Upnik vložil predlog za stečaj Biva hiš Soma naj bi kap zaradi domnevnega mučenja Št. 96/ Leto 64 / Celje, 8. december 2009 / Cena 1 EUR □ Dočakali novo tržnico Celje ima novo sodobno tržnico, vredno 3,8 milijona evrov. V soboto, ko so jo tudi slavnostno odprli, je bilo tako živahno, kot že dolgo ne. Miklavževo darilo Katrce Kad zmagoslavno maha z revizijo Steklarske nove Izredni nadzor: celjska policista sta ravnala prav ILI fUlM Sredaj 16« decembra^ med 17- in 19. uro 4. : I ; .r Sredina Jiunnja nostalgija na Radiu C^je se bo tsknt ptwIiU oa velild oder« Iyer bo«ta doj^janje vodfla Simona SoUiu£ in Bojui Piiek. Za ^jsho, a katero bomo nai 6uovni ssoj «avrteli naaajj bo po&krbei anaanbel Oliver Twiat. Odlični ^arixaiikž bodo igrali v živo^ obiakovald pa boau lahko v avli Planeta Toi nidi zapleaali. Četrtek^ 17» decembra, med 17. ih 19. uro mfr r*v4TCnMíVn\ií"fVT F^ Vrtiljak polk in TaUkor bo poganjal Tone VraW, M ritem bodo ZNOVIM ^^^^^ Vagabundi in Navaianke.da pa nid Učni mtíigiil nebo«,^ PLANtll U X CELJE in njen Zeleni val Naj dodamo le ie to, da pi«eoee«j nikakor ne bo ^^ 9770353734020 I^GODKI novi tednik Šmarska upravna anota naj bi začasno uradovala v kontajnariih, t i. pIsamiSkih modularnih enotah, kot jih, na primer, izdekjje podjetje Trimo Trabnja. Po potni list v kontejner Ministrica, ki jo je strah, bo postavila pisarniške zabojnike Občtnsko-uprđvno stav> bo v Šmarju pn Jelšah, ki je po mnenju strokovnjakov postala nevarna, si je v pe-tek ogledala ministrica za javno upravo Irma PavUnič Krebs. O usodi pogrezajo-Če se stavbe, ki ni biia pra* vilno temelfena, se jepogo-varjala z vodstvom upravne enote ter občine. Ministrica vidi rešitev v selitvi iz stavbe ter postavitvi bivalnih kontejnerjev. »Tako da bo približno v pol ieta tam, kjer so zdaj garaže, postavljen montažni objekt. Ti montažni objekti so sodobni, dobri in standard upravnih storitev za prebivalce ob-soteljskih občin nikakor ne bo zmanjšan,« meni ministrica. Gre za t. i. modular- ne enote, ki jih, na primer, izdeluje podjetje Trimo Trebnje. »Mesečno spremi jamo. kaj se s stavbo dogaja, januarja pridejo znova na ogled strokovnjaki. Ukrepati moramo res hitro,« je malo prestrašila prebivalce Obsotelja Irma Pavlinič Krebs, saj župan Jože ČakŠ pravi, da se v stavbi osebno počuti varnega. Na sestanku v Šmarju pri Jelšah so se pogovarjali tudi o trajni rešitvi problema, za kar obstaja po zagotovilu ministrice več možnosti. »Z županom in vodstvom upravne enote smo si bili enotni, da moramo izbrati možnost, ki bo primerna tako za kraj kot za občane ter obenem finančno vzdržna. Tako naj bi, po po- rušenju obstoječe občinske in upravne stavbe, zgradili na istem mestu Upravni center Šmarje pri Jelšah, kjer naj bi bile izključno upravne službe. Občina Šmarje pri Jelšah naj bi poiskala prostorsko rešitev v trenutno zapuščenem objektu Šmarski hram, ki je že dolgo črna točka kraja, kol druga možnost pa obstajajo izpraznjeni prostori v sosednji, t. i. novi občinsko-uprav-ni stavbi. Iz tamkajšnjih prostorov, ki so v občinski lasti, naj bi se državni uradniki izselili, vanje pa bi se preselili občinski. Šmarski občinski svet naj bi o predlaganih rešitvah razpravljal na seji, ki bo prihodnji mesec. BRANE JERANKO Priznanja Planinske zveze Slovenije Na dan prostovoljstva, v soboto, 5. decembra, je na slovesnosti v Brezovici Planinska zveza Slovenije podelila najvišja priznanja zveze za leto 2009. Med dobitniki priznanj so tudi nagrajenci s celjskega območ-ja. Spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije so prejeli: Vili Vengust, predsednik Planinskega društva Ojstrica Celje, Ivo Arnič iz Planinskega društva Ljubno ob Savinji in Jože Nerat iz istega društva. Svečani listini Planinske zveze Slovenije sta z našega območja prejela Franc Pod-meninšek iz Planinskega društva Ljubno ob Savinji in Gabrijel Prezelj iz Planinskega društva Grmada Celje. Na slovesnosti, kjer so najbolj zaslužnim podelili tudi zlate, srebrne in bronaste znake zveze, je predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar poudaril, da je »v PREBLISK Relativnost časa čas neznosno hitro teće. Še dobrv se ne obrnemo, ko je mesec že naokoli. Le to ni razumljivo, zakaj se torej čas od plače do plače tako vleče. planinstvu preko milijon ur vloženega brezplačnega dela v delo in aktivnosti planinstva. Zatorej ni naključje, da tudi Evropa vse bolj ceni in izpostavlja pomembnost prosto-voljstva in prav na osnovi teh dejstev se ie oblikuje pobuda in preoram Evropske unije, da poslane leto 2011 evropsko leto prostovoljstva.« Čestital je vsem nagrajencem in vsem planincem za 1L december, ko obeležujemo dan gora. MP -y radíoceije 95.1 95.9 lOOJ 90.6 MHz Kad zmagoslavno maha z revizijo. Role ni presenetila Dva dni zatem, ko so ugotovitve revizije v Steklarsld novi predstavili javnosti, so jo v Kapitalski družbi predstavili tudi predstavnikom nekdanjih zaposlenih In stečajnemu upravitelju. Uprava Kapitalske dni^e meni, da je izvedena revizija zadostna podlaga» da pristojne osebe razmišljajo o nadaljnjih postopkih za odgovornost, vendar... Uprava z nadzorniki vred, tako prejSnji kot zadnji sestav, ni naredila svojega dela. To je revizija jasno pokazala. Zdaj naj bi na podlagi te revizije ukrepal stečajni upravitelj Štefan Rola. Sam bo sedaj pretuhtal, kaj Še storiti, čeprav je med vrsticami razbrati, da se mu to zdi zgolj še ena akcija, s katero želi država oprati svoj del krivde. »Revizija je opravljena post festům, torej po začetku stečajnega postopka, kar bi seveda bilo nujno ali vsaj smiselno storiti pred začetem stečajnega postopka. Ni pa prinesla kakšnih posebnih novosti.« Kaj bo sedaj ukrenil? »Ovadb ne bom vlagal, smiselno pa je proučiti odškodninsko odgovornost in se na podlagi dejansko povzročene Škode odločiti za sodne postopke, s katerimi bi lahko izterjah odškodnine.« Predstavnik delavcev Stjepan Miklau-žič vztraja, da se na podlagi revizije vložijo tudi ovadbe zoper odgovorne. Obenem nam je zaupal, da znova dela na tem, da bi se proizvodnja v Steklarski novi nadaljevala. Več o tem, kdaj bi (Če bi) ter s kom bi se steklo znova obdelovalo v tem delu Rogaške Slatine» $e ni mogel povedati. Iskanje krivcev je sicer še vedno možno. Možno bo, četudi težko, ugotoviti tudi višl- Štafan Rola: »Reráija ni prinesla posebnih novo- Sti.ff no Škode, ki je bila z nevestnim delom uprave in nadzornikov narejena (zgolj delavci so oškodovani za 2,5 milijona evrov). Še vedno pa ni odgovora na vprašanje, zakaj ni država kot lastnica, ki je vsa leta imela v rokah škarje in platno, kakšno izredno revizijo zahtevala že kdaj prej. Po možnosti takrat, ko bi podjetje Se lahko rešili. Ali vsaj podrobneje presedala letne revizije... ROZMARl PETEK Foto: GrupA (Arhiv NT] v Celju elektronska prijava rojstev Celjska bolnišnica se je 1. decembra vključila vpro-jekt e-Rojstva oziroma v projekt elektronske prijave rojstev. Gre za projekt, ki povezuje porodnišnice s Centralnim registrom prebivalstva (CR?) in matič-nim registrom. Doslej je bolnišnica rojstva prijavljala na posebnih papirnatih obrazcih, starši pa so morali izpolniti še obrazec o osebnem imenu in stalnem naslovu svojega novorojenca. Po novem se ob vpisu novorojenca bolnišnični sistem poveže s CRP, ta pa z matičnim registrom. Central- ni register novorojenčku EMSO praviloma dodeli v nekaj sekundah in bolnišnica ima takoj na voljo uradno identifikacijsko številko, s katero lahko opremi zdravstveni karton novorojenčka. Sistem pomeni bistveno zmanjšanje administrativnega dela, za starše pa skrajšanje in poenostavitev prijave rojstva ter posledično rudi pridobitve izpiska iz matičnega registra. Prihranjena jim je pot na upravno enoto, slu'ajšan je čas pridobitve izpiskov iz matičnega registra, zdravstvene izkaznice, določitve davčne številke ter ostalih dokumen- tov za novorojenčka. Z uvedbo elektronske prijave rojstev je izboljšana tudi kakovost in ažurnost podatkov za zdravstvene statistike in analize, upravne notranje zadeve, centre za socialno delo» Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma na vseh področjih, kjer so podatki o novorojenčku potrebni čim prej po rojstvu. Po besedah mag. Vesne Prijatelj, svetovalke direktorja, ki vodi zaključno fazo projekta e-Rojstvo vSB Celje, je to majhen, a pomemben korak za Ginekološko-po-rodniški oddelek. AB Potrdili ali ovrgli sum goljufije Celjski kriminalisti so na pobudo tožilstva začeli zbirati obvestila zaradi suma goljufije pri zbiranju humanitarnih sredstev za pomoč petletnemu Reneju Blatniku z Rečice ob Sa vin j L Goljufije sta osumljena druStvo Srček iz Celja in Sova iz Maribora- Kot pravi vodja oddelka za gospodarsko. kriminaliteto na Policijski upravi Celje Damjan TUrk, so kriminalisti začeli z Izjavami oškodovanih staršev. Te nakazujejo sum. da je društvi pri zbiranju denarja vodilo okoriščanje, in govorijo o moralni sprevrženosti predsednikov obeh društev Roberta Juroviča in Jureta Žnidariča. Nadaljnja obve stila in okoliščine zbiranja denarja pa bodo nakazali ali ovrgli sum» da je šlo za goljufijo ali morebiti kakšno drugo kaznivo dejanje. Kot je znano, sta društvi poleti zbirali denar za nakup kombija, opremljenega s iclanči-no in potrebnimi aparati. Rene boleha zaradi najhujšeob-like spinaine mišične atrofije in je povsem odvisen od aparatov. MJ novi tednik ODKI Novo srce začelo utripati Celjani po dolgoletnih prizadevanjih dočakali novo tržnico - Da bi bilo na njej vedno tako živahno, kot |e bilo prvi dan! Celje ima novo sodobno tržnico, vredno 3,B milijona evTOV. Prvič so Celjani na njej lahko nakupovali v soboto, ko sojo tudi slav* aostno odprli. Zupan Bojan Šrot je poudaril, da tržnica predstavlja središče mestnega dogajanja in srce mesta, pri čemer upa, da bo na njej vse dni tako živahno» kot je bilo v soboto. »Lahko smo ponosni na nov objekt. Upam, da se bo na tržnici Čutil utrip mesta, utrip njegovega srca in da bo nova tržnica dobro služila svojemu aamenu,« je dejal S rot- Njegovim željam se je pridružil tudi predsednik uprave podjetja CM Celje, ki je zgradilo tržnico, Mar^'an Vengust. Sicer so mnenja o novi tržnici deljena. VeČina obiskovalcev, ki se je udeležila sobotnega odprtja» je bila nad njo navdušena in prepričana, da je to ena najlepMb tržnic v Sloveniji. Predvsem bra-njevke in branjevci pa so mne nja, da tržnica ni funkcionalna, saj bo pozimi na njej zelo mrzlo. Tržnica se jim zdi preveč odprta, prodajna mesta pa preslabo zavarovana pred dežjem in snegom. Župan je na njihove očitke od-govorii: »Saj mrzlo je bilo tudi na stari tržnici. Zagotovo se bodo čez čas pokazale icakšne pomanjkJji- Takšna gneča je bila v soboto na novi mostni tržnici. Ko tii InIo vse dni teko svehno! V Arhitekturi Krušec, ki so tržnico zasnovali, dodajajo, je bilo razburkan je nujno: »Vsaka nova stavba v mestnem prostoru vedno znova premet razmerja, ki so de-sedetja izgledala kot uravnotežena. Vsaka nova arhitektura potrebuje čas, da posta- Na ponovljeni razpis je prispela le ena ponudba - poslal jo je CM Celje, s katerim je MOC maja letos tudi sklenila koncesijsko pogodbo. Dela so se začela junija. Po načrtih bi morala biti nova tržnica dokončana že do septembra, vendar je dela av- Za dodatno ponudbo na tržnici so v soboto mod dnigimi poskrbeli cleni Celjske folklorne skupine, ki so se veselo zavrteli med stojnicam». Vse branjevke v enakih predpasnikih Na novi tržnici je za branjevce na voljo 198 prodajnih mest pod nadstreškom, ostalim prodajalcem pa skupaj 30 zunanjih stojnic z 68 prodajnimi mesti. Na tržnici je še 18 zaprtih neogreva-nih in 6 zaprtih ogrevanih stojnic ter trije lokali v steklenem objektu. Na tržnici poslujeta tudi gostinski lokal in trafika. Na odprtem delu tržnice je urejena ekološka tržnica, kjer prodajajo lepri-delovaici s certifikatom ekološke pridelave. Tržnica je zdaj usmerjena proti Linhartovi in Savinovi ulici, okoli nje pa so območje prometno uredili. Mestna tržnica je dobila tudi novo celostno grafično podobo (logotip, enotni predpasniki za prodajalce, prti, tablice za cene, nosilnevrečke...), s čimer želijo tržnico še bolj približati tako prodajalcem kot obiskovalcem. BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: SHERPA Tržnico sta namenu predale župan Bojan Šrot in predsednik uprave CM Celje Marjen Vengust. Oba si želita, da bi jo Celjani in okoličani radi obiskovali. wwinf.novitednik.com vosti, kijih bo zagotovo moč odpraviti. Sicer pa je tako, da v vsakem mestu živijo ljudje, ki jim kaj ni všeč. In v vsakem mestu živijo tudi ljudje, ki jim nič ni všeč. Vseeno upam, da bodo Celjani tržnico z veseljem obiskovali.« Podobno kot župan razmišlja tudi Marjan Vengust: »Tržnica pač takšna je. Tisti, ki nočejo, da jih zebe, gredo v nakupovabe centre. Tržnica je v nekaterih obdobjih mogoče malo manj prijazna, ampak takšen je na njej način trgovanja. Če bi hoteli vse zapreti in ogrevati, pa to ne bi bila več tržnica.« ne neločljiv sestavni del celote mesta.« Od želje do uresničitve želja in potreba po novi tržnici je med Celjani zorela več kot 30 let in ves ta čas so tekle tudi razprave o njeni izgradnji oziroma prenovi. Pojavljale so se tudi ideje» da bi jo prestavili na kakšno drugo lokacijo. Nato pa so mestni svetniki pred enim letom sklenili, da se nova tržnica •zgradi v javno-zaseb-nem partnerstvu. MOC je februarja letos objavila razpis za izbiro koncesionarja, vendar se nanj nihče ni prijavil. gusta za nekaj časa prekinila tragična delovna nesreča, v kateri sta življenje izgubila dva delavca. Podjetje CM Celje je tržnico ne le zgradilo, ampak tudi v celoti financiralo. Prav tako bo z njo upravljalo in jo oddajalo v najem za svoj račun. Po desetih letih pa bodo objekti s pripadajočo opremo prešli v celoti v lasi MOC. Mestna občina bo finančno udeležena v koncesiji v smislu subvencioniranja cen najema prodajnih mest za branjevke. izgradnja tržnice je bila v Celju prvi tovrsten primer javno-zasebnega partnerstva. Ob tako pestri izbiri pridelkov in dobrot se m bati, da bi nova celjska tržnica samevela. mpSPODARSTVO novi tednik Upnik vložil predlog za stečaj Biva hiš Avtoprevoznik Novak iz Maribora je minuli teden vložil predlog za začetek stečajnega postopka podjetja Biva hiše. Kot kaže, ni edini, ki je o tem zadnje dni razmišljal. Podjetje Biva hiše, ki je očitno le Se papirnato podjetje, naj bi bilo upnikom dolžno vsaj milijon evrov. Upniki bodo poskušali iz-podbiti vse sporne pogodbe, ki so se v tem podjetju v zadnjih mesecih sklepale. Kot je znano, je največji lastnik Unior svoj 90-odstotni delež v podjetju za 450 tisoč evrov prodal majhnemu ma- riborskemu podjetju Lesne gradnje. Direktor Biva hiš je že prej postal Peter Golob, ki je obenem tudi direktor Lesnih gradenj. Osnovna sredstva Biva hiš je kmalu zatem brez vednosti preostalih lastnikov prodal svojemu matičnemu podjetju Lesne gradnje. Proizvodnja, ki se je prejšnji mesec uradno vendarle začela [neuradno pa ravno pravega dela nimajo, op. p.), sedaj deluje v okviru novega hčerinskega podjetja Biva pro. Te pogodbe in transakcije naj bi imele po mnenju upnikov en sam namen; oškodovati vse, ki jim podjetje kaj dolguje. Prevozniku Novaku, ki je za Biva hiše opravljal prevoze v Italijo, dolgujejo 30 tisoč evrov, Dušanu Urankarju z Gomilskega, ki je zanje izdeloval železne konstrukcije, okoli 70 tisoč evrov. Vsi so imeli precejšnje zaupanje v podjetje tudi zato, ker je za njim stal Unior. Zakaj je ta podjetje prodal le za 450 tisočakov, upnikom ni jasno. In to kljub temu, da so bile še jeseni Biva hiše Uniorju po besedah Ziatka Zoboviča iz Uniorja dolžne 1,9 milijona evrov?! Zato upniki špekulirajo, da Unior pri prodaji zagotovo ni ostal praznih rok, temveč se je kako drugače poplačal. Uradnih pojasnil ni, saj Unior že nekaj časa molči in na naša vprašanja ne želi odgovarjati. Ce se bo stečajni senat odloči] za uvedbo stečaja, delavci od tega ne bodo imeli kaj veliko. Večina, ostalo naj bi jih še kakih deset, je namreč medtem obupala in podala odpoved po krivdi delodajalca. To pomeni, da žal ne bodo upravičeni do sredstev iz jamstvenega sklada. ROZMARI PETEK Stroji so spet v polnem taku. A če se bo s plačo fe še an dan zamujalo, bo slika v podjetju spet taksna. Težav v pohištvenem podjetju še ni konec Sprememba imena in zastopnice še ni rešila težav me-stinjskega podjetja Bohor les, prej bolj znanega kot Rogaška les. Čeprav imajo kot po čudežu kljub večmesečnemu odklopu elektrike energije dovolj dela, je pomanjkanje denarja še vedno velika težava. Delavci, ki so kljub drugač- čunihimeli le200evrovakon-nim obljubam včetrtek na ra- tacije plače, so protestno pre- nehali z delom. V petek so sicer znova zagrabili za delo, a le zato, ker se je nekje le našlo še toliko dénarja, da so pre-jeli razliko do 450 evrov, kolikor jim je bilo obljubljeno. Tokrat si je družba baje de- nar sposodila pri računovod-kinji, prvi znesek pa naj bi skupaj zbrala sedanja direktorica Gabriela Preac ter lastnik Peter Pusser. Težava je namreč v tem, da podjetje še vedno ni prejelo 164 tisoč evrov državnih subvencij, ki so bile podjetju že pred časom obljubljene, Razlog tokrat naj ne bi bil v počasni državi» temveč se je zapletlo povsem drugje. Direktorica je ugotovila, da bi državni denar prišeí na račun, odprt pri Banki Celje, ki pa Je zaradi izvržb že od konca septembra blokiran. Rešitev naj bi videla v tem, da bi ministrstvo denar nakazalo na drug bančni račun, odprt pri Hypo banki. Prav ta banka naj bi tudi zahtevala, da posle v Mestinju prevzame Prea-čeva. Hypo banka naj bi tudi bila lastnica vseh strojev pod-jetja, zato se je na ta način želela zavarovati, pravijo naši viri. A zavarovati se končno želijo tudi delavci, ki so pol leta posluSali le obljube. Resno so vzeli zadnjo obljubo Preačeve, da se* s plačami v tem podjetju ne bo več zamujalo. Zato delavci pravijo, da v primeru, če 18. spet ne bo plač, 19. ne bodo več delali. ROZMARI PETEK Poio: GrupA (Arhiv NT) Zlato zmaguje Trgovanje na svetovnih kapitalskih trgih je v zadnjih dneh precej burno. Potem ko so močno odmevale novice o finančnih težavah v Dubaju, so se razmere v preteklem tednu stabilizirale. Na svetovne borze se je tako vrnil optimizem, posledično pa so vsi pomembnejši delniški indeksi pridobili na vrednosti. Nekateri med njimi so tudi dosegli najvišje vrednosti v zadnjem letu, Izmed večjih razvijajočih se trgov je osrednji delniški indeks mehiške borze že skoraj dosegel najvišjo vrednost v zgodovini. Od tega ločile Se odstotek vrednosti- PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 30.11. IN 4.12.2009 Ozntkt tm« ' €flOtnita£aj Promet v tEUR Xtpr. CICG CiRkâmâ Olje 0.00 171,10 0.00 CETG Cetis 0,G0 0.00 -6,20 GRVG Gorenje 13,51 165.00 0.07 PliJÎ PivDvama Ulko 28.10 9.50 1.75 JTKS Juteb 0,00 12.40 A76 ETOG Eto! 130.00 Î.20 •5,51 Tnài na domači, ljubljanski borzi» so se delniški tečaji ob začetku tedna okrepili, proti koncu pa jim je nekobko pošla sapa. Vrednost osrednjega indeksa SBl 20 je tako v petih trgovalnih dneh zdrsnDa za 0,1 odstotka. Med surovinami pri zlatu vlada prava zlata mizlica. Cena zlata se je v zadnjih 