat prisrčna hvala. krvodajalcem ter pro- Ob koncu pa žehm vsem zgoraj navedenim ter borkam in borcem ter stovoljcem Rdečega krajanom Šempetra srečno in zdravja polno novo leto 2001. križa želimo srečno Krajevna organizacija ZB NOV Šempeter in zdravo leto 2001. in predsednik Janko Zupanc. Sejem motornih koles in rabljene opreme Letos spomladi je bil na Vranskem ustanovljen klub ljubiteljev starodobnih vozil Savinjske doline s sedežem na Vranskem v Muzeju motociklov. Predseduje mu Ivan Karo. Klub je pokazal izredno aktivnost že v prvem letu delovanja, saj sodeluje na mnogih srečanjih starodobnikov širom Slovenije in tudi tujine. Med drugim je klub izredno uspešno sodeloval pri organizaciji prireditve “Sprehod s Pelikanom skozi Celje” v mesecu novembru. Že dolgo je bilo čutiti pomanjkanje sejma motorjev in rabljene motoristične opreme, zato so marljivi člani kluba ob pomoči Občine Vransko in Turističnega društva Vransko prišli do zamisli o organizaciji sejma motornih koles in rabljene opreme. Prvič je bil sejem 18. novembra, drugi pa minulo soboto. Kljub slabemu vremenu je bil odlično obiskan. Člani kluba so z lastnimi mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/726-390, avtotelefon: 041/626-814 ’ IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA > IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV VSEM POSLOVA!IM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Z razstave ob dnem odprtih vrat Evreke in Želve. #. * Al # f # # # # Al ČPe/uvma ,n «ISWna * # -V. Vanek Roter, s.p.; Šentrupert 7, 3303 Gomilsko, tel.: 03 / 572 60 17, faks: 03 / 572 63 55 # # AL # # sfes Prodajalna in eKava tiar ^Bistro óMarico Podjavorškova 1, 3000 Celje, tel.: 03 / 541 19 49 Usem našim strankam in poslovnim sodelavcem želimo vrijetne božične praznile {er srečno novo leto 2001. # * — # * » # # # # * * # # # # # # * # # # * # n # # Hvala za zaupanje! «§§> sredstvi in marljivim delom izdelali lične stojnice, ki so na razpolago vsem razstavljalcem. V sodelovanju z Občino Vransko je bilo poskrbljeno za ustrezno ureditev prometa, kajti sejem je potekal v centru trga Vransko in se raztezal vzdolž glavne ulice. Obiskovalci so lahko na sejmu našli vse, kar vozi na dveh kolesih: motoma kolesa - cestna, chooperje, enduro, skuterje, bicikle, rezervne dele, oblačila itd. Prednost sejma na Vranskem je izredna geografska lega in s tem dostopnost potencialnih obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine. Na sejmu lahko sodelujejo vsi, ki želijo prodati, kupiti ah zamenjati svojo rabljeno opremo, kolo, rezervne dele in opremo. Sejem na Vranskem bo zopet 13. januarja 2001. T. Tavčar Utrinek s sobotnega sejma OBMOČNO ZDRUŽENJE SAVINJSKE DOLINE Združenje slovenskih častnikov, območno združenje Savinjske doline je ponovno začelo z delom. Ob bližnji 10-letnici vojne za Slovenijo so se, na pobudo nekaterih udeležencev, sestali častniki slovenske vojske z namenom ohranjati strokovna vojaška znanja in slovensko vojaško tradicijo v društvu. Sprejeli so pravila društva, določili sedež, ki bo v Bergmannovi vili v Žalcu, na naslovu Ulica Savinjske čete 4. Območno združenje slovenskih častnikov Savinjske dohne bo vodil Henrik Krajnc. Na ustanovnem shodu so se dogovorih, da bodo v prvih dneh Novega leta pisno seznanili vojaške častnike in podčastnike Savinjske dohne o svoji nameri, in jih seznanili tudi s pravih združenja, jih obvestili o višini članarine ter okvirnim programom dela za leto 2001. Vsak častnik, ki je vojaški čin pridobil s šolanjem, oziroma vodenjem vojaških enot, se bo v društvo prostovoljno priglasil s podpisom pristopne izjave, katero mu bodo prav tako osebno poslali. : TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. • PREBOLD tel&fax: 03/705 31 03 : VOŠČIMO : VESELE BOŽIČNE i IN NO VOLETNE : PRAZNIKE. • Hvala za zaupanje! » • » * « • ■'< «* i M l Po DOLINI december2000 Na javni predstavitvi projekta arhitekt Bogdan Dacar, župnik Jože Turinek, škof dr. Franc Kramberger in Franc Sušnik. Dom, ki bo povezoval starejše in kraj V Sloveniji je vsak dan več starostnikov, Id jim je ta čas na voljo 66 zavodov za starejše s skupno 13.000 posteljami, to je v povprečju 196 na dom. Vizija Karitas pa že dolgo predvideva male domove - zavode, v katerih bi starostniki jesen življenja preživljali v domačem okolju, blizu svojih sorodnikov. Prvi tak dom je bil zgrajen v Logatcu, drugi pa bo na Vranskem. Javna predstavitev projekta, ki so ga poimenovali Naš dom, je bila prejšnji četrtek v polni dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Med gosti so bili: mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger, direktor škofijske Karitas Ljubljana Stane Kerin, domžalski župnik in pobudnik gradnje prvega doma Karitas za ostarele v Logatcu Tone Rampare ter prejšnji župnik na Vranskem Vlado Rutar. Zbrane sta najprej pozdravila domači župnik Jože Turinek in župan občine Vransko Franc Sušnik, zatem pa je vodja Karitas Vransko Martina Felicijan predstavila sam nastanek ideje o gradnji doma. Karitas Vransko stopa v deseto leto svojega delovanja, svojo pozornost pa namenja predvsem ljudem v stiski in starejšim občanom. Danes so starostniki z Vranskega nastanjeni v kar šestih domovih po Sloveniji. Ko je dr. Metka Klevišar na enem izmed srečanj pred leti povedala, da je vizija Karitasa gradnja malih domov v domačem kraju, se je Martini Felicijan utrnila ideja, da bi takšen dom stal tudi na Vranskem. Čez nekaj časa je zbrala pogum in svojo idejo zaupala tudi župniji in občini, ki sta projekt podprli. Občina je naročila izdelavo idejnega projekta, katerega avtor je arhitekt Bogdan Dacar iz Begunj. Bogdan Dacar je na Vranskem povedal, da bo dom Karitas za ostarele stal na mestu starega župnijskega gospodarskega poslopja, ki je preveč dotrajan za obnovo, na obrobju, pa vendar skoraj v središču Vranskega. V pritličju (zaradi podtalnice objekt ne sme biti podkleten) bodo pomožni prostori in prostorom za dnevno bivanje tistih starostnikov, ki sicer ne bodo živeli v domu. V prvem nadstropju bodo eno in dvoposteljne sobe. Vsaka bo imela svojo kopalnico, urejena pa bo tudi skupna kopalnica. V drugem nadstropju bodo sobe za manj oziroma nepokretne varovance, torej negovalni oddelek. Skupaj bo 48 ležišč, skupna koristna površina pa bo znašala 1.200 kvadratnih metrov. Po ogledu posnetkov iz Doma Marije in Marte Logatec je Tone Rampare predstavil prizadevanja za njegovo gradnjo in pohvalil organiziran in skupen nastop za uresničitev enakega projekta na Vranskem. Pomembno je začeti, je poudaril, tudi zato, ker je ministrstvo obseg koncesijskih pogojev že določilo do leta 2005. Brez koncesije s strani države bi bilo delovanje doma za starostnike predrago. Ves navdušen nad idejo in tem, kako daleč je že njeno uresničevanje, je bil tudi Vlado Rutar, ki je predstavil svoje dosedanje, zelo dobre izkušnje v zvezi z bivanjem v domu starostnikov v Kranju. Povedal je, da bo rad prišel živet v dom na Vranskem, če mu bo Bog naklonil živeti še toliko časa. O samem financiranju projekta je zatem spregovoril župan Franc Sušnik. Občina je financirala izdelavo idejnega projekta in že naročila izdelavo lokacijske dokumentacije. Koliko bo stal projekt, bo mogoče reči, ko bo podrobneje izdelan. Sredstva bodo zagotovili Rimskokatoliško župnišče Vransko, župnijska Karitas, občina in dobrotniki. Denar zbirajo tudi na žiro računu: 19100-0008906885- 380265, s pripisom Naš dom -Karitas Vransko. Svojo podporo projektu je v pismu obljubil župnik in rojak Izidor Pečovnik Dori, veliko spodbudnih besed pa je izrekel tudi škof Franc Kramberger. K. R., foto: T. T. Zdravilo za vse bolečine in krivice, žalosti in hudodelstva človeštva je v eni sami besedi “ljubezen“. Lydia M. Child Želimo vam, da tudi v prihajajočem letu živite v zavetju drug drugega. zaposlene iz Lekarne Žalec Darovalci iz humanosti lani sem imel povišan krvni tlak in mi krvi niso hoteli vzeti. Krvodajalec sem postal pri 18. letih v času služenja vojaškega roka. Od takrat dalje je to del mojega življenja. Rad pomagam in če vem, da lahko kri marsikomu reši življenje, je biti krvodajalec še toliko lepše in humanejše. Ne nazadnje pa nihče ne ve, kdaj bo življenjsko tekočino tudi sam potreboval.” Klavdija Šmit: “Danes bom kri dala prvič. Veliko sem že slišala o krvodajalstvu, o potrebi po krvi in tako sem sklenila, da tudi sama stopim med krvodajalce. Pri moji odločitvi ima nekaj zaslug tudi sodelavka, ki mi je razložila, kako poteka odvzem in da ni hudo. Vesela sem, da bom tudi jaz odslej med ljudmi, ki s humanim odnosom do sočloveka darujejo kri in s tem rešijo mnoga življenja. Mladim bi priporočila, da naj v čimvečjem številu postanejo krvodajalci.” D. Naraglav V prostorih gasilskega doma Prebold je bila konec minulega meseca druga krvodajalska akcija v tem letu. Območna organizaciji Rdečega križa je zadovoljna z obema letošnjima akcijama, saj se je junijske udeležilo 110 krvodajalcev, novembrske pa 123. Podatek pove, da je število krvodajalcev naraslo, medtem ko je število krvodajalcev padlo na dobrih 60 krvodajalcev, ko se je končal odvzem v prostorih Tekstilne tovarne Prebold. Tri krvodajalce zadnje akcije smo povprašali, kaj jim pomeni biti krvodajalec. Franc Goropevšek: “Krvodaja- namreč nekrvodajalci rekli, da jo dajemo samo zaradi enega ali dveh prostih dnevov.” Edi Žličar: “Kri sem doslej daroval že 108 krat. Danes bo še en odvzem več, če mi jo bodo vzeli, kajti lec sem od leta 1964, kri sem prvič daroval pri vojakih. Doslej sem bil skupaj na 39 odvzemih, v povprečju enkrat na leto. Biti krvodajalec je zame lepo, saj s tem izražaš neko humanost, solidarnost do sočloveka. Poleg tega pa se po odvzemu boljše počutim. Kri bom dajal tudi v prihodnje, čeprav sem v pokoju, včasih so TRGOVINE MEŠIČ LEVEC 56, tel.: 547 10 15 EUROPHONE MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00 -m m ^ mr CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IS NOVOLETNE PRAZNIKE. ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o. 1000 Ljubljana, Slovenija Hajdrihova 2, p.p. 255 tel.: 01 474 3000 ELEKTRO-SLOVENIJA d.o.o. faks: 01 474 2502 www.eles.si Vsem poslovnim partnerjem voščimo vesele božične praznike in uspešno novo leto. BRANKA (RMAN Savinjska 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 35 n MARJAN IRMAM Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 2, 3310 Žalec Tel.: 03/713 35 12 PE OPTIKA VELENJE (Zdravstveni dom) Vodnikova 1, 3320 VELENJE, tel.: 03/586 90 27. december2000 Obvestila KURILNO OLJE tel.710-0-7 to 45-# 45-45-* # 45-45-45-45-45-45-45-* 45-* * * ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* aj* ai* ai* ai* afe ai* *?> »y* *y* *y* *y* *y* *y* *y* *y* *y> »yw *y* *y* *y* *y* *y* *y* Z NAMI TUDI V LETU 2001 Vsem cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem ter drugim občanom Savinjske doline želimo prijetne božične in novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2001. ‘f&oviùi $4, jaufitutfe! 4£ 45- 46-46-45-45-45* # 45-45-45-45-45-* * * * * * 45- KOLEKTIV HMEZAD EXPORT - IMPORT, d. d. Vrečar jeva 14, ŽALEC ŽELI POSLOVNIM PARTNERJEM, PROIZVAJALCEM HMELJA IN OSTALIM, KI SODELUJEJO Z NAMI, LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV V PRIHAJAJOČEM LETU 2001. LETOŠNJA SREDSTVA ZA NOVOLETNE ČESTITKE IN OBDAROVANJA SMO NAMENILI ZA CEUSKO BOLNIŠNICO IN ZA PRIZADETE V DOLINI POD MANGRTOM. I H ' Hmezad EXPORT - IMPORT,d.d. ŽALEC H TRGOVINA MLADINSKA KNJIGA - TRGOVINA d. «L IJUBIJANA PE ŽALEC, Šlandrov trg 38, PE CELJE, Stanetova ulica 3, PE VELENJE, Šaleška 19/a, VELEPRODAJNI CENTER ŽALEC, Hmeljarska 1 Praznični dnevi božiča in novoletni prazniki naj bodo. čas -mirti, .dobrih misli, zavezujočih besed. Trdnega zdravja, osebne sreče in izpolnjenih ustvarjalnih vizij, vam želimo v. vseh dneh leta 2001, Našim cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje z željo po dobrem sodelovanju tudi v bodoče. Kolektiv Mladinske knjige Žalec, Celje, Velenje in VPC Žalec Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko 45-45-45-45-# 45-* 45-45* 45-* 45-* * 45-45-45-45-45* 45-45-* * 45-45-45-45-45-45* 45-45-45-45-45-45-45-45-45-45-45-45-45-145-45-45* 45-45-45-45- 45-45-45-45-45-45-45-45* 45-45-45-45-45-46* 45* 45-45- *$£ iti jfc iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti iti it* iti iti iti it* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* ai* *y* *y* *1» »I» *£» wf* wf* irj* Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega, Griž, Ostrožnega, Petrovč, Žalca, Vrbja in vsem občanom Savinjske doline ŽELIVA prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2001 Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Anica in Roman BRGLEZ Obvestila december2000 jß&s&St. DOSEDLA if, Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 00 Fax:03/710 22 01, E-mall: matjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 čk énèètte- ten tefre čk finijet*te faccétte é4t nowleùte fisuijHČ&c! Ske&tn 200/ ^OVEC CEL J £ K TRGOVINA LOVEC ŽALEC Šlandrov trg 21, ŽALEC, tel: 03/571 67 66 Glavni trg 14, CELJE, tel.: 03/548 39 30 Vesel božič in srečno novo Uto 2001. UGODNA PONUDBA PIROTEHNIKE rakete, petarde UGODNA PONUDBA HRANE M PSE - techni-cal, chicopee, eukanuba ZA SVOJO VARNOST MED PRAZNIKI LAHKO VELIKO NAREDIMO TUDI SAMI Približuje se predpraznično in praznično obdobje, ki je za marsikoga najbolj veselo in pričakovano v vsem letu. Ker sta letošnja božič in novo leto v “ugodnih” terminih, nikakor ne bosta običajna, saj bodo prazniki za marsikoga pomenih kar prijeme in zaslužene počitnice. Prav zaradi tega bodo praznovanja in že same priprave na praznovanja bistveno bolj prijeme. V tem času pogosto pozabimo na najbolj osnovna pravila samozaščitnega ravnanja in skrbi za lastno varnost. Ker želimo, da bi praznike preživeli čim lepše in brez neprijetnosti, dovolite, da predstavimo nekaj osnovnih preventivnih nasvetov za vsakdanje življenje. Za te praznike je najlepše in tudi najprimernejše, če je pokrajina zasnežena. To pa za voznike pomeni, da morajo imeti vozila opremljena z zimsko opremo, posebej morajo poskrbeti, da pred vožnjo očistijo vozilo in si s tem zagotovijo dober pogled na vse udeležence v prometu, nenazadnje pa vožnjo prilagodijo hitro spreminjajočim voznim razme-ram.V tem času je običajno promet na vseh cestah bistveno gostejši, razmere pa sila nepredvidljive. Ker je v tem času poledica pogost in tudi pričakovan pojav, je vsekakor hitrost vožnje in varnostno razdaljo potrebno prilagoditi lastnostim ceste in lastnim sposobnostim. O hitrosti vozil v cestnem prometu in posledicah zaradi neprilagojene hitrosti smo vas pogosto obveščali. Za to obdobje so značilni tudi mnogokateri zaključki in takšne ah drugačne slovesnosti. Na žalost pa se te prepogosto spremenijo v nekontrolirano pitje alko- holnih pijač. Vozniki, ki popijejo preveč alkohola, so v prometu zelo nevarni in nepredvidljivi, saj se njihova sposobnost vožnje bistveno zmanjša. Nikakor pa to ne pomeni, da se je potrebno povsem odreči tem opojnim pijačam. Veliko lahko naredimo za svojo varnost in varnost drugih, če se dogovorimo za prevoz s kom, ki se je odrekel pitju alkohola, ah pa pokličemo taksi. Noči so daljše, vidljivost pa bistveno manjša, zato naj velja za pešce, posebej pa za najmlajše, že pogosto izrečeno opozorilo oziroma nasvet, da uporabljajte sredstva, ki vas naredijo vidna. V kohkor boste uporabljali kakršnakoli odsevna telesa, ki se dobijo v nekaterih prodajalnah, boste bistveno bolj vidni in zaradi tega tudi bolj vami. Glede varnosti v cestnem prometu lahko naredimo največ sami, zato naj vam h nasveti obudijo odgovornost za prometno varnost, za katero smo dolžni skrbeh vsi. Vse te nasvete pohcija objavlja tudi v preventivnih akcijah VARNA ZIMSKA VOŽNJA, HITROST UBflA, NATAKAR, TAKSI PROSIM in STOPIMO IZ TEME. Problematika uporabe pirotehničnih sredstev bo prisotna tudi v tem letu, zato se z njo ukvarja pohcija že v tem obdobju. Vsekakor je potrebno vedeti, da se bo ta problematika s približevanjem Silvestrovemu stopnjevala. Pohcija se vsako leto znova srečuje z množično uporabo različnih pirotehničnih izdelkov, ki se pojavljajo na legalnem in ilegalnem tržišču. Res pa je, da pri tem nekateri uživajo, nekateri pa trpijo. Zaradi tega je potrebno skrbeh, da je zadoščeno obojim in je ta sredstva potrebno uporabljah na primernih meshh in v primernem času. Poudariti je potrebno, da nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), vznemirja ljudi in Živah ter onesnažuje okolje. Zaradi tega bomo dosledno ukrepali zoper vsakogar, ki bo uporabljal pirotehnična sredstva tam, kjer to ni dovoljeno in v nočnem času. Prav posebej svetujemo vsem staršem otrok, njihovim skrbnikom, učiteljem in vzgojiteljem, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim vzgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Ob tem pozivamo vse, ki jim ni do pokanja s pirotehničnimi izdelki, da se odzovejo naši preventivni akciji PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS, ki smo jo tudi letos pripravili na območju naše policijske postaje. S tem boste prispevali k večji varnosti in miru v času prihajajočih praznikov, saj niso vse lepote teh praznikov samo pokanje različnih pirotehničnih sredstev, ampak tudi mir soljudi. Ker bodo prazniki dolgi, se bo marsikdo odpravil na krajše ah daljše počitnice, na izlet ah obisk. Prav zaradi tega so v tem obdobju bolj aktivni storilci kaznivih dejanj, ki izkoriščajo odsotnosti ljudi od doma za izvrševanje kaznivih dejanj. Zaradi predprazničnega in prazničnega navdušenja smo v tem času prepogosto nekoliko bolj sproščeni in premalo pozorni na lastno varnost. Naše izkušnje kažejo, da so ljudje premalo pozorni pri nakupovanjih, ko pozabljajo denarnice na prodajnih pultih, puščajo odklenjena vrata stanovanj, hiš, vozil na parkiriščih, v vozilih pa vrednejše predmete in podobno. Vse te okoliščine opazujejo različni storilci kaznivih dejanj, ki takoj izkoristijo to nepazljivost. Zaradi tega svetujemo vsem, da ste tudi v tem predprazničnem času pozorni na okoliščine in se po nepotrebnem ne izpostavljate oziroma ne dopushte storilcu, da bi poštah njegova žrtev. Naša naloga je, da skrbimo za čim lepši vsakdan vseh ljudi, ki živijo in delajo na našem območju, ah pa so v naši dolini samo na obisku oziroma se peljejo skozi. Za zagotavljanje največje varnosti mora pohcija sodelovati z ljudmi in lokalnimi skupnostmi, ki so v tej dolini resnično pripravljeni pomagati pohciji po vseh svojih močeh. Prav zaradi tega velja ob izteku leta posebna zahvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri zagotavljanju varnosti. Prav tako se bomo tudi v naslednjih letih trudili, da bi bilo vsakdanje življenje vseh ljudi čimbolj varno, uspešno in veselo, zato so vam naša vrata vedno odprta. Vsem vam želimo lepe božične praznike, v novem lem 2001 pa čim-več uspehov, sreče, zadovoljstva, veselja in varnosti. V veselje nam je, da živimo in delamo z ljudmi, ki znajo skrbeh za svojo varnost in varnost drugih. kolektiv Policijske postaje Žalec PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 03/570 22 50, faks: 570 22 51 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE NOVO: PRODAJA PIROTEHNIKE VSEM NAŠIM KUPCEM, SODELAVCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2001. Hvala za zaupanje! Podjetništvo december2000 Novi poslovni prostori in prva trgovina Praznik mošta - sadnega vina in soka AVTO HIŠA DAČA, d.o.0. Migojnice 140, 3302 GRIŽE ' ** tel.: 03 / 57-18-222 GSM: 041 629 093 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Vesele in praznične božične dni ter srečno, zdravo in uspešno novo leto. Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. Prve domače brezvirusne podlage Agrina Informatika d.o.o. Žalec je podjetje, ki je na slovenskem trgu prisotno že skoraj desetletje. Njegovi začetki segajo v tedanjo Hmezad Agrino Žalec, po njenem lastninjenju pa je Agrina Informatika pričela poslovati kot samostojno podjetje. Prejšnji teden se je podjetje iz Novega Celja preselilo v nove poslovne prostore v Žalec, ob tem pa odprlo tudi svojo prvo trgovino z računalniško strojno in programsko opremo. Odprtja novih poslovnih prostorov se je udeležilo veliko uglednih gostov in poslovnih partnerjev, med njimi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Matoh, dobitnik zlate medalje na letošnjih olimpijskih igrah, strelec Rajmond Debevc, ter žalski župan Lojze Posedel. Poslovanje podjetja je predstavil direktor Roman Vodovnik. Med drugim je povedal, da je imelo podjetje na začetku samo pet, danes pa ima že 18 zaposlenih, ki skrbijo za strojno in programsko opremo velikih, * ZBORNIG4 Z/4SEBNEG4 GOSPOD4RSTM ŽALEC finijettte (kfižtte ten dnečan ut cc&jte&tO' ttöMi Cefo 200t. ? t » ? t * » ? » » nmmmrn t t * ? t t » * * » * * * » * Predstavitev predelave sadja v sadni sok na kmetiji Čvan v Podvinu. Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ali v skrajšani obliki program CRPOV, zajema ves neravnin-ski del občine Polzela. To so vasi Andraž, Dobrič, Podvin in Založe. Sodeč po površini je to do sedaj največji projekt, saj obsega kar dve tretjini površine občine Polzela. Projekt CRPOV vodi Izidor Habjanič iz podjetja Landart iz Ljubljane. Sad dosedanjega enoletnega skupnega dela s krajani omenjenih vasi je skupni projekt “Sadjarsko vinska pot.” Glavna gospodarska panoga na tem območju je kmetijstvo. Sadjarstvo je najstarejša in znamenita gospodarska dejavnost že iz prejšnjega stoletja, ko se je z njim ukvarjalo več kmetij. Zato na kmetijah Čvan - Grčin v Podvinu in Čremožnik v Dobriču odločitev za projekt predelave sadja v sadne prešance ni bila težka. Na kmetiji Čvan, po domače Grčin, so se odločili za predelavo sadja v sadni sok, na kmetiji Čremošnik pa za predelavo sadja v mošt - sadno vino. Tako so prejšnji teden, na dan Sv. Andreja, na obeh kmetijah pri- pravili praznik mošta - sadnega vina in soka. Kot je v pozdravnem govoru povedal župan občine Polzela Ljubo Žnidar, so na tem območju v razvoju kmečkega turizma še velike rezerve. Ker pa je vsak začetek težak in negotov, je pohvalil odločnost obeh kmetij in zagotovil, da bo tudi občina Polzela pomagala premagati začetne težave. V predstavitvi projekta CRPOV je Izidor Habjanič navedel, da je Sadjarsko vinska pot šele na začetku snovanja, projekt pa je že dal dva odlična rezultata. Iz tega je razvidno, da je investiranje v podeželje s strani ministrstva in občine pokazalo prve rezultate, ki naj bodo vzpodbuda še ostalim. Projekt predelave sadja v sadne stiskalnice je predstavil svetovalec za sadjarstvo Franci Kotar iz Maribora. Povedal je, da je Slovenije najbogatejša država po številu sadnega drevja na prebivalca. Medtem ko ima sosednja Avstrija le 0,6 sadnega drevja na prebivalca, jih ima naša država 2,25. Vendar se Slovenci preveč mačehovsko obnašamo do starih nasadov sadnega drevja. Rajši pijemo umetne ledene čaje in druge napitke, kot da bi uživali sadni sok iz domačega sadja, ki je naravna pijača brez kemikalij. Prav tako je znano, da smo Slovenci nekdaj popili 80 odstotkov sadnega vina in le 20 odstotkov vina. Da bomo spremenili kulturo pitja, bo potrebno kar precej časa in dela. Da je predstavitev sadnega soka in mošta - sadnih vin dobila družabni značaj, so poskrbeli na domačiji Čremožnik v Dobriču z domačim prigrizkom. Za prijetno “štimungo” pa je poskrbel Trio vesele babice. T. Tavčar V Čremošnikovi kleti, kjer predelujejo sadje v mošt. Na Sadjarstvu Mirosan poleg sadja pridelujejo tudi kakovostne sadike sadnega drevja in grmičevja. Pri tem sledijo sodobnim trendom, kot so brezvirusne podlage za vzgojo sadik. Tehnični direktor Sadjarstva Mirosan, Vlado Korber, nam je povedal, da so to jesen prvič pridelali brezvirusne podlage M9 - tip EMLA po projektu certiflciranja sadnih sadik. Matični material je bil vzgojen v okviru projekta, ki ga vodi Sadjarski center Gačnik iz Pesnice pri Mariboru v sodelovanju z Drevesničarsko družbo Slovenije. Pridelek je v drugem letu po sajenju okrog 28 tisoč podlag, ki jih bodo v naslednjem letu cepili z brezvirusni-mi cepiči in tako pridelali brezvirusne sadike. Matičnemu nasadu podlog se bo v naslednjem lem pridružil srednjih in malih podjetij. Strankam nudijo celoten inženiring pri projektiranju informacijskega sistema, projektiranje sistema, uskladitev rešitev po meri uporabnika, projekte na ključ, vzdrževanje po potrebah in željah uporabnika ter servis. Seveda opravljajo tudi storitve s področja interneta, poleg omenjenega pa tudi knjigovodski servis in davčno svetovanje. Njihov slogan je: Vedno korak pred konkurenco. Agrina Informatika je med drugim partner Olimpijskega komiteja Slovenije in uradni opremljevalec Športnega inforamcijskega centra s programsko in strojno opremo. Z nakupom Korentove hiše na Savinjski cesti 25 v Žalcu imajo zaposleni v Agrini Informatiki sedaj boljše pogoje za delo, v njej pa so odprli tudi svojo prvo računalniško trgovino (tel.: 712 14 10). Za prve kupce so pripravili nekaj ugodnosti, to je brezplačen priklop pri njih kupljenega računalnika in sedem ur brezplačne uporabe interneta. K. R. Ob odprtju novih poslovnih prostorov je sjrregovoril direktor toliko več pomenijo, ponosni pa smo tudi na to, da smo uspeh ob vseh problemih zaslužiti pomembna sredstva za delno obnovo Savinove hiše, kjer so danes naša galerija Oskarja Kogoja, sedež našega podjetja in TA Potepuh, svoji poslovni enoti pa imamo še v Ljubljani. V začetku smo popeljali na dopust 200 do 300 družin, že nekaj let pa se te številke vrtijo v več tisoč letovanj in zimovanj oziroma smučanj na leto.” Turistična agencija Potepuh se uvršča med 20 največjih slovenskih turističnih agencij, prav tako pa so že Sortiranje brezvirusnih podlag pred sajenjem Potepuhovih 10 let Turistična agencija Potepuh Žalec je svoj letošnji desetletni jubilej zaokrožila na način, ki se najbolj poda njihovi dejavnosti, s potovanjem oziroma izletom v pravljično predbožično mesto Salzburg in bližnjo okolico, ki je neposredno povezana z nastankom najbolj znane božične pesmi Sveta noč. Izlet z naslovom Advent v Salzburgu, ki je bil namenjen predvsem kot darilo njihovim poslovnim partnerjem in zvestim Potepuhovim strankam, je bil za vse udeležence res prijetno doživetje. Med njimi sta bila seveda tudi lastnika turistične agencije Marija in Borut Dolinar -glavna “krivca" za uspešno 10-letno Potepuhovo pot. Direktorica TA Potepuh Marija Dolinar je povedala: “Desetletje ni visok jubilej, je pa velik, če se človek ozre na prehojeno pot. Začetki niso bili lahki, v marsičem nas je ovirala balkanska politična situacija, ki nam je kar vrsto let postavljala na glavo vse cilje in projekte, ki smo si jih zadah. Današnji rezultati nam zato drugo leto uvrščeni med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji. V letošnjem letu so pristali celo na 133-mestu, kar zgovorno govori o uspešnosti podjetja, katerega glavni cilj je kakovostnejša ponudba storitev in maksimalno zadovoljstvo koristnikov njihovih aranžmajev, ki dajejo nešteto možnosti za letovanje, izlete, potovanja, bodisi neposredno ah preko drugih turoperatorjev v Sloveniji in tujni. Skratka, Potepuhovih 10 let je desetletje, na katerega niso ponosni le v podjetju, ampak tudi številni tisti, ki so kot poslovni partnerji in koristniki njihovih uslug doživeli, spoznali in odkrili vehko lepega v njihovi družbi. D. Naraglav Del zaposlenih v TA Potejmh z lastnikoma Marijo in Borutom Dolinarjem. že nov nasad s podlago M9 tip 337 in MM106. Poleg tega imajo na Sadjarstvu Mirosan matični nasad za kutine z letno pridelavo okrog 30 tisoč podlog, pridelujejo pa tudi podlage F12 za češnje in višnje, MM111 za jablane ter sejance breskev in mirabolane. T. Tavčar Podjetništvo december2000 11 ZA KUPCE DAEWOOJEV IVI SKRBI Kot nam je povedal eden največjih zastopnikov za prodajo Daewoojevih avtomobilov v Sloveniji, Aci Vodeb, Daewoo motor Co. je začel 30. oktobra letos izvajati obsežen krizni program upravljanja in vodenja, le-ta vključuje tudi zmanjševanje števila delavcev. Ker s sindikati vodstvo podjetja nikakor ni uspelo doseči dogovora, se je vodstvo odločilo za strateški korak, to je prijava Daewoo Motor Co. sodišču z zahtevo po sodnem varstvu. Kaj to pomeni za bodočnost podjetja in za kupce Daewoojevih vozil v Sloveniji, so nam pristojni možje iz Daewoo Slovenija povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani. Odločitev podjetja Daewoo Motor Co. za prijavo na sodišče je bila strateška, dogovorjena z.vlado in upniki. Pred leti sta Kia Motor Inc. in Samsung Motor Ine. uporabila podobne ukrepe za razrešitev težav. Obema je uspelo in sedaj uspešno delujeta. Daewoo Motor Co. je trenutno v procesu prestrukturiranja in reorganiziranja podjetja z namenom zmanjšanja stroškov in posledično v procesu ponovne vzpostavitve donosnega poslovanja. Plan reorganizacije vključuje prilagoditev strukture in števila zaposlenih v Koreji, odpuste odvečnih delavcev (3500 delavcev), zmanjšanje plač in ostala zmanjšanja stroškov. Žal so se v procesu reorganizacije pojavile številne ovire, predvsem s strani sindikatov, ki niso bili pripravljeni podpreti zmanjšanja števila delovnih mest. Ker v procesu dogovarjanj in pogajanj vodstvo podjetja Daewoo Motor Co. in sindikati nikakor niso uspeh najti ustreznih rešitev, se je Daewoo Motor Co. odločil za strateški korak in zaprosil sodišče za sodno varstvo in s tem za sodno odločitev o uvedbi prisilne poravnave. Sodišče je prijavo podjetja obravnavalo konec oktobra, decembra pa bo znana njegova odločitev. Pričakuje se, da bodo s podporo in sodelovanjem korejske vlade dobavitelji delov in komponent poplačani v celoti, za kar naj bi poskrbelo sodišče. To bo zagotavljalo polno zaščito dobaviteljev in nemoteno proizvodnjo ter oskrbo z rezervnimi deh, potrebnimi za vzdrževanje vozil, tudi v Sloveniji! Sedaj ko je Daewoo Motor Co. pod sodno zaščito, ima odlične možnosti za izvedbo reorganizacije in izvedbo priprave podjetja za prodajo. Med najbolj resnimi kupci je General Motors, kot morebitni delni kupec pa se pojavlja tudi italijanski Fiat. direktor celjskega podjetja ACI AVTO, bi prevzem podjeta s strani General Motorsa pozitivno vplival na rešitev krize. Sicer pa poslovanje Daevvooja in s tem ACI AVTA v Sloveniji teče normalno, prav tako tudi oskrba z vozili in rezervnimi deh ter servisom. Trenutni zastoji pri oskrbi z originalnimi rezervnimi deh so bili samo posledica inventure v centralnem skladišču v Ljubljani. ACI AVTO je od začetka novembra ekskluzivni prodajalec vozil Daewoo za TRGOVINA MEŠANO BLAGO, KOMISIJSKA PRODAJA IN PREVOZI MALOPRODAJA IN VELEPRODAJA Milena Miklavc, s. p. Dolenja vas 182, 3312 Prebold Tel.: 703 18 50, GSM: 041 613-407 Vsem našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in veliko uspeha, zdravja in sreče v letu 2001. VABIMO VAS NA OBISK DEDKA MRAZA IN ČARODEJA JANIJA, V SOBOTO, 23. 12. 2000, OB 10. URI V DOLENJO VAS. ,VABLJENI TUDI NA DEGUSTACIJE, KI JIH PRISPEVAJO NAŠI DOBAVITELJI. dosedanje zaupanje se zahvaljujemo in se veselimo vašega obiska tudi v prihodnje. Kolektiv trgovine "M" Gostilna Kropivšek, Vransko, 3305 VRANSKO Telefon: 03 / 572 55 80 NUDIMO VAM JEDI PO NAROČILU M OKUSNO DOMAČO HRANO • NEDELJSKA KOSILA • DOMAČE HIŠNE SPECIALITETE » OKUSNE MAUCE PROSTORI SO PRIMERNI ZA POROKE, RAZNE OBLETNICE, V DECEMBRU PA ZA NOVOLETNE ZAKLJUČKE ŽELIMO VAM SREČE IN ZDRAVJA V LETU 2001. Telefon: 03/572 55 80 Gosti£na KrofrivM Vljudno se priporočamo VRANSKO MATRIČNI TISKALNIK LASERSKI TISKALNIK CD ROM MAPI 40 X INJEKT barvni 1 APC ZAŠČITE ISO m S.774 sn SIT IBM PC OD 109.999 SIT IBM APTIVA komplet (iz TV reklame) 199.990 SIT Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 2001. SWEDEN & SLOVENIA COMMERCE D.O.O. Trnava 5/a, 3303 GomiJsko Hitro rastoče podjetje išče 2 ambiciozna sodelavca v trženju: VODJO MARKETINGA IN PRODAJE / komercialni referent, gradbeništvo: • Izobrazba: visoka / srednja gradbena ah ekonomska smer. • Poznavanje / izkušnje: samostojno trženje, jekleni proizvodi, konstrukcije, strehe itd. • Poznavanje: ekonomije, administracije, dinamičnost, urejenost, org. sposobnosti, komunikativnost, fleksibilnost. • Znanje: pasivno angleščina, Word, Exei. • Izpit, lasten prevoz. • Nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Plača stimulativna za ljudi, s ciljem v življenju. Vse prijave z življenjepisom pošljite najkasneje do 29.12. 2000 s pripisom: osebno g. Starc. 1 A4 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Žalskega tabora 1,3310 Žalec Tei.: 03/571 5211 Zahvaljujemo se za zaupanje, voščimo prijetne praznike f in želimo veliko uspeha v letu 2001. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ. GOSTIŠČE VOLK Studence 52, Žalec Vsem nosim strankam želimo mirne božične praznike in srečno novo teto 2001. Sprejemamo rezervacije za NOVOLETNI PLES - 1. JANUARJA 2001. TEL: 03 / 572 82 222 širše področje koroške in celjske regije. Razvoj podjetja ACI AVTO še vedno sloni na programu Daewooja, zato so v zadnjih dneh novembra v Velenju, na Šaleški cesti 19, odprli nov prodajni salon, v začetku leta 2001 pa bodo na Tmoveljski cesti v Celju, na površini 500 m2, odprh nov servis. Poleg najsodobnejše servisne tehnologije za popravila in vzdrževanje bo tu še vulkanizer-stvo in avtopralnica. Podoben servis bo zgrajen tudi v Stari vasi v Velenju. Poleg prodaje in servisa vozil Daewoo v sklopu ACI AVTA deluje Uidi hčerinsko podjetje PAACI, ki se ukvarja z avtotransporti. Do konca leta bo izpolnilo svoj vozni park z zdajšnih pet na devet vozil. Z njimi bo vršilo prevoze za potrebe Daewooja v države bivše Jugoslavije, Madžarske in Slovaške. Kljub zdajšnji krizi je Daewoo že to jesen predstavil dve novosti - enopro-storca Tacumo in Lanos D. Prodaja Lanosa je že stekla, enoprostorec Tacuma pa bo slovenskim kupcem na voljo januarja 2001. Vse navedeno priča o tem, da se kupcem Daewoojevih avtomobilov ni potrebno bati za vzdrževanje in servis njihovih jeklenih konjičkov ter nakup novih vozil iz programa Daewoo. S.J. LANOS, 3 vrata, 1.395.000 SIT NOVO FINANCIRANJE NA BALON Preverjeno najugodneje FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGAR. m TRAKTORU ZETOR Kredit do 7 let brez pologa. ACI AVTO d.0.0., Mariborska c. 202, 3000 CELJE, tel.: 03/425-50-10 in 425-50-11. ŠEMPETER (pri SIP-u) 03/700-13-00. VELENJE, Šaleška 19/a, tel.: 03/897-44-13; e-mail: VSEM LASTNIKOM DAEWOOA vesele božične in novoletne praznike 2001. Občanom in podjetnikom spodnje Savinjske doline želimo srečno in uspešno novo leto 2001. /9 SIT ili družba za ekonomsko svetovanje, d.0.0. pogodbeni partner Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d. Kranj Šlandrov trg 35, Žalec (v bivših prostorih A BANKE) PRI NAS LAHKO UREDITE VSE V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, IN SICER: * prodate delnice podjetij, ki že kotirajo na borzi, kot so: Petrol, Krka, Lek, Cinkarna, Gorenje, Bohor, Pivovarna Laško, Sava ... * prodate delnice podjetij, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi, kot so: Alpos, Cestno podjetje, Ljubečna Celje,Telekom, Aero, Garant... * prodate delnice skladov (PID-ov), kot so: Atena, Maksima, -Nacionalna finančna družba, Arkada, Triglav, Krekova družba Kmečka družba, Krona ... * prodate pokojninske bone, * poslužite se lahko informacij o dnevnih cenah vaših delnic * kupite katerikoli vrednostni papir kot alternativo ali kot strateško naložbo, * opravite preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju. Tel.: 710-0-560 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure j 12 december2000 Podjetništvo Sodelovanje se širi Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline sta pred mesecem dni organizirali strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Njen namen je bil spoznati delo Turistične zveze Pomurja in sekcije gostincev Zbornice zasebnega gospodam stva Murska Sobota. Z njo pa naj bi utrdili stike med Spodnjo Savinjsko dolino in Pomurjem, ki so se začeli s posvetom o podeželskem turizmu Slovenije, ki je bil letos že drugo leto v Žalcu. Ekskurzije so se udeležili člani TZSSD in ZZG Žalec, med katerimi je bilo kar nekaj najuspešnejših gostincev in drugih uspešnih podjetnikov. Udeleženci ekskurzije so bili najprej gostje Radgonske kleti, kjer so se seznanili z načinom in potekom proizvodnje šampanjskih vin. Za pokušino in z zdravico pa so nazdravili potem tudi v arhivsih kleteh, kjer daje ambientu svoj čar pravi kraški izvirček, ki teče po zasiganem pobočju skozi klet na površje in daje primemo vlažnost kletnim prostorom. V nadaljevanju so bili gostje Turističnega društva Burjaš Ižakovci. Ti so jih najprej popeljali na njihov Otok ljubezni, kjer potekajo vsako leto tradicionalni Burjaški dnevi. Ob tem So se popeljali z brodom preko Mure in nazaj ter si ogledah plavajoči mlin na Muri, ki poleg Babičevega mlina v Veržeju postaja velika turistična pridobitev tega območja. Posebnost je bila tudi burjaška malica, značilna za burjaše (to so bdi ljudje, ki so utrjevali bregove Mure). Vsak posameznik je moral sam opeči narezan kruh, nataknjen na palico na odprtem ognju, ga nadrgniti s česnom in namazati s prekmursko zaseko. Povrhu je sledil še “frakel-ček” žganja. Vsekakor gre za zanimiv turistični produkt, kateremu se pridružuje še Ljubezenski napoj - steklenička v obliki srca z v žganje namočene raznorazne sadeže. Tista prava kulinarika pa je udeležence ekskurzije že dopoldan presenetda v znanem gostišču Horvat in popoldan v gostišču Rajh z njihovim Jesenskim krožnikom. Vrhunec je bd v gospodarjevi arhivski sobi, kjer je bda degustacija najboljših štajerskih in prekmurskih vin z izjemno poznavalsko in strokovno razlago gostitelja Rajha, ki je tudi predsednik Pomurske turistične zveze. Ekskurzija se je tako končala na svojstven in nepozaben način, svoj delež pa ji je pridal tudi glasbenik Jože Galič, ki je s svojim igranjem lepo popestril dan tudi gostiteljem in ne le udeležencem ekskurzije. Najpomembnejše pa je, da se je navezalo lepo število stikov, ki bodo gotovo pomagali narediti večjo turistično pogačo tako v Savinjski kot v Prekmurju. D. Naraglav Priprava burjaške malice ŠIPRO d.o.o. Adventni sejem v Novem Celju Adventni sejem je dal dvorcu novo vsebino in priložnost, da zaživi tako, kot si želi mnogo ljudi. Ob zvokih Haendlove slavnostne baročne skladbe, v izvedbi Kvinteta trobil iz Liboj, se je 2. decembra v avli dvorca Novo Celje pričela slovesnost ob otvoritvi Adventnega sejma, ki so jo popestrili učenci I. osnovne šole Žalec. Organizacija sejma, ki je letos zaoral ledino, je prevzela Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, njegovo izvedbo pa so omogočili številni posamezniki, predvsem avtorji, ki so sejmu in prostoru nadeli praznično podobo. Številnim obiskovalcem se je avla dvorca odprla v povsem drugačni luči, kot smo jo bili vajeni tisti, ki smo si dvorec ogledah že kdaj prej. Behna sten je poudarila mogočno arhitekturo, praznična dekoracija v bordo rdeči barvi pa se je vila kot rdeča nit še v sosednnji prostor - v kapelo. V obeh prostorih smo občudovali razstavljene domiselno pripravljene adventne in božične aranžmaje, raznovrstne okraske, izdelke iz slanega testa, pokušah okusno suho sadje in slastno praznično pecivo. Vse to so pripravili različni posamezniki, vsi izdelki pa so bih tudi naprodaj, tako da ob tako široki izbiri ni bila lahka odločitev, kaj kupiti. Nič kaj drugače ni bilo naslednji teden, lO.decembra, ko so obiskovalci lahko izbirah med različnimi darili, zelišči in sadnimi kruhki. Nadvse prijetno in zanimivo pa je bilo tudi minulo nedeljo, ko so se obiskovalci lahko sprehodih med starinami ah pa občudovali ročna dela pridnih ženskih rok. Prvi adventni sejem je povsem izpolnil svoj namen. V prvi vrsti je bil dobra promocija čudovitega, a žal £ STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 571 71 21, faks: 03/ 571 72 82 CERTIFIKAT št 129 ISO 9001 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu decembru 2000 povečale za 0,50 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu decembru 2000 12.413,13 SIT in je 254,04 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 11.742,83 SIT, na Polzeli pa 13.260,19 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu decembru 2000 povečale za 0,50 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 921,34 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu decembru znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem novembrom. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. PODJETJE SIPRO ŽALEC ŽELI VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2001. dolgo pozabljenega mogočnega dvorca Novo Celje, hkrati pa dogodek, ki je tri nedelje zapored polepšal praznični december v občini Žalec in vsej Spodnji Savinjski dolini. Vsekakor so avtorji: Uroš Govek, Mojca Sodin, Nada Vreže ter Dare in Gordana Zavšek, vredni posebne pohvale, saj so se resnično potrudili in z izbranimi barvami, materiah ter z vehko mero dobrega okusa ustvarili eleganten in slovesen prostor, ki je bil v slavo in ponos dvorcu kot tudi vsem nam. Naj bo tako tudi v prihodnje. D. Naraglav SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV I*- , # Želim vam prijazne božične in novoletne praznike. # HOTEL ŽALEC v dolini zelenega zlata (Žeujeuitu efituuièuut- ee fxAvaljujeuto- $ski zbor Sanjati, favt&oli Vr >Yr iV, )Vi iVr >V, TV Vv VV W W W W W W W W W W PO DOLINI december2000 Cenjenim strankam voščimo prijetne božične in novoletne praznike. Za zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo tudi v letu 2001. Lepo je biti Porenčan Prisojna reber nad Keramično industrijo Liboje, posejana z enajstimi domačijami in nekaj vikendi, nosi ime Porence, njeni prebivalci pa so že od nekdaj Porenčani. Če bi želeli podoživeti Spodnjo Savinjsko dolino v vsej njeni lepoti, potem je razgled z našega hriba najlepši. Porenčani imamo radi svoj hrib, zanj smo se pripravljeni razdajati, stopiti “skupaj” in ga narediti prijaznega sebi in naključnim obiskovalcem. Imamo pravzaprav vse: asfaltno dosedanje delo zaselka in nakazal smernice za naprej. V osrednjem delu smo našemu Porenčanu Jožem Domjanu (na sliki) izročili posebno priznanje za njegove uspehe na področju grafičnega oblikovanja. Jože Domjan oziroma Ljubo, kot mu pravimo sosedje, je na mednarodnem bienalu grafičnega oblikovanja v Ljubljani dobil prvo nagrado, kar je izjemen uspeh za slovenskega ustvarjalca v svetovnem merilu. Prav tako smo ob rojstvu otroka podarili našima Igorju in Mojci priložnostno darilo. V kulturnem programu, ki je Namesto da bi občane občine Prebold, stare 80 in več let, aktivisti Rdečega križa obiskali na domu, sta se letos Krajevni odbor RK in občina Prebold odločila drugače. Z gasilskimi vozili so jih pripeljali v planinski dom pod Reško planino. Najprej so imeli v cerkvi v Marija Reki sv. mašo, nato pa so srečanje nadaljevali v planinskem domu. Zbrane je najprej pozdravila podpredsednica RK Terezija Kos, nato pa je spregovoril preboldski župan Vinko Debelak, ki je vsem zaželel zdrave prihajajoče praznike. Nekaj besed je namenil tudi gospodarjenju v občini letos in v prihodnje. Nato so se skupaj poveselili, si nazdravili in si zaželeli trdnega zdravja tudi v prihodnjem lem. Najstarejša na srečanju je bila 90-letna Zinka Hvala. T. Tavčar Novoletno srečanje starostnikov Udeleženci srečanja pred domom pod Reško planino. Lepo in prijetno srečanje Srečanja starejših krajanov šim občankam in občanom, so v tem decembrskem predno- Ridi v KS Galicija so ta sreča-voletnem času kar tradicija, nja nepozabna, za kar poskrbi-polepšajo dan številnim starej- jo aktivistke krajevnega odbo- ra Rdečega križa Galicija, Svet KS Galicija in še posebej izvajalci kulturnega programa. Letošnje srečanje, ki je bilo v prostorih doma Nine Pokom Grmovje, sta pričela otroška pevska zbora podružničnih osnovnih šol iz Galicije in Velike Pirešice, ki ju vodita Valentina in Mateja Ašenberger. Predsednik Sveta KS Galicija Vlado Majer in župan občine Žalec Lojze Posedel sta izrekla nekaj lepih misli in zaželela zbranim starostnikom predvsem čim več zdravja in prijetnih dni tudi v prihodnjem lem. V nadaljevanju programa so svoje znanje pokazali najmlajši iz vrtca Velika Pirešica in Galicija, pevki Maša in Jasmina in recitatorji OŠ Galicija. Lepe misli o babicah in dedkih so povedali še šolarji iz OŠ Velika Pirešica, kulturni program pa je zaključil mladi harmonikaš Dani Vinder. Na srečanju ni manjkalo veselja in obujanja spominov na preteklost. Posebne pozornosti je bila deležna najstarejša krajanka 97-letna Marija Ramšak. Ob zakuski, glasbi, darilcih in petju je bilo praznično vzdušje lep uvod v decembrski božično-novole-tni Čas. D. Naraglav STEKLARSKI RENTER LESKOSE •96 vošči vesel božič in srečno prihajajoče leto 2001! Vabimo Vas v prodajni salon v Žalcu, kjer ponujamo: pestro izbiro dekorativnih stekel, izolacijska stekla, ogledala, brušenje in fazetiranje, okvirjanje, izmere in zasteklitev na objektu. /hitra [ USLUGA ) ^XXXXX»XXXXXXXXXXXyX>XXXXXX>XXX'X * ? Ü P NOVO NOVO visokokvalitetno izolacijsko steklo, polnjeno s plinom (faktor toplotne prevodnosti k=1,1 W/m2K) Hausenbichlerjeva 9, Žalec, tel.: 03/571 56 04 KANA' d.o.o. FRIZERSTVO IN PEDIKURA ŽALEC, Roševa 5, tel.: 03 / 713 18 00 CELJE, Zdravstveni dom, tel.: 03 / 713 1810 Lahkih nog naokrog z GEHWOL vsepovsod, da srečno in veselo bi bilo vse prihajajoče leto 2001. KOLEKTIV KANE u * X X -X >X ’X X -X X X X X »X X -X X X X X X X X X X X X -X X X X » ii H ii ti a H ii {{ Si ii ii Si ii si Sì Si ii i i ii ii Si ii Ü ii ii jV( )V( jVj jVi »V, Aft Afi .y( Aft .y. .y, .y. .y. Aft Aft .y. xj-. Aft Aft Aft iYv Y Y Y Yt Y Y Y y Y Y Y W W W W W W W W W W W W TV W W W W W W W W W W W W W W W Va W W W Vv W Vv W é è è f é é é é f & y y< y »v« >v« y< y< »v. y< ge« -v- >v< y< yyyyy a& >36 y< >v< y< y< .v. y< y. y< »v. y y y< y< y >v< y< »v. marginalija cesto, vodovod, telefon, odvoz smeti. Zelo dobro sodelujemo s krajevno skupnostjo, to še zlasti velja za predsednika sveta KS Liboje, g. Uroša Feldina. Gonilna sila vsega družbenega življenja v našem zaselku so vedno neformalni predsedniki, ki jih volimo za posamezna obdobja. Sedanji predsednik zaselka g. Matjaž Jazbec je poln idej in delovnega elana. Nadgrajuje vse tisto, kar je pred njim zastavil že Jože Domjan. Posebna oblika sodelovanja so družinski sestanki Porenčanov, kjer združimo delovne vsebine s prijateljevanjem in dobro voljo. V minulem mesecu smo pripravili družabno srečanje vseh prebivalcev Porenc in nanj povabili predsednika KS Liboje. Matjaž Jazbec je povzel sledil, je sodelovala Martina Maček, ki je z lastno izvirnostjo poustvarila kroniko Porenc nekoč in danes. Sprehodila se je skozi čas in mladi generaciji pričarala včerajšnje življenje v našem zaselku. Druženja se je udeležil tudi g. Milan Dobnik, velik prijatelj Porenc, ki ga je posebej navdušila naša pridobitev, to so sodobni vinogradi z nasadi žlahtnih belih vin. Novi vinogradniki so na letošnjo letino še posebej ponosni. Prav je, da ob izteku leta 2000 zapišemo, da želimo v prihajajočem letu še marsikaj postoriti na področju komunalne ureditve, hkrati pa bomo poskusili biti dobri sosedje sebi in vsem v KS Liboje. In če ob nedeljah ne veste kam, pridite na naš hrib. Ivan Janez Domitrovič MESNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. GRIZE JEŽOVNIK 3302 GRIŽE, Migojnice 4/b, tel.: 03 / 710 32 60 Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in krajanom želimo PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2001. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE-UUANA STROŽER, S.P. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2001 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. december2000 Po DOLINI Brez vodovoda ni razvoja lovci tudi namesto naravne selekcije Za naselji Stopnik in Jevše v občini Vransko je bila sobota prazničen dan. Namenu so namreč predali nov vodovod Stopnik - Jevše. Kot je na slovesnosti ob odprtju povedal vranski župan Franc Sušnik, je osnovna naloga občine zagotavljanje kvalitetne oskrbe s pitno vodo. To je tudi botrovalo odločitvi občinskega sveta občine Vransko, da pristopi k izgradnji vodooskrbnega sistema za omenjeni naseìji. Do sedaj so se tamkajšnji prebivalci oskrbovali s pitno vodo iz manjših zajetij. Vode je v sušnih mesecih primanjkovalo in jo je bilo potrebno dovažati, poleg tega pa je bila njena kakovost slaba. Za nadaljnjo širitev in razvoj tega območja je bilo nujno potrebno zagotoviti vodovodni sistem, ki bi oskrboval prebivalce s kakovostno pitno vodo in hkrati zagotavljal minimalno požarno varnost. Na pobudo krajanov so pred štirimi leti pristopili k izdelavi idejnega projekta za vodovod. Ker na tem, izrazito kraškem obrobju dobroveljskega hribovja ni na voljo kakovostnih vodnih virov, je že idejni projekt predvideval zahtevno povezavo z vodovodnim sistemom v dolini. Z ustanovitvijo občine Vransko so se pričela pripravljalna dela za izvedbo nedvomno ene naj večjih in naj dražjih investicij na področju vodo-oskrbe v občini. Pri gradnji so bili uporabljeni najkvalitetnejši materiali in najsodob- Nov vodovodje s prerezom traku predal namenu Janko Brdnik. nejša oprema, tako da je možno sistem nadzirati daljinsko. Nov vodovod je izjemnega pomena tudi zaradi izboljšanja požarne varnosti, boljša oskrba z vodo pa dolgoročno zagotavlja razvoj za ta pretežno hribovit severovzhodni del občine Vransko. Zgrajeni so bili: črpališče, 500 metrov povezovalnega primarnega cevovoda, rezervoar s prostornino 50 kubičnih metrov, 1100 metrov sekundarnega cevovoda s petimi hidranti, elektro priključki in vsa najsodobnejša oprema, poleg tega pa še dve dovozni cesti. Skupaj s projektno dokumentacijo, plačilom služnosti in drugimi stroški je investicija znašala okoli 50 milijonov tolarjev. Kljub precejšnjemu prispevku uporabnikov vodovoda, ki so poleg prostovoljnega dela pri gradnji sekundarnega vodovoda prispevali še vsak prek 200.000 tolarjev, tali milijo- nom tolarjev, pridobljenih iz sklada za regionalni razvoj, je bilo potrebno za pokritje investicije najeti še dolgoročni kredit. V prvi fazi bo na nov vodovod priključenih 13 gospodinjstev, z načrtovano gradnjo druge veje sekundarnega vodovoda pa bo možna priključitev tudi ostalih gospodinjstev na območju Stopnika ta širše, tudi izven območja občine Vransko. Novo črpališče ta vodovod je blagoslovil župnik Bogdan Štiber, s prerezom traku pa je vodovod simbolično predal namenu predsednik režijskega odbora Janko Brdnik. Župan Franc Sušnik se je ob koncu zahvalil vsem, ki so prispevali k tej pridobitvi, še posebej Javnemu komunalnemu podjetju, ki bo upravljalo z vodovodom. T. T. cJUTEKS fn JUTEKS d.d. HMEUARSKA 1 3310 ŽALEC, SLOVENIJA VSEM CENJENIM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER DRUGIM OBČANOM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE NOVOLETNE PRAZNIKE, SREČE, ZDRAVJA USPEHA V LETU 2001. Letošnja pozna jesen, ki se že preveša v koledarsko zimo, je za divjad ugodna, saj ni snega in temperature niso zelo nizke. Naravna selekcija zato doslej ni bila huda, del njene vloge pa z odstrelom divjadi odigrajo tudi lovci. Člani Lovske družine Polzela so imeli v svojem revirju posebno srno, ki jo je sredi novembra uplenil starešina družine Matija Prungl. Da je srnica nekaj posebnega, so lovci izvedeli že kmalu po njeni sko-titvi. Delni albin v naravi namreč ne more biti dolgo neopažen. Del kože omenjene sme je bil brez pigmenta, torej bel, oči pa je imela svetlo modre, namesto običajno temnorja-vih. Takšna srna v naravi hitro postane žrtev plenilcev, zato so se polzelski lovci odločili za njen odstrel. Sezona lova na sme se prične septembra. Kot je povedal Matija Prungl, belorjavo smo lovci niso zelo preganjali, novembra pa se je čas iztekel tudi zanjo. Kot zelo redek primerek bo odslej na ogled v lovskem domu v Založah, na katerega so polzelski lovci sploh ponosni, saj ponuja lep razgled na dolino ta prijeten prostor za razna družabna srečanja. Sicer pa glavno delo lovcev v tem času ni le streljanje divjadi in nadomeščanje naravne selekcije. Poleg izvajanja skupnih lovov je njihovo glavno delo krmljenje divjadi. Lovišče polzelske lovske družine, ki ima 47 članov, obsega dobrih 4000 hektarov površin, od tega je 3000 lovnih. Razprostira se od vzhodnega pobočja Gore Oljke do Podloga in Spodnjih Roj, na severu obsega Sevčnik, na jugozahodu pa ga omejuje Savinja. “V našem revirju je največ srnjadi, za katero se moramo pohvaliti, da je ena najbolj kvalitetnih v Sloveniji, sledijo lisice, race, fazani ta zajci, vsake toliko časa pa naš revir obišče merjasec ta nam podari tako imenovani lovski blagor. Imamo 15 krmišč, od tega 12 za malo divjad, ostalo pa za divje prašiče. Naše delo je zato tudi priprava krme, ki jo pridelamo na lastni krmni njivi, štiri njive ta pašnik pa imamo v najemu. Prav tako imamo v lasti ta v najemu po eno remizo. Remiza je neobdelano, z grmovjem zaraščeno zemljišče, ki nudi divjadi zatočišče,” je povedal Matija Prungl. Zaradi poseljenosti praktično vseh gričev, je lovišče polzelskih lovcev prepredeno s prometnicami, zato je veliko izgub divjadi tudi na cestah. Do naletov pa pride predvsem zaradi vznemirjanja divjadi, ki jo med drugim plašijo razni rekreativci, predvsem pa izpuščeni psi. Lovci ocenjujejo, da so za kar 10 odstotkov tako imenovanega odvzema divjadi iz lovišča krivi izpuščeni psi. Poleg vsega omenjenega lovci sodelujejo tudi na raznih prireditvah. Lovski starešina Matija Prungl pa svojo ljubezen do narave izraža še v motivih, žganih v les ta na slikah z akrilnimi barvami. K. R. Delni albin, ki gaje uplenil Matija Prungl. VESELI DECEMBER PRED ŽANO PRIDITE TUDI VI Novoletne Novoletne lučke. 50kom . ///•;///// rys/mz ilata penina, polsuha. I 0.75 I M/ Darilni set MINI BAG * december2000 Napovednik PRIREDITVE V DECEMBRU 2000 IN JANUARJU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 20. 12. PRIREDITEV OB DEDKU MRAZU DOM KRAJANOV ANDRAŽ DPM ANDRAŽ MARTINA OGRAJENŠEK 03 - 572 - 21 - 90 20. 12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: BOŽIČEK IN SAVINJSKI OKTET NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 - 75 21.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: BOŽIČEK IN TROBILNI KVINTET LIBOJE NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 -75 22. 12. ob 11.30 PRIHOD BOŽIČKA DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDASLAKAN 03 - 572 - 72 - 36 22.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: BOŽIČEK IN GODBA ZABUKOVICA NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ 03 - 571 - 59 -75 23.12. ob 10. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: BOŽIČEK IN DUO BRAVO NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 -75 23.12. ob 10. uri BOŽIČNI SEJEM PRI OBČINSKI STAVBI NA POLZELI TD POLZELA ALENKA ŽNIDAR 03 - 570 - 10 - 10 23. 12. POSTAVITEV SNEŽENEGA MOŽA ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK 03 - 572 - 21- 90 23.12. od 9. -12. ure BOŽIČNI SEJEM PARKIRIŠČE OB OBČINSKI STAVBI TD POLZELA ALENKA ŽNIDAR 03 - 703 - 32 - 20 24.12. ob 21.30 POHOD Z BAKLAMI NA GORO OLJKO K POLNOČNICI IZPRED ŽUPNIJSKE KARITAS NA POLZELI ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JANEZ CUKJATI 03 - 572 - 04 - 40 24.12. ob 24..00 POLNOČNICA CERKEV SV. JURIJA V TABORU ŽUPNIJSKI URAD TABOR POLDISELČAN 03 - 572 - 70 - 92 25.12. ob 11.00 BOŽIČNI KONCERT ŽUPNIJSKA CERKEV V ANDRAŽU KD ANDRAŽ VILIPIŽORN 03 - 572 - 03 - 37 25.12. ob l6.uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 041 - 577 - 808 IN ŽUPNIJSKI URAD ŠEMPETER MIRKO ŠKOFLEK 03 - 70 - 33 - 470 26.12. ob 19.30 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT DOM KRAJANOV TABOR PEVSKO DRUŠTVO TABOR IVAN TOPOVŠEK 03 - 572 - 73 - 06 26.12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 041 - 577 - 808 LN ŽUPNIJSKI URAD ŠEMPETER MIRKO ŠKOFLEK 03 - 703 - 34 - 70 26.12. ob 20. uri NOVOLETNI KONCERT GODBE ZABUKOVICA DOM SVOBODE GRIŽE GODBA ZABUKOVICA TOMO KALČIČ 041 - 768 - 384 26.12. ob 10. uri ŽEGNANJE KONJ GOMILSKO - IZPRED DOMA KRAJANOV KK MUSTANG MILAN KOŠENINA 03 - 572 - 63 - 75 27.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: DEDEK MRAZ IN KOMORNI ZBOR NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 - 75 27.12. ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 041 - 577 - 808 IN ŽUPNIJSKI URAD ŠEMPETER MIRKO ŠKOFLEK 03 - 703 - 34 - 70 28.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: DEDEK MRAZ IN ANSAMBEL DOMINIK NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 - 75 29.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: DEDEK MRAZ IN SUZANA KRIVEC NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 m MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 - 75 30.12. ob 16. uri VESELI DECEMBER V ŽALCU: DEDEK MRAZ NA MESTNEM TRGU V ŽALCU TD ŽALEC, JANEZ KROFLIČ, 03 - 713 - 68 - 68 - MS ŽALEC, JANEZ MEGLIČ, 03 - 571 - 59 - 75 31.12. ob 20. uri SILVESTROVANJE DOM SVOBODE GRIŽE KUD SVOBODA GRIŽE ALOJZ HRNČIČ 041 - 464 - 985 31.12. ob 22. uri PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA NA PROSTEM GRAJSKA VAS VAŠKA SKUPNOST GRAJSKA VAS IN TD GOMILSKO BOŽENA KOSU 03 - 572 - 63 - 75 31.12.. SILVESTROVANJE NA PROSTEM TRG VRANSKO TURISTIČNO DRUŠTVO VRANSKO VLADO RANČIGAJ 03 - 572 - 51 - 20 31.12. ob 21. uri ZAHVALNA SVETA MAŠA CERKEV SV. JURIJA V TABORU ŽUPNIJSKI URAD POLDI SELČAN 03 - 572 - 70 - 92 31.12. ob 22. uri SILVESTROVANJE NA PROSTEM OJSTRIŠKAVAS VAŠKA SKUPNOST - OJSTRŠKA VAS MILAN LESJAK 03 - 572 - 70 - 81 31.12. TRADICIONALNO SILVESTROVANJE HOTEL ŽALEC HOTEL ŽALEC MAJDA FLORJAN 03 - 571 - 31 - 70 31. 12. SILVESTROVANJE DOM KRAJANOV ANDRAŽ KD ANDRAŽ VILI PIŽORN 03 - 572 - 03 - 37 31.12. SKOK V NOVO LETO PLANINSKI DOM GORA OLJKA PD POLZELA MII VYBIHAL 03 - 572 - 23 - 58 31.12. ob 21. uri SILVESTROVANJE NA PROSTEM MESTNI TRG ŽALEC OBČINA ŽALEC 1.1. 2001 ob 13. uri NOVOLETNO SANKANJE PRESEDLE - OJSTRICA VAŠKA SKUPNOST PRESEDLE MARIJA SOPOTNIK 03 - 572 - 57 - 17 2.1. 2001 ob 9. uri 3. ZIMSKO-NOVOLETNI POHOD SAVINJSKI MOST- PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE FRANC ČRETNIK 03- 570-77-29 GRIČEK - ANSH VRH - HOM - BRNICA ANTON UPLAZNIK 03 - 570 - 76 - 18 2. 1. 2001 ob 7. uri NOVOLETNI POHOD NA DOBROVLJE IZPRED DOMA KRAJANOV NA POLZELI DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA FRANCI TAJNŠEK 03 - 572 - 01-32 BIFE DU 03-672-07-44 2. 1. 2001 ob 8. uri NOVOLETNI POHOD NA DOBROVLJE, TRG BRASLOVČE PD DOBROVLJE BRASLOVČE, JOŽE MAROVT 03 - 570 - 91 - 80, 6.1. 2001 ob 16. uri BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL JAMA PEKEL TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 041 - 577 - 808 IN ŽUPNIJSKI URAD ŠEMPETER MIRKO ŠKOFLEK 03 - 703 - 34 - 70 7. 1. 2001 ob 16.00 BOŽIČNI KONCERT ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA KUD POLZELA MAGDA NOVAK 03 - 572 - 00 - 66 9.1. 2001 ob 16. uri LUNOHOD NA GORO OLJKO LN POPOLNI LUNIN MRK IZPRED DOMA KRAJANOV NA POLZELI DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA FRANCI TAJNŠEK 03 - 572 - 01 - 32 20.1. 2001 “ZDRAVJU NAPROTI” - POHOD NA GORO OLJKO GORA OLJKA PD POLZELA FERDO GLAVNIK 03 - 572 - 00 - 66 21. 1. 2001 ob 18. uri ZA VSAKOGAR NEKAJ, ZADRUŽNI DOM BRASLOVČE PROSVETNO DRUŠTVO BRASLOVČE. FRANCI KUMER 03 - 572 - 61 - 24 27.1. 2001 ob 6.45 ZIMSKI POHOD POLJČANE - BOČ POLJČANE - BOČ DRUŠTVO UPOKOJENCEV POLZELA FRANCI TAJNŠEK 03 - 572 - 01 - 32 JANUAR IGRE BREZ MEJA NA SNEGU ŠENEK-OVČJA JAMA TURISTIČNO DRUŠTVO POLZELA ALENKA ŽNIDAR 03 - 570 - 10 - 10 Kinoskop Večino prazničnega sporeda Kina Žalec smo obdelali v prejšnjem Kinoskopu, tako da od te teme tokrat ostaneta dve. BREZ POVRATKA, grozljivka, kateri se pozna, da jo je režiral gospod Wong, eden od stalnih režiserjev Dosjejev X... po atmosferi in po ideji, ki je povsem dosjejevska. Glavni junak ugotovi, da ima sposobnost sprevideti načrte Dame s koso, smrti same, in jo zato zmore ogoljufati,... če bo le zadosti hiter. In če ne bo medtem ostal povsem brez prijateljev. Hitrost je tako ena od vrlin filma, ki nima prevelikih ambicij, in je ravno zato povsem zgleden predstavnik v svoji zvrsti. DINOZAVER morda ni tako hiter, je pa velik. Disneyeva odisejada z rahlo izrabljeno zgodbo in animacijo, ki znova presega vse dosedanje. Res so se potrudili, da vas ponesejo čim dlje in globlje v topotajoče in od vulkanov ter meteoritov brbotajoče obdobje prazgodovine, med renčeče čeljusti in pohode poslednjega upanja, ki se dogajajo skozi izginjajoče pokrajine in v katerih je glavni junak osamljeni in pogumni dinozaver. Film je bil v Ameriki ena večjih Disneyevih denarnih uspešnic in videli bomo, kako se bo obnesel pri nas. Mi pa smo že v januarju. GRINCH je bil takoj na začetku predvajanja v rodnih deželah še večja uspešnica; staro zgodbo o jeznoritem bitju, ki sovraži božič in ga zato želi ukrasti, uničiti, izbrisati z lica koledarjev, je “oplemenitil” Jim Carrey s svojimi grimasami, divjimi gibi ter značilnimi šalami. Uidi njegova fascinantna (in mukotrpna, kar se tiče prenašanja) maska ga pri tem ni preveč ovirala. Tisti, katerim je bil Carrey v Jaz, Irena in jaz preveč... hja, enostavno preveč, tisti bodo z njegovo malo bolj umirjeno vlogo verjetno zadovoljni. Ostalim bo tokrat preprosto preveč blag. Pa se dotaknimo še POTOPLJENIH SENC, nekakšnem omagu Alfredu Hitchocku, ki ga je posnel slavni Zemeckis, avtor Vrnitve v prihodnost pa Stika in še mnogih drugih. Potopljene sence - odličen prevod naslova filma! - iz preteklosti dolgo poročenega para, ki ga igrata Harrison Ford in Michelle Pfeifer, pretijo, da bodo izplavale na površje, pa če je to v bližnjem jezeru ah kar v domači banji. Film, v katerem se duhovi požvižgajo na bonton in se brezskrbno vmešavajo med resnične ali lažne odtenke odnosov med junakoma. Duhov ne boste videli veliko, ampak se jih boste morda zato še bolj bah. Sicer pa ni nujno, da se morate bati samo njih... Tokrat bolj na kratko, ker program Kina Žalec v času pisanja članka še ni dokončan. Ne glede na manjšo neugodnost pa vam želim srečne in vesele praznike... mogoče delček njih tudi v toplem kinu, ob dobri družbi, ob dobrem filmu po vašem okusu. Peter Zupanc RINO ÌA1EC - Praznični spored Petek, 22.12. 2000, ob 20. uri Sobota, 32. 12. 2000, ob 18. uri ob 20. uri Torek, 26.12. 2000, ob 18. uri ob 20. uri Petek, 29. 12. 2000, ob 20. uri Sobota, 30.12. 2000, ob 20. uri Torek, 2.1. 2001, ob 16. uri ob 18. uri ob 20. uri PORNOFILM - slovenska komedija TRČENI PROFESOR 2 - komedija PORNOFILM - slovenska komedija TRČENI PROFESOR 2 - komedija PORNO FILM - slovenska komedija VESOIJSKI KAVBOJI - znanstvenofant. komedija BREZ POVRATKA triler DINOZAVER - Disneyev animirani film VESOIJSKI KAVBOJI - znanstvenofant. komedija BREZ POVRATKA - triler Vse predloge programa prireditev za naslednji mesec sporočite na naslov: RAZVOJNA AGENCIJA SAVEZA in TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 ŽALEC. Tel.: 713 68 68, faks: 713 68 70, e-mail: turizem @zalec. si Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na tel.: 571 - 51 - 23, 710 - 29 - 00. december2000 Kultura Darovanja Alma Maruška Sedlar je rojena 29. oktobra 1975 in jo Savinjčani dobro poznamo, saj dela kot novinarka. Popotnica je, tokrat pa se s svojim pesniškim prvencem Darovanje predstavlja tudi kot pesnica. V petek, 1. decembra, je imela v Savinovi hiši v Žalcu predstavitev zbirke in za pogovor sem jo ujel takoj potem, ko so ji zbrani čestitali. Si imela kaj treme na nastopu? “Saj si videl. Niti ne.” S tvojim spremljevalcem, kitaristom Boštjanom Lebnom, ponujata izvrstno kombinacijo akustične glasbe in pesmi. Kje sta se spoznala? “Našla sva se v Indiji.” Tako na kratko? “Kaj pa naj povem več?” V redu, potem pa povej tole: še pred kratkim si se imenovala Nina. Zakaj si se preimenovala? “Ni bila stvar trenutka. Že dolgo sem razmišljala o tem, da bi spremenila ime, čeprav sem hotela predvsem enega od svojih imen črtati. V knjižnici smo nekega dne listale po leksikonu in našle Almo, ki mi sprva niti ni bila všeč. Toda ponoči sem sanjala o tem imenu in zjutraj sem na uradni list napisala Alma, brez Maruške. Naslednji dan sem znova sanjala, tokrat o Maruški in potem dodala še to ime. Seveda pa se mi je vse skupaj izšlo tudi numerološko.” Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da napišeš pesem, Alma? “Nor moraš biti. Noro zaljubljen ali pa kaj drugega. Vsekakor moraš biti v stanju, kakršnega povprečni ljudje ne občutijo.” In kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da izdaš zbirko? “Načeloma moraš imeti denar, jaz pa sem imela prijatelje. Verjetno je prav, da jih tukaj omenim, to sta oblikovanje Sarsa in tisk Maček.” Povezava med večino tvojih pesmi je ljubezen. Predvsem je to homoerotična ljubezen. Po eni strani se mi zdi to dokaj drzno. Bi se strinjala s tem oziroma kaj bi o tem povedala? “Ne vem, če je ravno drznost. Zadaj je pač pritisk, ki ga čuti vsak avtor. Kot je pred kratkim dejala Maja Novak: “Noben avtor ne more večno pisati samo zase - nekoč moraš dati stvari ven.” Jaz sem najprej spreminjala spole v pesmih, dokler nisem razčistila s sabo. Po tistem je bilo lažje.” Druga povezava med pesmimi je indijska filozofija. Se ti zdi, da je možno, ne samo pesniti, ampak tudi živeti indijsko filozofijo pri nas? “Težko, a ni problema. Če se ta filozofija tako prepleta z življenjem, kot se pri meni, potem gre. Seveda moram tudi jaz plačevati položnice. Ampak poskusila sem vstajati ob petih, šestih zjutraj in odhajati na redno delo, pa ni šlo. Potrebujem nekaj osebne svobode. Po drugi strani pa moje preostalo delo zahteva kar veliko časa. Pišem še za Večer, Vivo, pravkar pa pripravljam nov medijski projekt v Celju, o katerem še nočem preveč govoriti.” Sedaj te skoraj moram vprašati, kako dolgo si bila v Indiji? Si ne zaželiš, da bi se preselila tja? “V Indiji sem bila dva meseca. To je nekaj, ni pa dovolj. Da, zaželim si. Še včeraj sem nameravala prodati stanovanje in oditi tja. Toda ne bi rada pustila nekaterih stvari nedokončanih.” To bo ravno tisto, kar sem prihranil za konec. Ne bom te spraševal o načrtih, ker se verjetno najbolj želiš prepustiti toku. Pa vendar - imaš občutek ali upanje, kaj bi te naj na tem toku čakalo? “Saj malo sem prizemljena, veš. Uidi v Indiji so ljudje, ob svoji religiji, povsem praktični. In jaz nameravam preživeti. Najprej pa nameravam diplomirati filozofijo, ki se že predolgo vleče. In morda potem po diplomi... bomo videli.” Karkoli bo, vso srečo. In najlepša hvala za pogovor. Peter Zupanc Jerca Merzelj Prešeren je velik zaradi svojih misli Na predvečer dneva rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, od njegovega rojstva letos mineva že 200 let, sta Občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec v Domu II. slovenskega tabora pripravila osrednjo proslavo oziroma koncert z naslovom Pusti pevcu peti. Prešernove pesmi sta pela Savinjski oktet in dramska igralka Jerca Merzelj, ki jo je ob klavirju spremljal Emil Glavnik. Koncert je minil brez velikih besed o Prešernu, Irena Štusej pa je med koncertom povzela kritična razmišljanja o odnosu Slovencev do Prešerna, ki jih je ob 200-letnici pesnikovega rojstva zapisal slikar Kiar Meško. Njegova je bila tudi Prešernova podoba na vabilu, kakršne doslej nismo poznah. Kiar Meško je prepričan, da Prešeren kot pesnik in kot mislec izgublja svoj pomen med Slovenci današnjega časa. V šoli predstavlja puščobno učno snov, politiki ga izkoriščajo za lastno promocijo, uradna kultura pa si ga sposoja ob podeljevanju priznanj in odličij tudi za najbolj nesmiselne umotvore. Značilen je tudi pogled strokovnjakov na prvoten pesnikov portret. Nekaj let po Prešernovi smrti ga je naslikal slab slikar, ki je pesnika poznal le kratek čas, pa vendar je ta portret vsiljen kot edini celoviti vir zunanjega videza. Ta vsiljenost je ohromila skoraj vsa prizadevanja slikarjev, da bi se ukvarjali s poskusi upodobitve pesnika. Prešeren je po njegovem prepričanju velika osebnost zaradi vrednosti svojih misli in sodi med največje pesnike zaradi sposobnosti oblikovanja svojih misli. Njegovi značajski odliki sta tenkočutnost in odkritost, izraženi z izjemnim pogumom. Kot romantika ga ne uvršča le obdobje, v katerem je živel, odločilna sta silovitost njegovega čustvovanja in žlahtnost njegovega pesniškega jezika. Je domoljub, v tistem pomenu besede, ki je povezan z občutkom doma. Domoljubje je čustvo, ki ga ne more zlorabiti in za vedno izpriditi nobena politična prisila, ki ostane kljub stoletnemu zatiranju. In če ga je pri nas v uradno nenadzorovani zavesti še kaj ostalo, se je to zgodilo v veliki meri po Prešernovi zaslugi. Prešernove misli in pesmi so še danes zelo aktualne, ne samo zaradi 200-letnice njegovega rojstva. Uidi zato ima Jerca Merzelj s svojim koncertom Pusti pevcu peti toliko uspeha pri občinstvu. K. R., foto: T. T. V čast Neži Maurer Pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka Neža Maurer je te dni praznovala 70. rojstni dan. Rodila se je v Podvinu pri Polzeli, na Polzeli je obiskovala osnovno šolo, po vojni končala učiteljišče v Ljubljani, pozneje pa Pedagoško akademijo ter študij slavistike, srbohrvaščine in ruščine na Filozofski fakulteti. Delala je kot učiteljica, novinarka, samostojna svetovalka za kulturo, kot urednica večih revij in številnih televizijskih oddaj. Vendar je bila ob vsem tem vedno najraje pesnica. Ob njenem življenjskem jubileju so se je, kot častno občanko, spomnili na Polzeli. Njej v čast so pripravili literarni večer pod naslovom Dom za telohov cvet. Rdeča nit večera so bili spomini, ki so jih obudili učenci OŠ Polzela. Podatke so zbrali pri Nežinih vrstnikih, ki še živijo v Podvinu in na Polzeli. Že dopoldne pa sta Neža Maurer in njena hči, klovnesa Eva Škofič - Maurer, pripravili urico pesnikovanja, prekopicevala in smejanja za polzelske šolarje. Občinska matična knjižnica Žalec in Zavod za kulturo Žalec pa sta ti dve umetnici gostila na odru Doma n. slovenskega tabora v Žalcu, kjer sta prav tako navdušili otroke. Kot je dejala pesnica, se med otroke rada vrača. Rada z njimi govori, posebno z nekoliko večjimi, ki že ugovarjajo, se postavijo za svoja stališča, tako da se mora potruditi, da jih prepriča. T. Tavčar V času petdnevnega obiska domačega kraja je Nežo Maurer, znano pesnico in rojakinjo, polzelski bralni krožek pod mentorstvom Magde Novak povabil na pogovor, v katerem je odgovarjala na mnogo radovednih vprašanj o svojem življenju in svojih pesmih, dveh pravzaprav nedeljivih pojmih. Druženje je trajalo dobri dve uri, dogajanje pa je še popestrila Nežina hčerka, klovnesa Eva Škofič - Maurer, z odlično recitacijo poezije svoje mame. Peter Zupanc Obisk knjižnega sejma Občinska matična knjižnica v Žalcu je konec novembra organizirala obisk Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani. S seboj so povabili lokalne in šolske knjižničarje, ki so na pot odšli predvsem zaradi študijskih vzrokov, in svoje najbolj zveste bralce, katerim je bilo povabilo nagrada za zvestobo. Na sejmu smo si imeli čas ogledati najnovejše pub- likacije največjih slovenskih založb, nekatere od njih kupih po znižanih cenah, poleg tega pa smo lahko prisluhnili nenehnim spremljevalnim dejavnostim sejma - pogovorom med pisatelji in uredniki. Za povabilo na odlično organiziran izlet se vsi povabljeni najlepše zahvaljujemo! Peter Zupanc Mešani pevski zbor Tabor z zborovodjem Milanom Kasesnikom in Godba Liboje z umetniškim vodjem Albertom Zaveršnikom vabita na novoletna koncerta, ki bosta v torek (26. decembra) ob 19-30 v Kulturnem domu Tabor in v četrtek (28. decembra) ob 19.30 v Domu H. slovenskega tabora Žalec. Predprodaja vstopnic za koncert v Žalcu bo v Občinski matični knjižnici Žalec. Mladi žalski simfoniki na koncertu v Taboru 60-članski orkester Glasbene šole Žalec je v decembru gostoval v občini Tabor. Prireditev je bila uvod v tamkajšnje prireditve “Veseli december”. Številni obiskovalci so jih navdušeno sprejeh, saj so izvajali plesno in popularno filmsko glasbo. Umetniški vodja ansambla je prof. Tanja Miklavc, orkester pa uspešno vodi Damjan Vajde. Za popestritev programa je poskrbela Tolkalska sek- cija glasbene šole pod mentorstvom Dejana Tamšeta, ki je izvajala skladbe iz opere Carmen, Uverturo Carmen, Pizzicato polko in Urakan. Med obiskovalci koncerta je bila tudi županja občine Tabor Vida Slakan, ki je v zahvalo za prijeten večer prof. Tanji Miklavc in Damjanu Vajde izročila šopek. Veseh december v Taboru se nadaljuje, med drugim bodo gostje tudi godbeniki iz Liboj. T. Tavčar Gotoveljske pevke bodo praznovale Za prejšnjo soboto napovedan koncert Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Gotovlje, posvečen tudi 20-letnici zbora, je bil prestavljen na to soboto, 23. decembra. Njihov tradicionalni božično-novoletni koncert, na katerem bodo pevke proslavile tudi 20-letni jubilej zbora, se bo pričel ob 19- uri v zadružnem domu Gotovlje. Seveda bodo gotoveljske pevke koncertni program popestrile tudi z gosti. To bodo harmonikarji iz Vrbja in pianistka Breda. Med nastopom žalskega simfoničnega orkestra pri skladbi Batman. K. R. MIZARSTVO IN NEPREMIČNINE KUGLER F=5nf Dominik KUGLER s.p. Pondor 24a 3304 TABOR Kultura december2000 Zaradi velikega zanimanja bo ADVENTNI SEJEM v avli dvorca Novo Cejje odprt še v petek 22. decembra od 12. do 18 ure in v soboto 23. decembra od 10. do 18. ure. VLJUDNO VABLJENI ! tel.: (03) 70 00 940 fax: (03) 70 00 941 mobitel: (050) 620 270 gsm: (041) 620 270 (031) 620 270 ❖ PROJEKTIRAMO * ❖ IZDELUJEMO * ❖ MONTIRAMO ❖ * oprema vseh vrst lokalov ■■■■ oprema pisarn •> oprema stanovanj svetovanja <• Preti notni je (etnico 2001 in nojlepio popotnico ze novo tisočletje je mir o srcu in trojnost Vrednot. telimo Vom ljubezni, svežino Veselju in proVe priložnosti zrn osebno zedoVoljstVo V božičnem času in novem tisočletju. Delovni čas: vsak dan /- *-xx o v• v od 9. do 23. ure Gostisce Božic Ponudba: - SVEŽE MALICE, PICE - NEDELJSKA KOSILA • JEDI PO NAROČILU. Postrežemo tudi večje skupine: - sedmine, poroke, zaključne družbe in druge priložnosti. ZAHVALJUJEMO SE ZA OBISK IN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Božična skrivnost v Peklu Turistično društvo Šempeter in Župnijski urad Šempeter sta se letos lotila zanimivega projekta, s katerim bosta obogatila božični in novoletni čas. Projekt, poimenovan Božična skrivnost v jami Pekel, je zanimiv poskus obogatitve decembrskega dogajanja, ki naj bi dal jami Pekel še dodaten turistični naboj in lepo zaokrožil 30-let-nico odprtja jame za ogled. V objemu kraške jame in njenih kapnikov bodo božične zgodbe izpred 2000 let še globje segle obiskovalcem v srce. Za to bodo poskrbeli člani in članice mladinske skupine župnije Šempeter in šempetrski pevski zbori, ki bodo prepevali najlepše božične pesmi, ki bodo v akustičnih prostorih podzemnega sveta zvenele še posebno praznično.Veselo in prijetno pa bo tudi v domu pred jamo, kjer ne bo manjkalo toplih napitkov in še česa. Dodatno vzdušje pa bo dajal tudi ogenj v kaminu, ki naj bi Uidi simboliziral toplino božičnega večera. Predstave bodo v jami Pekel 25., 26. in 27.decembra in še 6.januarja 2001. Pričetek bo vsakič ob 16 uri popoldan in to ne glede na vremenske razmere. Za predšolsko in osnovnošolsko mladino je vstop prost, ostali udeleženci pa naj bi za prijetno doživetje božičnega časa prispevali po 500 tolarjev. D. N. Cesta na Roje i 3311 ŠEMPETER Tel: 03 / 570 22 43 Razstavlja Biljana Unkovska V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo vse do 30. decembra odprta prodajna razstava slik akademske slikarke Biljane Unkovske. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, o umetnici in njenem delu je govorila likovna kritičarka Marlen Premšak, v kulturnem programu pa je nastopil Mariborski kvartet flavt. Razstava je dobro obiskana. Slikarka Biljana Unkovska je pri nas dobro poznana tudi zato, ker je življenjska sopotnica akademskega slikarja Rudija Španzla, po rodu iz Liboj. T. T. PEKARNA -TRGOVINA KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Preboldčani ob letu kulture Z območja Prebolda je izšlo kar nekaj pomembnih kulturnih ustvarjalcev, ki so zaznamovali preteklost. Med njimi so: skladatelj dr. Anton Schwab, pisatelj Janko Kač, organist Jože Škorjanc, st., režiser Lojze Fric, kapelnik Franc Verk, pisatelj Drago Kumer in slikarja Nande Lesjak in Ernest Šeler. Njihovo pot nadaljujejo številni posamezniki in skupine, ki se s kulturo ukvarjajo poklicno ali V telovadnici osnovne šole Prebold sta jo pripravila DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold, vodila pa jo je Jožica Ocvirk. Poleg malčkov iz preboldskega vrtca ter učencev osnovne šole so nastopih: Pihalni orkester TT Prebold, cerkveni dekliški pevski zbor, ansambel Zlati rock, ansambel Reški fantje, Ljudski pevci iz Marija Reke, Diana Pajk in moški pevski zbor Svobode Prebold. Prvič po končani igralski akademiji se je rojakom v kratkem pogovoru in z monologom predstavil igralec Ervin Fritz je postal častni član DPD Svobode Prebold. zgolj ljubiteljsko. Da jih je res veliko, je pokazala nedeljska slovesnost Preboldčani v počastitev slovenskega leta kulture. Slovesnost je bila posvečena 200-letnici rojstev dr. Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška ter 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Janko Petrovec. Seveda pa predstavitev preboldske kulturne ustvarjalnosti ne bi bila popolna brez pesnika in dramaturga Ervina Fritza. Ob tej priložnosti mu je predsednica DPD Svoboda Prebold Anica Trivan izročila hstino o imenovanju za prvega častnega člana društva Svoboda. K. R. Dekliški pevski zbor Galicija, ki ga je tokrat vodil Mitja Bervar. Koncert galiških deklet Dekliški pevski zbor iz Galicije, ki ga vodi Anita Žolnir, je v nedeljo popoldne v gališki cerkvi svojim sokrajanom pripravil lep koncert božičnih pesmi. Letos so dekleta koncert popestrila tudi z božičnim sejmom pred cerkvijo. Cerkev v Galiciji je bila polna obiskovalcev, ki jih je najprej pozdravil župnik Janko Cigala. Sledil je nastop dekhškega zbora, ki ga je tokrat zaradi odsotnosti zborovod- kinje vodil Mitja Bervar. Za spremljavo na električnih orglah je poskrbela Marjeta Ježovnik, igrah pa sta tudi Jasmina in Maša. Program je popestril še otroški zbor POŠ Gabcija, ki sta ga za nastop pripravih Valentina in Mateja Ašenberger. Po koncertu so lahko obiskovalci na stojnici pred cerkvijo kupih sim-boUčna darila, ki so jih izdelale članice deldiškega zbora, in tako tudi z denarjem pomagab temu zboru. K. R. isn Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 03/710-27-76 Naj bodo prazniki in kruh iz naše pekarne vaše in naše zadovoljstvo. Kolektiv pekarne in trgovine Uduc Spoštovani kupci, prijatelji! Ob izteku leta se Vam iskreno zahvaljujemo za nakupe in dosedanje zaupanje ter Vam želimo vesele božične praznike ter zdravo, srečno leto 2001. trnoma Šempeter v S A 13 a tel. 03/570 15 47 OfCodrim, i./i. tel. 03/541 50 && V prihajajočem letu vam želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva, predvsem pa jasnejšega pogleda z Optiko Simona Hvala za zaupanje ! Z NAMI DO BOLJŠEGA VIDA! 2001je leto za cekine: take prave iz papirja in kovine pa tiste iz humorja in bližine. Srečno/ I banka celje Skupen posnetek sprejema pri županu Lojzetu Posedelu Karateisti in tenisači pri županu Žalski župan Lojze Posedel je pripravil sprejem za športnike in trenerje, ki so v zadnjem času dosegli odlične rezultate. Gre za 7 športnikov in 2 športnici Karate akademije Tomaža Volka. Župan se je vsem zahvalil za odlične rezultate in jim še v naprej zaželel dobrih uspehov. Spregovoril je tudi predsednik Zveze športnih društev občine sprejem, trenerji pa so predstavih vsak svoje športnike in dosežke svojih varovancev. Ob koncu jim je župan podelil še knjižne nagrade. T. Tavčar kluba Žalec in Petrovče ter Teniške Žalec Silvo Marič, ki se je zahvalil za Šahovske vesti Stanko Skok ugnal tekmece Šahovski klub Polzela in ŠK Šempeter sta priredila kar dva šahovska hitropotezna turnirja. Na Polzeli je gladko zmagal veteran Stane Skok (14 točk) pred invalidom Ivanom Pevnikom (13 točk) in Francem Rotarjem (12 točk), v Šempetru pa je zmago ponovno slavil Stane Skok (16,5 točk) med dvajse- timi udeleženci. Sledi Marjan Vitanc (15 točk), Štefan Šincek s 14 točkami itd. Zmaga Štefana Šinceka ŠK Šempeter je organiziral tradicionalni nagradni miklavžev šahovski hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 24 šahistov iz Savinjske doline. Zmagal je Štefan Šincek iz ŠK Polzela (14,5 točk) pred Jožetom Peternelom (14 točk) iz Šempetra in Stanetom Skokom (13,5 točk), sledijo Karli Turk, Ivan Pevnikin Jože Grobelnik. Božični nagradni šahovski turnir Na nedeljskem božičnem nagradnem šahovskem turnirju ŠK Polzela je med 16 udeleženci zmagal Karli Turk iz Žalca s 13 točkami pred Štefanom Šincekom s Polzele in Stanetom Skokom iz Šempetra. Jože Grobelnik Griški šahisti v super ligi Pred časom se je končalo tekmovanje v 1. slovenski šahovski ligi vzhod, na katerem so nastopili tudi šahisti Šahovskega kluba Griže in osvojili odlično prvo mesto ter se tako uvrstili v slovensko super ligo, kjer nastopa 8 ekip. Tekmovanje se bo pričelo prihodnjo sezono. ŠK Griže je mlad klub, star komaj 5 let, in ta uspeh je za šah v Spodnji Savinjski dolini velikega pomena. Do sedaj je v tem elitnem tekmovanju nastopila le ekipa ŠK Žalec, in sicer pred devetimi leti. Za ekipo so nastopih Ivan Žajo, Daniel Vombek, Ivo Mihevc, Uroš Zalokar, Albin Žgane, Jernej Novak, Emil Virant in Jurij Blatnik. Minuli konec tedna jih je na srečanje po- vabil predsednik KS Griže Jurij Blatnik, ki je tudi sam član kluba in dober šahist, ter klubu izročil ček za 100 tisoč tolarjev. Zahvalil se jim je za uspeh, ki so ga dosegli, ter jim zaželel vehko uspehov v super hgi prihodnje leto. V imenu kluba se je zahvalil predsednik Daniel Vombek ter obljubil dobre partije v tej kraljevski igri prihodnje leto. T. Tavčar S sprejema pri predsedniku sveta KS Griže Juriju Blatniku Savinjska orientacijska liga 2000/01 126 b, 3311 t CHAMPION Tel: 03/700 16 11 ar Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa QUAV> V letu 2001 vam želimo srečno In varno vožnjo. 4 Parižl » D USETI d. o. o. e 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel.&fax: 03 / 700 11 70 (BCS) |_MAo] LOMBARDINI »n—«a STIHL SOlD ©Husqvama HARRT VARNO in USPEŠNO DELO V NOVEM LETU s stroji STIHI, JONSERED, HISQ VARNA, SOLO ram želi vaš prodajalec in serviser DUSETI d.o.oParižlje 8/a, Braslovče tel.: 03/700 11 70 mm*** mn V novembru je bila na Ponikvi pri Žalcu druga tekma Savinjske orientacijske lige za leto 2000/01, ki jo je pripravil mladinski odsek PD Žalec. Razpis tekmovanja je bil razposlan na vsa planinska društva Spodnje Savinjske doline. Prijavilo se je 42 ekip iz šestih društev in taborniki iz Ločice pri Polzeli, na sami tekmi pa je nastopilo 38 ekip s skupno 142 tekmovalci iz šestih društev (PD Braslovče, Zabukovica, Polzela, Vransko, Prebold in Žalec). Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah. Prehoditi in premagati je bilo treba razgiban teren na območju Ponikve in Studenc. Na petih kontrolnih točkah, ki so bile žive, so tekmovalci reševali naloge iz planinske šole. Sončna Martinova sobota je bila še en vzrok, da so tekmovalci preživeli lep dan v naravi na Ponikvi. Rezultati tekme: v kategoriji A (učenci 3-, 4., 5. in 6. razreda) je 1. mesto zasedla ekipa PD Braslovče, 2. mesto PD Zabukovica 2, 3. PD Žalec 1, 4. PD Polzela 2, 5. mesto PD Polzela 3, 6. mesto si delita ekipi PD Žalec 2 in Žalec 3, 8. PD Braslovče 2, 9. PD Vransko 1,10. PD Zabukovica 1,11. mesto PD Polzela 1. Kategorija B (učenci 7. in 8. razreda): 1. mesto PD Braslovče 1, 2. PD Braslovče 2, 3- PD Zabukovica 2, 4. PD Vransko 1, 5. PD Polzela 1, 6. mesto si delita ekipi PD Žalec 2 in Žalec 3, 8. PD Žalec 1, 9- PD Zabukovica 1,10. mesto PD Polzela 2; Kategorija C (mladinci do 26. h?# '-V \ VULKANIZERSTVO KRIŽNIK BLAŽ KRIŽNIK s.p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/ 710-14-20 fax: 03/ 710-14-21 Če plačate z gotovino, dobite 10-odstotni popust za pnevmatiko osebnih vozil. Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. IBS □□nas kteber Se priporočamo! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2001. leta): 1. PD Vransko 1, 2. PD Braslovče 1, 3- PD Polzela 1, 4. PD Žalec 1; Kategorija D (člani do 40 let) : 1. mesto si delita ekipi PD Žalec 1 in PD Vransko 1,3. PD Zabukovica 1,4. PD Braslovče 1, 5. PD Žalec 2, 6. mesto PD Prebold 1; Kategorija E: (veterani nad 40 let): 1. PD Žalec 1, 2. PD Polzela 1,3-PD Braslovče 1,4. PD Zabukovica 1; Kategorija F (družine): 1. PD Zabukovica 1, 2. PD Polzela 1. 3. PD Braslovče 1, 4. PD Zabukovica 1. Največ točk je doseglo PD Braslovče - 70, sledi PD Zabukovica s 55. točkami, PD Žalec je doseglo 54 točk, PD Polzela 49 točk, PD Vransko 41 točk in PD Prebold 6 točk. Tekmovanje je vodil Matjaž Žohar. Nada Jelen SAVINISKA KOŠARKARSKA LIGA Ekipa Štor diskvalificirana V 6. krogu Savinjske košarkarske hge so se srečanja končala z naslednjimi izidi: Gornji grad : Nazarje 74:71, Damp Polzela : Garant Polzela 42:80, Prebold : Laško 63:62, Velenje : Štore 20:0, Mozirje : Parižlje 85:81. Ker ekipa Štor že drugič ni prišla na srečanje, jo je tekmovalna skupina izključila iz nadaljnjega tekmovanja. Vse že odigrane tekme z ekipo Štor se brišejo in oblikuje se nova lestvica t, ki po 6. krogu izgleda takole: Mozirje 6 4 2 433: 350 +38 10 Prebold 6 4 2 418: 393 +25 10 Garant Polzela 5 4 1 361: 265 +96 9 Velenje 5 4 1 316: 301 +14 9 Laško 5 3 2 352: 280 +72 8 Gornji grad 5 3 2 333: 314 +19 8 Damp Polzela 6 1 5 302: : 487 -185 7 Nazarje 5 1 4 304 : 348 - 44 6 Parižlje 5 0 5 342 : 422 -80 5 Na lestvici strelcev vodi S. Cove (Prebold), ki je dosegel 160 točk, sledi Zakrajšek (Nazarje) 147, Blagotinšek (Laško) 132 itd. Na listi strelcev za trojke vodi.S. Govc (Prebold), ki je dosegel 22 trojk, sledi Goltnik (Mozirje) 21, Zakrajšek (Nazarje) 17 itd. Pri prostih metih vodi Breznik (Velenje), ki ima 94,4 odstoten met, S. Govc (Prebold) 89,5, Blatnik (Laško) 87,5 odstotka itd. T. Tavčar utrip Savinjske doline Mf Sport december2000 21 Zmaga Hopsov V nadaljevanju tekmovanja v ligi Kolinska so Savinjski Hopsi v domači dvorani premagali ekipo Loke Kave iz Školje Loke z rezultatom 119:98. Kljub temu, da so Hopsi v začetku hitro povedli 12 : 5, so v nadaljevan-ju popustili. V 14. minuti so se gostje gostiteljem približali le na točko - 34 : 33. Do konca prvega dela srečanja pa so Hopsi zopet zaigrali precej bolje in prvi del zaključili z 10 točk prednosti -52 : 42. V drugem delu je začetek pripadal gostom. Do 27. minute so bili boljši, dosegli so delni izid 13 : 5 in tako visoko vodstvo Hopsov se je zmanjšalo le še na 2 točki prednosti 64 : 62. Po minuti odmora trenerja Polzelanov Mihajla Počeka in po nekaterih menjavah so Hopsi zopet blesteli. Povedli so za 13 točk in ob koncu zasluženo zmagali ter so tako na lestvici trenutno na sedmem mestu. V 13. krogu lige Kolinska 27. decembra bodo Hopsi gostovah v Laškem, 30. decembra pa v domači dvorani ob 19-30 uri odigrah četrfi-nalno tekmo za Pokal Slovenije z ekipi Geoplin Slovan. T. T. Zmaga in poraz V 10. krogu slovenske ženske odbojkarske lige so igralke BÀI. Utripa Šempeter doma gostile ekipo Formis Bell Miklavž in jo v slabi uri premagale gladko 3 : 0 ter se tako oddolžile gostijam v pokalni tekmi in tako ohranile mesto ped prvo peterico. Minulo soboto pa je bil v Kamniku finalni turnir za Pokal Slovenije, kjer so nastopile tudi igralke B&L Utripa in srečanje proti ekipi Nova KBM Meltal Maribor izgubile 3:0. Kljub porazu so Šempetranke dosegle v pokalnem tekmovanju do sedaj največji uspeh. Moška ekipa SIP Šempeter je v 10. krogu državnega prvenstva gostovala v Murski Soboti in srečanje proti ekipi Pomurja izgubila z rezultatom 3 : 0. Na prvenstveni lestvici na predzadnjem mestu. V nadaljevanju državnega prvenstva bo ekipa B&L Utripa v soboti 23. decembra pri ekipi Zavarovalnice Maribor, ekipa SIP Šempeter pa bo v šempetrski dvorani gostila ekipo Žurbi Team Kamnik, ki je na lestvici trenutno na drugem mestu. T. Tavčar 13? £$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ $2$ £2$ $21? $2$ £2$ £2& $2$ $2$ £2$ £2$ £2$ £2$ >X7 V\7 rTs VXs VIP' VYs VtP' VTP' Vts VtP' vTCr Vrp' Vjp' VtCs VX? VtP' vjP' VtO' Vip' Vrp vxr £9 s KIV KIV d.d. £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 Vransko 66,3305 VRANSKO Tel.: 03/703-41-00, Fax:. 03/703-41-150 V podjetju RIV Vransko ter družbi KIV Engineering in RIV Trade smo v septembru 2000 uspešno prestali zunanjo presojo sistema kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001. Pridobljena certifikata predstavljajo za poslovno skupino KIV izjemen uspeh in hkrati tudi veliko obveznost. Dodaten razlog za zadovoljstvo izhaja tudi iz dejstva, da sta bila oba projekta izvedena istočasno v manj kot letu dni in nenazadnje, da je bila presoja sistemov izvedena s strani TUV, ki je ena najzahtevnejših certifikacijskih hiš s širokim mednarodnim ugledom. Vsekakor sta pridobljena certifikata za celotno podjetje KIV velika zmaga, ki bo dodatno pripomogla k vedno večjemu ugledu tako doma kot na tujem. V KIV-u verjamemo, da smo z uvedbo obeh certifikatov dosegli visoko raven organizacije poslovanja in kakovosti, ki ji dodajamo vse elemente varovanja okolja, pri čemer je naš glavni cilj zadovoljstvo naših kupcev in partnerjev. Kupcem, poslovnim partnerjem, občanom občine Vransko in vsem ostalim želimo vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno NOVO LETO 2001 Hvala za vaše zaupanje ! £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9 £9®£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9£9 SERVIS PRODAJA VIDEO - AUDIO - KAMKODERJI Mariborska 60, 3000 CELJE tel.: 03 / 491 27 00 faks: 03 / 491 27 01 Poslovna enota ŽALEC Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel.: 03 / 571 68 05 DUŠAN SLUGA Pooblaščeni servis: SONY, GRUNDIG, PANASONIC, GOLDSTAR, TECHNICS. Cenjenim strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 2001. Žalska športna zveza sprejela nove člane Pred dnevi je bila letna skupščina Zveze športnih društev občine Žalec, ki so se je poleg delegatov športnih društev udeležili tudi nekateri gostje. Najprej so potrdili poročilo o delu zveze. Zveza je s strokovno delavko Anito Seles in upravnim odborom opravila veliko nalog na področjih povezovanja društev, šolskega športa in samostojnih akcij. Med njimi so Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mesec športa, Slovenija v gibanju in druge. Po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije je v žalski zvezi kar 35 vrhunskih športnikov mladinskega, državnega, perspektivnega in mednarodnega razreda. Na skupščini je bilo v žalsko zvezo športnih društev sprejetih pet društev: ŠD Mat Dobrteša vas, ŠD JUI-JITSU klub Aljesan Šempeter, Golf klub 2000 Žalec, Tenis klub Trje Galicija in ŠD Mah talent Migojnice. Sprejeh so tudi program dela za naslednje obdobje, v katerem so načrtovane dejavnosti, ki so bile izvedene že v tem letu. Poleg tega bo zveza izvedla še nekaj lastnih akcij, tako da bi v športne aktivnosti zajela čim več mladih. T. T. Ženski rokometni klub Žalec v boju z Banjalučankami Začetek jesenskega dela prvenstva so rokometašice ŽRK Žalec začele slabo in neo-betavno, saj so izgubile prvi dve tekmi. Nato pa se je kakovost njihovega igranja iz tekme v tekmo dvigala in zabeležile so šest zaporednih zmag. V gosteh so premagale celo ljubljansko Olimpijo, kar je dober obet tudi za nadaljevanje prvenstva. Sicer pa bo o tretjem mestu najbrž tudi letos odločala tekma s Pirančankami, ki bi morala biti 13. januarja v Piranu, a so jo zaradi evropskega pokala preložili. Iz kakšnega testa so Savinjčanke in kakšna je njihova forma v tem trenutku, bomo lahko videli že 6. januarja, ko bodo Žalčanke v 1. krogu Evropskega pokala pokalnih prvakov nastopile proti ekipi Mladosti iz Banja Luke. To bo zago- tovo zelo zanimiva in razburljiva tekma, saj je Mladost zelo kakovostna ekipa. Ne glede na rezultat si je to tekmo vredno ogledati in s podporo s trubun pomagati našim rokometašicam. Ljubitelje rokometa vabijo v soboto, 6. januarja ob 19- uri, v telovadnico I. osnovne šole Žalec, pa tudi na povratno tekmo, ki bo 13. januarja v Banja Luki. D. N. 3D) Lindab SWEDEN & SLOVENIA Commerce d.o. o. Trnava 5/a 3303 Gomilsko največji uvoznik in distributer jeklenih kritin, gradbene trapezne pločevine, hal, garaž ... želi vsem svojim strankam, poslovnim partnerjem in občanom Savinjske doline VESEL BOŽIČ in VSE NELEPŠE V LETU 2001 Hvala za vaše zaupanje! Kolektiv podjetja Sweden & Slovenia commerce SWEDEN & SLOVENIA COMMERCE d.o.o. SNEÌNÌ DORAVA TUOI DO POtTNRM POVZKT1U I S*8 * Stö CeMMHKS J.tMv. tiiWM Sä, 1*0 eaw«*j Mi (B SMUk »te,- tepu« Wk iOHÌ M 6»»rt MDH»iMitewnnMnili tmmc »o ■< im wta ill«'. * : W8M*S~5t*H p» pttewn poMrifu.... ten weW ptog tUbtaKtgftfaBćtiiite Ine Ntekw .................. Kiel, I Jit MM Qm« GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s.p. Prežihova 1, Žalec, tel.: 03/710 32 66 fax: 03/710 32 67 GSM: 041/618 443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA OBRTNA DELA INŠTALACIJSKA DELA NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE Poslovnim sodelavcem in bralcem Utripa ¥ želimo vesele in » zadovoljne božične praznike ter uspešno leto 2001! december2000 Pisma bralcev, prve objave Pisma bralcev Prijafli, obrodile so trte ... Dvesto let je minilo, ko je slovenska mati povila sina, kateremu so muze duha oblikovale in ga Parnasu namenile. Narod na sončni strani Alp je dobil rojaka, ki se mu slava poje “d’nes v dežeb Kranjski”. Te besede sem si izbral za iztočnico k razmišljanju o dr. Francetu Prešernu, o njegovem pomenu in ne nazadnje o spoštovanju, katero mu gre. Slovenska država se predstavlja s himno, ki je nastala izpod pesnikovega peresa. Slovenska prestolnica mu je v samem središču namenila trg s spomenikom, tik ob Plečnikovem Tromostovju. Misel se mi je ustavila ob Prešernovem pomenu, ne ob njegovi veličini. Le-ta je lahko predmet akademskih diskusij, njegov pomen pa nedvomno sodi v slovenski prostor. To je dejstvo, kateremu ne gre oporekati. Stvari pa se močno zapletejo, ko se odločamo o mestu, v kateri prostor Prešeren kot umetnik sodi. V to smer me vodijo pomisleki, zbrani iz vsakodnevnega dogajanja, predvsem v medijih, kot sta radio in TV. Gre za brutalen pristop k poeziji, ki je vsebinsko in duhovno-pomen-sko popolna s strani estradnih pevcev, kateri prepolni sami sebe dodajajo tej poeziji napeve, katerih poreklo je dvomljivega izvora (navadno gre za ponaredke), zatrjujejo pa, da so “uglasbili” Prešernove verze. Ta perfidnost novovalovskih Prve objave Mirovniški festival v Slovenj Gradcu Akcija Unesca in Unescovih šol Mir je v naših rokah je v mesecu oktobru združila mlade iz vse Slovenije, in sicer v Slovenj Gradcu, ki je tudi mesto - glasnik miru. Že prvo dopoldne so bile podeljene nagrade v Galeriji likovnih umetnosti za literarni in likovni natečaj, ki je motiviral k delu mlade iz Slovenije, zamejstva in Japonske. Vsi so lahko ustvarjali na teme Mir je v naših rokah, Droge - ne, hvala ter Skupaj za boljši svet. Na Glavnem trgu je potekal Mirovniški festival, na katerem so nastopali domači šolarji, kulturniki, dobrodelne organizacije in glasbene skupine. Zvečer je bila v Galeriji likovnih umetnosti proslava ob dnevu OZN, ki jo je v živo prenašala nacionalna televizija. Svojevrstno doživetje pa je bil zame nastop na prireditvi, saj smo predstavili našo organizacijo. Drugi dan smo ustvarjali po različnih delavnicah na I. OŠ Slovenj Gradec, ki je bila naš gostitelj. OŠ Griže smo zastopali Suzana Furlan, Urška Arh, David Sopotnik in mentorica Breda Veber. Udeležili smo se delavnice Koroške pesmi. Bili smo toplo sprejeti. Po končanih delavnicah so nam mesto Slovenj Gradec predstavili naši novi prijatelji, ki so nam ponudili tudi prenočišče. Popoldne je bila v šob predstavitev Unescovih šol, kjer smo šolo Griže in Savinjsko dolino predstavih tudi mi. Z veseljem so nam prisluhnili. V Slovenj Gradcu smo preživeli dva prekrasna dneva, ki bosta vsem ostala v lepem spominu. David Sopotnik, novinarski krožek OŠ Griže aedov je podprta z njihovo splošno nevednostjo, misleč, da je samo medijska popularnost zveličavna v njihovi karieri. Slabo se piše narodu, ki si dovoli takšen razvrat. Le izbrancem so muze poklonile to čast, da ustvarjajo umetnine. Noben umetnik ni ustvarjal, niti ne ustvarja za zabavo lastne duše, temveč iz potrebe izraziti svoj navdih na nivoju njegovega notranjega sveta. To izražanje ima izjemno globoko in obširno intelektualno podlago, zatorej ne gre posegati po stvaritvah kot po branjevskem blagu. Prešerna smo si Slovenci izbrali za nekakšen simbol državnosti, zato ga takega tudi ohranjajmo. Samo predstavljajmo si, kaj bi delali Nemci ob takšnem ravnanju s Schillerjem ah Goethejem, Poljaki z Mickiewiczem ah Italijani s Petrarco ah Tassom. Saj ni, da bi našteval, namignil bom pa vseeno. Po Schillerju je segel Beethowen, torej enaki z enakimi. Nikakršno sprenevedanje ni potrebno in ko gre za umetnino, jo postavimo na mesto, kamor sodi. Narod, ki si svojo identiteto ustvarja na zgodovinskih dejstvih, na izročilu kulture in krščanskega etosa, si ne dovoh takšnega odnosa do svojih velikih sinov. Če želimo ustvariti spošdjiv odnos tujcev do naše države in kulture, tega zanesljivo ne bomo dosegli s pijanskim kričanjem verzov Prešerna, niti z zagotavljanjem varnosti jedrske elektrarne ah z Avnojskimi sklepi. Vrednote so tiste, ki so tako neobhodno potrebne, da se ta narod dvigne iz meglene kotanje, da se osvesti, da začne spoštovati samega sebe in svojega bližnjega. Da, Hočem, torej zmorem Vsako jutro se je pri nas dogajalo, da . nihče ni pospravil za sabo. Kar naprej sta pospravljala ati in mami. Zmerom sta nas Opozarjala, mi pa nič. Neko jutro pa sem začutil, da jima pripravim presenečenje. Pospravil sem, kohkor sem lahko. Zjutraj vstaneta in sta vesela ter presenečena. Tokrat se je v meni zganilo nekaj lepega. Okrog srca sem začutil toploto. Videl sem, kaj pomeni, če namesto njih kaj postorim. Starša me imata rada. Še vedno čutim, da je v meni nekaj lepega. Martin Dolar, 3.a, OŠ Vransko Imel sem 3 leta, ko se je rodila sestrična Sanja. Moja mama Beti jo je pazila, ko je bila njena mamica v službi. Bila je zelo mirna in pridna punčka. Vendar so zdravniki kmalu ugotoviti, da je slabovidna. Midva z bratom Lukom sva se igrala, kakor da ni nič drugačna od naju. V vrtec je hodila v Tabor. Ker je bila slabovidna, so ji nekateri otroci nagajali. V malo šolo je odšla v Ljubljano v Center slabovidnih in slepih. Zanjo je bila to velika preizkušnja. Tam je bila pet dni v tednu. Zelo je pogrešala dom in domače. Tudi mi smo komajda čakati, da pride. Še sedaj ko ob sobotah in nedeljah pride na obisk, se s Sanjo igramo, vesehmo, vozimo s kolesi in hodimo na sprehode. Jaz in moja dva brata jo imamo zelo radi. Z njeno mamico sem jo obiskal v centru slabovidnih in slepih v Ljubljani. Videl sem njeno sobo, igralnico in njeno telovadnico. Sedaj hodi Sanja v 3- razred. Navadila se je, da obiskuje šolo v Ljubljani, vendar zelo, zelo rada pride domov. Žiga Laznik, 3. a, OŠ Vransko vrednote so šle vnemar v tem stoletju in ko stopamo v novo stoletje in tisočletje, se najprej zamislimo, kaj nam je storiti v tej smeri. Iti gre poziv tudi vladi, predvsem na šolskem in kulturnem ministrstvu. V teh dveh resorjih je potrebno stvari urediti najprej. S temi besedami žetim opozoriti na odnos do pesnika, ki smo ga izbrati za simbol slovenstva. Mnogo velikih imen je dal ta mati narod in dajmo jim mesto, kamor sodijo. Bodimo ponosni nanje, ne omenjajmo njihovih imen po nepotrebnem. Januš Rasiewicz, Žalec Akademski glasbenik Opozorilo Gospe ravnateljici Marinki Marovt, učiteljem in učencem vseh razredov OŠ Polzela, katehetom pri verouku ter vsem, ki delajo za dobro Člani društva za zaščito ptic, živali in okolja, pohodniki, planinci in vsi ljudje dobre volje protestiramo in opozarjamo, da se preneha z napadanjem ptic in živali, ki žive po vrtovih okoli naših domov svoje zimsko življenje, ko zmanjkuje hrane in prihaja mraz. Prosimo, da po vseh razredih opozorite otroke in tako preprečite, da bi se znašati nad nemočnimi bitji. Prijavljenih je veliko primerov, ko starši, namesto da bi kupiti otrokom kaj pametnega, kupujejo zračne puške in petarde, da napadajo ptičke. Zaslediti smo že več primerov, ko starši ati stari starši učijo otroke ubijati ptice. Nimamo Dobrodelnost je vrlina vranskih šolarjev, njihovih staršev in krajanov Na šoti Vransko že več let potekajo dobrodelne dejavnosti, od zbiranja papirja, do dobrodelnega koncerta. Prispevki, ki jih zberejo učenci z zbiranjem papirja ter prostovoljnimi prispevki staršev in delovnih organizacij, se zbirajo v skladu Žarek upanja. Denarne prispesvke tega sklada koristijo učenci, ki bi se sicer ne mogli udeležiti raznih ekskurzij, prireditev... 8. decembra 2000 je bil na osnovni šoti Vransko dobrodelni koncert. Ves dan so zbirati prostovoljne prispevke učencev, ki so se v ta namen odrekli liziki. Le-te in dobiček od koncerta pa sta šla v sklad za pomoč socialno ogroženim otrokom v Žarek upanja. Prireditev je potekala v telovadnici šole. Na koncertu je pel MPZ, mnogo učencev se je predstavilo z glasbenimi in plesnimi točkami. Prireditev so popestrile šolske mažoretke ter plesni par iz plesne šole Fredi. Koncert je obiskalo veliko staršev in drugi pomembni predstavniki občine Vransko. Tako so podprti prizadevanja učencev, učiteljev in vodstva šole, das bi se lahko vsi učenci šole udeležiti dejavnosti, ki jih ponujajo na šoti. Sabina Dolar, Klavdija Ropaš in Sanja Žaubi, 6.a OŠ Vransko Moja mami Moja mami je lepe postave. Ima dolge noge in je bolj suhcena. Je nežnega, podolgovatega obraza, ki je votikokrat nasmejan, včasih pa tudi žalosten, jezen in razočaran. Usta so besed, s katerimi bi označiti umazane barabe, ki se ukvarjajo s' tako podlimi dejanji. Sramota, da ji ni para! Ptički so že tako ogroženi od ptic roparic, ki jih ni malo (skobci, kragulji...), tudi pesticidi, škropljenje sadovnjakov in njiv uniči mnoge ptice in njihova gnezda. Varujmo naše okolje in ptičke, kajti če se ne bomo zavzeti za naravo, se bo obrnila proti nam. Preprečimo s stalnim opozarjanjem v razredih nesramnim zlikavcem, da bi se na krut način izživljati nad pticami, ki nam s svojim petjem polepšajo cvetočo pomlad. Zamislimo se dragi starši, učitelji, otroci! Kam plovemo? Bomo postali boljši ljudje ati zločinski roboti v zastrupljeni in ubiti naravi. Narava je naš prostor, kjer živimo, skrbimo zanjo in za lepše počutje v njej, tudi za ptice. Če opozorilo ne bo zaleglo, bomo morati na nekatere otroke in starše pokazati s prstom. Upamo, da boste po vseh razredih prebrali ta članek in otroke svariti, saj vzgoja ni nikoli končan proces. Podpisovali se ne bomo, ker nas je preveč. Upamo na vašo pomoč in sodelovanje. Za konec pa le še to. Vprašajmo se, kaj moramo narediti, če nas prizadene suša, toča, povodenj. Marsikomu uniči vse. Gorje pa, da bi ptiček sedel na naše drevo ali pomazal z drobnimi noricami naš balkon, si sposodil droben košček solate v vrtu kot majhno plačilo za uničevanje škodljivcev ati drobno jagodo. Takrat ljudje ponore. Ptice obmetavajo s kamenjem, poleni, strelnim orožjem, petardami. To je podlo početje. Zradirajmo že enkrat svojo sebičnost in skopost. Vedite, da srečen ni sebičnež, skopuh ali uničevalec vsega lepega, ampak tisti, ki deti svojo skorjo z drugimi. “Gorje mu kdor v nesreči biva sam - a srečen ni, kdor uriva srečo sam.” Upamo, da bodo te besede še dolgo odmevale v vaših srcih. Člani društva za zaščito ptic, živali in okolja! Smo si upokojenci zaslužili umiranje na obroke? To vprašanje sicer ne pride v poštev za vse upokojence, za velik del pa vendarle. Vsakodnevno beremo o podražitvah živil, prevozov in položnice so izpisane z večjimi številkami. Pokojnine pa režejo. Ati bo prišla na dan kakšna nova “afera”, ki bo odkrila, kje je denar našega sklada? Ni še dolgo tega, ko so pisali, da je denarja dovolj, sklad ni ogrožen. Plače so dvigniti poslancem, odobrili ogromna sredstva za najeti dvojni državni aparat, ki sami niso biti strokovnjaki za nove poslance, so pa zdaj še vedno na stolčkih poslancev. Naj se zamislijo tisti nestrokovnjaki, ki jih živimo kot dvojni državni aparat v novi Sloveniji, kako je mogoče s povprečno pokojnino preživeti dva člana? Morda pa bi se našel strokovnjak, ki bi se zavzel pri pristojnih institucijah, da bi upokojenci prejemali bolj “nežne” pokojnine. Če že ne znajo izračunati, kako naj človek s 40-let-nim delovnim stažem spodobno preživi mesec, potem naj se zavzemajo pri PTT, RTV in Elektro, da nam bi priznali ustrezne popuste. Ko prekoračiš šesti križ ali celo sedmega, si po navadi odvisen tudi od pomoči drugih. Če imaš avto, ga imaš zato, ker ga nujno potrebuješ. To ni več luksuz, telefon je za upokojenca, ki je privezan na dom ati celo na posteljo nujno potreben. Prav tako elektrika. Morda pa bi biti gospodje pri teh podjetjih pripravljeni odobriti določene popuste vsaj tistim upokojencem, ki so že socialno ogroženi? Domovi upokojencev so za starega človeka idealna rešitev, vendar ne za vsakega. Začne se spet pri denarju. Za tiste upokojence z majhnimi prejemki je dom skoraj nedosegljiv. Težava je tudi v miselnosti. Če nekdo preživi vse svoje življenje v naravi, na stara leta pa naj bi šel v mesto, v dom, je za marsikoga tragedija. V domovih za ostarele so ljudje preskrbljeni z vsem in je misel na čakanje svojega konca odveč. Pa vendarle je razlika velika med tistimi, ki so svoje življenje preživeli v mestu, v bloku in tistimi, ki so ga v naravi, med njivami in gozdovi. To je treba razumeti! Uidi za takšne primere bo potrebno najti rešitve, še posebej za tiste, ki nimajo svojcev, pa tudi denarja ne. Biti upokojenec je lahko lepo, še posebno, če si član kakega društva upokojencev, ki skrbi za družabno življenje in za različna srečanja svojih članov, vendar zmanjkuje denarja tudi za to. Žal, je tako! Jože Grobelnik Utrinek s prireditve Žarek upanja. bolj majhna in najlepša takrat, ko je nasmejana. Nos ni ne prevelik, ne premajhen. Je pravi za njen obraz. Lase ima dolge in rjave barve. Kadar je moja mamica vesela, je njen glas glasen in živahen, kadar pa je žalostna, je njen glas tih, jokav. Moja mami je zelo prijazna oseba. Rada pomaga. Zelo rada ima svojo družino in rada skrbi za njo. Matjaž Plantak, 4.a, OŠ Petrovče Reka Sedim na bregu reke in premišljujem. Sonce se je začelo spuščati za gore in kazati so se začeli prvi znaki noči. Mimo mene teče reka, ki me s svojim šumenjem pomirja. Topel veter mi mrši lase. Stopim na breg reke in skočim vanjo z upanjem, da me bo ponesla v lepše kraje. Natalija Adamič, 7.b, OŠ Prebold GOSTIŠČE TROHEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839-14-50, faks: 839-14-59; Vransko, teL/faks: 527-54-30. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO! 2001! DOBRIH IN SVEŽIH STVARI HITRO ZMANJKA... ...še posebej pred prazniki! Zato pohitite in ujemite pravo priložnost. Vozila iz zaloge po ugodnih pogojih. Saj veste, kaj se zgodi, če se predolgo obotavljate... OPEL-e- AVTOCENTER CELE)A. Celje, tel 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel, 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & PANDEL. Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00 marginalija Mladi december2000 MLADA IN OBETAVNA SKUPINA FONEM Skupina, ki ne namerava ostati le fonem na slovenskem glasbenem prizorišču Mlada obetavna skupina iz Šempetra, ki se skriva pod imenom Fonem, se je odločila, da se predstavi tudi vam, drage bralke in bralci, in upam, da bodo v vas vzdramili kakšen drobec zanimanja! Tokrat bo pogovor tekel o mladi skupini Fonem iz Šempetra. Fantje so pred kratkim izdali svoj prvi studijski posnetek, in sicer v obliki demo posnetka, kjer se nahajajo štirje komadi, za katere skupina meni, da jih najbolje predstavijo. Fonem prestavljajo nekako svojo verzijo soft rock ah rock, pop-rock glasbe, spevne in prijazne ušesom. Glasba je, glede na to, da govorimo o mladi skupini, ki se šele dokazuje, na dokaj visokem nivoju. Upal bi si trditi, da tu okoli ni veliko skupin, če sploh je kakšna skupina te “branže”, ki se lahko pohvali s tako kvalitetnimi pesmimi. Fantje so “nabrani” skupaj iz vseh vetrov okoli Šempetra, npr. Polzela, Gotovlje, Šempeter. Skupino na glavnem vokalu in ritem kitari predstavlja Andrej Sevčnikar. Je krivec za njihovo lastno internet stran, ki jo najdete na naslovu http:/go.to/fonem, ki je po besedah njihovega basista najboljša v Sloveniji, saj vse “kr neki leti, pa se premika!”. Mislim, da je stran tako opisana in že zaradi tega vredna ogleda. Ker sem bil pri predstavitvi članov, bi bilo edino pravilno, da s tem tudi nadaljujem. Na bas kitari je Primož iz Šempetra, pri katerem fantje prakticirajo izvajanje svojih veščin na inštrumentih oz., da ne bo zmotnih predstav o tem kaj delajo tam, vadijo. Na solo kitaro so povabili svojega novega člana Bojana s Polzele, ki je dobra sprememba v skupini in so se ob njegovem prihodu stvari končno začele premikati na bolje. Lahko bi rekli, da so se resno vrgli na delo, saj je prvi rezultat že viden. Na bobnih pa se je znašel Boštjan iz Gotovelj. 0 nekih vidnejših ah bolj odmevnih koncertih skupine je verjetno še prezgodaj govoriti, so pa fantje nastopih kot predskupina Društvu mrtvih pesnikov v žalskem Pop-rock cafeju, preden so ga zaprli zaradi motenj, ki jih je povzročal tam živečim. Verjetno je bilo to res hudo prenašati..., no pa pustimo to, da ne bo koga, ko bo bral ta članek, začelo črvičih in zvijati po drobovju od jeze. Dvakrat so Fonem nastopali s skupino Tabu, ki sem vam jo predstavil že v prejšnji številki, in na glasbenem tekmovanju, ki se je odvijal na celjskem gradu, na katerem so si priigrali (dobesedno) zastonj snemanje v enem izmed glasbenih studiev v Celju. Zaradi neporavnanih računov organizatorjev do tega studia pa so ostali brez teh “gratis” snemalnih ur. Zato so se odločili in posneli že omenjeno v studiu Štorman v Petrovčah. Izrazih so željo, da bi radi s skupino Tabu še naprej sodelovali, saj bi to za njih pomenilo dobro odskočno desko za predstavitev po Sloveniji. Upam, da jim bo uspelo. Kar se koncertov tiče, pa sami pravijo, da bi radi, da bi jih bilo čim več in po različnih področjih, tako da bi jih lahko spoznalo čim več ljudi. Skupina obstaja že štiri leta, a so imeli v preteklosti veliko problemov s solo kitaristi, tako da nekega večjega oz. vidnega napredka ni bilo. Zamenjali so jih kar štiri. Sedaj so po njihovih besedah končno le resna zasedba, kateri je cilj uspeh, bih slišan, viden, zapisan na čim več nosilcih zvoka itd. Prve korake k resnim posnetkom so že naredili, obljubljajo pa, da bodo do nasled- njega leta že v stanju, da izdaj svojo prvo zgoščenko. Pred tem demo posnetkom še niso imeh studijskih izkušenj, tako da je stvar še tohko bolj presenetljiva. Prej sem se spustil malo v razmišljanje o posnetkih, pa svoje misli nisem dokončal, vsaj do te mere ne, da bi vam razkril, katere pesmi se na demo posnetku sploh nahajajo. Na posnetku so štiri pesmi, in sicer Brez skrbi, ki ima nekako na določenih delih rahel pridih country glasbe, vsaj kar se pasaže solo kitare tiče. Sledi ji Hitrost, Sam in Ideali, ki je po mojem mnenju njihova najbolj izrazita pesem. Pesmi so lahkotne, polne pozitivne energije in razgibanih ritmov. Komadi niso monotoni, kar se pri veliko slovenskih skupinah in po svem rado dogaja. Za vse, ki jih še niste slišali, bi rad povedal, da zvenijo vokalno podobno kot zgodnji Avtomobili, glasbeno pa so stilno nekako med irskimi U2 in Društvom mrtvih pesnikov, čeprav ta podobnost ni najbolj natančna. Na začetku delovanja niso imeli imena. To se jim je zgodilo iz čisto preprostega razloga, saj se enostavno niso mogli odločiti, kako se bodo imenovah. Izoblikovanega tudi niso imeh svojega glasbenega stila, saj so bili na začetku bolj “trdi” kot pa sedaj zveneči Fonem. Izvedel sem, da so takrat bili pod vplivom različnih izvajalcev, kot so Guns’n’Roses in drugimi bolj metalnimi skupinami, kar se je do danes malce spremenilo. Fonem se bodo v kratkem predstavih v Ilirski Bistrici s skupino Tabu in v okviru mesca boja proti drogam v Žalcu v Domu H. slovenskega tabora, za kar sami pravijo, da bo veliko presenečenje in je absolutno vredno ogleda. Ta koncert bo v organizaciji Občine Žalec. Do sedaj so igrah po okoliških krajih, sedaj pa nameravajo prečkati meje celjske regije in povečati količino koncertiranja. Sam jim pri tem želim veliko uspeha in upam, da tudi vi. Mitja Knapič Novice - Vlado Kreslin, pobudnik in začetnik “etno” preporoda na Slovenskem, ki je zanetil novo slovensko glasbeno samozavedanje, izdaja novo ZGOŠČENKO z naslovom Ptič. Po nekaj letih bo to spet “prava”, avtorska, popularna glasba tega izvrstnega slovenskega avtorja in pevca. Na zadnjih dveh albumih Pikapolonica in Muzika se je ukvarjal z raziskovanjem različnih ljudskih muzik, glasba na Ptiču pa bo čistokrvna pop godba z vonjem po prekmurskem žitu in gibanici. Med pesmimi je kar nekaj takih, ki bi se čez leta lahko primerjale z Vladovimi evergreeni Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti itd. Naslovna, elegična pesem Ptič, himnična Preko Mure, preko Drave, srhljiva balada Mladi Marko, spevna Dekle moje, soulovska Odpiram okno, krpanska Lahko bi zletela, surferska in parodična To pri nas ni možno, čarobna oda Beltinški bandi Tam v meglicah nad Mursko vodo, ter antološka O, Vrba. Koncerti: Big foot mama (15. 12. 2000, Kranj; 22.12. 2000, Prevalje; 23.12. 2000, Postojna - božični koncert z Zakloniščem prepeva; 26. 12. 2000, Krško; 30.12. 2000, Zagorje) Elvis Jackson (22. 12. 2000, Koper; 23- 12. 2000, Kulturni dom Prebold) The Offspring (28. 1. 2001 ob 20.uri, Hala Tivoh Ljubljana;cena vstopnic je 4.700 sit v predprodaji in 5.000 sit na dan koncerta) Izšel je nov album Josipe Lisac pod naslovom Život 16. decembra je bil v Celju rave S^lon pohištva Petrovče I (J—ImeljerrsLti dom), tel.: Oč/ 7\0-7Ó-Ó3 tel ./faks: 03/ 7IO-2Ó-Ó4 E A O 'NBBTi G N TRGOVINA IN STORITVE, d.0.0. KOMPLETNA PONUDBA POHIŠTVA ZA DOM IN POSLOVNE PROSTORE! ««ALPE KUHINJE COMPRÉX POMIVALNA KORITA GERMANY ZA VSE, KI ŽELITE NEKAJ VEČ!. VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2001. party Last Night (vrtel je tudi nam že dobro poznan DJ Chili) 18. marca bodo v Hali Tivoh ponovno nastopih irski plesalci MAGIC OF DANCE (karte v parterju stanejo 5.500 sit, na tribuni pa 4.500 sit). Magic of the Dance “Magic of the Dance” je spektakularen show z odličnimi plesalci, z izjemnim irskim živim bendom in tradicionalnimi narodnimi pevci. Predstava popelje gledalce skozi ljubezensko zgodbo z vsemi željami, strastjo in hrepenenjem. To je večer, ki si ga zapomnite, poln plesa, ki vam jemlje sapo, eksplozivnega stepa ■ in dobro uglašenega dela s stopah. Fascinantni step stil v irskem plesu dopolnjuje predstavo v izjemno melodično in ritmično revijo. ZGODBA Dublin ob koncu prejšnjega stoletja. Irski emigranti se odpravljajo v Novi Svet. Izgubili so vse, imetje in domovino. Ampak njihova glasba, njihov ples in njihova ljubezen do življenja živijo naprej. Mlad fant in dekle se zaljubita na zadnjem srečanju na Irskem, vendar ju ločijo, predno obe družini odideta z ladjo v različna področja v Severni Ameriki. Ko se iščeta, ju njuna odisejada pripelje v zanimive kraje z veliko plesnih doživetij. Gromki plesni finale označi združitev zaljubljencev ob čudovitem srečnem koncu. STOPALA Publika lahko pričakuje ognjevit naskok polnega irskega in ameriškega plesa. Iz tradicionalnega irskega skupinskega in solo plesa do ameriškega filigranskega in ritmičnega stepa. To je eksplozivna zmes, kjer se tradicija srečuje z modernim in tako je rojen “Magic of the Dance”. Atelfe: Atelje: 33IO Žalec, Šlandrov trg 9 3000 Celje, Grevenbroich 9 Telefon: (03) 5 71 72 S2 Telefon: (03) 541 237 Za vse ujete trenutke... * prodaja fotoaparatov, albumov... * * ekspres izdelava fotografij za dokumente * * vse fotografske storitve * * fotokopiranje * ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO LETO 2001 in se še naprej priporočamo! KONKURENČNE CENE! ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO - BELO FOTOGRAFIJO prodaja fotomateriala, albumov in fotokopiranje KOREOGRAFIJA Michael Donnellan dvakratni svetovni prvak in spoštovanja vredna zvezda irskega plesa je koreograf “Magic of the Dance”. Aktivno je sodeloval v sezoni 1999/2000 na turneji po Nemčiji. Pred kratkim je Michael presegel celo Jamesa Devina in Michaela Flatleya v stepu (stepper-second-rating), oba omenjena sta osvojila naslova svetovnih prvakov. Dva Michaela delata skupaj in Michael Donnellan je delal svoj prvi video “Lord of the dance”. Michaela skupaj in v posameznih nastopih v “Lord of the Dance” in “Riverdance” sta zbrala izkušnje, ki jih je Michael Donnellan združil v svoji koreografiji “Magic of theDance”. TRADICIONALNI IZVOR Čeprav vsebuje “Magic of the Dance” modeme show in plesne elemente, temelji ostajajo v tradicional-no-narodnem irskem plesu. Koraki in figure v skupinskih plesih datirajo daleč nazaj, prenašali so se iz generacije v generacijo in se ohranili za nas v “Magic of the Dance” v koreografiji Roibeärda Gaibriala-Ealga. TILT: Najbolj spektakularen element predstave je box-number (točka z zaboji). Ognjevit step na in okoli zabojev je edinstven v svetu plesa. Štirje plesalci, ki plešejo na zabojih, odpirajo sceno v Novi Svet - Ameriko s polno korakov in zvokov, ki ustvarjajo slušno ritmično mešanico in vizuelno fascinantno pestrost. Njihova karizma takoj pritegne gledalca s strastjo, to je nepozabno doživetje. ONE, TWO, YOU KNOW WHAT TO DO! Od začetka do konca živ bend, irski tradicionalni (narodni) glasbeniki in izkušeni jazz glasbeniki zagotavljajo, da je vsak del predstave v svojem posebnem elementu. Naj bo to čustvena balada ah prehod v Novi svet. Vsaka nota je na mestu, da spremlja publiko na poti skozi staro tradicijo v 20. stoletje. Pod glasbenim vodstvom Boba Balesa sedem glasbenikov izvaja kaleidoskop irske tradicionalne in modeme plesne glasbe, poudarjajoč pomen vsake zgodbe med predstavo “Magic of the Dance”. Mitja Knapič Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Vesele božične in novoletne praznike varno in srečno vožnjo v letu 2001 vam želi kolektiv podjetja SKIRO december2000 Zahimivo Davo Karničar - junak Himalaje S smučini s strehe sveta Zanimanje za Davov avtogram je bilo veliko tudi v Braslovčah. Himalaja je bila in ostaja življenjski sen in izziv vsakemu gorniku - alpinistu. Lepo število slovenskih alpinistov je Davo Karničar ta sen že uresničilo, nekateri so svoje sanje žal tudi za večno dosanjali in ostali v objemu mogočnih gora. Podvig, ki ga je izpeljal Davo Karničar v letošnji jeseni, je v alpinističnem svetu herojsko dejanje, dejanje. na meji nemogočega. Z njim je potrdil sloves najboljšega ekstremnega smučarja na svetu ter slovenskemu alpinizmu dodal še eno lovoriko, svetu pa še en dokaz, da so slovenski alpinisti v samem svetovnem vrhu. 0 tem smo , se z Davom Karničarjem pogovarjali v Braslovčah, kjer je s svojo prisotnostjo popestril letošnje tekmovanje Mladina in gore. Osemintridesetletni Davo Karničar, oče štirih otrok, je zrasel v gorniški in smučarski družini na Jezerskem, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. “Veliko časa sem bil v gorah, saj sta bila starša oskrbnika Češke koče 40 let. Praktično sem vsa svoja predšolska in šolska leta preživljal na tej koči, od koder sem vsako leto nekaj tednov hodil v šolo na Jezersko. Počitnic in morja nisem poznal, moje počitnice so bile gore. Nemalokrat sem razmišljal, kako so moji starši čudni. Vrstniki so v šob vedno vneto pripovedovah, kako so bili na morju, na počitnicah pri sorodnikih in raznih izletih, mi pa smo bili vedno samo v Češki koči. Zdelo se mi je, da se mi godi krivica. Kmalu sem spoznal, da je bil to pravzaprav velik privilegij, ki ga lahko uživajo le redki. Hribe sem začel spoznavati, spoštovati, vzljubil sem jih in brez takšnega otroštva bi se verjetno težko lotil osvajanja najvišjih gora.” Alpinizem in smučanje Davo Karničar je danes trden, odločen, preudaren človek, alpinist in ekstremni smučar. Kalilo in izgrajevalo ga je njegovo gorniško in smučarsko življenje, ki so ga bogatih tako starševski kot prijateljski nasveti in nazori Jožeta Žvoklja. “Jože je imel vebko znanja, prišel je v pravem trenutku na Jezersko in to svoje znanje začel posredovati mladim. Naučil me je razumevati smisel gorništva, odgovornega ravnanja, sprejemanja razumnih odločitev, kar vse omogoča varnejše in lepše doživljanje gora. Gore so šola življenja, ki človeka učijo, kako se je treba potruditi za dosego cilja, kako sprejemati odločitve in biti odločen. Gore mi pomagajo, da na “ravnih” tleh bolj ab manj uspešno premagujem probleme in tegobe vsakdanjega življenja,” pravi Davo, ki je pred resnejšim alpinističnim udejstvovanjem vebko časa posvečal predvsem smučariji. Tekmoval je v alpskem smučanju in se kmalu uvrstil v mladinsko reprezentanco takratne Jugoslavije. Postal je celo repubhški prvak v slalomu. Toda gore mu niso dale miru. “Ko sem pri dvajsetih letih obesil tekmovalno smučanje na klin, me je zajela praznina in nekaj je bilo potrebno ukreniti. Poročil sem se, ustvaril družino in ugotovil, da se kar tako ne da živeti. Moral sem začeti delati, ker za študij, družino in hribe hkrati ni bilo denarja.” Davo je opravil nekaj odhčnih alpinističnih podvigov, predvsem v domačih gorah. Presmučal je tudi severovzhodno steno zloglasnega Eigerja, vzhodno steno Matterhoma, doma pa izredno izpostavljeno severno steno Grintavca in zaledeneti Sinji slap pod Češko kočo, oboje je bilo ocenjeno s sedmo stopnjo. Ob vsem tem ga je vedno znova privlačila Himalaja. Leta 1989 se je brez uspeha vrnil z Nanga Parbata v Pakistanu. V to deželo se je znova vrnil štiri leta kasneje, a mu je veter odpihnil smuči z višine 8000 metrov, kamor si jih je prinesel nekaj dni prej. Bistveno drugače in uspešnejše je bilo leta 1995, ko sta z bratom Drejcem opravila prvi smučarski spust v zgodovini z Anapurne (8091 m), prvega osemtisočaka, na katerega je stopil človek. Največji izziv je po tem podvigu postal Everest. Nanj se je po severni steni odpravil že takoj naslednje leto, a ga je na 8200 metrih zajel vihar, komaj se je rešil in bil ob dva prsta na roki.. Zelo tragično, z izgubo osmih življenj, pa se je končala ena od tujih odprav, ki se je na Everest želela povzpeti po južni strani. “Bil sem ob dva prsta, a hkrati odločen, da kmalu znova poskusim, tokrat po smeri prvopristopnikov, saj sem spoznal, da je tam še največ možnosti za uresničitev cilja.” Everest je premagan Stati na strehi sveta, na 8848 m visokem Everestu je zagotovo za vsakega alpinista nekaj božanskega, če pa se navrh povzpneš z namenom, da se z vrha po težavnem in nevarnem vzponu spustiš s smučkami na nogah, je to dejanje, ki je na meji nemogočega. Everest je nekakšen pobgon za rekorde. Hitrostni rekord na njegov vrh po smeri prvopristopnikov znaša nekaj manj kot 17 ur, z njegovega vrha so že poleteti s padalom, na samem vrhu so tudi prespati, opraviti so prečenje gore prek vrha s kisikom in brez njega in še kaj. Preleteti so ga celo z balonom. Kar pa se smučanja tiče, so alpinistični smučarji naleteti na zelo trd oreh. Nekaj jih je to poskušalo, a nobenemu ni povsem uspelo. Francoz Pierr Tardivel je leta 1992 smučal izpod južnega vrha do Ledenega slapu, Italjan Hans Kammerlander, ki si je smuči nadel na samem vrhu leta 1996, pa je moral zaradi pomanjkanja snega dobršen del poti prepešačiti. Davo Karničar pa je postal prvi mož na svetu, ki je opravil neprekinjeno smučanje s strehe sveta. “Vzpona na Everest smo se lotiti na klasičen, himalajski način s postavljanjem vmesnih taborov in napenjanjem fiksnih vrvi, saj je bilo nujno potrebno privajanje na višino. Sedmega oktobra je napočil dan končne odločitve. Bilo je jasno, z malo vetra in ne prenizkimi temperaturami. S kolegom Francem in dvema šerpama smo se vso noč vzpenjati z zadnjega tabora na Južnem sedlu, skoraj 8000 m visoko. Jutro nas je ujelo že zelo visoko, na Južnem vrhu, slabih 100 višinskih metrov pod glavnim vrhom. Do vrha smo potrebovati le še dobro uro in ob sedmih zjutraj je bil prvi del moje naloge končan. Čakal me je še spust, ki pa je lahko pomenil uspeh ati neuspeh zastavljenega glavnega cilja odprave. Tega sem se dobro zavedal in zato nisem odlašal. Največji problem celotnega smučanja z vrha je veljala Hillarijeva stopnja, pokazalo pa se je, da je bil enako problematičen tudi oster greben, ki se vleče proti Južnemu vrhu. Oboje in tudi vse ostalo mi je nekako uspelo premagati in srečno prismučati do konca v bazni tabor, kjer smo se poveseliti.” Veselje pa ni bilo tako sproščeno, saj je bila prisotna še skrb za Tadeja, Grega in Mateja, ki so čakati na večerni odhod iz zadnjega tabora proti vrhu, a so devetega oktobra že stati na najvišji gori sveta in tako dopolniti Davov uspeh, ki je doživljal veliko medijsko pozornost po vsem svetu. Na dan Davovega smučanja je bilo preko 3,8 milijonov “klikov” na njihovo spletno stran. O drznem in neverjetnem dosežku Slovenca Dava Karničarja so poročati časopisi širom sveta. To je bila še ena od nadvse uspešnih promocij naše mlade države in našega alpinizma. Smučanje na vseh celinah Davo Karničar je s tem podvigom zapolnil velik del svojega smučarsko-alpinističnega mozaika. Morda njegov največji del, čeprav mu načrtov v tej smeri ne manjka. Po smučanju z najvišje gore Azije in hkrati tudi sveta namerava v prihodnjem letu smučati še z najvišjega vrha vseh ostalih celin. Precej časa bo posvetil svoji šoti gorništva in smučanja tako v Sloveniji kot Nepalu, kjer si je zagotovil koncesijo za smučarsko dogajanje v državi pod Himalajo. “Pred kakšnimi petimi leti sem se odločil, da bi bilo prav, če bi svoje znanje in izkušnje posredoval mladim. Skupaj z ženo imava šolo gorništva in smučanja, ki je postala zelo priljubljena oblika šole v naravi. Otrokom poskušava v petdnevnem programu vzbuditi predvsem čustva do narave, da začutijio, da je nekaj zares lepo, ob tem pa se veliko ukvarjamo z varno hojo v gore in z vsem, kar je potrebno znati, da je ta hoja lepa, prijetna in da te vedno znova povleče v objem gora.” Darko Naraglav kakršna so nositi v Guttenbergovih časih. Janez Rozman je na Celjskem obrtnem sejmu za svojo inovacijo -rekonstrukcijo Gutenbergove stiskalnice - dobil zlato priznanje, na mednarodni razstavi v Numbergu pa kristalni pokal za najboljšega razs-tavljalca v kategoriji promocije in izobraževanja. Kako odmevna in promocijsko učinkovita je njegova stiskalnica, se je pokazalo tudi na letošnji turistični borzi v Berlinu. Sicer pa je mojster Janez stari način tiskanja predstavil na številnih drugih prireditvah, med drugim bo promoviral Slovenijo še v Tubingenu, Londonu, Parizu in drugih mestih Evrope. Z iz lesa izrezljanimi, kovinskimi, graviranimi ati jedkanimi klišeji, ki jih je Janez Rozman našel po starinarnicah, bolših sejmih in na tiskarskih odpadih, lahko izdeluje različne odtise. Najprej je bila odtisnjena Zdravljica, ki na ročno izdelanem papirju deluje izjemno lepo in pristno. Poleg potujočega širjenja znanj in dela bo marsikak odtis nastal še na Blejskem gradu v njegovi Grajski tiskarni in v Smokuču, kjer je na ogled postavljena stalna muzejska zbirka tiskarske opreme, učna delavnica za demonstracijo ročno izdelanega papirja, knjigotiska in knjigoveštva. Manufaktura mojster Janez s svojim pohodom ohranjanja kulturno dediščino, hkrati s tem pa daje priložnost, da se sleherni državljan Slovenije na najboljši način poistoveti s časom, v katerem so nastale prve tiskarne. D. Naraglav Mojster Janez, srednjeveški tiskar med delom na ’’kopiji” Guttenbergove stiskalnice Mojster Janez - Guttenbergov naslednik Janez Rozman “Mojstrsko ročno tiskarstvo na repliki stare tradicionalne lesene preše predstavlja vrhunsko prikazovanje tiskarske dediščine, ki vključuje vse tradicionalne ročne tehnološke postopke. S prikazovanjem zgodovine tiska - ene od pomembnih civilizacijskih sestavin - je delovanje mojstrske delavnice Rozman nepogrešljiva sestavina naše promocije doma in v tujini,” je o delu Janeza Rozmana iz Smokuča pri Žirovnici, nadaljevalcu srednjeveške črne umetnosti - tiskarstva, zapisal prof. dr. Janez Bogataj. Pred kratkim je bila dvodnevna potujoča srednjeveška tiskarna Manufaktura mojstra Janeza prisotna tudi v Savinjski dolini, na preboldski osnovni šoti. Velik del poklicnega življenja Janeza Rozmana je povezan s črno barvo. Najprej je bil 13 let dimnikar, zatem metalurški tehnik v železarni, nato se je podal v kovinsko galante-rijo, pred devetimi leti pa v sitotisk in od takrat dalje ima družinsko podje-tje Atelje Rozman, v katerem poleg njega delajo tudi žena in sinova. Sin Anže je na svetovni razstavi inovacij v Bruslju že pred osmimi leti dobil srebrno medaljo za digitalno izsekovanje samolepilnih nalepk in pozneje še vrsto drugih priznanj. Janezu Rozmanu se je že pred časom utrnila misel, da bi bilo dobro malo izpreči iz vsakdanjega posla in narediti nekaj novega. Priložnost in izziv je videl v tiskarski preteklosti, ki nam je s Primožem Trubarjem prinesla prvi dve slovenski tiskani knjigi. Z zanimanjem se je lotil prebiranja zgodovine tiskarstva, hkrati pa je v dobrem letu v starinarnicah doma in po svetu zbral številne knjige o tiskarstvu, knjigoveštvu ter ročni izdelavi papirja. 