24 trgovalnih dneh okrepila kar 19-krat. V zadnjem tednu se je njegova cena povečala za več kot 2 odstotka. Vrednost zlata je dosegla ceno 1.226 dolarjev za unčo. Medtem se je pocenila nafta. Vrednost soda črnega zlata je upadla za 1 odstotek, za icar je krivo zlasti dejstvo, da se zaloge nafte in naftnih derivatov v ZDA povečujejo. INDEKSI MED 30.11. IN 4.12.2009 Indtks Zftd^ taiê'i % spr. SBI20 4.438,23 ^ 0.92 Izkoristite priložnost in vplačajte v ILIRIKA vzajemni sklad brez vstopnih stroškov do konca tega leta. ROMAN GOMBOC borzni posrednik lURlKA d,d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d,d. NAKRATKO TCS predstavil ključne programe v Slovenskem orodjarskem grozdu (TCS) so v Celju pr^ra-vili strateáko konferenco, da bi predstavili ključne programe lega vodilnega slovenskega grozda na področju razvojnih projektov. Tako so predstavili programe razvoja visokih tehnologij, laserskih tehnolo^j - laserskega navarjanja in kaljenja» fó predstavljata vrhunski tehnologiji v evropskem merilu. Znova so predstavili mdi LENS Living Lab ali živi laboratorij. Gre za obliko povezovanja vrhunskih ekspertov Iz cele Evrope na po-droť^ih, ki jih pokriva TCS. Predstavljen je bil tudi poseben sistem upravljanja naročil in planiranja virov na osnovi odprte kode, ki predstavlja odlično informacijsko podporo poslovanja predvsem za mala in srednja podjetja, ki so izraàa velik interes za njegovo uporabo. RP Zahvale za 20 let zvestobe Poslovni sistem Fori je obeležil 20 let delovanja. V leh letih je podjetje iz majhne delavnice preraslo v sistem, ki zaposluje 1.200 delavcev, pet pa jih je podjetju zvestih vseh 20 let AGM Nemec áxko^ zaposli Ínžénirja gradbeništva z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno B vodenje del. ^ Kontakt: 041-625-91S v slovesnem nagovoru se je lastnik podjetniškega sistema Fori Milan ForStner zahvalil vsem sodelavcem ter po-slovnim partnerjem, ki so omogočili obstoj, rast in razvoj podjetja, ki zdaj zaposluje preko 1.200 delavcev. Se posebej se je zahvalil petim sodelavcem, ki so biii zvesti podjetju vseh.20 let, s posebnimi kovanci iz inoxa pa je izrazil zahvalo tudi nekaterim podjetjem in ustanovam. Poslovni sistem Fori ima v lasti podjetja v Sloveniji in v tujini, še posebej pa sb ponosni na temeljno družbo Fori, ki je nastajala iz majhne delavnice v Hrastovcu pri Skalah in se nato razvila v odlič- nega dobavitelja znanim izdelovalcem gospodinjskih in hiSnih aparatov ter avtomobilske industrije. Podjetje je preživelo gospodarsko krizo brez hudih pretresov, ker Je raslo na zdravih temeljih in na pameti in marljivosti odličnih sodelavcev, ki so znali ohraniti pripadnost firmi tudi v težjih časih. Ob slovesnosti so jim Čestitali številni partnerji, javno so se jim zahvalili tudi predstavniki Gorenja, BSH Hišni aparati iz Nazarij, Premogovnika Velenje» A-banke in župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Ob jubileju so natisnili monoç-afijo. JOŽE MIKLAVC Priznanje a 20^etno zvestobo podjetju řori so prejeli Tabana Mah, Drago Plevnik. tgar Kor^c. Albert Kotnik in SmčkoCemJak. novi tednik a NAŠIH KRAJEV Jb som rakonlBr, ki gaje avgusta v Šmarťn^kem jezeru ujel Aljsz Rogelj (prvi 2 leve), ns umri mučentške smrti? Je som umrl muceniske smrti? Ovadba zaradi domnevnega mučenja soma rekorderja iz Šmartinskega jezera - V Ribiški družini Celje očitke o mučenju zavračajo Ribiško družino Celie so pred časom obiskali krimi-fiâlisti. Društvo 2â osvoboditev živali in njihove pravice s Ponikve je namreč vložilo ovadbo zaradi domnevnega mučenja soma ve-likana» ki ga je avgusta iz Šmartinskega jezera potegnil ribič Aljaž Rogelj. 230 centimetrov dolg ui 78 kilogramov težak som je bil največji« kar so jih kdaj v tem jezeru ujeli. Ribič ga je nameraval izpustiti nazaj v globine, a som uiova ni preživel. Predsednik društva za osvoboditev živali Stanko Val-patič pravi, da niso ovadili ne ribBke družine ne ribiča, ampak so ovadbo vložili zoper neznane^ storilca. Pri tem pa da so se sklicevali na članek iz Večera, kjer so avgusta pisali o rekordnem Rogljevem ulovu. »Prebral sem, da so soma kar dve uri mučili, preden so ga potegnili iz vode.. polem pa da so ga Čez doč pu-sUli v mreži. Talino početje oi v skladu z zakonom o zaščiti živali. Predstavljajte si, da bi vam zobozdravnik dve uri brez anestedka vnal po zobu. Približno takšno bolečino čuti riba, če ima v usUh m^ek, Ko so soma potegnili iz vode, je bil ta izmučen in poškodovan. Morali bi gâ oskrbeli, ne pa pustiti, da pogine. Naša želja je, da se to razišče,« razloge za ovadbo pojasnjuje Valpa-tič. Aljaž Rogelj navedbe o mučenju soma zavrača. Pravi, da je bilo v Večerovem članku kup neresnic. Dodaja,da soma ni imei v mreži. Žai mu je, da je polnil, a mučil ga nI. zatrjuje. Oživljanje soma Sicer se Aljaž Rogelj tistega poletnega dne na Šmartin-sko jezero ni odpravil lovit some» ampak krape. Toda vaba je bolj kot krapu zadišala brkatemu velikanu. Ker je Rogelj lovil z dokaj lahkim rlbišidin priborom, je moral pokazativsesvoje znanje, da mu je po približno dveh urah borbe uspelo spravili ogro-mo ribo do obale. Pri tem mu je pomagal avstrijski ribič. Ko sta soma potegnila na suho, ta, kol pravi Rogelj, ni več kazal znakov življenja. »Po uri in pol utrujanja ga je po mojem mnenju zadela kap. Ker se som ni premikal, smo ga ob obali več ur oživljali, Dal sem vse od sebe, da bi zaplaval. Tako kot vsako ribo, ki izgubi moč, sem ga začel premikali naprej in nazaj, da bi mu kisik hitreje prišel v Škrge. Žal brez uspeha,« boj s somom in za njegovo življenje opisuje Aljaž Rogelj. Ibdi predsednik Ribiške družine Celje Janez Knilec zanika, da so soma mučili. »Ribič je s somom ravnal humano in spoštljivo. Som je bil Že precej star, predvidevamo, da okoli 30 let. Ker je bil velik in se je dolgo boril, se je v njegovem telesu nakopičilo toliko mlečne kisline, da je najverjetneje poginil zaradi lega.« meni Kruleč in dodaja, da je podobno razlago glede somove smrti kriminalistu podal tudi biolog Zdravko Novak. V Ribiški družini Celje so bili nad ovadbo vsekakor presenečeni. »Se policistu, ki me je poklical zaradi ovadbe, se je zdelo smešno, da se mora ukvarjads laičnimi stvanni,« dodaja Aljaž Rogelj. Vodjako-misije za varstvo vo^ in okolja pri Ribiški družini Celje Vinko Andoljšek pa meni. da bo do podobnih ovadb verjetno Se prihajalo. »Morda smo ri-bi6 prernalo previdni pri tem» ko javno razlagamo, kako dolgo se borimo z ribami, preden jih uspemo potegniti iz vode. To ljudi zmoti. Res |e, vsak ulov je za ribo stresna situadja, vendar ulov sam po sebi ne pomeni neetične^ de-janja. Je pa seveda v pravilniku in etičnem kodeksu ribičev natanko opredeljeno, kako moramo ravnad z ribami,« pravi Andoljšek, »zavezani smo k temu, da ribe lovimo na human in Čim manj boleč način,« BOJANA AVCUŠTINČIČ Foto: TimE (arhiv NT) Tezji potek bolezni Včeraj so iz celjske bolnišnice sporočili, da imajo na oddelku za Intenzivno istemo medicino mlajšega pacienta z osnovno boleznijo, ki se ji je pridružila še no* va gripa. Potek bolezni je pri njem težji, zato je priključen na respirator. Sicer pa je na otroškem oddelku zaradi virusnih obolenj hospilaliziranih 12 otrok, pri Šestih izmed njih je potrjen virus nove gripe. Zdravstveno stanje vseh otrok je stabilno. Na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja je 22 pacientov z gripo in tudi njihovo zdravstveno stanje je stabilno. DG Zaloge skopnijo kot prvi sneg v minulih tednih je območno združenje RK Šentjur razdelilo veliko število prehrambenih paketov, ki so jih prejeli Iz interventnih zalog Evropske unije. Tako so v Šentjurju skupno prejeli skoraj enajst ton prehrambenih artiklov; mleko, inoko, sladkor, riž in testenine, E^hrambene pakete so razdeljevali v osmih krajevnih organizacijah RK Šentjur in Dobje. Iz humanitarnega skladišča v Šentjurju so zaloge romale v pet krajevnih organizacij, po pakete pa so tja prišli tudi tisti, Id jih je napotil šentjurski center za socialno delo, oziroma so prišli z dokumentacijo kar neposredno na sedež organizacije. Kot pravi Karolina Šolinc iz OZRK Šentjur, so doslej razdelili skupno skoraj tisoč prehrambenih paketov, največ Iz humanitarnega skladišča, kjer jim je sicer ostalo še nekaj mleka 1er kakšen kilogram moke. Šolinčeva zaznava, da se struktura upravičencev oziroma prejemnikov nekoliko spreminja. »Po prehrambene pakete je v preteklih letih prihajalo več starejših občanov, v zadnjem obdobju pa se povečuje število mlajših občanov, ]ù niso prejeli prejemkov, so na čakanju, so izgubili zaposlitev ali imajo tako nizke dohodke, da težko preživljajo svojo družino. Med starejšimi občani prihajajo predvsem upokojenci, ki živijo sami in imajo nizke prejemke, ter tisti upokojenci, kjer se z eno pokojnino preživljata dva družinska čiana.« pravi Šolinčeva. Hkrati opaža še, da je večje povpraševanje med prebivalci mesta, saj so življenjski stroški zaradi najemnin in ostalega v mestu precej višji kot na deželi, kjer si še vedno pomagajo tako, da vsaj del vrtnin pridelajo tudi sami. »Da je življenje občanov težje, govori tudi podatek, da smo prehrambene pakete zdaj razdelili v bistveno krajšem Času kot pri prejšnjih delitvah,« Še opaža Šolinčeva, V jesenskem obdobju je OZRK Šentjur namreč razdelil še 155 FIHO prehrambenih paketov ter med junijem In oktobrom tudi 436 prehrambenih paketov, ki jih je za ogrožene skupine prebivalcev namenila slovenska vlada, POLONA MASTNAK V galeiUI MIK Ljubljana bodo naslednja dva meseca na ogled dela kiparja Bojana Pahorja, ki na pledestal svoje umetnosti postavlja ženski alct. Njegove Venere so elegantna telesa izrazKlt^ oblin, odeta v različne materiale in barve. Avtor jih ne oblikuje le 2 znanjem, ampak tudi 2 osebno čutnostjo. z izražanjem občudovanja In spoštovanja do telesa. V svoja dela komponira tudi Izkušnje, ki jih Je In jih pridobiva kot ortoped, zato Ima steklo, ki se nemalokrat znajde kot del kipa, svoj namen fn svoje ozadje. Kot pravi sam: »Nič ne naredim kar tako. vse Imajo svojo zgodovino, svojo zgodbo In smisel.« Dela bodo na ogled do 4. februarja 2010. # # • # • # # # # • # Nova, športna era Podčetrtka Nova dvorana pomeni tudi novo turistično priložnost v Podčetrtku so v petek slovesno odprli veliko novo večnamensko Športno dvorano, ki so jo zgradili nasproti Term Oilmia. Za občino ter njene Terme Oli-miâ pomeni novo turistično prikožnost, saj bo mogoče tržiti še športne storitve. »Verjamem, da se vsi občanke in občani zavedajo pomena te naložbe, ne le za športne potrebe» saj bodo v dvorani različne prireditve,« je zadovoljen župan Peter Mišja. Dvorana, ki je stala okoli štiri milijone evrov, ima 3400 kvadratnih metrov površin ter lahko sprejme do 2500 obiskovalcev. Večnamenska dvorana je največja naložba v zgodovini občine ter pomeni zanjo novo tun- Odprtja s pogostitvijo se je udeležilo približno tísoč občanov in povabljencev« Dan kasneje je bil v dvorani koncert pevca Oliverja Dragojeviča, v petek bo sledil nogometni turnir, v tem mesecu pa pride na priprave slovenska rokometna re-prezentanca. stično priložnost. »V tem mesecu bomo podpisali pogodbo o sodelovanju z Rokometno zvezo Slovenije in verjamem, da bo to začetek nove ere prodaje Športnih stori- V veliki dvorani so se nastopajo« otroci skoraj izgubili. tev,« je optimističen direktor Term Olimia Zdravko Počival Šek. V dvorani so mogoči vsi dvoranski športi ter kulturne in zabavne prireditve, za turistično trženje pa je pomembno to, da so v Podčetrtku pred nekaj tedni zgradili tudi štadion z atletsko ste- zo. Zaenkrat so pred novo dvorano uredili več kot dvesto parkirnih prostorov, vendar načrtujejo v občinski stavbi za prihodnje leto povečanje parkirišča. Občina je za iz^adnjo dvorane, v kateri bodo imeli prednost domačim, prejela približno polovico denarja iz Evropske unije, ostalo zagotavljajo iz občinskega proračuna ter iz Term Olimia, ki so med drugim prispevale zemljišče, Občina si prav tako pomaga s Štiristo tisoč evri komunalnega prispevka, ki so ji ga terme plačale za gradnjo Wellnes centra Orhidelia, Petkovo odprtje dvorane, ki so jo skupaj odpdi minister za-Šolstvo in Sport dr. Igor Lukšič, župan in direktor Term Olimia, je bilo zelo slovesno. Minister, ki je za dosežek čestital županu ter njegovim sodelavcem, pa tudi kolegom iz ministrstva, je poudaril, da je pomenila Rad- nja dvorane za malo občino velik izziv. Na odprtju je med drugim pel slovenski operni tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič, bogat program pa sta povezovala televizijski voditelj Peter Poles ter ravnatelj šole Darko Pepev-nik. BRANE JBRANKO Štipendisti Lions kluba Konjice Lions klub Konjice je pred leti na pobudo ustanovnega člana in prvega tajnika Božidarja Punčuha v program svojih humanitarnih aktivnosti uvrstil tudi štipendiranje mladih. Namen pomoči je finančna podpora pri visokošolskem izobraŽevanju mladih talentov, mladih s posebnimi potrebami oziroma mladih iz socialno ogroženih okolij. Letos so pripravili že tretji razpis, za Štipendije pa bodo namenili 6 tisoč evrov. Podelili so 3 enoletne Štipendije v skupni višini 5.400 evrov in enkratno študijsko pomoč v višini 6Û0 evrov Prejemniki štipendij in enkratne študijske pomoči za to šolsko leto so Tina Esih, Apolonija Rebernak, Tadej Drobne in Maja Bezovnik- Lions klub je letos študentom za pomoč in izmenjavo informacij .dodelil tudi tutor-je, člane kluba, ki bodo s svojim znanjem in izkušnjami po potrebi pomagali štipendistom z nasveti. Tutorji štipendistom so Janko Poklič, Milan Kolene, Andrej Poklič in Dušan Slapnik. MBP Med dobitnikr dijaških Prešernovih priznanj Gimnanje Calje - Center je faila tudi Ana Jazbec. Prešernova priznanja dijakom Tadej Drobne, Apolonija Rebemak. Tina Esih m Maja Bezovnik V Gimnaziji Celje - Center se lahko pohvalijo z zelo razgibanim kulturnim udejs-tvovanjem. Ta veseli dan kulture pa so včeraj obeležili na prav poseben način. Prvič so namreč najbolj aktivnim dijakom na kulturnem področju podelili dijaška Prešernova priznanja in zvečerv Narodnem domu izvedli še tradicionalni Miklavžev končen Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje • Center z gosti, inštrumentalno zasedbo The Šlageťs, Oktetom 9 ter novo fantovsko vokalno zasedbo, ki od oktobra deluje r^a gimnaziji. Dobitniki letošnji dijaških Prešernovih priznanj so: Alja Kočevar» Špela Majcen. Špela Šega, Nina Beriožnik, Nina Podgoršek, Petra Hribernik, Melita Painkret, Sanja Plaňko, Živa Lipar, Sara Zeîezmk, Luka Bokšan, Urška Vidmar, Alma Lea Ojsteršek, Ana Jazbec, Sabina Zaleznik, Vesna Skornšek, Nina Cehovin, Luka Pusovnik ter gimnazijski dekliški pevski zbor in Oktet 9. Ravnatelj Igor Majerie je ob podelitvi povedal, da so ta priznanja dijakom, ki skrbijo za slovenski jezik in kulturo v spodbudo, hkrati pa tudi dokaz razvejane obšolske dejavnosti na šoli. Poslej jih bodo podeljevali vsako leto. BS Foto: TimE novi tednik m KRAJEV Od dobre besede do strehe nad glavo Medsebojna pomoč celjskih delovnih invalidov je zlata vredna Celjsko medobčinsko društvo delovnih invalidov praznuje 40*let]iico uspeán^ delovanja. Osrednjo prireditev so pripravili v petek» dan po mednarodnem dnevu invalidov, v Narodnem domu. Med drugim so podelili priznanja zaslužnim članom in zahvale sponzorjem. Med prejemniki priznanj so bili tudi trije ustanovni člani dnktva: Ludvik Pregelj, ki je bil tudi prvi predsednik druitva, Ivan Plahuta In Martin Bohorč. Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje v svojih vrstah združuje 1.760 članov iz Celja, Štor, Vojnika in z Dobrne. Kljub težkim časom, ki so marsikaterega člana pahnili v hudo stisko, ne obupujejo. »Imamo dovolj članov in prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati. IXidi sami so inrâlidi, vendar jim je narava poklonila toliko zdravja in energije, ^astí pa volje, da svoj Čas in znanje poklanjajo drugim,« pravi predsednica društva Dragica Mirnik. Prav zaradi tega delo v društvu ni težko. V novih, lepo urejenih prostorih, dostopnih tudi gibalno oviranim, ki jim jih je pomagala zagotoviti Mestna občina Celje, je vedno kdo. ki zna prisluhniti. »Vsako težawD je mogoče rešili - če pa že ne rešiti, jo je mogoče vsaj omiliti,« verjame Dragica Mimik v zdravilno moč dobre besede. Četrto leto je predsednica in najbolj ponosna je prav na to, dâ sprejmejo vsakogar »Nihče ne gre iz pisarne brez pomoči. Včasih zadošča lepa beseda, včasih je potrebno veliko več. Tako smo našemu članu pom^ali tudi pri za-četku gradnje hiše, drugemu, Odslej še omrežnina Javno komimalno podjetje (JKP} Žalec se bo z novim letom preoblikovalo. Spre-memba prinaša novo, in sicer višjo ceno storitev in spremembo odloka, po katerem podjetje ne bo več upravljalec javno komunalne infrastrukture, temveč njen najemnik. Najemodajalec bo občina, ki bo s podjetjem skienila pogodbo o upravljanju. Na območju Spodnje Savinjske doline je Sest občin. ki so ustanoviteljice Javnega komunalnega podjetja Žalec. Položnice bodo poleg dosedanjih cen za vodarino, kanalščino in čiščenje vsebovale Še omrežnino. Ta bo po občinah različna, glede na velikost omrežja in število uporabnikov. Občina bo lahko ceno za posamezna gospodinjstva subvencio- nirala do 50 odstotkov. »Takšen način obračunavanja omrežnine je bolj pisan na roko večjim kot manjšim mestom in krajem. Območja z velikimi omrežji in malo uporabniki bodo imela višjo ceno,« pojasnjuje direktor Matjaž Zakonjšek. V Braslovčah bo na primer štiričlanska družina za 16 kubičnih metrov porabljene vode na mesec plačala 1,13 evra. Bo pa cena še višja, ko se bodo Braslovčani priključili na kanalizacijski sistem in Čistilno napravo. . Poleg braslovških se bodo s spremembami in zlasti z višjimi* cenami storitev za vodovod, kanalizacijo in čistilno napravo že kmalu seznanili najprej svetniki in nato občani sosednjih občin. MATEJA JAZBEC Slikanice za otroke Brinove zgodbe Maruš,) Mavsâi, Urška Jekler v slikanicah z naslovom BRINOVE ZGODBE, ki so namenjene tako najmlajšim kot malo starejšim otrokom, lahko sledimo dogodivščinam mafega Brina, simpatičnega, prebrisanega in tudi malce nagajivega dečka, ki kot mnogi njegovi vrstniki živi v stanovanjskem bloku, hodi v vrtec in na zanimiv način spoznava svet okoii sebe. V slikanici z naslovom BRm m ALEKS AFRIKA se sreča s sneženim možem in njegovo največjo željo - obiskati Afriko, ta se na koncu tudi uresniči s pomočjo dedka Mraza. V knjigi z naslovom bR\H IN ZAJEC KAROL se Brin s svojim strahopetnim prijateljem zajčkom Karolom odpravi na pustolovščino -iz teme pod posteljo rešita nekaj najljubših Brinovih igrač. V tretji knjigi BRIN IN POSKOČNI JAN pa se deček odpravi z mam-ico v mesto, kjer pa se v vrvežu izgubi, reši pa ga brezdomni ulični glast»-nik Poskočni Jan. ki postane njegov novi prijatelj. Slikanice vefikega formata (220x280 mm), trda vezava Cena posamezne slikanice: 15 € ena kompleta: 3S€ brin BR/N mckahol neviodunum Knjige iz Posavja Založba Néviodunum, Trg Matije Gubca 3. 