200-letnica Prešernovega rojstva, Prešeren se je rodil nedaleč od kraja Smokuč v Vrbi, pa mu je dala navdih, da bi del Prešernovih poezij natisnil tako, kot so jih tiskali v nekdanji Blaznikovi tiskarni v Ljubljani. Zamisel ga je pripeljala do rekonstrukcije tiskarske stiskalnice, s kakršno je Johan Guttenberg v svoji tiskarni v Mainzu leta 1555 natisnil deli Sibilna knjiga in Donatus. Pot do kopije nekdanje Guttenbergove tiskarske stiskalnice ni bila ravno lahka, saj izvirna stiskalnica ni ohranjena. Pri izdelavi si je moral pomagati z raznimi besedili in risbami iz knjig, ki prikazujejo ročno izdelavo papirja ter začetke tiskarstva. Pri nastajanju stiskalnice iz hrastovega lesa mu je pomagal mizar Jože Štros. Načrt, po katerem sta delala, pa je dostikrat nastajal kar sproti. “Skoraj vse delo je bilo ročno, kakšen kovinski žebelj rabi le kot obešalnik za moj predpasnik. Stiskalnica, ki dela po Guttenbergovem načelu, je bila izdelana avgusta lani. Da bi izgledala čimbolj avtentična, smo jo še umetno postarati,” je povedal Janez Rozman, ki je za tiskalnico oblečen v oblačila, Savinjske zgodbe december2000 Sodelovanje na že treh natečajih za obleko za miss pa je Diani prineslo poznanstvo nidi z drugimi mišicami. Precej šiva za Janjo Zupan, ki se veliko pojavlja v javnosti, Dianino delo pa je tudi celoma Janjina podoba na naslovnici koledarja Janja 2000. Oblikovala je sivo-srebrno obleko za Mišo Novak, pa vijolično za Nedo Gačnik. Obe zdaj visita v Dianini delavnci, saj je vanju vloženega tobko ročnega dela, da se ne more ločiti od njiju. In morda za vse zavistneže, ki se sprašujejo, koliko je Diana zaslužila z letošnjo zmagovalno obleko - obe obleki je naredila spoznorsko. Priznava pa, da je vse več ljudi, ki so pripravljeni dobro plačati unikatno obleko. Seveda vsak dan ne oblikuje oblek za mišice in druge javne osebnosti, večinoma se ukvarja z maturantskimi oblekami, maturantke pa ne le obleče, ampak poskrbi tudi za usklajene modne dodatke in ličenje. In kaj svetuje Diana modnim navdušencem, ki bi radi stopib v novo leto oblečeni tako, kot narekuje moda? “Letošnje modne barve so predvsem zlata oziroma tako imenovana zlata barva starega Egipta, ki je kraljica med barvami, vsi odtenki rdeče, violente barve od malancane naprej ter smaragdno-zelena. Tistim pravim modnim navdušencem naj povem, da za prihodnje leto prihaja v modo čmo-bela. Linije modelov za ženske so oprijete, z izrazito poglobljenimi V izrezi, tudi do popka, seveda za najbolj drzne, in poglobljenimi razporki. Razume se, da mora biti večerna obleka dolga do tal. Trenutna moda pri večernih oblekah poudarja glamur in ekstravagantnost. Dragocenost oblačila mora biti obvezno poudarjena s kristalčki, perlami in bleščicami, lahko tudi z ročno poslikavo. Modni dodatki so obvezni, prav tako morajo biti pompozni in spektakularni, da ženska takoj, ko vstopi v prostor, zablesti. Enako velja za čevlje, ki morajo biti prav tako dekorirani. Vse je blazno bogato, vendar pa mora biti še vedno v mejah dobrega okusa, da ne preide v kič. Za moške ostaja klasika, le pri srajci in kravati naj pazijo, da bosta vedno v istem odtenku, temu se reče barva na barvo, po možnosti pa tudi iz enakega materiala. Tisti, ki bodo silvestrovali na prostem, naj za modnost poskrbijo z modnimi dodatki, ki morajo biti barvno usklajeni, nič pa ne bo odveč še kakšna bleščica na obrazu. Skratka, bleščeča in lesketajoča se moda.” K.R. Med dvanajstimi finalistkami na natečaju One za večerno obleko za miss 2000 so bile poleg Diane Kotnik še tri Savinjčanke: Nataša Bračun iz Žalca, Nina Polajžer iz Arje vasi in Tea Velenšek iz Šempetra. Obleka za Mašo Merc in s tem predstavi tvojo obleko. Na osnovi te predstavitve je žirija izbrala 12 superfinalistov. Čez tri dni je bila še modna revija, ki je bila zame vrhunec, saj je zmagala moja rdeča obleka. Ves tisti dan se je stopnjevala napetost, po razglasitvi za najboljšo obleko pa še kamere in novinarji, to je bilo res posebno doživetje. Ker nisem vajena takšne medijske pozornosti, sem komaj čakala, da sem šla domov, kar se je seveda zgodilo šele pozno ponoči. Potem pa še vsak dan klici domov...” Letošnja miss Maša Merc je v London odnesla obe Dianini obleki in povedala je, da se je v obeh najbolje počutila. Veliko je bilo govora in pisanja o njeni sto kilogramov težki prtljagi. Maša je Diani zaupala, da je bilo med vso to prtljago veliko preveč klasičnih oblačil, glede na to, da naj bi v Londonu predstavljala lepoto. Vse druge mišice so bile predvsem seksi. Maša je zdaj postala kar redna Dianina stranka in večkrat pride k njej v Levec. Trenutno zanjo nastaja zeleno-modra večerna obleka. Dianine kreacije nosijo tudi mišice Novoletne kreacije Savinjčani smo bolj povezani z lepotnim tekmovanjem za miss Slovenije in sveta, kot si morda mislimo. Tisti, ki so podrobneje spremljali vsa dogajanja v zvezi s tem, so Diana Kotnik večkrat naleteli na ime - Diana Kotnik, ki je zmagala na natečaju za večerno obleko za miss je zmagala, skoraj nikjer pa ni bilo zapisano, da Diana prihaja iz Levca. Prednovoletni dnevi so zato kot nalašč, da vam predstavimo mlado modno oblikovalko, ki je že segla po zvezdah, saj njene kreacije nosijo tudi slovenske mišice. Diana Kotnik je po poklicu mòdna oblikovalka, čeprav trenutno še absolventka visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani: “Najprej sem želela postati slikarka, zelo rada sem risala in hotela sem šolanje nadaljevati na takšni šoli, kjer bi bilo veliko risanja. Moja mentorica za likovni pouk, Nuša Božiček, mi je povedala za šolo za oblikovanje in starši so me podprli pri odločitvi, da tam nadaljujem šolanje. Ko sem prišla prvič na šolo, bil je informativni dan, me je takoj prevzel modni oddelek, očarale so me skice, barve, skratka, odločila sem se za modo.” Diana je ves čas veljala kot ena najboljših študentk in že v prvem letniku se je udeležila mednarodnega tečaja likovnih umetnikov s projektom Sarajevska zima. Nadarjenost za likovno umetnost in modo je prav gotovo tudi podedovala, čeprav nihče v družim ni v tem poklicu: “Mama je tipična bančnica, vendar pa ima veliko ročnih spretnosti, tako da je celo odprla obrt in oblikovala modne dodatke. Oče je bolj slikarski tip in čeprav se nikoh ni ukvarjal z umetnostjo, me je usmerjal v tej smeri, saj si je sam prav tako želel na takšno šolo. Tudi brat in sestra dobro rišeta. Brat se ukvarja predvsem s fotografijo, sestra, ki obiskuje sedmi razred, pa že veliko riše skice oblek in me posnema.” Morda bi pomislih, da je zmaga na natečaju za obleko za miss Slovenije zgolj srečno naključje. Pa ni tako. Veliko dela je bilo opravljenega že pred tem. Diana je pripravništvo opravljala na Polzeli, sicer kot industrijska oblikovalka, ker modne tam nimajo. V šestih mesecih, ko je bila za določen čas zaposlena v M-clubu, pa je razvila kolekcijo, imenovano Fui špon moda za mlade. Oblikovala je tudi znamko za mlade Pop klub. Natečaj za mlade oblikovalce že pet dotedanjim delom na področju mode. Spodnja starostna meja za sodelovanje na natečaju je 18 let. Na osnovi dosedanjega dela žirija izbere finaliste. Veliko je prijavljenih, zelo malo izbranih, saj jih v finale pride le 24, to pomeni, da mora biti za tabo precej opravljenega dela, ki ga lahko pokažeš žiriji. Izbrani modni oblikovalci smo bili nato povabljeni na izbor miss. Ko je odločitev znana in potem ko miss opravi vse intervjuje, pridemo na vrsto oblikovalci. Izmerili smo Mašo in se pogovarjali z njo, da bi jo spoznah ter da bi tako laže oblikovali primerno obleko zanjo. Seveda pa je bilo treba imeti okvirno idejo za obleko že prej. En teden smo imeli nato čas za šivanje do prvega pomerjanja, na katerem je bila Maša navdušena nad obema mojima oblekama, zlato in rdečo, vsaj takšen občutek sem imela. Teden dni smo nato imeli za dodelavo obleke, potem pa je bilo na vrsti tako imenovano žiriranje, še pred Diana z zmagovalno rdečo obleko, kijo je nosila Maša Merc na izboru za miss sveta. let razpisuje revija Ona in Diana je na njem sodelovala že trikrat. “Ko se prijaviš na natečaj, se moraš najprej predstaviti z življenjepisom in svojim samo modno revijo. Vsak je izbral svojo manekenko in moram reči, da smo se zelo “grebli” zanje, saj je zelo pomembno, kako manekenka nosi Frančiška Dobravc izbrala po srcu, ne bogastvu Pred kratkim je visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, praznovala Frančiška Dobravc iz Zgornjih Roj v KS Šempeter. Kot je v tej krajevni skupnosti še dolgo lepa navada, da ob tako visokem jubileju sokra-jane obiščejo njeni predstavniki, sta tudi Frančiško ob njenem prazniku obiskala podpredsednik KS Peter Škrabar in predsednica Krajevne organizacije RK Marija Hrovat ter ji ob lepih željah sokrajanov izročila priložnostno darilo. Dobravčeva mama se je rodila na kmetiji, kjer živi tudi sedaj, v družini petih otrok. V tistih letih je bilo življenje skopo, vendar sta njena starša, ki sta hodila na dnino, skrbela, da otroci niso bili lačni. Odraščali so v delovne in skrbne ljudi, Frančiška pa se je kot zelo bistro dekle izučila trgovskega poklica. Ker so bili njeni starši zelo strogi, se je v dekliških letih s fanti lahko družila le pod domačo lipo. Imela je veliko snubcev, tudi bogatih, izbrala pa je revnega Kozjanca, ki je s svojim lepim stasom, predvsem pa z blago naravo in svojo ljubeznijo osvojil njeno srce. S tem je izvala veliko negodovanja, kljub temu pa je bilo njeno življenje srečno in zadovoljno. V zakonu so se jima rodili trije fantje, na domu pa je ostal sin Jože, ki skupaj z ženo Elico in njunimi šestimi otroki skrbi zanjo. Hud udarec zanjo je bila smrt moža leta 1990, vendar si je opomogla in je dokaj čila dočakala 90. rojstni dan. Ob prazniku so se ob njej zbrali njeni otroci, vnuki in pravnuki, jo obsuh z ljubeznijo in najlepšimi željami ter tako obogatili in polepšali njen visok jubilej. T. Tavčar Slavljenka Frančiška Dobravc ter Peter Škrabar in Marija Horvat december2000 Naša dediščina Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem V mesecu decembru pri različnih založbah in družbah, izdajo razne knjižne zbirke. Med njimi so knjige Prešernove družbe. Ta družba že več let izdaja knjige, v katerih obdela sto določenih oseb, objektov, dogodkov. Letos je izšla knjiga SLAVICE PAVLIČ “STO ZNAMENITIH OSEBNOSTI V ŠOLSTVU NA SLOVENSKEM”. Objavljeni so življenjepisi stotih prosvetnih delavcev, ki so delovali v štiristo-letnem razvoju našega šolstva, ki so vgradili svoj kamenček v mozaik zgodovine slovenskega šolstva. V UVODU je predstavljena vsebina knjige, posebno poglavje ima naslov KAKO SO SE IZOBRAŽEVALI SLOVENSKI UČITELJI, prikazana je POT OD ELEMENTARNE OSNOVNE ŠOLE DO SODOBNE DEVETLETKE. Pri tem poglavju je poudarjeno, da je bila prelomnica v osnovni šob na Slovenskem PROTESTANTIZEM. V tem obdobju so se ustanavljale SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE. Te šole so bile namenjene vsem učencem, ne glede na spol, razredno pripadnost, premoženjske razmere in bodoči pokbc. Omenjena je CERKVENA ORDNINGA iz leta 1564, v kateri je Trubar natančno razložil šolski program. Zahteval je, da mora biti šola v vsaki vasi in da jo morajo obiskovati dečki in dektice. Trubar je zahteval, da morajo protestantski duhovniki priskrbeti slovenskim kmečkim in mestnim otrokom osnovnošolski pouk slovenskega katekizma, slovenskega branja in pisanja. V naši dolini je bila protestantska šola najprej v protestantski molilnici v Žalcu, kasneje pa v protestantski cerkvi na Govčah. Knjiga je izredno bogato ilustrirana, spoznamo dokumente iz zgodovine šolstva, objavljene so fotografije obravnavanih oseb, slike šolskih zgradb itd. Uidi v Spodnji Savinjski dolini so se roditi in delovati nekateri od teh učiteljev. 26. junija 1799 se je na Vranskem rodil PETER MUSI. Učil je v različnih krajih in po letu 1822 v Šoštanju. Učil je na trivialki, kjer je bil učni jezik nemški in v nedeljski šoli, kjer je bil učni jezik slovenski. Leta 1832 je napisal učbenik za nedeljsko šolo. Objavljal je pedagoške prispevke, sodeloval je s Slomškom. Poznati so ga kot uglednega sadjarja. Leta 1844 je ustanovil PRVO ŠOLSKO HRANILNICO. Bil je pravi LJUDSKI UČITELJ, vzgajal je otroke in odrasle. Za petdesetletno delo na šoštanjski osnovni šoli je dobil naziv VZORNI UČITELJ, šola, v kateri je bil zaposlen, pa VZRONA ŠOLA. JAKOB LOPAN se je rodil 6. avgusta 1844 v Braslovčah. Po končam osnovni šoti ga je tedanji učitelj Agrež v Braslovčah sam pripravil za vstop na enoletni pripravniški tečaj v Celju. Lopan ga je leta 1862 opravil z odliko. Po končanem šolanju je bil podučitelj na Vranskem, kjer je ostal dve leti, potem ga je pot vodila na razne šole in leta 1875 je bil imenovan za nadučitelja in voditelja v okoliški trirazredni osnovni šoti v Celju. Bil je PRVI NADUČITELJ V SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI. Odlično je branil in varoval slovensko šolo pred surovimi napadi nemških nasprotnikov. FRANC PRAPROTNIK, učitelj in sadjar, se je rodil 28. januarja 1849 v Andražu. Po končanem šolanju je poučeval na različnih šolah, od leta 1889 je bil nadučitelj v Mozirju. Pri pouku je namenjal posebno pozornost spisju, ki mu je bilo sredstvo za obvladovanje slovenskega jezika. Znan je bil kot odličen sadjar. Želel je, da bi na vsaki šoti pisali kroniko v slovenskem jeziku. LUDVIK ČERNEJ se je rodil 15. avgusta 1870 v Framu. Leta 1901 je prišel v Griže kot začasni učitelj in šele tik pred pričetkom I. svetovne vojne je bil imenovan za nadučitelja Oblast mu ni bila naklonjena ker je bil zaveden Slovenec in napreden pedagog. Bil je potovalni čebelarski učitelj in je leta 1909 ustanovil čebelarsko podružnico za Spodnjo Savinjsko dolino s sedežem v Grižah. ANICA ŠTUPCA - v uvodu opisa njenega dela piše: “učiteljica in narodna buditeljica delala je čudeže”. Rojena je bila 4. januarja 1874 v Šempetru v Savinski dolini. S sestro Marijo sta z odliko končali meščansko šolo in učiteljišče v Gradcu. Na prvem delovnem mestu sta z novimi metodami - brez šibe, ki je tedaj veljala za dobro vzgojno pomagalo - dosegli lepe uspehe. Leta 1905 sta se njuni poti ločili. Antonija je kljub stalnim napadom nemških krogov dosegla na različnih šolah lepe uspehe. Leta 1919 je postala ravnateljica na Dekliški meščanski šoli v Mariboru. Posvetila se je boju proti alkoholizmu. GUSTAV ŠILIH, rojen leta 1893 v Velenju, je leta 1919 končal učiteljišče v Ljubljani. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Preboldu v Savinjski dolini. Povzpel se je v sam vrh slovenske pedagogike. Med sto učitelji v tej knjigi je tudi ANICA ČERNEJ. O njej smo že pisali. Živela je v Grižah, kjer je bil njen oče do leta 1919 nadučitelj. Njena študijska leta so bila pestra. Do leta 1943 je poučevala na ljubljanskem učiteljišču. Odpana je bila v koncentracijsko taborišče, kjer je umrla. Bila je zelo znana in priljubljena pesnica in mladinska pisateljica. Pri ALBINU PODJAVORŠKU zasledimo, da je po končani H. svetovni vojni vodil PEDAGOŠKA TEČAJA V CELJU IN V ŽALCU. Omemba pedagoških tečajev nas opozori na dejstvo, da je bilo potrebno po H. svetovni vojni hitro usposobiti delavce na področju vzgoje in izobraževanja. 26. novembra 1910 se je v Preboldu rottil VLADO SCHMIDT, ki je z znanstveno-ustvarjalnim, vzgojnim in kulturnim delom veliko pripomogel k razvoju pedagoške in vzgojne prakse, izredno pomembne za našo narodno samostojnost in kulturo. BU je utemeljitelj zgodovine slovenske pedagogike. Od leta 1962 do 1975, ko je odšel v pokoj, je bU redni profesor na Filozofski fakulteti, na oddelku za pedagogiko. Od teh učiteljev bi lahko omeniti še marsikaterega iz te ati one šole, ki je deloval na tem ati onem področju. Npr. leta 1874 je bU rojen prvi slovenski enolog, vzgojitelj prvega rodu slovenskih poznavalcev vin ANDREJ ŽMAVC. Ko je poučeval na šoti v Grižah, je spoznal, kako je napredek kraja in dežele odvisen predvsem od razvoja kmetijstva. Žmavc je že na začetku tega stoletja slovensko vinarstvo postavil ob bok evropskemu. F. Ježovnik Koledar Mesec december je mesec, ko prejmemo različne koledarje, od zidnih do namiznih, koledarje v knjižni obliki, pri posameznih zbirkah. Radi jih prelistamo, ob tem pa se lahko vprašamo: kaj je sploh koledar? Poglejmo v Enciklopedijo Slovenije. V obširnem sestavku ob tem geslu so zapisali, da je koledar rokopisni ati tiskani seznam dni v lem z razdelitvijo na tedne in mesece. Nekateri koledarji so razširjeni s poučnimi in leposlovnimi prispevki. V koledarjih imamo podatke za cerkveno (seznami svetnikov, cerkveni prazniki) in posvetno rabo. V njih najdemo tudi pregovore o vremenu. Kasneje so začele izhajati pratike. “Oče” slovenskega koledarja je Primož Trubar, ki je leta 1577 napisal prvi slovenski koledar pod imenom “Ta slovenski koledar.” Od koledarjev, ki so se pojavili pred letom 19I8 moramo omeniti Koledar Družbe sv. Mohorja, ki je začel izhajati leta 1858-59- Od leta 1873 je izhajal kot koledar z bogato in pisano vsebino in v nakladi, ustrezni velikemu števUu naročnikov (imenovanih udje Družbe sv. Mohorja). Leta 1918 je Družba štela preko 90.000 udov. Če polistamo po koledarju za leto 1910, vidimo, da je bilo v dekaniji Celje (Celje, Gotovlje, Griže, Galicija, Šempeter, Polzela, Teharje, Žalec) 34 dosmrtnih udov in 1505 letnih udov. V Dekaniji Izteka se mesec DECEMBER, mesec pričakovanj in ponovnega rojstva sonca, ki začne pridobivati na moči. Za čas po bočiču, po rojstvu novega sonca, velja prepričanje, da se začenja novo življenje. Pripravlja se novo stvarjenje in mrtvi se nadejajo vrnitve v življenje. V navadi je bilo streljanje, s katerim so nekoč hoteli preplačiti zlohotne duše prednikov, čarovnice in druge zle demone, ki so hoteli na zemljo, očnijati naravo. Hrup je bil obramba pred zlom. Na čelu teh pošasti so bile ČAROVNICE. Moški je podcenjeval žensko in to je moral tudi opravičiti. Trdil je, da je ženska nepopolna, po naravi nagnjena k zlu, da je nosilka temnega, da je čarovnica. O tem govori že sveto pismo, kjer je zapisano, da je bila žena ustvarjena iz rebra, rebro je edina kost, ki je brez mozga. Prevladovalo je mnenje, da ženska prinaša nesrečo. Ta miselnost še danes živi v vrsti starih rekel. Če tri ženske klepetajo na cesti, se bo gotovo kak mimoidoči obregnil vanje z besedami ’Dež bo!”. Tri klepetave ženske bodo torej prinesle nesrečo, v tem primeru dež. Huje je vsekakor, če pride na novoletno jutro prva v hišo ženska. Hiša bo v tem primeru imela vse leto nesrečo. Prvi dan v letu je usoden za dogodke celega leta, zato so hiše zaklepati pred ženskami. Nekateri so svojim sosedom plačati, da so prvega januarja zjutraj pohiteti k njim na obisk Čarovnica je bila posrednica med moškim in hudičem, bila je partnerica hudiča. Nekega dne je vrag, hudič ženskam, ki so hudobno opravljale, hodil jezik brusit. Ljudski šaljivec je tako brušenje jezika naslikal na pan- Braslovče (Braslovče, Andraž, Gomilsko, sv. Jur pri Taboru, Marija Reka, Prebold, Šmartno ob Paki, Vransko) pa 15 dosmrtnih in 1134 letnih udov. V Preboldu je bilo 195 udov, v Braslovčah 231, na Vranskem 179 in v Žalcu 210 udov. V koledarju za leto 1914 so še poimenski seznami udov. Leta 1914 je bilo v dekaniji Braslovče 16 dosmrtnih in 998 letnih članov, v dekaniji Celje pa leta 1914 37 dosmrtnih in 1490 letnih članov. V teh seznamih najdemo šole in društva. Ati še vemo, da je bilo v Žalcu “Izobraževalno društvo Žalec” in v Petrovčah društvo “Gospodar”? Marsikakšno znano ime najdemo v seznamih, npr. leta 1914 sta postala uda družbe dr. Bergmann in K. Strahovnik iz Žalca. V Preboldu sta imela Norbert Zanier in njegova žena Ana vsak svojo zbirko. Avgusta leta 1913 je “Družbeni odbor” pozval poverjenike, da naredijo tako, da dobi vsak “družbenik” šestero knjig, med katerimi sta Koledar za leto 1914 in Zgodovina slovenskega naroda 3-zvezek. Omeniti smo že pregovore o vremenu. Prepišimo nekatere iz koledarja za leto 1914: Ko o sv. Vincenciju sonce sije, se v jeseni kruha vžije. Če se na svečnico jasno zdani, zima še dolgo trpi. Pred Pongracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori. V tem koledarju najdemo tudi navodila, kaj napraviti pri nesreči, dokler ne pride zdravnik Znan je tudi TRGOVSKI IN OBRTNIŠKI KAŽIPOT PO SLOVENSKEM jske končnice. Ženske, ki imajo tako nabrušen jezik, so včasih celo bolj hudobne kot hudič, saj ko vrag omaga, mu baba pomaga. Da bi cerkev uničila verovanje v stare bogove, je nekatere od teh proglasila za hudiča. Kot rečeno, pošasti je preganjal hrup. Če pa hrup ni pregnal čarovnice, je lahko prišla v hišo. Odženemo jo tako, da položimo brezovo metlo na hišni prag. Brezovine se čarovnica boji in ne prestopi praga. O teh dneh se spletejo različne LEGENDE in PREGOVORI, prepletajo se SPOMINI in sprašujemo se, kaj nam bo prineslo NOVO LETO. To je čas, ko radi kaj spijemo... Ob tem se spomnimo PREGOVOROV: Bog nam daje razum, hmelj (pivo) nam ga spet vzame. Nekateri se ga napijejo in rečemo: “Nabral se ga je kot berač mraza", ali "kot berač uši”. Nekateri se ’’zapijejo” in rek pravi: ’’Pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne.” Ob teh priložnostih moramo pijačo streči le z levo roko, to je zmerno. Pri pitju moramo paziti, da ne bomo ’’Urita” klicali, da ne bomo bruhati. Prof. Kunaverjeva je zapisala, da je v kmečkih koledarjih in pratikah sv. Urh upodobljen z ribo v roki. Z tikom tega svetnika je krščanstvo prekrilo ljudski spomin na neko staro vodno božanstvo, ki mu ne vemo imena. Gotovo pa je, da so to staro božanstvo nekdaj slavili z obrednim opijanjevanjem. Po dolgih stoletjih, ki so minila od teh poganskih slavij, je ljudski izraz URHA KLICATI še vedno živ. Sv. Urh je prevzel vlogo svetnika tistih, ki so pregloboko pogledati v kozarec in jim je bilo potem slabo. Zato pazimo, da ne bomo ob novem letu, ob obredu prehoda iz starega v novo leto, klicali Urha. Ob popivanju moramo paziti, DA NE ŠTAJERSKEM za leto 1905. Uvodoma je objavljen Koledar za navadno leto 1905. Sledi seznam sejmov, razni strokovni nasveti, spoznamo “denar vseh dežel”, deželne barve posameznih dežel. Štajerska je bila obarvana belo-zeleno, Kranjska belo-modro-rdeče, Koroška rdeče-belo. Sledijo različni seznami po političnih okrajih, sodnih okrajih in krajih. To je izredno bogat vir informacij. Na primer o sodnem okraju Vransko: trg Vransko, ki šteje trg in 4 vasi, na Vranskem delujeta zdravnika Luka Gradišnik in dr. Rihard Karba. Na Ljudski šoti je nadučitelj Sinib Neglič. Delujejo 4 usnjame, 6 gostiln itd. SLOVENSKI KMEČKI KOLEDAR za leto 1909 je izdala Narodna založba v Celju. V njem je sestavek, ki ga je napisal Radivoj liišek, učitelj s Polzele: SLOVENSKO DECO V SLOVENSKO ŠOLO. V sestavku pisec poudarja vzgojo otrok v narodnem duhu: LJUDSKA ŠOU MORA BITI NARODNA, VZGAJATI SE MORA NAŠA MLADINA V NARODNEM JEZIKU, ŠOU MORA VZGAJATI V LJUBEZNI DO DOMOVINE, V NARODNI ZAVESTI, SLOVENSKI OTROK SPADA V SLOVENSKO ŠOLO. V koledarju izvemo, kdaj je kakšen sejem, Anton Petriček pa nas seznam z desetimi zapovedmi za slovenske hmeljarje: Skrbi za dobre nasade (obiraj ob pravem času), obiraj skrbno (sortiraj ali prebiraj svoj pridelek), skrbi za pravilno sušenje (spravi hmelj pravočasno v vreče), bodi previden, kadar hmelj prodajaš itd. V koledarjih so prav tako različni OGLASI. V Kmečkem koledarju izve- bomo zapraviti premoženja. Od kot ta rek” Kadar je prišla kaka domačija na javno dražbo, je pričel bobnar, najprej ’’zbobnal” ljudi skupaj, nato pa se je ob bobnanju na boben začela dražba. V tem času se spletajo vraže, znani so različni običaji. Tako moraš v Braslovčah na staro leto trikrat teči okoli hiše in nato pogledati skozi okno v sobo. Če vidiš sredi sobe krsto, se naslednjega leta obeta smrt v hiši. Na novega leta dan bi vsi morati jesti svinjino, svinja rije naprej in bo tudi gospodarstvo napredovalo. Posebno se moramo paziti kur in kurjega mesa, saj kure grebejo nazaj. V Braslovčah gredo kosci na sveti večer opolnoči na travnik hudobo dražit. Kdor zdrži čez polnoč, dobi od hudobe koso, ki je ni treba nikoli brusiti in zmeraj reče kot sam vrag... Na Lucije dan začnejo delati v Braslovčah mto, začnejo robiti ruto. Vsak dan jo zarobijo toliko, da narede zadnji šiv na božični večer. Takšna ruta jim prinese srečo. Iz Braslovč je tudi legenda: ”V Savinjski dolini je grad Žovnek. Žovneški gospod, zakla v kačo, je še stoletja po smrti varoval zaboj dragocenosti na svojem gradu in se plazil med ruševinami.” Grad obnavljajo in iščejo kačo ter njen zaklad. V Savinjski dolini pravijo, da je treba na sv. večer posaditi grah pod kap, da tedaj vrag prinese denar. To je naredil neki mož iz Grajske vasi. Ko so vsi odšli k pobočnici, je odnesel iz hiše vse križe m božje podobe, potem je zlezel na peč in vzel molek v roke. Opoboči je pridirjal v sobo vrag b rasel tako naglo, da je zrasel do stropa b dregal moža na peči v hrbet. Ta se je ustrašil m udaril vraga z molkom. Vrag je pri priči izginil, denarja ni pustil. Mogoče pa ni bilo tako. Vas je izredno lepo urejena, obnovljena je cerkev, postaviti so perišče v spomin na čas, ko so ženske Decembrske vraže BOMO PRIŠLI NA BOBEN - da ne mo, da je Vtacenc Kveder iz Žalca prodajal SAVINJSKI LIKER. Delniška družba združenih pivovarn Žalec b Laški trg sta priporočala svoje pivo iz Žalca ta Laškega itd. Pred skoraj sto leti so slovenska podjetja ta slovenski obrtniki poudarjati SLOVENSTVO. Pa danes? Danes so modemi angleški, ameriški, nemški naslovi... Ridi letos sta že izšla koledarja Mohorjeve ta Prešernove družbe. Mohorjeva družba je ohranila navado, da objavi število članov. Vseh naročnikov v letu 2000 je 9-113- V dekaniji Žalec je 83 naročnikov, recimo v Žalcu 11, v dekaniji Braslovče 117, izstopa Šmartno ob Paki, kjer je 40 naročnikov, ta Vransko 26, v Preboldu pa je samo 5 naročnikov. Koledar je vsebinsko zelo bogat. V sestavku Aleksandra Videčnika “Zadnji dnevi Mohorjeve v Celju -Mohorjeva živi že 150 let” izvemo, kakšno bogastvo je bilo v tiskarni leta 1941, kakšni strokovnjaki so bili delavci v tiskarni ta kako je okupator ob pomoči treh Celjanov, okrašenih z nacističnimi obveznicami na desnem rokavu, uničeval slovenske knjige ta kako so zaposleni pred papirnico v Radečah reševati posamezne izvode dragocenih tiskov. Ridi Prešernov koledar za leto 2001 je lepo opremljen ta ima bogato vsebino. Ri je sestavek o koledarjih, pa tudi sestavek “Pozni srednji vek na krožniku”. V besedi ta stiki je predstavljena slovenska stavbna dediščina, še bi lahko naštevali. F. Ježovnik prale ob potoku ta še marsikaj drugega so napraviti. Šaljivo vprašanje se porodi, ati jim je pri tem res pomagal vrag. Gospodinja je svetovala dekli, naj nese ob pobočnici hleb kruha okoli cerkve, češ srečal te bo bodoči mož ta ti odvzel hleb. Dekla - služabnica je tako naredila. Ob povratku od pobočnice je očitala gospodinji: "Tako ste se bati za hlebček, da ste mi poslati še na cerkveni prag gospodarja, b mi je hlebček iztrgal iz rok.” Gospodinja je bik zelo žalostna ta je rekla dekli: ’’Kadar boš svojim otrokom rezala pogačo, ne odreči mojim kruha!” Gospodinja je po novem letu umrla, njen mož pa se je poročil z deklo. V decembru, po domače grudnu, se opravljajo različna opravita. V stoletni pratiki iz leta 1903 najdemo zapisano: GRUDEN/RAZNA OPRAVILA ’’Najboljši čas za sekanje lesa, zlasti za stavbe. Kolovrati se pridno vrte. Najboljši čas za klanje in sušenje mesa. V izrednem mrazu okna na shrambah s konjskim gnojem zakidati. Živali skrbno pitaj, ker se kasneje ne bo redita več...” Ridi vremenske prerokbe so v tem času zelo obibe. Fran Kocbek je v okolici Žalca v I9. stoletju zapisal: ”0 Božiču zeleno, o Veliki noči sneženo. Ako se grudna bliska ta grmi, drugo leto vetrov dosti bo. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek ta prek.” V mesecu decembru se spleta dosti legend, prerokb. Veliko je avtorjev, b so zbirati to blago. Največjo zaslugo imajo učenci Osnovne šole Braslovče, b so v tridesetih letih prejšnjega stoletja zbirati narodno blago. Za nas pa je najboljše, če srečamo dimnikarja. Stara vera pravi, da dimnikar prinaša srečo. Vera je povezana z ognjem, z ognjiščem, b je središče vsakega doma. Dimnikar čisti ognjišče, srce vsake domačije, zato je od nekdaj dobrodošel gost. F. Ježovnik N AC RADNA KRIŽANKA december2000 MESARSTVO AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA PRSTAN Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: PRVI-DECEMBER-DESETA-OBLETNICA-SUPERMARKET-RR-PICERUA-RR-ŽALEC. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Marija Šon, Zabukovica 126, Griže, 2. Alojzija Štimulak, Podkraj 32, Velenje, 3. Vladimir Posedel, Ločica 30, Polzela. Nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli vrednostne bone, ki ji podarja RR - LINE d.o.o. Žalec, Heroja Staneta 4, Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN s.p., Savinjska c. 77, ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 5. januarja 2001. 28 december2000 ŽIVIMO Z ZEMLJO Savinjske doline JANUAR - PROSINEC Lunin koledar za januar 1. ponedeljek - listnate rastline/cvet 2. torek - listnate rastline 3. sreda - listnate rastline/plod 4. četrtek - plod 5. petek - plod 6. sobota - podzemni plod 7. nedelja - podzemni plod/cvet 8. ponedeljek - cvet 9. torek - cvet/listnate rastline lO.sreda - listnate rastline 11. četrtek - listnate rastline 12.petek - listnate rastline/plod 13.sobota - plod I4.nedelja - plod/podzemni plodovi 15.ponedeljek - podzemni plodovi 16.torek - cvet 17. sreda - cvet 18.četrtek - cvet/listnate rastline 19.petek - listnate rasthne 20.sobota - listnate rastline/plod 21.nedelja - plod 22.ponedeljek - plod 2 3. torek - podzemni plodovi 24.sreda - podzemni plodovi 2 5. četrtek - podzemni plodovi 26.petek - cvet 27.sobota - cvet 28.nedelja - cvet/listnate rastline 29.ponedeljek - listnate rasthne 30.torek - listnate rasthne 31. sreda - listnate rastline/plod OKRASNI VRT J. C. London je leta 1822 v svoji knjigi Vrtnarska enciklopedija zapisal: “Vsako delo v vrtu opravi ob pravem času!” Žal pa pravega časa, ki bi ga lahko upoštevali vsi vrtnarji enako, ni. Razlikuje se lahko celo od soseda do soseda. Čeprav je januar za vrtnarje bolj mrtev mesec, pa opravil vendarle ne manjka za tiste, ki jih vidijo. Najlepše je, če vrt pokrije snežna odeja in zaščiti rastline, prekrije pa tudi vrtnarjevo delo. Če je snega preveč, ga je potrebno otresti z drevja in grmovja. Če pa snega ni, pa preglejmo zaščito rastlin in jo po potrebi popravimo. To je mesec, ko večina rastlin potrebuje počitek in jim ga zato tudi privoščimo. Le cvetočim rastlinam namenimo primemo dozo zalivanja, vse pa nam bodo hvaležne, če ne bodo preveč na toplem. Pomagamo jim lahko z občasnim rosenjem, ki je v prostorih, ogrevanih s centralno kurjavo, še kako dobrodošlo. Paziti moramo pri ciklamah, ki se zalivajo le v posodo pod lončkom. Še vedno si lahko v posodo posadimo čebulice amarilisa, ki ga najprej pokrijemo s temno folijo, da v temi požene cvetno steblo. Balkonske rastline, predvsem pelargonije in bršljanke, pustimo počivati in skrbimo, da jih ne napadejo škodljivci. Najpogosteje se na mladih vršičkih pojavijo uši, ki jih je potrebno pravočasno zatreti. V kmetijskih trgovinah imajo pestro izbiro pripravkov. Za pomoč poprosite prodajalca. Če so podtaknjenci bršljank preveliki, jim lahko odstranite vrh z dvema paroma listov in ga ponovno podtaknete. Sicer pa je sedaj predvsem čas, da razmislimo, kaj bomo sadili spomladi v korita na oknih in v okolici hiše. Za zgodaj cvetoče begonije posadite prve gomolje že konec meseca v vlažno mivko, kjer kmalu odženejo. ZELENJAVNI VRT Tildi ta počiva. Ob otoplitvah lahko še pobiramo radič, korenovke iz zasipnice, brstični in kodrolistni ohrovt ter por. Če smo uspešno šilih radič, ga imamo še sedaj zadosti. Tudi blitve, siljene na isti način, nam ne primanjkuje. Dišavnice v lončkih redno obtrgujemo in zmerno zalivamo, da lepo odženejo nove Uste. Sami si lahko nasadimo krešo ah gorjušico v plitve posode in si pripravimo dobro vitaminsko popestritev solat in namazov. Zaprto gredo lahko že konec meseca napolnimo s svežim hlevskim, še bolje konjskim gnojem, da bomo že v februarju lahko začeh z zgodnjimi setvami. Prav tako je sedaj čas, ko si začnemo izbirati seme za spomladanske setve. Z nakupom nikar ne odlašajmo. Če imamo doma še staro zalogo semena, mu preizkusimo kaljivost. Na krožnik damo vlažen pesek ah filter papir, lahko tudi vlažen časopis. Nanj potrosimo določeno število semen in križnik s stekleno pokrovko ah čim podobnim in pokrijemo, da ostane setev vlažna. Vznikla semena glede na čas in vrsto vrtnin preštejemo in to upoštevamo pri gostoti setve spomladi. Dokupimo vrtno orodje in popravimo starega. Naj bo sneg ah ne, vrtnarju dela nikoh ne zmanjka. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. Želimo vam vesel božič ter srečno in varno vožnjo v letu 2001. Prodajno servisno podjetje, Levec 56c, Petrovče, tel.: 03/425 45 00 Obrat Mozirje, Savinjska cesta 24, Mozirje, tel.: 03/583 33 20 SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC ,Savinjska cesta 3/a, Žalec ^ Telefon: 03 / 571 67 33, 03 / 571 60 16; mobitel: 041 616 786 j 24 UR * * * : AMBULANTNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, I SOBOTA od 7. do 9. ure. i * * IZPOSTAVA VRANSKO Delovni čas: IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 50 07 od ponedeljka do petka telefon: 03 / 572 23 33 ; * od 8. do 9. ure. * S*cž«6- i* frt&huy mo» tet«- 200J ^ felifa oSčeut9*K ueteniMwji vetenòuvt&ée p&itcije %#lec. # Opravičilo V prejšnji številki Utripa Savinjske doline je prišlo na 28. strani do neljube napake, da je bil namesto novega članka avtorja Milana Veroneka Predzimski čas na vrtu objavljen star članek Za bolj zdrav in lepši vrt, ki smo ga že objavili v oktobrski številki. Za napako se gospodu Veroniku in bralcem opravičujemo, napako pa bomo popravili v januarski številki Utripa. Uredništvo. S srečanja hmeljarskih starešin m žalskem inštitutu. Starešine nazdravile prihajajočemu letu Na povabilo letošnjega slovenskega hmeljarskega starešine Franca Silaka iz KR Ptuj so se hmeljarski starešine tudi letos zbrali na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Skupaj s strokovnjaki z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec ter Hmeljarskega združenja Slovenije so se najprej zbrali na inštitutu v Žalcu, zatem pa so odšli še na Ptuj. V Žalcu so govorih o organiziranju in vodenju hmeljarstva na področju pridelave, predelave, razvoja, raziskav, promocije in trgovine s hmeljem. 0 letošnji letini sta direktor inštituta mag. Iztok Košir in direktor Hmeljarskega združenja dr. Martin Pavlovič med drugim povedala, da je bila zaradi muhastega vremena slaba, saj so hmeljarji pridelali le okoli 1800 ton hmelja, kakovost pa je bila podpovprečna. Govorili so tudi o pripravah na prevzem obveznosti do organizacije pridelovalcev za področje hmeljarstva, kar je v skladu s pravnim redom Evropske unije. Prednovoletno druženje so nadaljevali v vinski kleti KK Ptuj, z ogledom in degustacijo vin ter družabnim delom srečanja. Med gosti je bil tudi predsednik nemških hmeljarjev Josef Wittmann. T.T. I H P HMELJARSKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE - GAZ TER INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Žalskega tabora 1-2, 3310 Žalec želita vsem slovenskim hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom In njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča. V prihajajočem lem 2001 pa veHko sreče In uspeha pil delu. MARN Vransko 18/b el.: (03) 572 51 06, 041/508-655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * - možnost nakupa katalizatorjev - lupersprmt jßep božič in srečno novo Leto 2001 SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO 'sled vendarle odkupil konzorcij zadrug oziroma savinjski kmetje. Pogajanja so bita trda, saj p tudi trma savinjskih kmetov že karpregovorna. Najbržpa marsikdo izmed njih ne bi pristal na najem kredita, če bi slutil, kako katastrofalna letina hmelja čaka slovenske hmeljarje. Nič več kot 1800 ton hmelja ni prineslo leto 2000. Januarja je bilo ustanovljeno turistično društvo Gomilsko, ki sip že v jrrvem letu zadalo veliko nalog, in jih tudi uspešno izpeljalo. Jesen je bila na Gomilskem tako še posebej pestra. Manj turistične sreče ima hotel v Preboldu. Dobil je sicer novega lastnika, a p njegova obnova očitno tako velik zalogaj, da še dolgo ne bo jasno, ali se je bo kdo sploh upal lotiti. Kaj p prinesla februarska ustanovitev zavoda Industrijski razvojni center metražerjev Slovenije, ki ima sedež v Preboldu, je iz savinjske perspektive zaenkrat težko reči. Pohelski in preboldski tekstilci itnap sicer zlasti v zadnjem času veliko dela, kar pa se nikakor noče Jrožnati na plačilnih listah delavcev. Leto2000 tako Savinjčanke in Savinjčane po višini plač ni približalo povprečnim Slovencem, za katere vlada tako vztrajno pravi, da imajo previsoke plače. Morda pa bi se iz Ljubljane lahko malo razgledali po savinjskih ravnicah in spisali priročnik, kako preživeti z nekaj tisočaki na mesec. p pa leto 2000prineslo precej dobrega za dvorec Novo Celp in potzelsko komendo. Z začetkom obnove Novega Celja sta se prehudih celo grajski gospod in gospa, ki sta novodobne Savinjčane prav pogumno povabila v dvorec in jim pokazala, da veličina stavbe kljub večletnemu propadanju še ni zamrla. Iz preteklosti se je prikazala celo črnolasa in strastna Fany Hausmann. Tudi komenda na Polzeli p odprla svoja vrata ter sokrajanom in strokovnjakom razkrila delček srnje skrivnosti pa razkrila. Nekaj odkritij p presenetilo celo strokovnjake. Tam so bili nekdaj glavni malteški vitezi in ker viteški red spet nekaj šteje, so PoLzetani ta del svoje zgodovine uporabili tudi za turistično promocijo. Sodobni člani malteškega viteškega reda so se zbrali v župnijski cerkvi na Polzeli in seveda v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, kar je bila prava paša za oči za vse navadne smrtnike, ki Goro Oljko obiskujejo izključno zaradi narave in razgleda. Kako lahko oživi preteklost, dokazup še en kultumo-zgodovinski obpkt, kip pravzaprav že ruševina, a še vedno dovoj imeniten, da p letos privabil rekordno število obiskovalcev. Gre seveda za stari grad Žovnek, ki p po vseh stoletjih letos dočakal ceh električno napeljavo. Kaj bodo na to rekli duhovi, menda so med njimi ceh duše Celjskih, ni znano. Prav tako zaenkrat ni znano nobeno soočenp novodobnega in srednjeveškega Savinjčana. Sicer pa so duhovi imenitna prihžnost, kako prodreti v slovenske medip. To so bolj proti koncu tega leta okusili tudi stanovala hiše v Arji vasi, kjer naj bi se dogajale nenavadne stvari. Oblasti so dogajanp vzele resno, izsledki meritev pa še niso znani. Žalpa tam prav gotovo ne kraljup duh umrle grofice, saj savinjsko domoznanstvo ne pozna nobene grofice, ki bi lahko živela v tisti stavbi. Na Vranskem so se prav tako pošteno htili pretekbsti, tcndar ne tiste daljne, v kateri bi še vladali duhovi. Razen seveda, če niste med tistimi, kijih strašijo motociklicisti. Muzej motociklov na Vranskem se p lepo uveljavil, Vranšani pa so se očitno navadili, da vsake toliko časa hrumip po njihovih ulicah lefrotci oldtimeiji, ki za nekatere vendarle niso kakšna posebna lepota. No, eksponati v letos odprtem gasilskem muzeju ne hrumip več, so pa zato prav tako vredni ogleda. Braslovčam so se spomnili tudi sinjega rojaka Franca Kosarp, ki p bil Slomškov zaupnik, da pa tudi novejša zgodovina ni kar tako, so opozorili nekdanji teritorialci, ki pred desetimi leti jugoslovanski vojski niso oddali orožja. Žalski obrambni stolp ima tako še eno spominsko tabh. Žalecp marca dobil tudi Galerip savinjskih likovnikov. Pokazah sep, dapgalerip v Savinovi hiši karpremajhna, da bi lahko v njej prikazali bogato ustmijalnost nekdanfih in sedanjih Savinjčank in Savinjčanov. Galerija p hkrati prvi poskus oblikovanja enotne Savinjske regip, saj je namenjena tudi Zgornjim Savinjčanom. Da gre umetnost zares spoštovati, p s svojim obiskom v Žalcu ob tejpriložnosti dokazal sam predsednik države Milan Kučan. Pa še recite, da leto 2000 ni bih nič posebnega. Glede na vse omenjeno, p bila pomladna predstavitev Savinjske doline na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani jne-cej skromna, so pa bili zato toliko glasnejši savinjski glasbeniki in pevci. Za pesem (ob kozarčku vina, seveda) Savinjčan nikoli ni v zadregi, so lahko sklepali obiskovalci sejma. Zasvojenost s pesmip in vinom - neg bo. Kaj j>a droge? Pomladni jrrotest staršev in odvisnikov p prinesel rezultate. 0 drogah se govori in piše, nekdanji in še aktivni odvisniki se lahko srečujep tudi v imenitni Bergmannovi vili, razstava o tej temačnejši plati sodobnega človeka pa ceh v prazničnem decembru stari obiskovalce osrednjega kulturnega hrama. Prihžnosti za Jtraznovanja raznih obletnic p bih letos veliko, /tane le tistih, kijih slati vsa država. Praznovali so kulturniki in mnoga gasilska društva, tako da p bilo kulturnih prireditev in čisto običtgnih veselic več kot dovolj. Kar nekaj cest in drugih komunalnih jnidobiter bo prav tako zaznamovano z letnico 2000, vse to pa p dokaz, da razdelitev nek-danp občine Žalec vsaj za večji del doline zaenkrat ni prinesla tistega nazadovanja, ki so ga najxwedovali nekateri. Žuftanp in župani so sicerpremoženp delili leto dni, bili včasih hudo nejevoljni, a zdravica obpodprisu jrogodbe 4. ajm-la p očitno zalegla. Leto 2000smo Savinjčani sicer okusili sušo, nepredvidljiva Savinja pa p bila kar prijazna. Če bo leto 2001 z nekaj ibernami vsaj približno enako letošnjemu, potem bi morali biti kar zadovoljni. KR.