8270 Krško Tel. 07 49 05 780 - Fax: 07 49.05 781 marketing®posavje.info - www.neviodLinum.si • www.posavje.lnfo ki je bil brez strehe nad gîa-vo in brez svojcev, pa smo omogočili, da danes živi v gar-sonjeri in je presrečen. Na eno izmed naših delavnic smo povabili tudi mladeniča, ki je v hudi prometni nesreči izgubil nogo. Že prej smo se dogovorili, da zberemo vsaj nekaj denarja in mu pomagamo pri nakupu proteze. Ljudjeso bili pripravljeni pomagati. Čeprav so sami nekje na dnu, so prispevali denar, skoraj 600 evrov gotovine. Z velikim veseljem smo mu podarili denar in naše izdelke. ki jih izdelujejo Zvončnice,« izpostavi tri primere konkretne pomoči. Pomoč je pač tisto» kar zaznamuje njihovo društvo že od vsega začetka pred Štirimi de-setlefli. Trije ustanovni člani so si zadali nalogo, da bodo pomagali invalidnim osebam skozi svetovanja, socialne pomoči, iskanje no>nh služb... Danes druátvo s tem nadaljuje in delo nadgrajujejo. »Veliko pozornosti namenjamo druženju. Ljudje ga potrebujejo, tudi lepo besedo, nekoga, ki mu lahko potamajo,« se zaveda predsednica. Stiske, zlasti sodabe, so v teh časih pogoste in hude. »Vsak dan več •jih je. Zelo nas boli» ko ljudje v zrelih letih, pri petdesetih, izgubijo službo. Za invar lide možnosti za zaposlitev ni. To Je zelo hudo. ker veš. da ne moreš pomagati. Človek pa iz meseca v mesec komaj pre- Dragica Mimik živi - velikokrat tudi s pomočjo nas, socialnih služb in drugih.« Društvo nima veliko denarja, a člani imajo znanje, da lahko ljudi v stiskah napotijo na prave ustanove in vsaj delno omilijo hudo stisko, ki jo prina^ nezaposlenost. Ob tem skrbijo za pestro društveno življenje. Povezujejo se s sosednjimi društvi, sodelujejo vskupnih akcijah, pripravljajo izlete, delavnice ... 2e četrto leto uresniču- jejo zanimiv projekt Pozdrav novim življenjem. »Naše članice spletejo sto copatkov in ročno naredijo sto vizitk. Ob materinskem dnevu, 25. marca, to odnesemo v porodnišnico in podarimo mamicam in novim Zemljanom. Njihovo veselje ob ceh skromnih darilih nam da novo vzpodbudo,« opiše še eno izmed dejavnosti društva predsednica, ponosna na ljudi» s katerimi dela. MILENA B. POKLIČ Otnt» s pravljlčartto Ireno ob rrovoletni jelki Veseli december v žalski ■ a ■ v ■ ■ knjižnici v Medobčinski splošni knjižnici Žalec bodo lahko najmlajši vsak torek v de-, cembru ob 17. uri prisluh-nili pravijicam pod novolet-no jelko, ki jih bodo pripovedovale Irena Verbič, Irena Štuse) in Nina IVbováek. Prve pravljične ure pod no^ voletno jelko se je udeležilo več kot 30 otrok in njihovih staršev. Prisluhnili so pravljici o jelenčku Rudolfu» ki je s svojim rdečim noskom pomagal Božičku najti pol do otrok. Poleg pravljic pod novoletno jelko bodo v knjižnici Žalec v čeutek ob 17. uri pripravili tudi novoletno ustvarjalaico z Ireno Verbič za otroke in odrasle. Izdelovali bodo novoletne voščilnice. Zadnja decembrska pravljica bo na odru Doma n. slovenskega tabora v Žalcu, 29. decembra, ob 17. urt. TT IH KRAJEV »Knapovskiu praznik V mnogi naših krajih so minuli teden častili god sv. Barbare» ki jo še posebej spoštujejo in se ji priporo-čdjo rudarji. Poleg obujanja načel rudarske tradicije je za Premogov-oik Velenje dan sv. Barbare praznik znanja, stalnih naprezanj po pridobivanju novih spoznanj in pogledov v prii hodnost- V okviru praznovanja vsako leto podelijo priznanja zaposlenim, ki so ob delu pridobili vsaj Vil. stopnjo izobrazbe, God svoje za-veuiice so obeležili v četrtek v muzeju premogovništva, ko so svoje kreacije na temo rudarstva» tradicije in simbolike predstavile študentke magistrskega Študija za oblikovanje tekstilij in oblačil. Razstava predstavljenih oblačil bo na ogled do sredine januarja. Direktor Premogovnika Velenje dr. Miidn Medved je izpostavil največje dosežke in projekte letošnjega leta, med katere štejejo modernizacijo delovišč» povečevanje širin delujočih odkopov» podpis dolgoročne pogodbe med Termoelektrarno Sošianj, HSE in premogovnikom ter zeleno luč za gradnjo bloka 6. Praznovanju je poseben pe-čat dala podelitev ISO standardov, saj je povezana družba Premogovnika Velenje HTZ Velenje prejela certifikate za sisteme vodenja ica-kovostî, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu po zahtevah ustreznih ISO standardom. Tudi v Andražu in na Ponikvi Društvo upokojencev Andraž je letos že šestič praznovalo god svete Barbare. Zbrali so, se pred cericvijo, kj er je bii najprej blagoslov kipa sv. Barbare, rudniških svetilk in prapora» nato pa so pod taktirko velenjskih godbenikov odšli v župnijsko cerkev Andraž» kjer je sveto mašo daroval domači župnik Ja- nez Furman. Po maši so pripravili družabno srečanje s »knapovsko« malico in krajšim kulturnim programom. Zbrane sta nagovorila predsednik DU Andraž Jože Krk in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. l\iáí na Ponikvi pri Žalcu so oživiil to tradicijo, za kar imajo veliko razlogov. V kraju namreč živi veliko rudarjev, aktivnih in upokojenih, ki si in so si svoj kruh služili v velenjskem premogovniku. Cod svoje zavetnice so počastili v nedeljo, ko so se v svečanih uniformah odpravi- li v župnijsko cerkev, pridružili pa so se jim tudi letošnji abrahamovci iz te krajevne skupnosti. Pred mašo jih je nagovoril Ivan Jelen» tudi sam upokojeni rudar» ki je poudaril tixino zaupanje rudarjev v Barbarino varstvo. Praznovanje so zaključili s pravo rudarsko malico v Slomškovem domu. Sveto mašo je daroval domaČi župnik Tone Krašovec, kulturni program pa so pripravili oktet Zavod-nje in harmonikarji iz Velenja. US, foto: TT Zbrane rudaije m Ponikvi je spremljat župnik Tone l^aloyec s krempom Laški rudarji sv. Barbari v čast Društvo upokojencev Se-draž je Ob pomoči Etno odbora Jureta KraŠovca Mož-nar v petek ponovno obudilo staro rudarsko Šego ob prazniku sv. Barbare. Na 4. decembra, ko godu-je sv. Barbara» so rudarji nekoč bili prosti oziroma so na ta dan šli k maši, kjer so se zavetnici priporočili za srečo pri opravljanju nevarne- ga in težkega poklica. Tako so se v petek upokojeni in aktivni rudarji s praporji in rudniško godbo na pihala iz Se-draža podali do farne cerkve k maši. Sledila je slovesnost s kulturnim programom v šolski telovadnici, kjer so po slavnostnih nagovorih podelili še priznanja za večletno sodelovanje. Priznanja in zahvale so prejeli Jože Hrastnik. Damjan Knez. Matilda Lukmar» Marija Rupnik in Vida Šalamon. PM, foto: VM Odkup dvorca Novi Klošter Ta mesec se bo iztekel rok za zbiranje ponudb za odkup dvorca Novi Klošter na Polzeli. Lastnica dvorca je občina Polzela. Dvorec prodaja po ceni 650 tisoč evrov. V zadnjih desetih letih niso vanj vložili nobenih sredstev. Deloma obnovljen je le zadnji del dvorca, v katerem se odvijajo občasne razstave. V občinskem proračunu za obnovo dvorca nimajo denarja, saj je občina trenutno v fazi rekonstrukcije in obnove gradu Komenda, ki naj bi se končala čez dve leti. Novi Klošter je dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem. Kar dvakrat so ga opustošili Turki, pozneje pa je bil prezi-dan v graščino. Okolico so preuredili v park, kjer so posadili različna drevesa. Mnogo dreves so med vojno posekali Nemd. Zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parín. Njegov sin Paul Parin je objavil nad 50 znanstvenih sestavkov in leposlovno delo Zanesljiva znamenja spreminjanja, ki je prevedeno in med drugim opisuje njegovo mladost v Novem Klo» štru. V dvorcu je bil tudi začetek osnovne šole na Polzeli, saj je bila leta 1786 ustanovljena t.i. trivialna šola. MATEJA JAZBEC Braslovčani ■ ■■■■ aVV kupih igrisce ' Na celjskem sodišču je bila pred dnevi javna dražba nepremičnine v lasti podjetja v stečaju Hmezada Kmetijske zadruge Trnava-Gomilsko. Gre za nogometno igrišče v TYnavi, ki je s spremembo in sprejemom strategije in prostorskega reda občine dobilo status nezazidanega stavbnega zemljišča, rezerviranega za športne dejavnosti. Izklicna cena je znašala dobrih 23 tisoč evrov. Občina BraslovČe je uveljavila pred« kupno pravico, saj gre za zemljišče, ki ga že dlje časa uporabljajo občani za igranje nogometa in je del površin, namenjenih otrokom Podružnične osnove šole Trnava. W Mlekomat tudi na Polzeli Pred l\iš supermarketom Polzela je začel v soboto obratovati mlekomat, dnevno sveže, mleko pa bodo vozili s kmetije Satier» po domače Veteroik iz Založ pri Polzeli. Mlekomat na Polzeli je že tretji, poleg Celja in Kopra, s katerim želijo v "Djšu promovirati zdrav način življenja in z zmanjševanjem odpadne embalaže povečati ekološko odgovorno ravnanje svojih kupcev, A^eko je dnevno sveže in primemo za takojšnje uži- vanje oziroma nadaljnjo pripravo različnih mlečnih izdelkov, kot sta jogurt ali kislo mleko, Krave molznice se na kmetiji Veternik pasejo na prostem. Kmetijske površine obsegajo 18 hektarjev obde-lovanih površin, v hlevu imajo 25 krav molznic ter 13 telle za nadaljnjo rejo. Na krajši slovesnosti sta zbrane nagovorila polzelski župan Ljubo Žnidar, v imenu TUŠa Irer^ Ro-ter> zahvalil pa se je lastnik mlekomata Matej Satler. • TT n Linhartova 22 Iv bljz^n» slovenske^ ljudskega gledal ika) 3000Ceije Tel.: 03 5443 67S ddamas.ceisíoLne 'Wtypyi^, radiocelje Vť" ^^ ^ ^^ ^ log} w k t.", Četrtek vi obi 1.15 no Radiu Celje lad zbornika so z uvodnimi nagovori pospremili direktorica Knjižnice Sefi^ur Tatjana (Uet, urednik domika Primož Kurat ter šan^urski župan Stefan Tnal. Življenje in delo Ipavcev končno v tiskani izdaji Ipavci pomembni ne le za Šentjur, ampak za ves narod - Literarno-kulinarični poklon sokrajanom Ne» SeDtjurčani niso pónosni zgolj na svetnike in razbojnike, âprav gre velik del pozornosti nekdanjima sokrajanoma - blaženemu Slomšku» zaradi katere-ga je Slom postal romarska pot, in zadnje iase vedno bolj tudi lumpu Guzeju, za katerega se ne morejo točno zediniti» na katerem bri-bu šentjurske fare se je ustavil in na katerem ne - so kar celo leto posvetili Ipavcem. Sicer se po njih že imenuje protokolarni objekt v Zgornjem trgu, kjer so nekoč do-movaii, so pa zdaj dobili svojemu spominu v čast Še ztwmik. Ta je krona nizov prireditev, posvečenih Ipavcem, ob kulinaričnem popotovanju pa je zbornik v Šentjurju pred dobrim tednom dni ug> ledal luč brabkega sveta. Izdaja zbornika je tako zaoicroži-la slavje ob praznovanju (po slovenski rahlo morbidni navadi) lOO-let-nice smrti Benjamina in Gustava Ipavca, znanih Šentjurčanov ter strokovnjakov s področja glasbe. Obeležili so jo lani. Kot je na petkovi slovesnosti v Hotelu Žonla ponosno povedala direktorica knjižnice Tatjana Oset, so avtorji prispevkov v zborniku opravili pomembno delo, saj so narecùii zgodovinsko-sistema-lični oris dinastije Ipavcev ter njihovega skiadateljskega dela, kar so v Šentjurju dolgo časa pogrešali. »Osrednji» vsebinski del pa temelji na referatih znanstvenega simpozija, ki smo ga pripravili ob lOO-let-Dici smrti bratov« Zbornik je uredil prof. dr Primož Kuret in je delo bratov Ipavec, pri čemer ni pozabil na Gustavovega sina Josipa. Ipav-ce je označil kot fenomen v slovenski glasbeni preteklosti. »Njihova dela so še danes živa in večkrat na sporedu slovenskih umetnikov. Zato Ipavci niso pomembni le za šentjursko lokalno okolje, ampak za celotno slovenskodedikino. Poleg glas- benega opusa so tu èe prizadevanja za slovensko Šolstvo, biografije, ki jih je v zborniku prav tako mogoče prebrati, pa tako govorijo same zase,« je prepričan Kuret. Eden prvih izvodov zbornika se je seveda znašel tudi v rokah šentjurskega župana Štefana TisJa, ki je zatrdil, da so. ŠentjurČani lahko ponosni, da je v njihovem okolju živela in ustvarjala družina, katere deta odmevajo celo v evropskem prostoru. »Ipavci so biii rod, ki brez glasbe ni mogel obstajati. Z njo so izražali svoja notranja občutenja» impresijo in rodoljubna čustva. Dru- žina zdravnikov in glasbenikov je Šentjurju pustila neizbrisen pečat,« je Tisel zapisal v predgovoru zbornika, ki je bogat tudi s slikovnim gradivom dogodkov, s katerimi so obeležili lOO-letnico smrti ter s številnimi notnimi zapisi. O času Ipavcev tudi s pomočjo kulinarike Po uvodnih nagovorih je spregovorila še glasba Ipavcev skozi samos-pevevizvedbisopranistke Pije Brodnik in pianistke Irene Zajec. V svojstveno celoto so slovesnost sooblikovali v Hotelu Žonta, kjer so pri- Ohranila se je zgodba, ko je v Šentjur prišel cesar. To se je zgodilo v sredo, 11. julija 1883. Šentjur je pričali cesarja svečano okrašen in z zbrano množico dolarjev, veljakov, duhovnikov in prebivalcev. Ko je cesar fftopil z voza, ga je pozdravil župan Ipavec v slovenskem jeziku. Cesar se je pozanimal za letino itd. Končno cesar reče: »Vaš kraj je jako lep) Govorijo ljudje tukaj nemški?« Župan Ipavec odgovori: »Le nekateri!« In razgovor je bil končan. (Iz prispevka mag. Nevenke Cmok) Ipavci izhajajo Iz kraja Gradac v Beli krajini. Dva sinova tamkajšnjega padarja Jurija Ipavca» Matija in Franc, sta se preselila na Štajersko in se v Celju oziroma Šentjurju uveljavila kot zdravnika. Trije sinovi Franca Ipavca, Aiojz, Benjamin in Gustav, so Studirali na dunajski univerzi in si pridobili naziv doktorjev» vsi so bili tudi skladatelji. Najpomembnejši je opus Benjamina, pri-marija otroSke t>olniánice v Gradcu, saj sega od operete in opere do znamenite Serenade za godala. Pomembni so tudi njegovi samospevi, zaradi katerih je dobil vzdevek slovenski Schuberi. Njegov mlajši brat Gustav je bil zdravnik in župan v Šentjurju» znan je bil zlasti po zborih, s katerimi je navduševal Slovence in budil narodno zavest. Skladateljsko In zdravniško .tradicijo je v naslednji generaciji nadaljeval Gustavov sin Josip» njegov drugi sin Jože pa je biJ slÛ(ar. Hčerke Ivanke Ipavec, vnukinje Franca Ipavca, so sestavljale jedro Prvega avstrijskega damskega kvarteta, (povzeto po prispevkih dr. Primoža Kureta in ddr. Igorja Grdine) Le kaj so jedli Ipavci, so se ofa prvem miniohodu stmbe spraševali gos^e. pravili jedi iz časa Ipavcev. Pomembno Je meni s hodi sooblikoval Zavod Etno-eko. Kulinarični večer je temeljil na izsledkih lanskega etnološko raziskovalnega tabora, v okviru katerega so študentje etnologije na terenu zbirali informacije o starih receptih in hrani nekoč. Sledile so še delavnice na to temo, v katere so se vključili mag. Vladimir ŠHbar iz celjskega pokrajinskega muzeja ter članice kmečkih društev. Pod taktirko hotelskega kuharja Jerneja Podpečana so tako kol rezultat raziskav pred goste petkove predstavitve zbornika romale jedi, kj so se v Času Ipavcev znašle na krožnikih meščanstva in izobražencev. Od obrnjenikov s kislim zeljem In prekajeno slanino do »roštanega« močnika, ajdovih krap-cev z ocvirki, do kopuna iz krušne peči in govedine - seveda niso manjkali skutini Štruklji ter pehtranova potica. Vse ob spremljavi vin družne Zdolšek... In našteli smo le del tistega, zaradi česar smo gostje Še po tisku dišeče zbornike za nekaj Časa odložili na stran. T^ole je pisala Edinost ob izvedbi Tičnika v Ttstu ... »Pokojni dr. Benjamin Ipavec je hotel darovati slovenskônu narodu tudi kaj več nego zgolj pe$nii in sličico: napisal mu je prvo slovensko opero Teharski plemiči in prvo slovensko opereto Učnik... To prvo domače delo je brez dvoma boljše nego marsikatera nemška ali fr'ancoska opereta, ki stopa po naših odrih. Uvažujemo vendar enkrat tudi svoje stvari, in ko teh ni več, naj pridejo tuje na vrsto. Ali ni čudno, oziroma značilno, da za Tičnika naši Slovenci niti ne vedo, da eksistira.« (iz prispevka dr. Luise Antoni) Gotova pa jih bodo Sentjurčani še z veseljem listali, saj imajo v eni knjigi končno zbrane vse prispevke o njihovem življenju, delu, zapuščini ter zaslugah za prebujanje narodne zavesti, Hkrati so Ipavci s svojim ime Šentjurja gotovo ponesli po vsej domovini in tudi čez nje ne meje. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Izdajo zbornika o Ipavcih je financirala šentjurska občina, omogočili pa so jo šentjurska knjižnica. Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur ter območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zbornik, ki ima 230 strani, je izšel v nakladi 300 izrodov. Uredil ga je dr. Primož Kuret, recenzenta sta bila dr. Stane Granda in dr. Jonatan Vinkler, za oblikovanje je poskrbela Mojca Cerjak. V njem so s strokovnimi prispevki sodelovali ddr. Igor Grdina. dr. Nataša Cigoj Krstulović, dr. Borut Smrekar, mag. Manja Fli-sar, Igor Dekieva, dr. Andrej Mis-soD, mag. Ivan Florjane, dr. Luisa Antoni in mag. Nevenka Cmok. 10 REPORTAŽA novi tednik Na Miklanevi rokometni zabavi seveda ni manjkal MiMavi Veliko rokometno miklavževanje Po sobotni tekmi RK Celje Pivovarna laSko - RK Prevent Slovenj Gradec je bilo v avli dvorane Zlatorog veliko rokometno miklavževanje. Nastopile so Foxy teens, za »žur glasbo« je poskrbel DJ Teo, prišel pa je rudi Miklavž, ki je delil lepa darila za najmlajše in nekoliko starejše. SB, foto: TimE HITRO NAROCiTE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo hranje o zivijeflju in delu na območju 33 občin na Ceijskemi Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno teto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 «MrfS "etnik 2009 C2TF7lTT1 m^ fi iiT^ prilogo TV-pKNO! ^ ■ ^^ ^ »M Vsak petek 48 barve» ibwd lelevBgskesa sporeda NOVI UDNIK Prešernova 19 300C Celje NAROCILNICA ImempmiMlc Krflj: Ulita: D^tuin rojstva: Nepreklicna naročam Novi tadnik » najmanj 6 mesecev podpis: KT&ilC d,OA. bo poúaike upornija! samo za potrebe Novega tedoika DJ Teo, ki vsak patek zvečer pr^ravlja oddajo CluUiIng na Radiu Cetjejaposkrtial za vročico sobotnega večera. é i -1, Za pravo Miktavževo vzdušje z nagradami so poskitele lisičke. Prav gotovo je bilo to več kot odlično Miklavževo darilo za številne obiskovalce športne^lasberraga dogodka. novi tednik REPORTAŽA 11 Miklavževo darilo Katrce v Cityc6Đtru Celje smo minuli petek obiskovalcem in obiskovalkam podarili prav posebno Miklavževo darilo. Oddaja Ka(r-ca je s številnimi glasbenimi gosti prišla kar na veliki oder Citycentra Celje. so najprej zapeli pevci Celjskega pevskega dnjštvd ali bolje rečeno angeli, saj so si za to priložnost nadeli prav posebna krilca. Sledil je trenutek, ki so ga najbolj nestrpno pričakovali najmlajši. Napovedan je bil obisk prvega izmed treh dobrih mož - svetega Miklavža, ki je, kakopak, priSel v spremstvu angelov in tudi enega parkeljna. Slednji zaradi kopice pridnih otrok v Citycentni Celje pravzaprav ni ime] veliko dela. Miklavž je razdelil darilca, nato pa se je zaiela »vožnja« s Katr-co. Ansambel Ra-Ce, izbran s pomočjo poslušalcev Radia Celje, pa Savinjsiûh 7> ansambel Donačka, Malibu, za piko na i pa še Manca Špik in Brigita Šuler, s katerima so na odru prepevali in poplesovali tudi najmlajši... TUdi na pragu božičnih praznikov za vas pripravljamo neka} posebnega. Zalo naj velja povabilo v Planet Tuš Celje, kjer bomo v sredo, 16. decembra, nostalgično obarvani s Simono Šolinič in Bojanom Piškom. Verjemite, na legendarne uspešnice, ki jih bodo med vas prinesli člani skupine Oliver 1V/ist, boste tudi najbolj sramežljivi zaplesali. Če so vam pri srcu narodnozatavni ritmi, pa vnašo družbo vabljeni naslednji dan, v Čeiitek, 17. decembra. Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom bo gostil V^abunde in Navihanke, Zeleni val z Matejo Podjed pa na mize pričaral številne okusne, predvsem pa domače in zdrave prigrizke ter napitke. Foto: TimE 2e pracftj pred 17. uro, ko je bil napovedan obisk svetega Miklevža. so so pred odrom drenjsfi teko veliki kot majhni otroci, ki so smrz velikim pnčakovanjem čakali na Miklavža, a obenem tudi trepetali obrezmisljenju, kolikšno delegadjo paikeljnov bo pripeljal s seboj. Strah je bil odveč, angelov je bilo več, na tistega enega pariceljna pa so û\roct pozabili takoj, ko so iz rok MiMaňa prejeli slastno darilo. Najtoplije ansambel R»€e,ki so ga izbrali pravposluùici in poslušalke Radia Celje. Skladba S hennoniko do zvezd velja za niihovo prvo skladbo, za katero so nedolgo nazaj posneli tudi videospot. Člani počasi spoznavajo svet narodnozabavne glasbe, ki poleg napornih nastopov vključuje tudi zelo prijetne pfad, kot je na primer ples z oboževalci. Z Lojzetom so ja takole umo zavrtela pevka Barbara. T^VIMTEDI^KOMI^radiem CELJE ^''PLANETU TUŠ CELJE Sreda> 16^ decembra^ med 17. in 19. uro Sredina Jutranja nostalgija na Radiu Celje se bo tokrat preselila na veliki odet» iger bosta dogâ' Janje vodila Simona Šolinič in Bojan PiŠek. Za glasbo^ s katero bomo naš časovni stroj zavrteli nazaj^ bo poskrbel ansambel Oliver Twist. Odlični glasbeniki bodo igrali v žtvo^ obiskovalci pa boste lahko v avli Planeta Tuš tudi zaplesali. Četrtek, !?♦ decembra, med 17. in 19. uro Tik pred nastopom smo ujeli Brigito Šuler (levo) in voditeljico Katrce, Klavdijo Winder. Slednja si je la Miklavža zažel^a posebno darilo - povečanje 9vo}e družine. Glede na to, da nas v decern tmj oblice toliko dobrih mol, ni hudir. da ne bi v naslednjem letu v Katrei siriali jok dojenčka. Vrtiljak polk in valčkov bo poganjal Tone Vrabl; za ritem bodo skrbeli člani ansambla Vagabundi in Navihanke, da pa niti lačni niti žejni ne boste^ bo poskrbela Mateja Podjed in njen Zeleni val. Naj dodamo le še to, da presenečenj nikakor ne bo manjkalo . •. Oboji poraženi Drugí<^ se je v tej sezoni 1. SNL pripetilo, da std v istem krogu obe moštvi s Celjskega ostali praznih rok, najprej v 10. in zdaj v 20. krogu. Celjani so imeli v Lendavi stoodstotno priložnost, da po-vedejo z 2:1 (Bezjak), Velenj-čani pa so z dvema igralcema manj izigrali mariborsi« obrambo in bi lahko izenačili na 1:1, toda lepo akcijo so (Mujakovič) zaključili neučinkovito. Smrtonosni podaji s kota Celjsko moštvo je zaradi kadrovskih težav in luknjičaste obrambe zai^alo v spremenjeni postavitvi, s prostim branilcem Milanom An džel ko vičem. ki je že v prejšnji sezoni pogosto igral na reprezentančni ravni. Povedlo je v uvodu tekme: dolg in visok předložek Sebasljana Gobca je letel na sedem metrov oddaljenosti od Naftinih vrat, tam pa je Slavi-ša Dvorančič višje skočil z glavo kot vratar Murko z rokama. Gostitelji so oba zadetka dosegli po podajah s kota. z neverjetno lahkotnostjo ob anemični celjski obrambi. Trener Milan Dufičič je dejal: »Ne preostane nam drugega kot da Čestitamo nasprotniku za zasluženo zmago. Na žalost smo naredili dve napaki, kar je nasprotnik s svojimi izkušnjami in znanjem znal kaznovati.« Do zimskega premora bodo Celjani odigrali dve tekmi. V sredo se bodo v Šiški skušali izogniti porazu, da bi se potem na proslavo v Narodni Alem Mujakowč je ímeniti)o Izigral mariborsko obrambo, nato pa z fevica skušal zatresti mrežo, karmu nažalost ni uspelo. dom vrnili dvignjenih glav, v soboto pa bodo odpotovali na Bonlřiko, kjer bo Koper lovil naslov jesenskega prvaka ali pa ga bo skušal le še potrditi. Prekletstvo domačega igrišča se nadaljuje Nogometaši Rudarja so v letošnji sezoni dobili obe srečanji z Mariborom, tokrat pa so morali na domačem igrišču priznali premoč. Doživeli so že četrti zaporedni poraz pred domačimi navijači. Tokrat se jih je Ob jezeru zbralo 1.800. Mariborčani so zasluženo slavili, imeli pa so tudi ugoden sodniški kriterij glavnega sodnika Dragoslava Periča, ki je sicer upravičeno pokazal rdeča kartona Jeseničniku in To-limifju. Najlepšo priložnost za vodstvo je na domači strani za- PI'HII'^J fan SHOP iOUOHETHUlBB a fanSHOP fanSHOP Mtednik fanSHOP MAJICI že fld 9,99 EUR ŠPORTMCOPATIžefld 35,76 EUR DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! IZDELAVA TAKOJ! Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina wvm.rk-celje.si, s KLUBSKA PRODAJALNA, I DVORANAZUTOROG ^^ j 1 Akcija velja do Z rdiprodaje zalog. ^ DECEMBRSKI DELOVNI (^RODAJALNE: VSAKA SOBOTA MED 8.0Q IN Ijygó^ fanshop % fanSHOP fanshop fanshop Rudar (4-a-2-l): Savić • Dedič, Sulejmanovič. Stoj-nič, JeseniČnik - Golob, To-limlr, Tomažič Šeruga -Krehy Mujakovič -Lo Du* ca. Igrali so še PraSnikar, Omladič, Grbič. pravil Luka Prašnikar, ko je v 53. minuli vratar RaniJovič izvrstno posredova]. V 60. minuti pa je zadel dotlej povsem neopazni Vito Plut po natančni podaji Školnika. Čeprav so '»knapi« od 61. minute igrali brez dveh i^alcev, so bili nevarnejši kot prej. Tik pred iztekom rednega dela je imel Alem Mujakovič Izjemno priložnost za izenačenje, ko si je po podaji Omladiča in preigravanju pripravil prostor za strel, vendar je z zadnjimi močmi gol preprečil Ranilovič. Mariborčani so srečanje dokončno odločili v 92. minuti, ko je Tavares zadel vratnico» odbitek pa v mrežo pospravil Dragan Jeilč. DomaČi strateg Marijan Pu-šmk |e po porazu z Nafto upravi ponudil odstop, a ga ni sprejela. Po zmagi nad Olimpijo pa se slaba točkovna bera njegovega možtva Ob jezeru nadaljuje: »Mariboru čestitke za zmago, vendar še večje poh- CM Celje (5-1-4-2): Majčino vič - Gobec, Andžeiko-vić, Bakarlč • Horvat • Štraus, Lovrečič, Rep, Po-povit • Ehroraačič, D us para. Igral je le Bezjak. vala moji ekipi za odnos. 2 osmimi igralci je prikazala boljšo igro kot prej z desetimi, imeli smo priložnost za izenačenje, a se ni izšlo. Že mesec dni poudarjam, da mi je kot ue-nerju težko sestaviti moštvo. Po dveh izključitvah lahko le upam, da bomo >skrpali< enaj-sterico in jutri pošteno odigrali zadrijo tekmo.« Gostujoči trener Darko Miianič je imel zopet dovolj razlogov za zadovoljstvo: »Zmagali smo ob dobri igri. Tekma je bila zanimiva, z veliko situacijami, o katerih se bo še veliko govorilo. Po prikazanem smo zasluženo slavili.« Miha Golob je bil zopet eden od igralcev, ki so pretekli največ: »Do izključitve je bila lekma enakovredna. Mi sicer nismo biii nevarni, a smo lahko do prejetega zadetka nadzirali potek igre. Pri dveh igralcih manj smo poizkusi napadati, a se ni izteklo po naših željah. Najbolje bi bilo, da bi se jesenski del že končal, a siedi Še ena tekma. Kljub temu bomo storili vse, da premagamo Domžale DEAN ŠUSTER MITJA Ki^Z Foto: SHERPA LESTVICA 1. SNL I.LUKA KOKA 1 MARIBOR IfiUOAJI 4.0UMPUAI-2I 6. MARA fl.CMCaJC 7.00KŽAL£ ».NTCRBLOCK IHrrCORiCA mUBODOftAVA ŽO' 10 20 10 21 10 21 10 3 27:20 37 8 3S:27 32 9 29:» 32 8 3C:1B 31 8 34:35 31 7 33:30 29 9 29:38 28 9 26:28 2S 9 33:35 24 11 19:34 18 Zma< Na sobotnih koŠarkarsk tekmah je v sosedskem dt biju na Polzeli slavila Ele tra, derbi Zlatoroga in Slov na pa je pripadel Laáčanoi Šentjur je prekinil niz zau doma ga je porazilo Zasav Hopsi so v 9, krogu mor priznati premoč Elektre, ki bila vseh 40 minut boljši ni protnik in se je na Polzeli m< čevala za izpad iz pokalnega u movanja. Šoštanjčani so in ji č zmagali v gosteh, njihov U nerBorutCerarpa jedejal:»! krat sem celo zadovoljen zigi čeprav smo dobro igrali le četrtine. Končno smo poka2 li srčno igro.« Tadej Koštom je dosegel 16 točk, imel je ose asistenc in ostaja najboljši p dajalec prvenstva: »F^tje sn stopili skupaj kol prava eki;; kar se je videlo na igrišču. V( jamem, da lahko premagan tudi Koper.« Hopsi so se pre kli teden okrepili še z ELvirje Ovčino (pred leti je že igral Polzeli, potem pa tudi v La kem). Odi^aJ je soUdno, d segel je 14 točk. Po bolezni je v ekipo vrnil tudi Gregor ří nar: »Naša igra je povsem ra padJa in Elekira je zaslužei zmagala.« Najboljši suelec kalnega derbija je bU z 28 to kami Dejan Ćup, ki je do o mora v poLzelski koš zmetal 16 košev za peto Elektřino zm go. Hopsi bodo že danes gost Helios, ki bo na Polzelo priš Za dolg korak proti naslovu Čeprav $e bodo rokometaši Celja Pivovarne I^Ško po jutrišnjem obračunu Se dvakrat pomerili z Gorenjem (razen vprimeru česa nepredvidenega ...] v prvenstvu iii še trikrat s Koprom, bo tokratni lokalni derbi morebiti že odskočna deska do najvišje stopničke ob koncu ilge. Pivo vaij i imajo namreč po dm-gi zaporedni zmaç nad Preven-lom pei točk naskoka pred Ve-lenjčaíii in Če bi prednost povečali še za dve točki, bi bili -vsaj za državne prvake - praktično neulovljivi. V soboto je počival Edi Kokšarov, ki pa trdi, da je noga že nared. Njegova dolgoletna alternativa Miha Gorenšek je vselej pripravljen, da ga zamenja: »Pričakovali smo žilav ûdpor Slovenj grajčanov, zato smo Zdi^ali zavzeto in generalka za sredo je uspela, V derbiju bo naboj pravi. Ne smejo nas zanimati težave Velenj-čanov, zagotovo bodo zaigrali čvrsto.« Zaradi bolečin v stopalu na parket ni stopil Aleš Pajovič: »Gorenje ima dobro moštvo, še vedno je državni prvak, V Zlatorogu nas čaka lep derbi. Ne glede na finančne težave bodo gostje srčni, agresivni. Težko bo.« TVener Tone Tiselj v DP uspešno krmari rf»)jsko barko, napovedal je jutrišnji obračun: »Mojim fantom čestitke za profesionalno opravljeno delo na obeh tekmah s Prevencom. Gorenje je v letošnji sezoni slabše v ligi prvakov kot v minulih, kar ni dobro za slovenski rokomet. A ranjen lev je najbolj nevaren. Obenem po- polnoma zaupam svojim igralcem. Trije med njimi so bili označeni kot stari in da so prišli le pobrati denar, sam pa menim, da je njihova vrnitev domov sreča ne le za celjski, temveč za slovenski ro- komet. V vseh pogledih so pr vi profesionalci.« Tiselj vt jame, da bodo na parketu sp Kokšarov, Pajovič in tudi Pt drag Dačevič. DEAN ŠUSTI Foto: Tin Miha Gorenšek sa ja spet Í2ka2al v obrambi 5-1. v napadu pa je 2ab last golov. Zlatoroga in Elektre rez Celjanâ Mateja Knišiča. » domžalskim klubom se je raz-el sporazumno, saj je igral pre-rialo. Zlatorog se je za zmago nad Jovanom moral boriti vse do ddnjih sekund« čeprav je imel e prednost 18 točk, ki je po espametnih osebnih napakah Î zgrešenih prostih metih skop-ela zgolj na točko šest sekund red koncem. A sreča je bila }kral na sirani Laščanov. Tre-er AJeá Pipan meni: »Lahko no zadovoljni s prvimi 30 mi-utami, potem smo kot strela jasnega začeli igrati zelo neod-ovomo in delati nerazumlji-e napake. A na koncu smo za-•U^o zmagali.« V naslednjem rogu Laščani gostujejo pri zad-jem Šenčurju. »Cel teden se omo morali dobro pripravljati J maksimalno trenirati, da bo-10 premagali tudi Šenčur In pet bomo morali biti pozorni se do konca, do zadnjega sod-ikovega žvižga,« je previden ipan. Niz zmag Šentjurčanom so rekinili Zasavci. Ekipa Danima Novakoviča je doma us-elâ le dvakrat izer^čití> na 10 1 na 29, do vodstva pa ni pri§-i. Ponovno je storila veliko sebnih napak, 11 več kot no- vinci v prvoligaSW druščini. Šentjur bo v naslednjem krogu gostoval pri Slovanu. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA (arhiv NT) Cokan osmi na Ultramanu Konec novembra je bil na Havajih 25. triatíon Ultraman, ki se ga je prvič udeležU tudi Celjan Nino Cokan in zasedel dobro 8. mesto. Tridnevno tekmovanje, ki ga sestavlja prvi dan 10 km plavanja in 145 km kolesaijenja, drugi dan 275 km kolesarjenja, zadnji dan pa 84 km teka> je bilo na otoku Kona. Cokan, ki je eden boljših slovenskih triatloncev, ima za sabo uspešno končanih že 21 Ironmanov, kar |je največ v slovenskem merilu, in to mu je zagotovilo vstopnico za Ultraman. Opravil ga je v 25 urah, 53 minutah in 41 sekundah. MOJCA KNEZ Fuhrerjeva in Centrih v Laškem je biJa včeraj prireditev ob izboru najboljših Športnikov invalidov po izboru SlSPOK. Najboljša v letu 2009 sta bila Celjanka Jana Fiihrer, svetovna prvakinja v showdownu iport namenjen ljudem z okvaro vida, zelo podoben namiznemu tenisu) in Štorovčan Rudolf entríh. svetovni prvak v lovu rib s plovcem. DŠ Kapetan Zlatoroga Noje Strnad je bil zmage vesel, vandar vseeno nezadovoljen z igro. Po tekmi je povedel, da je sedaj skrajni cas. da začne njegova ekipa igrati tako, kot je treba. Ob njem je Andraw Brian Feeley in v ozadju osteli koiarkarji Elektre. ki so se tudi veselili zmage v zadnjem krogu. _____ rŠPORTNI KOLEDAR Torek,, 8...U. KOŠARKA 1. SL, 10. krog, Polzela: Hopsi - Helios (19). Sreda. 12« NOGOMET 1. SL, 22. krog, Ljubljana: Interblock - CM Celje (13), Velenje: Rudar - Domžale (IS). ROKOMET i. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (18). KOŠARKA LSL(ž),l0.krog:MeitarCdje - Kozmetika Afrodita (19.30). ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO SEZONA 2009 / 2010 RK Celje Pivovarna Laško proti RK Gorenje Velenje Dvorana Zlatoroga sreda, 9. december, ob 18.00 Prodaja vstopnic na www,rk-ceije.si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji, v Celju so to Adriatica center potovanj, Izletnik-ITA Celje ter Žniders. Na dan tekme bo vstopnice mogoče kupiti tudi na blagajni dvorane Zlatorog. PODPIRAMO RDEČE NOSKE _ RDEČI N#SIsi Vabljeni Medijski sponzor: NOGOMET 1. SL, 20. krog: Nafta - CM Celje!:] (1:1); Ceh (35), OJ-laj (83), Dvorančič (8). Rii-dar - Manbor 0:2 (0:0); Plut (61)» ;elič (92). MALI NOGOMET l.Si, 10.krog:DoÍ7Oyec-i^ kama Duh 7:0 (3:0); Vojsk- (3. 28, 30). Marali (14), Kroflič (14). Mordej (2S. 38). Vreuil red: Lilija 25, Gorica 23, Op-lasl 19, Dobovec 18. Puntar 15, Izola 13, Sevnica 7, Škofije 6. Ptuj 4, Pekarna Duh L 2. SL - vzhod, 9. krog: Nazarje- Benedikt 9:5 (4:3); Ipa-vec (8). Kolar (13), Meiulj (15, 18, 25, 28. 30, 38)> Semene (39). Vrslnired: Nazarje Z3,Kebeij 16, Benedikt 15, Tomaž, Maribor 13> Zavrh 9, Cerkvenjak 7, Slovenske Gorice 3- ROKOMET 1. SL, 12. krog: Celje Pivovarna Laško - Prevent 34:22 (20:13): Toskić 7, Koljanín, Gofenšek 6, Savič. Razgor 4, Zorman 3, Vugrinec, Kojić 2; Drožina, Špegel 4, Gorenje -Škofjal^kaSliBl (15:13); Cu-pić 8. Žvížej 6. Natek 5, Ceh-te 4, Šimič 3, Harmandić 2, Bezjak, Mlakar, Rcúč 1. Vrstni red: Celje 22-0, Gorenje 17-5, Cimos 16-6, Trimo 14-8, Slovan 12-10, Ormož 11-11, Škofja Loka 7-15, Maribor, Krško, Ribnica 6-16, Prevent 3-19. 1. B SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško B - Šmartno 22:27; Vodišek 7, Irman 4. Špiljak, ŠIbakovski 3, Senič, Ranevski Z. Mačkovšek 1. l.SL(ž),10.krog:Cei/eCe/i-ske mesnine - Ptuj 30:36 (13:15), Krim Men:ator-Ce' leia Žalec 53:27 (27:16);. Koren 9, Vjdic 6; Kahak 10, Ce-renjak 7, Potočnjak 6, Kosmač 3, Grčar 1. Vrstni red: Krim Mercaior 20, Zagorje 18. Olimpija 15. Celeia Žaiec 13, Krka 10. Izola, Ptuj 9, Celje 7. Piran 6. Burja S. Kočevje 2, Brežice 0. KOŠARKA 1. ŠL, 9. krog: Hopsi - Elek-fm 81:90; Ovčina 14, King 13, Thondique, Udríh 12, Skok 10. Godler 7, J. Kobale 6, Hařnar 4, Vaši 3; Ćup 28, Feeley 23, Koštomaj 16, Podvršnik 12, Bi- lič 9, Golež 2, Šentjur - Zasavje 81:91; Crenshaw 25, Če-bular 16, Simovič 12, Jovano-Vič 11, Ručigaj 9, Ferme, La-porník3;Šoškič28,Mučič 22, Zlatorog - Geoplin Slovan 72:68; Bubnič 17, Čmer 14, Strnad 10, Rizvič 9, Goijovič, Di-mec 8, Nikolič Smrdelj 4, Pel-ko 2. Vrstni red: Krka, Zasavje 16, Slovan 15. Helios, Elek-tra, Škofja Loka. Šentjur 14, Parklji, Zlatorog 13, Koper, Hopsi 12, Šenčur 9. 1. B SL, 10. krog: Rogaška -Nova Goňca 104:85; Ravnikar 19, Smajlovič 17, SpeSič 13, Pešič 11, Pungartnik 10. Jotič 8, Kos 7, Polajžar3,Sučur2; Petrovič 23, Marcetič, Horvat 17, Kraški zidar - Konjice 97:84: Djurkovič 32. Lazarev-ski 30; Vipotnik 23. Skaza 18, Gačnik 16. Sivka 15, Smaka 8, Muzei, Grilanc 2. Vrstni red: Rogaška 18, Maribor, Grosuplje. Branik 17, Postojna 16, Kraški zidar, Litija. Medvode 15, Konjice, Janče. Triglav 14. Nova Gorica 13, Hrastnik 12. Gradiáče 10. 2. SL - vzhod, 9. krog: Bistrica - Pakman 88:87, Terme Olimia - Ježica 83:79. Vrstni red: Bistrica 18, Radenska, Terme Olimia 16, Pakman 15, Ježica, Union Olimpija B, Ilirija 14, Podbočje, Cal-cit 11, Dravograd 10, Lastovka 9. Vrani 8. Jadranska liga (ž), 8. krog: Medveščak - Merkur Celje 77:69." 1. SL (ž), 9. krog: Konjice -Kozmetika Afrodita 93:63; Kvas. Kobale 18, N. Srot 15, Javorník 13, Zdovc 9, 1. Klančnik 7, T Kiančnik 3, Je^ reb 2; Baloh 16, Starček 15, Lesjak 12, Muhovic 7, Cver-lin 6, Ške! 4. Vodeb 2. Un-verdorben 1. Vrstni red: Merkur Celje 16, Kranjska Gora 15. Triglav, Ilirija 13. AJM, Ježica 12, Odeja 11, Konjice, Kozmetika Afrodita 10, Domžale 8. ODBOJKA 1. DL, 12. krog: Svit - SIP Šempeter 0:3. Vrstni red: Marchiol, Calcit 29, Triglav 24, Galex 23, Šempeter 22, Duol 17, Kropa 16. Krka 10, Svit 7, Maribor 3. 1. DL (ž), U. krog: Alian-sa - Koper 1:3. Vrstni red: Nova Gorica 29, Koper 27, Ruše 21, Sloving Vital 17, Ljubljana, Aliansa 16,Jesenice'Bled 3, Novo mesto 0. (KM) CENTER ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO TOPFIT podarite darilni bonzafitnes darilni bon za skupinsko vadbo darilni bon za kozmetiko darilni bon za masažo darilni set kozmetike biodroga Êitnuma x\ o' IQ.' 14 w KULTURA novi tedhik Otvoritev razstave Gnia račka ne bi bila prava brez živega nastopa ene od umetnic noči. Grda račka na ogled v edini slovenski erotič-ni galeriji Račka, ki je v Celju oa Gosposki ulici, so v torek odprli dolgo priprav-Ijano in napovedovano razstavo Grda račka. Z njo je hotel center sodobne umetnosti zavoda Celeia prikazati erotične predmete, s katerimi si pri spolnosti ali obujanju spominov na lepe trenutke posteljnih užitkov pomagajo Celjani. Zbiranje je ob skromnem odzivu na javni poziv, da posamezniki podarijo ali zgoJj anonimno posodijo takšne predmete, trajalo skoraj leto dni. Slednjič se je le nabralo dovolj predmetov za zanimivo razstavo» a je vprašanje, kako bi bilo, če se ne bi povezali z nekaterimi izdelovalci in zlasti z zavodom za kulturo pornografije. Petkova otvoritev je v galerijo Račka privabila toliko ljudi, kot jih v njej ni bilo niti v najboljših časih, ko je bil ta prostor še nočni klub in peep-show. Velik del celjske umetniške srenje, predvsem mlajša generacija, veliko ljudi, ki so.tako ali drugače poslovno povezani z erotiko in radovedneži so dobro napolnili galerijo, si radovedno ogledovali razstavljene predmete in jih-tudi živahno komentirali Nevenka Sivavec, ki je ob Ireni Čerčnik kustosinja razstave, je bila zelo zadovoljna. saj je še pred slabim mesecem dni slabo kazalo. »Odziv na naš javni poziv, da ljudje posodijo ali darujejo pred- V galeriji Račka javnosti pokazali zbirko erotičnih predmetov Razvpiti dnevni k dekleta, ki je vletu dni »nabralo« 152 ljubimcev. mete, ki so zanje na tak ali drugačen način povezani z erotiko, je bil slab. Odprlo se je šele zadnje tedne in zdaj imamo res zametek stalne zbirke oziroma bodočega muzeja erotičnih predmetov,« je povedala. In l^j lahko vidimo na razstavi? Praktično vse: od umetniških slik, do kipcev, igrač, igralnih kart in domin, pornografskih fotografij, celo fotografij stopal» ki so fetiš enega celjskih taksistov, pa dežnik (?], lisice, sodoben deviški pas, celo posteljo z vsemi ve-zalnimi pripomočki za buren seks. in tudi vibratorje. Enega je podarila La Toya, drugi je umetniško delo kitajskega umetnika, tretji spet posut s kristalčki Swarovski. Na razstavi se vrti tudi več videov, med njimi je prvi jugoslovanski gejevski film DeČkJ, pa sprehod Le Toye po Celju v času, ko je snemala razvpit pomo âlm na Starem gradu. Omeniti velja tudi slovite Figura e veneris, domine in igralne karte z erotičnimi prizori, seksi perilo, sodoben deviški pas, pornografsko ilustriran Prešernov sonetni venec, celo 1. številka takrat prve erotične revije v Jugoslaviji Erotika (1985) je na ogled. In prikupna erotična fotografija, ki jo je dedek darovalca skrbno hranil na podstrešju ... Prav posebno pozornost pa si je pri-služil skromen dnevnik, v katerega je leta I960 neko dekle skrbno vpisovalo imena svojih ljubimcev in k imenom dodajalo tudi skrivnostne znake, ki so bržkone ocena ljubimcev. V ietu dni se je nabralo 152 imen ... Razstava Grda račka je vsekakor spodbuden začetek, kajti z zbiranjem predmetov nadaljujejo, saj želijo ustvariti prvo stalno muzejsko zbirko slovenskih erotičnih predmetov, BRST, foto: SHERPA Eva-Nina Kozmus bo zastopala Slovenijo Celjanka Eva-Nina Kozmus bo zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovi-zijski mladi glasbenik 2010, ki bo maja na Dunaju. Tako je soglasno odločila žirija na zaključku slovenskega izbora, ki ga |e orga- niziralo Uredništvo za resno glasbo in bale« Televizije Slovenija. Žirija je izbirala med 15 prijavljenimi tekmovalci, starimi do 19 let. Eva-Nina Kozmus je dijakinja Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani ter i. gimnazije v Celju. Njena mentorica je Milena Lipovšek. Njen glasbeni talent in znanje so potrdile mnoge prve nagrade na različnih telonovanjih, kot solistka pa je sodelovala s Si m fon ičn i m o rkes tro m RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom Srednje Glasbene in baletne šole Ljubljana in Godalnim orkestrom Celje. 6S Zvenele so prešerne besede Celjsko literarno društvo in celjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti vsako leto na Ta veseli dan kulture pripravita literarni večer. Letos se je z lastnimi lite- društva,njihovepesmiinpro- rarnlmi deli in glasbenimi zo pa so brali sami aU so jim točkami v Hotelu Evropa pomagali člani gledališkega predstavilo devet članov ansambla KUD Zarja Trnov- Ije-Celje. Sodelovalo je tudi Kulturno društvo bratov Dobroti nško v Škofja vas s poezijo in glasbenimi točkami ter dijaki I. gimnazije v Ce-iju. BS, foto: TimE * vS rjé.^ Nova knjižnica se polni Začela se je druga faza selitve Osrednje knjižnice Celje, ki že neposredno zadeva tudi uporabnike- Od včeraj naprej sta namreč do predvidenega datuma otvoritve nove knjižnice, ki je 18. januarja, zaprta domoznanski in Študijski oddelek, ki sla delovala v začasnih prostorih na Mariborski* cesti. V času seiitve ne bo mogoča izposoja niti vračilo študijskih gradiv. Še do ponedeljka pa bosta odprta oddelek knjižnice za odrasle in knjižnica Pri Mišku Knjižku. Gradivo iz teh dveh oddelkov bodo začeli seliti prihodnji ponedeljek in od takrat do otvoritve ne bo mogoča nobe- Gradivo že $6lijo v novo knjižnico. na izposoja knjižničnega gradiva. Tući spletne povezave ne bodo delovale BS. foto; SHERPA Nakupovalni vozički na razstavi v Galeriji Plevnik • Kron-kowska je do 16. decembra na ogled razstava Nakupoval- ni vozički. Akademski slikar Samo SiJes (na sliki) iz Zagorja ob Savi je razstavil se- rijo desetih slik. ki so slikarjev avtorski komentar na potrošniško mrzlico in našo obsedenost s preživljanjem prostega časa v mastodontih potrošniške kulture - nakupovalnih središčih. BS, foto: TimE NOVI TEDNIK KULTURA 15 Handel in Haydn združujeta Skupni projekt Hiše kulture Celje in Festivala Velenje Hiša kulture Celje in Festival Velenje sta pod častnim pokroviteljstvom obeh mestnih občin združila moči pri pripravi izjemnega glasbenega dogodka, ki bo z dvema slavnostnima koncertoma največji avtorski glasbeni projekt leta v obeh občinah - Handel & Haydn. VeJikopotezni projekt je sko-šaieškere^jelervkopro-pod svoje okrilje áiružil več dukdjo povezal Festival Ve-kot 120 glasbenikov iz sa vin j- lenje in Hišo kulture Celje, v sodelovanju z ^asbenima šolama iz Celja in Velenja. Skupaj pripravljajo slavnostna koncerta ob obletnici smrti velikanov kiasične glasbe Georga Friedricha Handla (168S-1759) in Josepha Haydna {1732-Î809). Najprej bo izbor točk iz nesmrtnih oratorijev Mesija in Letni časi zazvenel na odru Doma kulture Velenje {21. 12.) in dan kasneje Še v Celjskem domu. Priznanim solistom - sopra-nistkama Andreji Zakonjšek Krt in Gordani Hleb, tenoristu Matjažu Stopinšku. bari-tonlstuBoStjanuKorošcu, basistu Janku Volčanšku - ter zboru in orkestru Hiše kulture Celje bo diri^raJ maesUo Simon Dvoršak. Veličastna glasba obeh mojstrov |e tako povezala dva kulturna centra sa vinjsko-šaleške regije. Celje in Velenje, od koder prihaja večina nasto-. pajočih. S projektom se bosta prvič javnosti predstavila tudi Zbor Antona Schwa-ba iz Hi§e kulture Celje, v katerem pod vodstvom Alenke Goršič Ernst prepeva 75 di- Tolkalfla skupina Glasbene šole Cslje in fotografi iz kluba Interact so poskrbeli za lep vačar. Perspektive zaživele ob sijajni glasbi Interact klub Celje, ki združuje celjski rotarijski podmladek iz treh celjskili gimnazij, je na Ta veseli dan kulture v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravil lep dobrodelni večer. Člani kluba, ki se resneje ukvarjajo s fotografiranjem, so razstavih svoje fotografije, posnete na temo Osvetlitev - perspektive. Res lepe in prepričljive fo- tografije so razstavili Lea Kukovičič, Taja Plevnik, Barbka Rode, Petra Žohar, Jakob Jurkošek, Marko Puncer in Tit Plevnik. Višek večera pa je bil nastop sedemčlanske tolkal ne sku-pine celjske glasbene šole pod vodstvom Damirja Korošca, ki je številno občinstvo navdušila z ubranim muziciranjem - pa naj se ta izraz sliši še tako čud- no, če govorimo o tolkalih. Z glasbo od džeza do popa, ki je na vibrafonih, ma-rimbi, cevastih zvonovih in številnih drugih tolkalih zvenela že skoraj kot glasba za ples, so res zasluženo poželi aplavze občinstva. Zbrani denar od vstopnine» približno 400 evrov. so Člani kluba namenili svoji dobrodelni dejavnosti oziroma VEUKI PREDNOVOLETNI KONCERT OB 25. OBLETNICJ \ & Instruktori , ____no sejmu oroiihe i01 30) 3 M (20.00 • 00.001 no»» 12.12. 2009 GOLOVEC CELJE vrstnikom, ki, kot pravijo sami, v življenju niso imelo toliko sreče kot oni. BS Foto: TimE Satira za triko Na Ptuju se je, tudi z uspehom SLG Celje, končal 6. slovenski festival komorne ga gledališča SKU?. Nagrajeni sta bili predstavi Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici in Bostonska naveza. Celjska predstava MQana Jesih Triko pa je bila nagrajena z dvema nagradama satir. Anica Kumer je prejek satira za igro, pri čemer je žirija izpostavila virtuoznost njenega izvajanja. Mladi Luka Martin Škof je prejel satira za režijo, saj je igro» podnaslovljeno kot burka, razumel kot izziv današnjemu času, je med drugim v obrazložitvi zapisala žirija. BS Koncertni dogodek leta je v javnosti zbudil velik interes, tako da sta oba koncerta že skoraj razprodana, obisk v Velenju in Celju pa so napovedali tudi številni protokolarni gostje ter strokovna javnost iz Slovenije in tujine. jakov in študentov iz Celja in okolice, ter Orkester Hiše kulture Celje, projektni sestav, ki je tokrat združil 42 Študentov glasbenih akademij, profesorje na glasbenih šolah in profesionalne glasbenike večinoma iz Celja in Velenja. Zboru in orkestru se bodo pridružili priznani solisti. P VODNIK TOREK« 8. IX 16.00 CenterstarejšihLaSko Brez bolečin in kemije o homeopaiiji predava Bojan Košenina, dr. vet. med. 16.00 Knjižnica Criže_ Skandinavija - dežela pol • nočnega sonca poi(^»sno predavanje 7^ma• žaMajcna 18.00 Celjski dom Zlata VTtnica io metla jubúejruiy 40. prireditev TD Ceije 18.00 KulturnicenterUško Zimska pravljica in zapeli bodo najmlajši učenci GS Rads-če 18.00 Dvory Novo Celje Srečanj e malih vokalnih skupin 19.00 Kultumica Velenje_ Umetnost preživetja preditavitev z av-, 'wrjernATUorwrnKóřrwlcm se bo pogovaijala Milena Ževart 19.00 Knjižnica Braslovče Skandinavija - dežela polnočnega sonca potopisrwpredmxmjelbmar ža Majem $ftEDA,9.12. 18.00 Glasbena Sola Velenje Koncert pihalcev gla sbe-ne Šole 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorska zbirka predsuixň^ev l^oSnje zbirke Mohorjeve družbe Celje 19.00 Dom kulture Velenje Velenjska rudarska (2)godba ogled dokam£nmm£ga fU-ma ob 90ktniđPihnlnega orkestra Premogovnika Velenje 19.19 Knjižnica Velenje_ Zakon privlačnosti predstavitev knfige Ester Hicks ČCTRTEK,10.12. 10.00 Kultumica Velenje_ Dogodivàiine Vilenjaka Šalťka - MaríČka iz vrtička predstavitev knjige Iva Smp-nika bo vodil Boétjon Oder 16.00 Prostori društva Univerza zâ III. i^vljenjsko obdobje Žalec_ Astrologija, veda o značaju predavanje dr. MaijažaL£s-jaka 1Z0Q OS Blaža Kocena Ponikva Miklavlevanje 17.00 AfrijCenlra Nova. Velenje Mlekomat Na slavnostnem koncertu bodo predstavili odlomke iz Handlovega oratorija Mesija ter iz Haydnovega oratorija'Letni časi, dveh monumentalnih glasbenih stvaritev, s katerima sta se oba skladatelja, ob ostalih nesmrtnih delih, zapisala V zgodovino glasbe. BRANKO STAMEJČIČ zaJdju&k Ukomega in liie-ramega natečaja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje__ Lilaprap premieradûkamenîamega filma retiserjaAl^ Se^ 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave jaslic sodehjjeOPZGŠV^enjep.v. ManjeCošnikVovk 18.30 Kulturni dom Šentjur Božični koncert nastopajo učena Glasbene šoje skladateljev Ipavcev Šenčur 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Peš romanje v Santiago deCompostela potopisno predavanje Izfo-ka Toplerja z 800 km romarskepoti po Jakobovi poriv Španiji 19.00 Prostori društva Kiron Velenje_ HarmOTija življenja in SS poU z angeli predavanje Sašerxke Gregore 19.00 Galerija Velenje_ ^odovina likovnih kolo-ni j v Sloveniji simpozij 19.00 ThermanaLaSko_ Kronične bolezni in spremljajoče dq)resije zdravstveno predavanje 19.19 Knjižnica vrenje_ Kalimera Ciper potopisno predavanje Ane Seher KINO mm' SporaëariBS. 12. Kkwm*tD9ra1i m ^ridfâ^ pnwo d« spftmmba fngnm». BfAbm paun - sniniHna domilll^ pustDbvičHU 30 16.40 OÂQi imfti • ki>mi£ftft drsna 1645.19.10. 21.25 Ekibrotfgili v no^n • kofmćna sndjivka IS,3D, 16.40, 20.50 JbImM Niko - «njmiwt, siflhnránn 15.10.16.10,17.06.18.^0.19.06 Wada km« - ilomí${p|ski fomsntiiiil tríl&p 15JX}. 17.40,13.60. 20.2a 21.30 fěofó ^ika avantun • konudijs 16.36. 21.^0 PeéitnÍG8 II oditslt • kofflddria 16^6, 21.20 ■ triler 19.00 p ki je bila v Četrtek, B. decembra, v večnamenskem prostoru OŠ Ljubeč-na. Pred otvoritvijo tržnice je vse obiskovalce pozdravil rav-natelj Martin Grosek, dogajanje pa so popestrili pevci otroškega pevskega zbora in plesalke. Vsak razred je imel svojo stojnico, na kateri je prodajal izdelke, ki so jih učenci naredili sami. Stojnice so bile bogato okrašene z najrazličnejšimi izdelki in so privabile k nakupu veliko množico ljudi. Učenci so prodajali novoletne voščilnice, venčke, najrazličnejše svečnike in sveče, okraske za smreko, slike, hranilnike, og-njičevo mazilo, dišeča mila, darilne škatle... Vsi obiskovalci so se lahko med obiskom stojnic posladkali z najrazličnejšimi piškoti, s pecivom in potico ter s toplim čajem. Z zbranim denarjem bo Šola pomagala otrokom iz socialno šibkejših družin pri plačilu različnih šolskih dejavnosti. MOJCA KRIŽNIK Ko y zgodnjih popoldanskih urah počasi pada mrak na zemJjo, ko dan postaja vse krajši in se noČ zdi neznansko dolga, nas v naglici dogodkov nežno ovije praznični £as> ki nam vsako leto skuša natrositi čim več strpnosti» ljubezni, miru in sreče. Itdneje poveže družinske vezi in obudi stike z že davno pozabljenimi ljudmi. Čas, ki v nas skuša prebuditi le najtoplejše misli ter dejanja, čas, v katerem se želimo odkupl-tiza vse nespametne in brezbrižne odločitve, ki smo jih hote ali nehote naredili skozi leto. Na Osnovni Šoli Šempeter si nenehno prizadevamo ne- govati vezi med učenci, starši, sokrajani ter kolektivom. Da nam slednje uspeva, priča dejstvo, da smo v petek, 27. novembra, uspešno izpeljali sedaj že tradicionalni bo-žično-novoletni koncert. Počaščeni smo bili, saj se je koncerta udeležilo mnogo ljudi - staršev, krajanov, učiteljev ter predstavnikov različnih ustanov - med njimi tudi župan občine Žalec, Lojze Po-sedel, oba podžupana, tajnik krajevne skupnosti Šempeter ter ravnatelji bližnjih šol. V enoumem programu smo goste razveselili s pestro obarvanim glasbenim programom, ki je nakazal razgiban in Čaroben prihod meseca, ki diši po sveže pečenih piškotih, ci- metovih paličicah ter svežem brinju. Na odru so tako svoje moči združili tako učenci - sedanji in nekdanji - kot njihovi starši ter kolektiv OŠ Šempeter in v dvorani spletli nevidne vezi med vsemi prisotnimi. Ves ustvarjen dobiček - od prodaje kan ter izdelave venčko v- smo namenili pomoči potrebnim učencem, da jim bomo lahko omogočili brezskrbno Igro in lepe trenutke. Ravnateljica Oš Šempeter, m^. Petra Ste-pišnik, se je v svojem govoru zahvalila vsem nastopajočim, zlasti staršem in nekdanjim učencem, ter spregovorila o željah za prihajajoče (eto. V Šempetru smo znova dokazali, da v pomembnih trenutkih združimo moči ter prispevamo delček sebe socialno ogroženim. Zahvaljujemo se tudi \^em sponzorjem, ki so radodarno priskočili na pomoč, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je koncert uspel in tako veličastno odprl vrata prazničnemu času. Naj si za konec v srca vtisnemo besede neznanega avtorja, ki pravi: >»Če krožimo le po lastnih poteh, zaidemo v slepo ulico. A ko primemo drugega za roko, ugledamo pot do sočloveka. Naj bo med nami vse polno uhoje-nlh poti.« BARBARA COTiC Nagrade na obe strani Sotle V Osnovni šoli Bistrica ob Sotli so na ogled najboljša dela, ki so nastala na septembrski mednarodni 29. otroški likovni koloniji IV-gatev. Najboljšim so na odprtju razstave podelili nagrade. Med učenci od 1. do 5. razreda so nagrade prejeli Valentina Bek iz Rogatca, 2an Krajne s Senovega ter David Zuraj iz Bistrice ob Sotli. Med šolarji od 6. do 9. razreda so se najbolj izkazali Tin Kroš-Un iz Huma na Sotli, Žiga žlender iz Podčetrtka ter Aleš Šket iz Rogatca. Najbolj* ša dela je izbrala strokovna komisija, ki so jo sestavljali akademska slikarja in graška specialista ter likovni pedagog. Poleg šol s Kozjanskega in iz Obsotelja so na mednarodni koloniji sodelovale šole iz Posavja in tri šole z bližnje Hrvaške. Motive so poiskali v vinogradih ter vinskih kleteh. Zbrane je na odprtju pozdravil bistriški župan Jožef Prepad, ki je šoli posebej čestital za letošnje priznanje za najbolj urejeno šolo v Sloveniji. Ob razstavi je izšel katalog. BJ S podelitve primanj mednarodne otroške likovne kolonije, kjer je zbrane pozdravil ravnatelj Bogomir Marcin kovic. novi tednik IKA 17 Izredni nadzor celjske policije: policista sta ravnala prav... ... ko Sta odstopila od postopka z vinjenim moškim, ki je uro kasneje povzročil tragično nesrečo na Kidričevi cesti Kot smo izvedeli v petek, je posebna l^omisija Generalne policijske uprave končala izredni nad^r nad delom dveh celjskih policistov, ki sta konec oktobra odstopila od obravnave voznika avtomobila, ki je v Novi va> si trčil vstar^ki voznico. Gre za Branka Žnidarca» ki je le dobro uro zatem na Kidričevi cesti povzročil tragično prometno nesrečo, v kateri je umrla 46'letna Saša Pre-ložnik. Povzročitelj je bil vinjen, grozi pa mu do 12 let zapora, saj so ga ovadili zaradi predrzne vožnje. Žnidarec je namreč v Novi vasi trČQ v avtomobil starejše ženske. Ko sta policista prišla na kraj nesreče, sta,presodila, da je šlo za nesrečo neznatne nevarnosti, in od ogleda odstopila» kar seveda po predpisih lahko storita. Moški se je nato odpeljal in kasneje povzDDčil smrtno nesrečo v bližini celjske cinkarne. Vozil naj bi hitro in vinjen. Ali bi torej policista lahko opazila, da je bii Žnidarec ob prvi nesreči, ko je trčil v žensko, ki ni bila poškodovana, pijan? Nekaj dni po oktobrski tragediji je direktor celjske polldje Karol "Hirk jasno povedal: »Ravnala sta zakonito» vprašanje pa je, ali bi lahko presodila, daje bil vi njen.« In da sta presodila prav, meni tudi komisija, ki jo je v nadzor nad delom dveh celjskih policistovposlalo vodstvo slovenske policije. »Postopek je bil zakonit, nepravilnosti pri zbiranju dejstev in dokazov ob ugotavljanju psihofizičnega stanja voznika ni bilo>« so nam sporočili s policije. Še vedno pa ostaja vprašanje glede na to, da je povzročitelj bil vinjen: kje je bÛ v času od 16.45, ko je bil končan postopek nesreče v Novi vasi, do okoli 17.30, ko se je nesreča zgodila na Kidričevi cesti? Ali je morda kje pil? In kje? Ali je kdo sploh kaznoval tiste, ki so mu točili alkohol? Ne. Policija je namreč preverjala vse možne variante, kje se je Žnidarec nahajal, v katerih lokalih, in kaj je pil. Toda kljub temu, da je vinjen povzročil smrtno nesrečo, policisti niso našli dovolj dokazov, da bi ukrepal proti kakršnem koli lokalu kjer naj bi mu točili alkohol PQ naj bi celo že pred prvo nesrečo, pri čemer spet ni do volj dokazov za ukrep proti gostilni... SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Nesračt na ctsti Aija vat-Valenje Itta 2004 Pogojna kazen vinjenemu povzročitelju smrtne nesreče Minuli četrtek sta se na cd jskem okrožnem sodišču začeli dve sojenji nnjenima povzročitd jema tra^čnih prometnih nesreč, 43-Ielnega Aleksa Pcrfeto iz Maribora, ki je 3. aprila 2004 smrtno nesrečo povzročil na ce^ Velenje-Ar^a vas pri Črnovi» so Še istí obsodiii. Alo)z Rautar, ki je tragedijo povzročil že pred osmimi leti» pa bo na sodišče moral še priti» saj v njegovem primeru sojenje Še ni končano. Perfeta je zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl 28-lemi Saša Pem^ iz Maribora, sicer sopomik v osebnem vozilu, ki ga je vozil obtoženi. V nesreči sta bila ob tem huje poškodovana tudi voznik in drugi sopotnik, 39-letnj Janko ivančič. Obtoženi je na ovinkasti cesti v ostrem levem ovinku zapeljal desno izven vozišča, trčil v o^^o, kjer je vozilo dvignilo, nato je po prevračanju pristalo r^a strehi v Čmem potoku. Mali servat ga je obsodil rta eno leto zapora s poskusno dobro treh let. Obtoženi se ni hotel zagovarjati, saj se še vedno zaradi dogodka čuti zelo prizadetega. Nato je sodnica prebrala nj^ov zagovor iz preiskave, kjer je povedal, da nesrečo obžaluje, da pa se Še vedno ne spomni, kaj se je v tistih trenutkih, ko se je tragična nesreča zgodila, sploh dogajalo. Perfeta je v tem času že plačal odškodnino staršem pokojnega, po nesreči pa se je tri leta zdravil zaradi depresije. Medicinski izvedenec Jože Tbmaž Janâga) je dejal, da so bile za pokojnega usodne ptókodbe vratnih vre- tenc In hrbtenjače in da mu ne bi pomagalo niti, če bi bU privezan z varnostnim pasom. Med olajševalne okoliščine so Aleksu Perfe-ti, ki si je med obravnavo vseskozi brisal solze» šteá tudi to> da niti pred nesrečo niti po njej ni bil v kazenskem postopku zaradi tovrstnega kaznivega dejanja. In še nesreča Rautarja. Vinjen je vozil avtomobil in povzročil nesrečo, zaradi katere je v celjski bolnišnici dan po nesreči umria njegova sopotnica Lidija Lukanc. lYagedlja se je zgodila 20. julija 2001 na cesti Zidani Mosi-Radeče. Rautai je najpr^ zapeljal desno izven cestišča na makadam, pri čemer je trčil v obcestno ograjo, nato je vozilo zaneslo na naspromo stran cestišča, kjer je U'čito v dvignjen betonski steber in nato še v nabre-žino. V trčenju se je sopotnica huje poškodovala, zato so jo odpeljali v celjsko bolnišnico» kjer je zaradi hudih poškodb naslednji dan podlegla. Tlidi i^utar se ni zagovarjal. zato je predsednica senata prebrala tudi njegovo izjavo iz preiskave. Tam je pojasnil, da mu je desno kolo nenadoma »zagrabila« bankina. Sopomica se je ustrašila in z roko »zadela» v volan, vozUo pa je kljub pdzade-vanjem voznika, da bi ga zravnal, zaneslo na drugo stran cestišča, kjer je trčilo v dvignjen betonski steber. Sojenje se bo nadaljevalo 20. januarja prihodnje leto, ko bodo zaslišali cri sodnomedidnske izvedence, ki bodo morali ugotoviti, kaj je ob številnih hudih poškodbži povzročilo smn sopotnice. GORDANA POSSNIG Tole je ostalo od avta Saše Preloinik, v katerega je trčil Žnidarec. Tatovi na bazenu Na Aškerčevi cesti v Šoštanju so konec minulega tedna vlomili v trgovino in odnesli več prehrambenih izdelkov, alkoholnih pijač in cigaret. Lastniku so povzročili za tisoč evrov škode. Z letnega kopališča v Celju pa so bili v zadnjih dneh uijadeni trije pokrovi vrtin iz nerjaveče pločevine, vredni dobrih 3.S00 evrov. P06 KODOVAN I? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! Ogenj v mlinu v petek zjutraj nekaj minut pred 8. uro je zagorelo v starejšem objektu ob Rakuschevem mlinu. Zagorela naj bi tla in odpadni material v objektu, ki je bil sicer zapuščen. Poškodovan ni nihče. Čeprav naj bi bila v času požara v objektu ena oseba. Možno je. da je zagorelo zaradi odvrženega ogorka. Foto: SHERPA ALKOMETER PoUcisti so zaradi vožnje pod vplivom alkohola od petka do včeraj pridržali dvanajst voznikov. Največ, in sicer 1,07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je na p i hal voznik, ki je okoli 15. ure vozil po regionalni cesti iz Šempetra proti Žalcu. V bližini gostišča je izsilil prednost civilnemu policijskemu vozilu iii trčil vanj. Voznika so pri-držah do iztreznitve in zanj* zaradi vinjenosti in povzročitve nesreče napisali obdolžil ni predlog. V irku ni bi J nihče poškodovan. MJ Logistika nima meja Projekt Šolskega centra Celje Logistika nima meja je bil izpeljan s sredstvi iz razpisa mednarodne dejavnosti v vzgoji in izobraževanju v RS v letu 2009, v njem pa sodelujejo partnerske šole iz Srbije, s HrvaŠke» iz Bosne in Hercegovine In Makedonije. V okviru projekta smo izdelali priročnik z vsebinami iz prometa in logistike v vseh jezitóh sodelujočih partnerjev in v angleškem jeziku. Pri- pravljen Je v tiskani in e-obii-ki. S projektom spodbujamo komunikacijo dijakov in Studentov. timsko delo ter sklepanje prijateljskih vezi, vzbu- jamo zavest o pomenu In nujnosti logistike v naši državi kol ene perspektivnejših de javnosti. Na SC Celje se izobražujejo dijaki in študentje, katerih starši izhajajo iz so-delujočih drŽav. Ker praviloma govorijo jezik okolja, se ne opazi, iz katerih držav prihajajo. Projekt se izvajana področju logistike. Dijaki in študentje so s pomočjo koordinatorice in sodelavcev v projektu pripravili vsebino priročnika. Idejno so jo dopolnile partnerske '§ole in vsaka od njih je vsebino prevedla v nacionalni jezik. Tako želimo omogočiti študentom in dijakom, da pro-movirajo materinščino, hkrati bomo tudi prispevali k stro- novitednik kovnejši in prijaznejši komunikaciji na področju lo^stike in prometa okolij sodelujočih držav. V projekt so vključeni študentje višješolskega programa logistično inženirstvo doma in na partnerskih šolah v tujini, dijaki srednješolskega programa logistični tehnik, predavatelji vseh sodelujočih šol, Ztf^iosleni v logističnih centrih, uradih za promet in transportnih podjetjih, kjer ntól študent) e opravljajo delovno prakso» strokovna in širša javnost. Zaključek projekta je bilo srečanje vseh sodelujočih šol, kar je bil prvi logistični projekt, na katerem smo lahko v praksi preizkusili uporabnost ugotovitev naSega priročnika. METKA HOJNIK VERDEV iiiiiiiiw.novitednik.coin Združeni pri varovanju oltolja in kulturne dediščine VSolskem centru Šentjur je veliko deja\a)0$ti, s katerimi vzpodbujamo skrb dijakov za njihovo življenjsko okolje; tisti, ki jim okolje še posebej veliko pomeni, pase izobražujejo v programu naravovarstveni tehnik. V tem šolskem letu sodelujemo v novem mednarodnem projektu, imenova-nemACES (Academy oi Central European Schools], ki ga bomo kot šola koordinatorica skupaj izpeljali Še z dvema partnerskima šolama; Kmetijsko in ekološko Šolo iz Žatca na Češkem ter Kmetijsko Šolo iz Futoga v Srbiji. Glavni cilj projekta je mednarodna izmenjava mnenj in idej o tej skrb vzbujajoči temi, poznavanje kulturne dediščine drugih dežel ter seveda medsebojno povezovanje in sodelovanje. Sam projekt je zasnovan tako, da izmenjava izkušenj poteka na eni izmed treh gostujočih Sol, ki se j e na dvodnevnem obisku ude-ležijo tako profesorji kot tudi dijaki dveh ostalih partnerskih šol. Že v mesecu septeinbru smo sestavili ožjo skupino profesorjev in dijakov, ki bo sodelovala pri pripravi in organizaciji dvodnevnega obiska čeških in srbskihkolegov, ki jih bomo v Šentjurju gostili v marcu naslednje leto. Dijaki in profesorji so tako pripravili vprašalnik, s katerim smo želeli izvedeti, kakšen je posamezrákov odnos do okolja in varovanja kulturne dediščine, predvsem pa nas je zanimalo, kaj pričakujejo od obiskov v tujih drža vaii, in kaj bi še posebej želeli spoznati. S koordinatorkama projekta iz Češke in Srbije smo uskladile datum prvega obiska in se za prvo srečanje dogovorile v mesecu novembru. V noči iz torka na sredo, 18. novembra, smo se tako trije profesorji ter pet dijakov naravovarstvene in kmetijske smeri odpravili proti Žatcu na Češkem, ki pa se ga srbski kolegi zaradi izrednih razmer pandemske gripe žal niso mogli udeležiti. Topel sprejem, ki so ga pripravili v Žatcu na Češkem, nam je po naporni devetumi poti dal novih moči, ki smo si jih dodatno okrepili še z ogledom šole ter profesionalno vodenim ogledom prelepega zgodovinskega dela mesta. Ker je Žalec z okolico svetovno znan kot hmeljarska pokrajina, smo si seveda ogledali tudi hmeljarski muzej in inštitut, ki veliko sodeluje z na- Pradstavniki Šolskega centra Šentjur In šole iz Žatca šim inštitutom v Žalcu. l\idi dijaki Kmetijske in ekološke šole sodelujejo z inštitutom tn muzejem, svoj čas so na hmëjarskih površinah imeli tudi del praktičnega pouka, dandanes pa poleg ohranja- nja hmeljarske tradicije tudi aktivno skrbijo za ohranjanje okolja. Vsekakor navdušeni nad Žatcem in Češko republiko nasploh se veselimo naslednjega obiska, ki bo januarja v Srbiji, na katerega že predvsem čaka druga skupina dijakov, ki bo nove ideje z veseljem posredovala svojim sošolcem ter učiteljem naravovarstvenih predmetov. ZALA LAKNER Diplome diplomantom višje strokovne šole Višja strokovna šola je v okviru takratne Vrtnarske šole Celje pričela z delo va njem v šolskem letu 2004/ 2005. Do danes smo vpisali Že 6. generacijo Študentov, od takrat pa smo že drugič podelili i^plome višješolskega študija. Gre za študij vrtnarstva, po novem hortikulture, kise izvaja samo pri nas. Študij je izjemno široko za-snovan, njegovi slušatelji pa si pridobijo znanje o tehnologiji hortikulturnih rastiin (pridelava okrasnih zelnatih rastlin, drevnine, vrtnin) ter o oblikovanju zunanjega in notranjega prostora. "Hidi na višješolskem nivoju smo, v letu 2008 pričeli z izvajanjem prenovljenih.pro-gramov, ki omogočajo modularno zasnovo programa, s tem pa tudi večjo prehodnost in mobilnost za študen- te- Študij je po novem ovrednoten s laeditnimi točkami, kar pomeni» da lahko študent prehaja med različnimi študiji in smermi. V sredo, 25. novembra» je tako diplomo višje šole prejelo 31 diplomantov redne-^ in izrednega študija. PR www.radiocelje.Goiii 35 let Gaudeamusa 35. obletnica, koliko kt -celo desetletij je za nami od zadnjega Gaudeamusa in zopet se srečamo nekdaj maturantje» dolgolasi, §portDí, mladi in otročji, polni pričakovanj, kaj nam bo prineslo življenje» sedaj urejene gospe in gospodje srednjih let, po srcu pa mladi, v oblekah in kravatah malo spremenjeni, predvsem pri gospodih malo manj las in močnejše postave, gospe urejene, prijetne dame 2 iskricami v očeh. Slika, pripeta na stojalu, pogosto obiskana in gledana, obudi številne vesele spomine in tema pogovora je takoj tu. Tako smo se začeli srečevali že pred desetimi leii, prej vsak razred zase, takrat pa vsi skupaj, pedagogi, gradbeniki 1er seveda strojniki, generacija 1955. Poznamo se od ma- turantskega plesa, saj smo bili strojniki sami fantje, pedagoginje dekleta in tradicionalno sta se šoli povezali in nastali so mešani pari in nova poznanstva. ki §e sedaj držijo. Tako se'sedaj srečujemo in ob prijetni glasbi obujamo spomine ter ugotavljamo, kako lepo je bilo guliti šolske klopi, spominjamo se profesorjev in tudi sošolcev, ki jim nažalost ni bilo dano, da bi še bili med nami. V pogovoru spomini in sedanjost, malo politike in misel na upokojitev, predvsem kot misel na to, da si malo oddahnemo, ne pa, da bi resno mislili, da smo toliko stari... Sedaj smo se srečali na 35. obletnici, Za strojnike, ki smo preživljali zadnji letnik že v prostorih delavnic nekdanje Srednje tehnične šole, ki so bile zametek velikega Šolskega centra Celje, je srečanje sov- padalo z njegovo 50. obletru-co. Lepo )e bilo, zopet nepozabno, veliko slik, medsebojnih pogovorov dogovorov in načrtov za naprej, na koncu pa stiski cok, dobrih želja in obljub, čezpet let se zopet vidimo. Na- zadnje pa vsak na svojo scran, nekateri bližje, dnjgi dije, vsak v svoje okolje k svoji družini; med potjo pa misel, kako lepo je preživeti večer med prijatelji, sošolci in misel, kako lepa in prijazna so šolska leta. Branko, S-4B v reški ladjedelnici V soboto, 15. novembra, smo se članice GZ Vojnik-Dobr-na v spremstvu predsednika Bena Podergajsa in predstavnikov društev cKdpravile na strokovno ekskurzijo na Reko. Že pred mejo s Hrvaško nas je sprejei Darko Brunjak, ki nas je spremljal na nadaljnji poti. Na Reki smo si ogledale Ladjedelnico Viktor i^nac in spoznale, kako pomembno je preventivno delo g^ilcev v tem podjetju, saj Je zelo veliko nevarnosti za požar, ki bi lahko povzroči katastrofalno škodo. Vse rešujejo z dobro preventivo In s požarno stražo. Imele smo srečo, da so bile zasidrane zelo raznovrstne ladje, v bližnjem pristanišču pa se je odpravi jal na pot eden največ-jih trajektov, ki vozi kontejnerje. Zelo lepo sta nas sprejela predstavnika Jožica A4iho-Ijevič in Zelimir Depoli. Obiskale smo poklicno gasilsko enoto na Reki, ki je zelo dobro opremlj ena in še bolje operativno pripravljena. Gasilce veže tudi veliko prijateljstvo, Povsod smo doživele zelo prijazen sprejem. Tudi na Trsatu, kjer smo si o^edale cerkev in film o nastanku svetišča, nato pa smo se odpravile po poteh grajskih gospodov In gospodičen na starem gradu. Ker je bila Martinova sobota in ker je bilo potrebno napolniti želodce, da smo zdržali do doma, smo se ustavili na večerji v prijetnem gostišču, kjer so nam postře^ večerjo 2 domačimi spécialité-tami. Na poti so nas spremljali veselje, lepa pesem, harmonika in prijazen klepet. Za lep in poučen dan smo hvaležne predsednici komisije Danici Jezerruk, predsedniku GZ Benu Podeigajsu in vsem, ki so pri tem pomagali. MILENA JURGEC Foto: FRANC MEDVED Spomin Almi Karlin Z4. novembra pred sto leti je Alma iCarlin odšla prvič na pot. Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje so se njenemu pogumnemu dejanju poklonili na dan pred stoto obletnico njenega prvega odhoda po svetu s prebiranjem njenih del, Projekt je nastal v okviru pouka slovenščine in pod vodstvom Metice Hojnik Verdev. Posebnost projekta je tímsko delo z učiteljem nemščine Valentinom Punčohom. ki je pripravil prepis Alminega rokopisa treh pesmi in jih prevzel v slovenščino 1er pripravil dijakinjo, da jih je prebrala v nemščini in slovenščini. MHV Blagoslov obnovljene cerkve na Ljubečni Na prvo advenlno nedeljo, 29. novembra, je bilo v župniji Ljubečna pri Celju slovesno. Župnijska cerkev sv. Jožefa Delavca je ta dan namreč zasijala v še lepši luči. Bila je kot Kristusova ne- Či župnik Alojz Koslanjšek. vesta, kol seje izrazil doma- Prizadevni župljani so s skup- nimi močmi zamenjali celotno ostrešje in okna, cerkev prekrili, prepleskali notranjščino, ob koncu pa je prišla na vrsto še nova fasada. Obred blagoslovitve je opravil novoimenovani ljubljanski nad S ko f dr. Anton Stres, ki je v pridigi poudaril, da je župnijska cerkev srce vsake župnije. Po njegovih besedah pa obnovljena cerkev sama po sebi ni dovolj; redno moramo namreč obnavljati tudi svoje prijateljstvo z Bogom. Ob koncu so se verniki z zahvalno pesmijo zahvalili Bogu in vsem, ki so pri tem delu pomagali. Po slovesni maši, ki sta jo s petjem polepšala domaČi mešani cerkveni zbor 1er kvartet Shalom. 80 obiskovalci ob prigrizku in domači kapljici pred cerkvijo še malce polâamljali. ALEŠ KOLŠEK Povabilo iz studia VTV članice in Člani KD Slap so predstavili svoj jubilejni deseti zbornik literarnih zbirk ljudskih piscev Zgornje Savinjske doline tudi na VTV v oddaji Dobro jutro, kamor so bili povabljeni že petič. Nastope si štejejo v posebno čast za svoja priznana literarna dela. Vsebina njihove poezije in proze se izliva v besedila kot slapovi čustvenih utrinkov in njih zapis je zelo priljubljeno branje med ljubitelji literarnih dosežkov, kar je razvidno iz pohval in vabil na nastope. V oddaji so sodelovale članice Vera Kumprej, Vanja Rajter, Rozalija Tkavc ter člana Alojz Basd In Josip Bačič in lektor Vinko Šmajs. RT St. 96 - dt doeMiber 2009 20 HiîtôVETI NOVI TEDNIK MAŠE BOGASTVO E IN CAJCKI Nujno potreben vitamin Vprašanje: Ali je vitamin C res tako koristeD v vsak-danjem življenju» kot se govori, in kako ohranja zdravje? Vitamin C je močan antiok-sidant ter pri ljudeh zmanjšuje oksidativni stres, poleg (ega pa sodeluje v Številnih encimskih procesih, kjer je potreben kot dodaten aktivátor. Sodeluje tudi pri aktivnosti encimov, ki omogočajo transport maščobnih kislin v mitohondrije, kar omogoča tvorbo ATP (ener^je). Pomemben je tudi za delovanje ščitnice in nastanek nje-nih hormonov. Zaradi visokega kopičenja v posameznih organih so ti zaščiteni pred oksidacijami in mutacijami. Tako se kopiči v možganih, hipofizi, očesu, limfnih žlezah, jetrih. Ščitnici, v sluznici tankega črevesa, slinavki, a tudi v belih krvničkah. Vsi so si edini, da je nujno potreben, le o količini in poreklu imajo znanstveniki nekoliko različna mnenja. Ameriška priporočila so splošno sprejeta v medicini in ta priporočajo 90 mg vitamina C za odraslega moškega. za žene pa 75 mg na dan. Za odraslega moškega je maksimalna dnevna doza 2000 mg, ki pa je enaka tudi pri Piše: prim-JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog ženah, številne evropske države so sprejele priporočeno dnevno dozo vitamina Ç 100 mg, svetovna zdravstvena organizacija 45 mg, v Veliki Britaniji 40 mg, Slovenija pa 60 mg. Nadnaravne lastnosti? Večina znanstvenikov se strinja, da se s prehrano, ki vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave ter mesa lahko oskrbi človek z zadostno količino vitamina C, ki bo preprečil pojav skorbuta (krvavitev iz dlesni). Pri ljudeh, ki imajo povečano potrebo po temu vitaminu, zlasti pri kadilcih, starejših, nosečnicah, pri ljudeh pod stresom ali v rekonvalescenci in v obdobju infekta, pa so potrebne večje dnevne količine vitamina. Tem se priporoča, da uživajo večje icoličine vita- mina C v obliki nadomestka, pripravljenega v obliki tabîet. Od odkritja naprej se vitaminu pripisujejo nadnaravne lastnosti. Bil bi naj skoraj vsemogočen. Kar veliko raziskovalcev je prepričanih v koristnost visokih dnevnih doz. Tlidi sam imam dobre izkušnje z dozami do 1000 mg. Vitamin C naj bi ozdravil številne bolezni: od prehlada, bolezni srca in ožilja. Pri aidsu naj bi preprečeval oziroma upočasnil razmnoževanje virusa že v netoksičnih količinah {do 2000 mg). C-vitamin poveča vitalnost spermijev in se priporoča pri zmanjšani fertilnosti moških, ima pomembno vlogo pri tvorbi imunskih kompleksov in naj bi zmanjševal številne degenerativne bolezni. To se pripisuje močnemu antiok-sidativnemu učinku vitamina C. Opisan je ugoden učinek na preprečevanje možganske kapi, številne raziskave pa so potrdile, da ljudje, ki uživajo veliko sadja, bogatega z vitaminom C, redkeje obolevajo za rakom. Leta 2007 je FDA odobrila raziskavo o vplivu vitamina C pri zdravljenju bolnikov z mahgnimi obolenji. Vendar so raziskave Se v teku. Dosedanje Izkušnje so pokazale. da se ob tem izboljša splošno zdravstveno stanje, bolečine so blažje, izboljša se spomin in kvaliteta življenja. Nekatere raziskave so že potrdile, da upočasni rast nekaterih tumorjev pri miših. Visoke doze več tisoč mi-Jigramov na dan lahko povzročijo težave z želodcem in s prebavili, lahko se pojavi slabost, bruhanje, rdečica v lice, ali alei^Čna reakcija na koži. Večina vitamina Ci ki presega navedeno koUčino v kr\i, se izloči iz organizma preko ledvic. Kljub temu» da je to vitamin, ki je najbolj privlačen za vsakodnevno uporabo, je še vedno predmet raziskav in upanj, da bo to zdravib, ki bo poleg redne fizične aktivnosti in treninga z možgani tisto čudežno zdravilo, ki bo omogočalo večno mladost. V času epidemije gripe priporočam vsakodnevno dodajanje vitamina C, tudi limoninega soka v čaje, a le v tople, ne vroče, saj vitamin pri temperaturi nad 72 stopinj Celzija razpade. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tedni k(§>nt-rc .si. V oddaji Kuhajmo skupaj, ki ji na Radiu Celje lahko prisluhnete vsako sredo nekaj minut po 10. uri, smo tokrat pripravljali jedi iz medM- To je eno najstarejših naravnih in zelo ze- Piše: PAVLA KLINER remo, jih narežemo na tanke kolobarje in dodamo sladkani vodi. Počakamo, da se sirup ohladi, nato ga precedimo. Liter rdečega vina počasi segrevamo, mu dodamo precejen sirup in pazimo, da vse skupaj ne zavre. Toplega postrežemo v primernih kozarcih. Pogrejmo še belega: v posodo zlijemo 1 liter belega vina, 5 decilitrov vode, 30 dekagramov sladkorja, 2 cimetovi palčki. 10 klinčkov in limono, narezano na rezine. Vse skupaj premešamo, tik preden zavre pa pripravek odstavimo z ognja. Če smo začeli z rdečim, pa še zaključimo: v veliki kozici na blagem ognju zavremo 500 mi-lilitrov vode, 5 klinčkov, 4 zrna pimenta, pol cimetove palčke in pomarančno lupino. Odstavimo, vmešamo 2 žlici sladkoria in pustimo stati 30 minut, nato precedimo in prilijemo 1 liter rdečega vina. Zelo okusno rdeče vino oz. glíihwein, kot mu pravijo, pri-pravljajo Avsuijd, zlasti Du-najčani. Skupaj s punčem s smetano in jajčnim likerjem, slastnimi medenjaki ter čarobno praznično okrasitvijo, nas mami, da obiščemo ta hip izjemno romantično avstrijsko prestolnico. Na stojnicah že strežejo vino v posrečenih lončkih in kozarcih, kar je v primerjavi z našimi stojnicami, ki še vedno vztrajajo pri plastičnih lončkih, pravi luksuz. 8 - 12 kg mesečne Dr. PIRNAT ^25232 01/519 3S9] www.pímatsi KOVI TEDNIK P^mSWŽČTZANIMIVOSTI 21 ISCEMO TOPEL DOM Vsak dan nas peljite ne sprehod! Pozdrâvljenj, ljubitelji živali! Že prejšnji ledeo je bilo govora o sprehajanjih naših kužkov, a tâkrat Še nismo vedeli, kdaj natančno bomo uvedli tudi sprehode med delavniki. No, in sedaj smo jihl Vse podrobnosti si lahko preberete na naši in-temetni strani in na spletni mreži Facebook pod skupino Zonzani. zato tule samo na kratko. Ker po novem urejam sprehajanja, se lahko name obr- nete z vprašanji in prošnjami. Med delavniki so sprehodi med 12. in 16. uro oziroma po dogovoru, ob sobotah pa ostajajo nespreme njeni - torej med 10. in 12. uro. Za prehode med delavniki se iahko dogovorite preko elektronskega naslova ni-oa.starkel @>gma il. com. preko Facebook skupine Zonzani, lahko pa pokličete v zavetišče, najbolje med 12. in 16. uro. Še vedno namreč velja, da se morate za spre- Samo ša jaz sem ostala od oktata »Zûya familyi^uto mije sedaj malo dolgčas. Pogreiam svoje bratca in sastriea. saj sa je bilo prijetno stiskati z njimi. Upam, da bo tudi mena posvoiil dober človek in me Bral v svoji postelji. (Zara) hode predhodno najaviti. Ker imamo kar veliko kužkov, ki so nujno potrebni vsakodnevnega gibanja, vas vabimo, da se ludi med delav- V-, , •t^iv-r' ■■ -.llfe; i % Venček in gobe Konec meseca novembra sta starša desetletnega Nejca iz Jakoba pri Šentjurju med iskanjem smrekovih vejic za božični venček v bližnjem gozdu odtrgala tudi dva čisto prava jurčka. Nejc, ki je nogometaš Nogometnega Wuba Šentjur, in tudi rad nabira gobe, se ju je zelo razveselil. radiocelje 99.9 UM J 90.6 MHz Gobarska sreča Pred Časom sta imela Jure in Luka Leâek iz Trojnega nad Laškim veliko gobarsko srečo.. Skupaj z očetom Ivanom sta jo ubrala v smeri proti Svetini in Še zlasti ™u Luka je bil bogate bere gob izjemno vesel. Fanta sta komaj Čakala, da sta gobe prinesla domov, ker sta želela ugoto^nti koliko tehtajo. Ko sta jih zložila na tehtnico, je ta pokazala, da jih je trojica nabrala kar 5 kilogramov. Lepo sta jih razstavila in poklicala Se sosedove otroke» da so jih lahko občudovali ter z njima delili veselje. Pri nabiranju pa nista pozabila, da je treba gobe očistiti že na mestu. kjer jih naJdeS. VM Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. itre; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel(g>emaihcom ali preko Facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Tele-ion: 03/749-06-00; internet-ni naslov www Tnnz^nl.si ni ki udeležite sprehodov, Kužke boste s svojim obiskom zelo razveselili! Se vidimo! NINA 5TARKEL Jaz pa som v zavetišče prišla pred štirimi dnevi, a se v novem domu počutim kot dome. Tuksj so ljudje zalo prijazni, pa pasjih prijateljev imam tudi dovolj. Komejčakam. da vse spoznam! (7663) A • 4L m* ^ U, nova »tbdjbaicl Hej, lepotićka, si za dnizbo postavnega bemskega plenšaija? Te bom odpeljal v planine in ti pokazal, kal ki jeena naj-pogostejših kužnih boiez* ni psov. Gre za obolenje zgornjih dihal. Na veliko srečo ta bolez^ v veČini primerov ni smrtno nevarna in lahko v enem do treh tednih izzveni sama od sel^e. Ker pa lahko v nekaterih primerih (mladički, oslabeli in starejši psi) pride do hudih zapletov (pljučnice ali kroničnega bronhitisa], je priporočljivo, da s psom, ki kašlja, obiščete veterinarja. Povzroča ga lahko edenaJi več virusov (virus parainf-luence. virus pasje kuge, adenovirus 2) all pa se zakom-plicira 2 bakterijo Bordetel-, lo bronchise ptico ali miko-plazniami. Prenaša se zelo hitro z izdihanim oziroma iz-kašljanim zrakom in lo lahko 5e leden dni po preboleli bolezni. Čas od okužbe do obolenja traja približno štiri do deset dni. Zbolijo lahko vsi psi» ne glede na starost. Tisti, ki so cepljeni, so ponavadi zaščiteni, a če gre za mešano infekcijo, lahko vseeno zbolijo, toda ponavadi v .miíejši obliki. Bolezen se prične nenadoma z močnim, suhim, hrapavim in krčevitim kašljem. Pogosto je tako močan, da se kuža dobesedno davi in izgleda. kot da se duši. Zaradi dražečega kašlja lahko celo izbruha neka) penaste bele sline, Če pa ima poln želodec, tudi hrano. Lastniki najpogosteje pomislijo, da se je kužku zapičila kost v grlo in se zato davi. A gre za hudo vnetje sapnika in sapnic. Dostikrat imajo voden Izcedek iz nosu in vnete očesne veznice. V milejši obliki splošno počutje ni prizadeto, kuža še ima apetit in je živahen. Prvi dnevi, predvsem ponoči, so najhujši. Nato se kašelj pojavlja le še ob fizičnih naporih, razburjenju ali za-tegu z ovratnico. Bolezen lahko traja tudi dva do tri tedne. V hujših primerih pa se pojavi povišana telesna temperatura, oteženo dihanje, gnojni izcedek iz nosu ali produktivni kašelj z gnojem, iz-guba apetita in nezanimanje za okolico. To nakazuje na resnejšo infekcijo in razvoj pljučnice. Lahko pride tudi do pogina mladičkov ali starejših, oslabljenih psov s slabšim imunskim sistemom predvsem, Če gre za mešano komplicirano infekcijo. Značilno za t o obolenje je, da večini psov lahko sprožimo kašelj s pritiskom na sap- nik, ki je zelo občutljiv. Pri huje prizadetih psih opravimo pregled krvi, bakteriološko preiskavo brisa iz grla in po potrebi rentgensko slikanje prsnega koša. Pri lažjih oblikah ponavadi ni potrebnega posebnega zdravljenja. Predpišejo ' se sredstva za umirjanje kašlja In vitaminsko podporo za dvig odpornosti. Odsvetujejo se fizični napori, svetujejo pa se manjši obroki mehkejše hrane.V resnejših primerih, kjer gre za pljučnico ali hudo kronično infekcijo, pa je potrebna terapija z antibiotiki. Zelo oslabele paciente je potrebno hospitali-zirati in z infuzijami prebroditi najhujše obdobje. Priporočljiva je izolacija obolelih in izogibanje telesnemu naporu ter razburjanju. Preventiva obsega zaščitno cepljenje proti nalezljivim obolenjem, kakovostno hrano In vitaminske dodatke za krepitev imunskega odziva, ki Je najmočnejša obramba zoper bolezen. VIKTORUA LONČAR, dr. vet. med. ZViTORťPKlNA AKCUA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odstranjmr^e zobnega kamna 2 BREZPUČNIM poUran|am zob zâ uvetjavrtev akcijske ugocfnosh prinesite v Zvitorepko ta oglas Tffwvžtf:i,j t Celje 103 ^J yňvwM^ofCpKgji DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS 7â zaposlovanja. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevana defovna izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na ogiasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strehi Zavoda RS zâ zaposlovanje; http://www.es5.g ov. si: • p h delodajalcih. Braloe opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. mesLM DUAV£CBRE2 POKLICA powlžw dqavœ • m/l pomožna m v pftoizva OUI mtBi Cas. b ytsm. sabm. mum ZA PosMDovAUE oaoviiE sm aao. mtm uuca s. 1000 uubuana SREDNJA POKUCMAIZOSAAZBA nooajalec a^aov \h opruie • H/Ž: opra' vuaiu kl in naí06 movt^ zlot pflom nuoćafue blagik pors hafia. mvbmrra. mje in sfflmuafue ftacajne. oafiakje matere alain bu&ana mti: doulccn &as. 13 uesssv. 4.fJ«« m laubomeovu! uarko vmt si. makib0rska(zsuh300ccbje ITASTAVLlAliC shoja 2a msalue fla^ke v cfiju EZBflUl kanihdat 6û ha OOIIVNEM um ooorvQKN ZABELO NA mn ZA mm hx piashkê mastamff stroja. hqntaža in DWHTA2a ofloou za nmm pustiki prv pfuva hahrialov. zagotavuanie nem0tene6a POm imilVKfiA PmCSA. inUAKIE XOI^ mh ?mmn. hhcioia cas. zatum vmldeh kadrovske stofstvl oilil. l£sko$uiva estastlqoouuquaila AVm»(AR avtoučar • h/2:0013 bg potbjui) v avtiijcaa-sn oajwmia aazkaxlffaasxa inamjčakila dua. pqznavaje laxov. OROOJAdoločen cas. m hesexv, aitzoos; lamex S.fLO. potoíha m 9»2i tlmact hepuduka sovaska noflllínica zaín&nh1n6h1r80vh)starse.>10^ 16 a 22ss starše ElOrmOMOMTER Qfi(Tu6ui • u/t pmvui Eum mifv i PMQOP QfiOnKE PO GRUKŠÓH, DOlOÍai CAS. 5 MESíOV. 13.112008: AfftAM SRittSa;^ ZVONE MARiC IP. HIlâNStŒGA UUCA13,3000 CBJE PROOAJAUC mmuK Wh piniAJA ROĎ£GA OHKUA. MUSMV SHEISTTV. iERL. LAKOV. hBZARSXH OELAVHCAK SUKOPOSKAMEM: OOLOâN ČAS. 12 MESECEV. siludiu: HAJD SESVISM h1r50vskd poairrjE. dai ihah, shsCkaz bomžaie. m ClCAffllIlUMJlIZnOOliÎALf PftODAJAlK 2EI£ZNWE. CRAD.MAT, POHtirvA pmiua ha terenu • prooaja « kabma bu&i smiue novm uik». oauue naroâl sazvnz m somilsînje 6u6a: ooloc» 3 meseo. 16.12^000: gqh1k servis. pflûoiua o.o.o. kupova m h, 2s0 ptuj KUHAR nm • H/t uihamje JB». nedttoftn cas. 19.1ZZ8I9,'0M^ALNICA 'POU) BURGER'ORAV KG SâH) Si. imUXOA CESTA 7.30QII CELJE PROMETNI TCHWH DISPONE PROMEIWK • Wl oispmiï. PROIlf-mot • oilfianizanir mbwafdonega moiçta. NEOOlOfU Cas. llZiOSS; RAMiC loeistika. 11IAICP0RT. tr60vwa. poslovne SÎORTrvt D.oí}. CttKAfLlEVAUUCA8.3e8flCaie EKÛHOMSIQTIHNIK ZASTOPNIKI XAMIIOAT K/Ž: PRIDûBCVAUf ZAVA 80VAKFV NA tirenu, OOlOCîN CAS. Î MESfCEV. l7.IL206fc ADRIATIC SLOVAKA O JU ADRIATIC SUP VEMIUDJ}. PECai LAVA7. »nCEL£ SAMOSTOJM KtMBIQAltST ZA PMOAJD PIAST^ filH IZOEiMIV- Vi/i ffALlZAmA POSLOV V PROOAJL tthnlcw) SVnOVANJI: OOLOCEN CAS. 3 MESUX. vum BUSKSSMBTS CLUB HEONARDONO TROmO POQATJl aoj). CVmjCnA UUCA 24. 300CaUE EKONOMSKO KOMERGULNinHlliK UWEROAUSi, OaOVW) MESTO V PE CEUE. SMRE-KAAJEVA I. • M/2: KOMEfltlAUSr XAfiWA 1H Pfifr OAJA RACUNAÍJBÍXE OPKME IN INTEPNEiSTOfllTEV. SAMOSTOJNO OPRAVUMUE PRODAJNIH AXTTVNOSR IN iaWUMtmj(SSnUM(AMLDOLOt»CAS.12 MESSSf. l\imk MfTMm ntUfTJE ZA PRO. IN PRQOAJa DUO. KRAKOVO M 1433 inženrcraobeništva oosovdrtt vq8ja bmbenjh kl • m/2: klavec bo oogovqra za isa. n 9 b(tto izvajala na 6RA0SHÛHI manj zahtevnimi in enostavnim OBJBœ. urejal 80 gmdbfno oojomentacuo obhacuw ^ neđomća CAS. iMtm inoa ih«}IUE6RA08{m$TV0. proizvookja. trgovula. stdrítve. ojiil, tovorna uuca 1301» cqje TBINIÔil svnouuíc iojuCmm kupcem za n oftocje fasaoih astîmov, bafv in lakov'm/2; TDfllClU pdopora kupom. vzpost«AJMJE in vzsrževaue poaovmh kontaktov. predsta-viíhv pftoolhciov, priprava meostavltvewga materiala tehiúfln wňUK prtrocjuov ^ dout» Cas. 6 MmcEv. 17.12^ uipos. tekni& natr60vka na duao in drobna o.GJL. CBJC. OPEKARNIŠKACSTAinOOCaJE DnOMRAMI EKONMIlSTfVS) 06av5/ka v računovodstvu za sauiahgvte in slavno kmjigq ' 10,-pomoč pr] računovodskih oeuii, ogločen us. illim flncomma« oavôa. rnancnd w računovoosm svetovanje ojul CGJE. tburska aSTA4.3fles celjí umiverzttnw (hptomhuni wžena STBOJW^A konsn^uktbi • u/t naírtujl odsanlzlf^ vool in hfma izdelavo pfiojekine teiw^ kimoje xonstrukoishaim z navodili tht smeiínicani poojftja. skrbe za projektirana kovsîrunaue (n razvoj progv030v lm izdel- KOV TUl ORGIDU. SRBI ZA DOailM PRIPRAVO IN VD08U KOHSnUKflJSK! OOKUHENTAOIE ^ DO-IOCEN Us. 1 MESEC. llZiOOS: VIGftAD TRGOVINA POSISOOVAWE. PROIZVODNJA O.O.a CEUE. KOQE^ KOVAaSTA30A3Z8?UUBEdU ooktqa ueolctne speoaust imfehne medicine ZDRAVNIK ^aiAUST HfRRNE MEOIONE M^ ZORAVUEkl DMNOSnaRANJE. SVETOVANJE. ITO. NEOOUliĐl Cas. ^1^2.2009: SPUĆNA mi ŠHICA CEUt 08LWVA UUCA 6,30» ttUf MA6l$tîr»an0stl IZVRSNI SHEXTOR HtaSKE Oni2SE V SRSUI- ll^ V008U poojctja POZNAVANJE SVCARSKE ZAK& NOSAJE. PREVZEM OOSTVOMOSTl ISKAILS novh TK2MH PRUŽNOSn. urbmCevanje zastavuenm QUřV. PRBmWE IN BEAUZAOIA POSLOV. 00-IOCeh CAS. IZ MESKEV. iizm MSMEssHSks aOB MBHAROONQ TRGOVSKO PODJETJE, D.0Í3. cvetuíxa UUCA 24.3890 COJE UBIAŠKO ~ relevatec izvode 'R^EULK 2 V«E. M/l-SUH ZA VUHOST K0> PALCSV IN IZVAJANJE KOPAUÎKEGA REDA IN CIST:^ eSVKDPUiŽUnSAVNl SQNAIUAIUE6fiSTDVS POSTDPXISAVNAIUA N IZVAJANJE WHACUE V SAML OPAZOVANJE VOMi POVRŠNE in NUOEKII PMQÍ1 OB VSTOPU IN cmOPU*; NHKHDC» ČAS. 1II1200Í: THERMAKA 0.0. MIÍ2BA DOBREOA POCU-TJA ZOIAVILESKA CESTA & 32'0 UâlO voznik VGZNK TDVORKGA VOZJU • M/l* PREVOZI BLAGA PO SlMNUt S TOVORNIM VDZIUW S PRIKGUO) ttt Q5IBtM). VOZNDt V OSTNEM ?fSMm DOlOCft Cai 12 HESEffK 1LI12D0S: PS6 • POsunrK sra RITVE IN &RAD8PIÍTV0 ZDOIKD LEJAK Sf. POO GRADOM 16.3Z7DLA^ proksor defektlhofiue speaAue pbiacog osvtour • M/t mA U&MSM s SPíQRCMHI UâlHI T!2AVAML OOLA Cas. íizídos: javni zavoo 05No\ftA dUA MARJANA NEMCA mii. âUXA POT S. U33 UNČE OietOfllimANi FiaOT£rapevt(^] 'OnOMIRAM flZIffTIRAPfVT • SPREJEM 801' NKA (GOSTA] h vooefue OOUlMENTAlUi OCEfUE< VAfUE H MERIEUE HINKCU SPOSOBNOSTI DOUKA h PRnASODinV RZIKAUIE TERAPUE. IZVAJANJE RZKALIft TBIAPUE ZA BOLMKA IN TWUSUE OSVETE ZORAVNKA (S ZORAVSIVEN« SPflE^ MEH8AH MED POTîKOM ZDiUVUEUA jfiHABlUTA OJE}': HEOOUĆEN CAS. aiZJOOB: THERMANA ojl DRUŽBA OWRBÎA PQÙIUA ZOaAML^ CESTA 6. 22701ASKD dipiomirani fizi(nerapot(vs} mPUHHANI iDQTlRAPEVT tKHm BOL NIKA IGOSTA) R vooeue ttMUMENTACUe. ogoufr VttR « JUDU WJE HJNKCU SPOSOBNOSTI BOUlIKA A PHLASOOniV HZUAUE TERAPUE. IZVAJANJE FIZIKALNE TERAPUE ZA BOLNIKA \M TAUUSUE WVEÍCMJE ZDfUVMKA OB ZDfUVSTVQIIH SPREMEMBAM MED POTEKOM ZDRAVUEUA (KHABIUTA OJEr: NEOOU3£a CAS. iMM: TKERMANA O.O., DRUŽBA OOBREOA PO&iïJA ZDRAVKiŠKA CESTA 6. 3270 LAâD unrverznnw dipiomiram mmy MIST -VODJA OE TKÎENJE • WÍ PlANIRANJt ORG W!ZtRA> NJI V009UE IN NADZOR NAO OELiMMU PROCESOM V OaOVNI {NOTI TRČENJE. SOBUXnANJE POStO^ NE PttJTVf THDIHANL PLAWRAILie PRIPRAVA K IZVAJAUf nâilH AKTIVMSTIZASTAVUA KJA POLNE ZASEDENOSTI 2)riAVlJ^N ZMOCUnU Sn H OOSEfiUUE OPTIMALNIH POSUJVMH REZlftlfr TOV. miiSMSi H S006UKOVANJÎ SUKKOVMK W KOMERCIUNIH ZORAVUŠNK PROGRAMOV. Sm RITEV W CENIKOV. PtANIRAfUE IN PREDLAfiAUE KRATKOROČME IN DOlfiOROCNE PRODAJNE POUIRE. PUMRAftf. PR^AGAJUl IN OKAMZIRAKIE NASAVK POiniKL PlAMflAUE IN PREDUGAMJE ANIMACUSKIH KUITURNH, ZABAVNIK W REKflEA-nVNIH PROGRAMOV. PRBIIAGAMJE. PLANBUUE h OflGANlZirUlUE SIBOHMIESA QS8RA&>^ USPOSA&IAKIA V KOOROMAOJI Z OfIEKTORJEM W ZAGOTWIML^ imiRABE PRIOOBLIEifIH ZNANJ V OaU ZAPOSLENIH DEUlVNE EMITL' NEOOUJCEN ČAS. 9.12^01; TIJEflMAHA OJI, DRUŽBA DOBREGA POCUTJA ZDiUAUSXACESTAl 3Z7B LAâXO UEMOZIHJl ~ M RAZPISAN« PROSTIH SRDniH MEH UE SLOVENSKE KOWJICB osnovnoiolska ezobraoa StROJNBt • VQ9IK • M/l STROJMK TGM. VOZN« niVORUAKA V OOMACEM IN MEONAROONEN PRC^ METU. nîm^ ČAS. Vl2m klas prooaiai-NA NOVE W RABLJENE KMETUSKE TER GRAOBENE MEHAN(2ACUE.Sr«}0ZAMM)STWSUVHACES.P. TEPANJE n A 321(1 SUIVBISMî Huma ^nja pokucmaizobraoa PREVOZI OSEB PO POGODBI M/tPf^NAPOGOD BENIH UNUAH IN PV |P0SE6MK VOŽNJAH). VOZNIK V ^llnOê PROMEHL (X&OâN ĆAl 3 MESECE, ZilZiOOB: ANOA PREVOZI. AVTOiOU iN TRGOVINA O.aO. TATnNEACNOVA UUCA ]$ A1210 StOVENSKE Kom »STRUOei H/tPnPRAVAME&UUCPORKIfTURI IN OOZIRAUE MATERAIA NASTAVITEV. UPRAVUA NJE IN KONTROIA 0EU2VAUA STROJEV. VODEfUE preorune taunski ookumentacue. IZIÍl6Ull razrg in mletje (zmeta avtokolflrola po po-tebi druge nalj3&e. za katere je usposobu» oou6n Cas, « mesesv. 14.)ui89: kspusi ei& truzua in konfboda qm. slovenske kdkjce. tdvarmâ(a cesta t m slimnske koud avtomehanik voznik. mehanik. strojnik m/l mehanička oea upravuaiu z 6ra06ehiistroa. vnzmk ci kat.: nedouďn ca^ l1l2bb8: klas psooa juju wve h bablkne kmetuske tefl gradbene mehanizacue. staroza novo stamsiav kace sj*. tffakje 71a 321b sulvasis konjice naftakar natakar v keuer pub zrce • m/l strežba puac. ooioCen Cas. 12 mesecev. b.ízíosi majami 2002. gostinstvo. turizem h storitve. djlo. T0WUIlSKACESlAZ.ni4zrece s1re2ba kkane in puać • m/t' strežba hrane M PUAt ooui^N CAS. 12 MEKIÎV. ii.\um hiastec procvodua trgovina gostinstvo. PROMET m STORnVE. OJUL. KRŽEVEC 57. 32m SnUNCE rudar za površinsko priowîv. min. surov. mherska vrtaiska oeia • M/î vrtafue. hin^ rame v kamnouwu. medoulcei cas. t\72m kj& pflooajaula nove ir rabuene imetuske tbi graobfne mehamzacue, staro za novo staninav hace Si. tkanje ti a 321d sulvbske kouce STRÛJWnHWK vzorïevadc m/t razna VZDRŽfVAUlA deia sprbuan.« s7uua strojev w naprav. pripha va remonta narocakje rezervmh oeulv. po pd trebi druge naloge. za katere je usposobuu; oouicen cas. 3 meseís. iaizj«»; kopust eks nilZUAlN konfeuua odo. slovenske koukl tomrntška cesta z. 3210 slovemski kchjice gradbeni tehnik deuivxja v kammuimu • m/l vodenje ceuga oluivnega nocesa v kamnouimu au gradbi^. NESOUICEN Cas. B.12mKiASPfK)(luaulan0ve in mue kmetusketir gwibete mehani2a cue. staro za novo hanislw kace ip. tffawe 71a 321ds1dvens)ï konjica INŽENASTFOJNt&TVA konstruktér • mfi samostojno mctoanje m izvajanje posameznih pflojbtov 00 zasnove do prsiaje narocmku. pflprava inrajam in spremlianje DEUlVANJA tehniímh novosti in bbou^v. ORSANlZACUSXai likiibwzaizbouša> ue kakovosti soouovame s strankam {xupq in kooperanti) PRf oogovmjanju in izvedsi pl> sulv. izdelava tthttcne ookumentacue za posa mqne projekte in (zdeus. arhiviranje h hra-ueftje ibinicne in 0ru8e oouihentaoc. istk in pisno porocmje o onuvuafm oau. druge nauke posredno povezaitf s prej navedenimi in nauke po narobu) nadre^ega noiouičen čas. 14.112000: koplast ekstruzua m konfoco-ja 0^ slovenske nnubx. mvamška efsta l3z10siovensiikoiuke LmVERZnUNI DIPIOMIRANI PSIHOLOG svetdvaua ofiavka- vfl: soo&ffvauez v2kui> raJCAHL star^ ph D6UK0VMJU OODEUaiV VITT-ca pri načrtovanju oba zavooa z zdravstva no h sooujio suisba crvajanje oba z oratKi sposebhni potrebami: oolocen cai 6 mesecev, liluoes: vrte suiv. kouce. subi$xdva uuca laziDsuveiacExoKBCE ue íewtjhw h» celjiT KMEniSaTDOIIK skupuovooja • wt vm organizira w nadzira oba v ofl»Nl2ACUS» enon. opravua traktorska oba določen čas. 12 mesecev, mimk meja kmetuskd podjetje &ntjur d.o. ksta uoka oobrfftkska 3.3230 šentjur BiKwmmK upraviteu kotunfskih naprav/ k0ceneraq> suh postrojev • h/l nadzor in vodenje kdge neruue ra lesno bttkasû, priprava bichase. vzkževmue postriuenja nadzor oenerator-ja: nedoulčen čas. 11)12009: bohoržagain m mrmca o m šentjur. cesta leona oobrdtftska 9.323q^iajur ik^r strojništva vtlll komerqaust • n^ oboelava trga m nuva sklepawein (zveomposin. pffiprava p0800& marketk. SiM. tržne auue. tributbut NfDOlOl!» CaS. i4.i2í009: adheziv tr(svinska in zunanjetrsovhska družba. d.aO. šentjur, primož pri šentjurju 24 c. 3z3c ŠaTJUR mplomirani vzsojiteu predšolskih (hrok^vsj pomočmca vzauniljia predšolskih otork . m/z: izvajanje XWKIIU za vrtce z zcoouim poutevakai angliškeea jezika dococen čas. 7 mesecev. vim. vimc seiftjur občina šentjur PRf ceuu. uuca dušaka uleora 2s. 3230 ^jur DOKTOR MEmaNE zdravmk brez speoauzacue z ucenco au zdrav> mk speoalfzant družinske au spuisne medicik! v zp planina • m/I' zdravnik v spu3šni uk\m ti zpplannain oežumasiužsa nedúu3čen čas. l&ljdlo:zekav^i don šentjur cesta leona oobrotin^ka 3 b. 3236 šentjur zdravnik spuâle au družinske mediche fi^l deu) v splošni ambulanti zd šentjur w dežurna SUlŽBA OOUICEN čas. 12 hlsesv. imis1b;zdra vstvofl oom ^aruur. œsta ifona dobrotinška 3b.323qšekfjur zdravnkdkskemeomm] pojiaterm/loeu) v ŠOUCM dispanzerju in oežurnaslužba kedd mtb čas. 111 jotb: zdravstveni don šenuur. cestalfona d06r0nn^3 b. 3230 šentjur ue šmarje phi jei.íah" nižja pokucka izomzba (do 31£t) mdnttr centralne kurjave m/i napeuava centraue kurjavi OOUlČEN čas. 6 mestov, mtmt. in6ra Ht trgovina stwtvi monta ža in gradbem^tvo. ad.0. celtska csta 34 b. 3260 rogaska sutina varilec VAflliC76- tt/h vaftjhletig postopo. OOUlČa čas, 6 mesecev. zb.tzjsob: in6ra hl trgovina storitve. hmiaža in gradbeni^ o ji.o. csj-ska ttsla 34 6.32» r06a^ slatina ^ednja pokucna izobrazba SVAR. M/t MONTAŽA CEVI 00U2ČEN CAa « me SECEV. 20.12.2008: INSRA Ht. TRGOVINA. STORflVE. MMTAŽA H GRADBEWřTVa Di).0. CEUSKA CESTA 34 B.3ZSa ROGAŠKA SLATINA VOZNIK VLAŮICA VOZMK VUĎICA ADR (NEVARNE SNCW] V MCDNARIBN84 PROMfHi. 01^ UI&N ČAS. 12 «KSECEV. lailZOOB: SAMOSnUH AVIOPREVOZMK JOŽE UIŽARIP. MIEM) 37. 32S4 POOČETm frizer ftmuA RIlZERSKESTDRfTVE. DOtOCEM ČAS. 12 MESESV. nM2m BEAI7TY HAIR HKZERSH SAlOfl eXAN KO^ S.P. ZDRAVIÛa TRG 23.3256 ROGA ŠKA SUTINA prodajalec PROOAJALEC HA TERENU 1^2: BXMIE MQVIH STRANK NA TBOIU IN PRODAJA ŽIVILSKEGA BIAGA DOLOČEN ČAl 6 MESECEV. i4.1z2nb: GRATIS. PE KAANA TRGOVINA M GRAKENt^ D.OJI, CER& VB PRI SlAABJU 3 A 324q ŠMARJE Pn JELŠiBJ( diplomnani organcutor • mene-džer(v$) -VDOJA KADROVSKO SOOAUIE SUI^E • m/l-, Oft ^IZIRAUE. Hfmmi KOORDINIRANJE DELA V OOIEUU. (ZOELOVANJE POGODB O Oau. SKLEPOV N ORUfiH oou]6lTV UPRAVI SOOBJKAME PSI PffiPRAVI SPlOdiM AKnrV s PODROČJA oaovM PRAVNE n INVAUOSKE 2akonooai1 SODELOVANJE PR> DOLOČAMir O SKLEFMJLI POGODB O ZAPOSUTVI IN OOPOVEOI POGODB O ZAPOSUTVl VOĐENJE DISO-njNSKlK POSTOW. ORGANIZIRANJE IN KADZRA> nje DEU KURIRJA IN ARHIVBUA DOKUMPflACUE SOOELi^AUE PRI SKLfiWUU PDI»ie s PODROÍJA OOOATNEfiA ZDRAVSTVENEGA TB) POKOJHNSUGA OBVEZNEGA IN POKOJNHSKEGA ZAVAROVAUA. P^ sreomje fmmi dokumentaoje oeovni inšpexdu. Kimu WètBt in POOMAlČOt-CEM. PREIH^ANJE POSTOPKOV ZA SPREJ» «VItt OfiAVCEV. IZDELAVA PIANOV ZAPOSIOVAIUA SPREMUANJE IN POSREDOVANJE DOU&NH fHm SOV S POOROČiA OEIOVNE ZAKONOOAIE OPRAVUA MJE OSTAIiH Oa V OKVIRU OQA PO NAVOOftU NAfr REJBIEGA' oou&R CAS. 12 MESECA. 12.12ioes: steklarna ROGAŠKA aO. UUtA TALffV I. 3260 rogaška SLATINA UE VELENJE ~ avt0x1£par SAMOSTOJNI A/TOKLEPAR • m/l POPRAVUA poŠKODOVANE dbe AVrWOBILSKIH KAROSERU W JIH NADOMEŠČA Z NOVHI (fU, KODtOC» CAS. iy2i008: 1RG0TUR KADROVSKI HZBIRING. po SREONlilVO. T1I80VWA IN POSUlVNO SVETOVANJE. DJ3ÍL. UUBLJANSKA CESTA 13 B. 3320 VOEIUE avtoučar SMKSTOJM AVrOUČAfl • IA/1IZVAU SAHOSTOJMI UČANJE V1I23 (KTIAfUE. BARVANJE, UUORAUE .4 HBmtdi ČAS. I5.IZ.200»: TRGITTUR KAMOVSKI MŽENnBIG.PQSBQlHĆTVa TBGOVHAM P0SU7VM SVETOVAftJE. 0.0.0. UUKJANSKA CESTA M B. 33211 ^^NJE avtomehamk AVTWaiANU Wl AVTWHAMK M OSTAU OSA OOUiČEN Cas. fi MESECEV. ZAIlZOSft AVTO IGOR. SERVIS W TRGOVKA OJLO. CRNOVA 33 A 3320VELEIUE pftooajauc PRODAJALEC h/2: PROOAJA PUAČ « OSTWK PREHUMBMHIZDEUOV. DOLOČEN ČAS. Z MESECA II.I2J00B: OSMICA PROIZVODNJA IN TRGOVKA o.ojl. KOROŠKA CESTA 44.3320 VELENJE TRGOVSKI KmW ZA POOHIÙE SV SUÏVEHUE. PO-NUJAMO ŠnOK ASOffTUAN NEŽIVR^ AR71XUIV ZA DOM M GOSPOOftJSnO. WÍNI TEKSÎH. IN DA-RHNI PROGRAMI ZAfiEFTAVUAHO SUâen VOZUL MOBlUUTELmIN PRKOSNI RACWALNDC-oao OftSEGA PRODAJO H VZORŽEVVUE OBST( STRANK TER KfOOeiVANJE NOVM STRUK. NESOtf^ Cen čas, %\i2m panaptbcovina uvoz, izvoz hm. rajšpova uuca w. 2zs0 ptuj prodajale n (zdelovalk ključev • hvt izđea va U prooaja na UWACUl velijapark vhíh^ fsdoldčen Cas. i\i2m Ain orak procvič ohia in trgovima ao.o. crje. cesta na tstrožho 2.3m0cele natakar KATAKAft • M/l NAROČA (N PREVZEMA PUACO » NAPnKE ZAPRjPRAVD IN PROQA». PRIPRAVLJA Ni R^^OREJA PUAČO H NAPfTKE ZA SERVtRANJl PRt PRAVUA PROSTOR ih MlSZA POSTBE^a RAZOfU. SRVHA W PRDOAIA PUAČO U NAPmS: NEDOmČei ČAS. IB.IZm 60S7UA OSnOVRŠWK, JOŽEFA OST1IOVRŠNK LP. PARTIZANSKA CESTA U. 3320 VELBUl eiektrotzhnik lEHMČNr SVnOVAUC • M/l' AVTWEHANRA A^^ TO&iKTRIKA IN OSTALA OBA. DOUSČEN ČAS. S ME SECEV. H.I1Z00Í: iWTO IGOa SSmS H TRGOVKA aaa.CRNOvA33A33zovaeuE UE ŽALEC ~ oelalffc brez pokuca KUHAR • PRIPRAVA JG» PO NAROČALI. PRffRA VA FAST FOOO HRANt DOUICEN ČAS, 12 MESECEV, 9.12m POZERUA ZANZOAR. CATERING. UOUA RVAŠ, S.P, KALI I 3311 ŠEMPHBt V SAVUJSM OOUNI CiŠCaUE líKAU • M/l UKAIA D(UČ0l ČAS. n MESECEV. S.llZBGi PlZZBiUA ZANZAtii. CATERING. U(UAi)ffAS,SJ>.KALE133n ŠEMPETER VSAVHJSHDOUNI ncopekm/lpempcmprpsavaostau hrane, kedoioCen Čas. i\22m pizsibja zanzhar. ca terin&uiuarepas. s ph kau2.33ii šempmr v savinjsodoihi âftaddem delavk GRADBEN OfiA^ M/l »OSTAVNA OOA V SKLnW. NEDOLOČEN ČAl arUOBB: 6RM1W0M GRADBENO POOJíTá OJLO. UUCA IVANKE lAUUEK 1.3310 ŽALEC strojnik OUDOElft rieehanizacu€ smo» težls bras8ene mewszuue • n/l ízkůpl zasn. nakuuwue na odprtsitirđh: kdoioCen Čas, itiuoos: gwkqm mum podjetje dm. uuca ivanke imakiek i. 33to žalec srednja strokovna au sptoto DOmOA KDItfRÛAUST • M/l KU NA TBIBU. PROOAIA KU V PlSARHi. ADUNtSTBATIVNA OaA KOKIAK. TTRANJE S KUPO IN DOBAVITELN. OOUICEN ČAS. 9 MESECEV. I í\imk XMiS W SINOVI. ZASTOPSTVA TRGOVHUn SERVIS, aaO. CELJSKA CESIA & »» ŽALK strojnw SRVtSER • MONTER • M/l SERVSIRANJE IN MONTA ŽA STROJEV V ŽMISKI WWSmiL DftDČEN ČAS. B MESECEV. \Ui2m m m SMM. ZASTOPSTVA TRGOVKA K S6mS, D^J). CEUSKA CESTA b. 3310 ŽALEC prodajauc PRODAJALK K/l PROOAIA nUHA IN PEOV A DO-UIČEN ČAS. IZ MESECEV. I3.11200S; TDM^ PRft-ZVOOMA TRGOVKA IN STORITVE m, ŠUNOinv 1BÔ 1.3310 ŽALEC natakm NAtAKAfl • hVÍ SIRE^ HRANE K PUA& HEOOlil-Ča ČAS, I7.II200S:8DXNDVAK MAJA TRGOVINAIN STORITVE. KO. GOTOVUE N. 3310 ŽALEC 6RAD8EMJ TEHNIK obračunski tbmk ogjsaa • m/l komplítni obračun objekta braue projektov. neoouičen čas. 12.iuh5: 6ra0kdh gradbeno poojeue ^sl uuca ivanke uranjek13310 žauc inžđiir strojništva samostojni konstruktor v cqj» regm • m/l va!e naloge 8000: 20 konsnriuuuue oftsou razvoj teknologue lER koordiniranje k vo-ogL^ projekm v sopaovAiuij z haročhki ned0u3čbi čas. 2itz2«i9: irerkwalher kaiko-vske skirttve. d.ofl. leskoškova cesu 9 l1000 uu8uana ikžemir elfktrotehnike VODJA RAZVOJA M/l SODELOVANJE H VOOEMJE lyCVlUA ckucdv TER uvaiaue ROTOSR V PRik IZVOONJO. ORGANIZACIJA PROIZVODNEGA PROCESA GUDE ka QUE K P0T1ÏR poojetja phprava TBMČKE OOXUNEXTACUE TER IZVEDBA CERTm RAUA iN STANDAROIZ/iaJE PROIZVOOCRf. Wim VANJE IN SKRB ZA NEHOTEN POTEK PROIZVODNJI UKREPAIUE PRI ZASTOJIH V RAZVOJU, PROfZVOOfUI. POSKRBI ZMAimiM SPREMUAHJE W (ZVAIA NJE OaOVMH NAUK Z NAMENOM OOSEGANJA EKI^ NOWČNOSn n kakovosu skahje potencsainm NOVIH OOBAViïELJEV ZA OOSfêO BOUŠE kakovosti W ZMAJUlUUE STROŠKOV PROIZVODNJE VODENJE W RAZPOR^UUE SODEUVCEV, SOOEUMUE Z C-VAIALO 00. ZUNMUMf insïïivcuam1 ter SIRA» KAMI ODGOVAftJAUE hi NA££OR vsol PROIZVODNIH PROCESOV POROČUUE oaoOAJAtCU O REAUZAQR ZASTAVUBHH QUEV: neoou3čen ČAS. 27.1121«: TERMO SNOP OJLO. TRGOVKA in KŽERRING ZA nmioln huoiuid rbinikđ,rbaska ssia m. 331IŠa4PETERVSAVIIllSKID0UNI mPLOMlRAMA UEDIOMSKA sestra (vs) MEDK3NSKA SESIJU VOOJA TIMA • M/l VOOOft. ORGMZRUK^ IZVAJANJE IN NMIZOR OELA IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠE NEGE IN MEOICKSKE POMOČI UPHABKKOV. NAOZOR NAD HEOKINSKIMI PfllP& MOCie TE VDDBUE DOKUMENTACUe, SVETOVAIUE imraiKOM IN ZAPOSmM XA POOROČW ZDRAV JA PREVEKTTVE H PREHRANE: DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 12.lZm DOM RWE PONMH GRMOVJE. PBU0VQ4A 3310 ŽALE RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za ueline in male ^oópoainje oóDodinie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR kd... ! L- Informacije: 03/4225-100 HHBačTiíiiiicw Narafpinieo poSljite na naslov; NT&RC d.0.0.. PrefefnovB 19.300Û C«^ ^^ novi tednik 4IGLASI - INFORMACIJE 23 VOZILA PRODAM PASSAI broTon 1,9 lA\, i v^iho opreme, letnik 1999; prodom. Telefvi 031 480-510. âô3i OPElostro 17 ti letnik 1997, dobro ohro-njeo, prodom, telefon 031 287-2)0. 5637 KUPIM OSčBNO Yoûlo, od lehlko 2000, ggtovjrro, kupim. Telefon 04) 70M97. STROJI PRODAM NOV mkutorzrmtorjem in vorílni opord, 2$l!knipe<^i, prodom. Telefon 781-1)560. 6376 NAKUDAUO Gm. gonko, 9 nožev, hidro-vlicni dvig grebeno, prodom zo S7Û mTslfifon04) 480^19. S528 POSEST PRODAM VIOGG pri Vranskem zelo ugodno pnsdom enodružinsko slGnovatrjsko hHo, )26 m', leto izgrodnje )9S2, obnovl|eno 1996. H^ ie opremljeno z vsemi prv \i\iAs in jevbíízíni glavne ce Ce*i9, Ljubllan»!« 7 A3/54455 Končalo seje mlûdo življenje kot popek, kiovenU nanj ostal najlepši spomin je, ki zdaj z nami Živi. ZAHVALA Ob boleči, nenadomeslljivi izgubi dragega sina in brata ROKA TERŠKA CU. 12.1987-28.11.2CK)9) se iz srcâ zđhvaJjujemo vsem prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam siali ob strani ter vsem sorodnikom, ki so z nami delili bolečino. Največja zahvala gre Tatjani, Andreju, Martini, Francu in DuSanu za njihovo skrb in pomoč. Posebna zahvala tudi gospodu župniku» kolektivu KZ Cotovlje, Pivovarne Laško, Thermane, lUšu, cvetličarni Prótea za lepo okrasitev in cvetje ter pogrebni službi Komunale Laško. Hvala vsem. ki ste ga v tako veUkem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mami Kâenja» ati Jože ter brat AleS in sestra Alenka L504 Ko pošle so a moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho in mimo spiš, hudih bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, tete in sestre MILENE ŽNIDAR iz Celja Ulica bratov Veljakov 6 se zahvaljujem vsem za izreCena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala osebju Splošne bolnišnice Celje. Hčerka Katja S662 KllAVO ali tetico zo zokot kopim. Telefon 031 743051. Š672 KMETIJSKI žžHaa PKODAM XIUŮQtenm, teranov liker in prisim kraški bnr^evec iz o?^ Kmso, odlične kokovo-sti, pfodom. Dostavim tudi monj^kolio- ne.agodne tene. Telefon 041614462. p KAKOVOSTNO deče in belo vino prodom. Tele(on031575-777 Š6ie VK slažnib bol in tri siomnote bale pro-dQm.Tslefon546t-066. 0473 KUPIM iAfilHKA bobovec, zo mle^ jobolćniko, 100 ka, kup^.TMn{D3) 5716-340, (03)5716-212. S442 OSTALO PRODAM iUtNlCO u amnje pro»» prodom. Telefon 041B72-065. Sâûô NKCA, ïsliaco, joboMpo 0,50e íobfJn po 0,50 in zojce, prodom. Franc Sket, Mode 4, Šmarje pri Jelsoh, telefon 041 9}8'949. PET bursloh koz, suho kloftrdco dtvo in domoce žganje prodamo. leleion 041 500414. 5460 APAftAT zo merjenje slodkorfo prodom za 40EUR.Telefon051 396-534. 95^3 NOVE zimske gume Sovo 225/45 M 7 prodom. Teiefon 041 736-147 ssi4 SNËNt verige, mreio zo miktor, velikost 30-16,9-26-16,9, prodam za 580 Telefon 041461^19. s&zd OfiEHOVA iedrcQ, ufio iit elektro moior z reduborjem, 212 mesoreznko in siiozne bale, pnxiom. Telefon 031 840478. §636 DVEtdkisimentaiki, 250ÍR30Dkg,teli(o simefitalko, br^ 5 mesecev, bice sinm-tolco, 350 kg in domočo svinjsko mod, prodom.TeMon 041 969-954. 9&5S 6 m^ drv iz sodnega drevfa in tri pro^, 170 kg, prodam. Te^on 041 271-556. Ž166 TV, ve^, moi$, rocundlnik, ModSnik, avto kovček, hišni kino, DVD, pisolni sfr^ štedilnik, 2 plin, 2 elektriko, itd., prodam. Telefon 051424-303. n In pride čas, ko listje pade z drewí... in pride čas. ko najdeš dom sredi nebes. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama. babica, tašča in teta HILDA BEVC roj. Ccrar s TVnoveljske ceste 109, Celje (l.1.1944-9.12.2008) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji v spomin prižigate svečke. Vsi njeni $431 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho in mimo spiš, hudih bolečin več ne trpiš, a v nnših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre mame, ome, prababice in tete MARIJE OJSTERSEK Iz Radobetj 10 pri Laškem (30.4.1921-27.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in darove v čast cerkve sv. Martina v Laškem, iskrena hvala dr. Bekjevi in medicinski sestri ZaJiki iz Zdravstvenega doma Laiko. Prav tako se zahvaljujemo gastro oddelku bolnišnice Celje. Zahvaljujemo se nadžupni-ku Roku Metličaiiu, gospodu kaplanu Klemnu Jagru za opravljen obred, pevskemu zboru Koral, pogrebnemu zavodu, glasbenùcu za odigrano Tišino ter gospodu Petru Ojsteršku za molitev in poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Slavko, hči Vida s sinom Juretom, vnukinja Mateja združino in ostalo sorodstvo L503 aSIlSNO zo gnojevko Stm mix, 4.0001, pn)dam.Telefon031 480-510. šQ3i 19 EU8 no dojte in neomejeno Mo moških zo skupno nvljenje spoznajte. Zoih ponje, p. p. 40, Prebold, telefon (03) 5726-319. Ž166 66 CUR nam dojte n vdiko žend( zo pošteno mzmerjespoznojte. Zoupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378. ž 166 Brezplačna posredovanja zaienslcB do 46 let. Posredovelmca 03 S7-2e-319« 031 a3e-37a UREIENA 4&letna Celjanko zeli pnjotelia do 62 let. Telefon 041248-647; agend-jo Super Alon. sses 2^etna »msko, iiobnùeno žensko ié zve^ega prijotelja. Telefon 041 248-647;a9wdjoSuperAlon. 5563 ZAPOSLITEV ZAPOSUMO strežno osebfe. tnformonle po tdefonu040 3a»22.Mikobo,d.o.o.. GúbČevQulkaO,(etÍe. &971 ^enîtn^ostSdovôînîca Z9 vs^ osam)iene 03 031 90S-43S DEIAIT fosode vam fzdebiM kokovoshio in po zekf ugodnlb tenoh. Ke zamudite jesenske akdje-znizDnecenel MS^rod, d. 0. o^Goçnvetda 3, (j^ telefon 041 771-104. n POTREBUJ E1E moj^ zo moki vzdrievolnc in draço delo? Potem itot poUicIe po telefonu 04t 684-292 oti (03) 781-2673. Albin Kus, s. p.< Čufar|evo 8, ^fojnk 5559 UKENKAsštevilko mobilnega i^ono 070 Iiiiww,railiocelie.coiii S536 Podjetje NT&RC. d.0.0. Direktor: Srečko Sroi Podjeife opravlja Cdsopísno-záložniško. rddljdko in agencl)sko-tižno dejavnost NaAÍQv. Prešernova 19, 3000 Cctje. lelefon (03) 42 25 190, fax: (03) S4 41 032» Novi tednik izhaja vsak lorek in petek» cena torkovega izvoda ie 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpeían Veler. Naroćnine: Majda KJanSek. Mesečna naročnina je 6.30 EUR. Za tu}mo je letna narainina 199.20 EUR. Številka trdnsakd)skega računa; 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko srediSČe» Dunajska S, RADIO CEUE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode. katere se plačuje 3.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: l^tjana Cvirn Namesloica odg. ur.! Ivana Sta mej čič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-maU uredniiitva: tednlk<3nt-rc.si E-mal! trimičnega ureiiniStva; Tâtuùka.iednik^t-ic^ Odgovorna ttrednica: Janja Intihdr Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio(9ot>rc.si. E>mail v studiu: info^adiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jeranko. Spela Kuralt, Rozman Petek. Urâka Se)i$nlk, Branko StamejČiČ, Simona Solinič, Dean Šusier. SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega pr^^tora v Novem tedrUku in Radiu Ceijc ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Propaganda: Zlaiko Bobinac. Vojko Gratur. Viktor Klenovéek, Nina Padcr. Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: [03)42 25 190 Faxj (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poStl: agencija^n^rc.si Skupaj pri delu in razvedrilu v pozni jeseni> pred 50 leti, so za-donelj poročni zvonovi Mariji in Andreju Urankar z Gomilskega. Po poroki sta si v domačem kraju ustva* rila skupni dom in v njem povila in vzgojila štiri otroke DuSana, Andrejo, Saša in Manjo. Andrej je bil poznan kovaSki mojster. Izdeloval je nujno potrebno poljedelsko orodje, koval lemeže, brusil sekire, krampe, cepine. Izdeloval okovja za vozove, skratka, bil je nepogrešljiv v vasi in daleč naokoU. lú-di podkovanje konj mu je §lo dobro od rok, V poznejših letih jih je tako vzljubil, da so mu delali dru^ v hlevu. V veliko pomoč, tako pri delu na kmetiji kot v kovačnici, mu je marsikdaj bila tudi dobra gospodinja in žena Marija. Bil je vnet gasilec in pravi lovec, ki ljubi naravo. Bil jé tudi eden od ustanoviteljev konjeniškega društva Muslar^ na Gomilskem. Ob vsem delu pa sta Andrej in Marija našla čas za razvedrilo, bila sta ^^^na mešanega pevskega zbora, ki so se mu pozneje pridružili tudi otrod. V družbi sorodnikov je Andrej rad zapel pesem: En starček je živel... Leta so tekla in otroci so si drug za drugim ustvarjali družine in odhajali od doma. Vsi se radi vračajo domov v toplo zavetje svojih staršev Vedno pa se Marija in Andrej še posebej razveselita obiska svojih osmih vnukov. Nestrpno pričakujeta svojega prvega pravnuka, ki je na poti. Poročno mašo zlato poročencev je v farni cerkvi na GomQskem v krogu domačih In prijateljev bral župnik Martin Cirar. TT Prstan osem let po prvem zmenku Bilo je deževno, turobno sobotno jutro 24. oktobra. Kar pa ni pokvarilo razpoloženja vsem, ki so ta dan delili srečo z Anjo Stor iz Košnice pri Celju in Markom Bevcem iz Celja. Za poroko sta se odločila po šestih letih prijateljevanja in dveh letih skupnega žMjenja v nj u-nem stanovanju v Celju. Marko je bil zelo pozoren, saj je Anjo povabil v lokal, kjer sta bila na prvem zmenku, ji podarii zaročni prstan in jo zasnubil. Anja je bila zelo presenečena in vesela, domači pa rudi, saj še niso pričakovali tega koraka. ZaČeleso se priprave na poroko. Medtem je imela Anja deWiščino, Mar- ko pa fantovščino. Oboje je bilo nepozabno doživetje. Na oktobrsko soboto so na Anji-nem domu v Košnid sprejemali svate. Prišli so tudi muzikantje. Med njimi je bila mdi članica Iskric, Petra s harmoniko. Tlidi fotograf in snemalec Robi ni smel manjkati. Zanimivo je bilo >>šranganje«, ki so ga izvedli fantje iz Košnice z Juretom na če-lu. Ženin je pač moral plačati za nevesto, saj jo je odpeljal iz njene rodne vasi. Civilna poroka je bila v Celju, nato pa v Dramljah Se cerkvena. Po zakuski v bližnji gostilni je poročni sprevod krenil nazaj proti cilju in naprej Biserna ogrlica zakoncev Pintar Dolgoletno skupno zvezo sla 21. novembra ponovno potrdila Marija in Anton Pintar iz Grajske vasi, ki sta nanizala 60 biserov v ogrlico zakonskega staža. V domači cerkvi v Grajski vasi je obred biserne poroke opravil župnik Martin Cirar, ki je cema zaželet še veliko skupnih let. S čestitkaou, lepimi željami in darili pa so zakoncema izkazali veliko spoštovanje in ljubezen tudi vsi njuni najbližji. Anton Pintar se je rodil v Grajski vasi. Imel je težko otroštvo, saj mu )e ž? kmalu umrla mama in je zanj morala skrbeti stara mama. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delal poinib 40 let, vse do upokoji- tve. Žena Marija se je rodila v družini treh otrok v Mariji Reki. Tudi ona se je zaposlila v tekstilni (ovar-nl. kjer sta se z Antonom tudi spoznala in se leta 1949 poročila. Ustvarila sta si topel dom in po enem letu se jima je rodil sin To-nl> čez tri leta pa še hči Milena. Da bi lahko dobro skrbela za dom in otroka, se je Marija odpovedala službi. NI jim bilo z rožicami postlano, vendar sta z ljubeznijo in z medsebojnim razumevanjem uspešno prebrodila vse težave. Ou^ka s(a odrasla in si ustvarila svoji dru-âni. Z vesdjem sta pomagala valjati pet vnukov, danes pa sta neizmerno srečna, ko ju obiščejo že pravnuki Filip, Anej in Jaka. DN proti Tremerju vgostiSče Hochkraut, kjer je bila poročna gostija. Bilo je lepo, pcijemo in zabavno, skratka vse, kot mora biti na »ohceti«, Kar naprej sejekaj dogajalo. Vsakih petnajst minut so prijatelji pričeli zvoniti z vilicami po kozardh in sledil je poljub mladoporočencev. Ukradli so nevesto, potem še šopek. Anja je oddala rezervni šopek, Marko pa je uspešno snel Anji podvezico. Plesali in veselili so se do jutranjih lir. Anja in Marko sta na poročno potovanje odšla v Tlirëijo, l^er sta se imela nepozabno îepo, Naj bo tudi njuna skupna pot tako lepa, kot je bilo poroino slavje, so jima zaželeli. AB Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ca način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite) Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-tnail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. FOTO TEDNA Foto: TimE Biseropororânea z nipnikon Martinom Cirai|Mii V prifakovanju Miklavža ' it. 96 - 8. december 2009