JEB P1ŽŠBB8 I
1940. ohtober
11.
0H    V
Neseine versie
Wu Imtsnl prškmurske evang.  šinjorije redatel
i vSdavnik * rt.lsAft J^NOl,
Murska Sobofa.
ček računa št. 13,586; imč »Duševnl Hst" M. Sobota.
DUh reformacije.
V eti dnevaj, gda se z Bože milošče pa pribiižavamo k 31.-omi oktobri, se vsaki veren evangeličanski človek preveč gostokrat more obrnoti proti Wittembergi i misliti si na velko i znamenito delo Luther Ma"rtona, »a deio verepopfavlanja. Zdaj vsaki evangellčanski človek more pred svojo diišo postaviti to pitanje: Ka so pomenili wittemberški dogodki te i ka po-menijo tisti za nas dnes ?
Od tistoga, ka so pomenifi te nemo dosta gučo, dr to vsi moremo matl da je tisto Bože reči obladnost bila obri člove-čega mišlenja, cbladnost v Bogi mer naj-doče vere, obri človečega vupanja v svoji delaj i svoje lastivne moč«, oblddnost duha obri litere, obri zapiska.
Tak je5 to moremo znati, ar smo se to vsi včili i to smo vsi čfili. A!i z tem srno pa ešče ne daii odgovora na tisto za nas tak preveč znamenito pitanje: jeli je tisto, ka je reforiracija daia človečanskomi narodi, ž^ zgfibilo na nas gledočo zname-nitost i moč? V eti težki i žalostni dne-vaj, gda okoli nas vse prašči i vse se riiši, se pri nas začva zgSasi ono žmetno pitanje: jeli tisto, ka m\ za reformdcijo ioienujemo, ešče rna v sebi živlenja moč, ali je pa že mogoče obstarelo ? Den^šnji časi nam to gldsijo, da reformacija i z tem evangeličanstvo tttdi dnesden md v sebi živlenja velko rnoč, i ravno zato ne premin^, kak je U tak dosta premšnolo v
Cejna na cejio leic 2Q fžln., v xvčšns!v@ 3© din.,
v &meHk© 1 13©Ls edlns Ru^si-e 2 din. Sshaja sdndk »a ntdsec.
Naprejplačilo gofivžeme vs^ki ev. duhovnik i vučitel.
nimn; "iiiiM  i iii i iiiini itmiiMi»iiiin»n ii'iiii"Hi ii »II i iiiiMiiiniiinni'Mii iMii ii II niiiniMii in'irr TMnraim
človečanstva zgodovini. I z tem je pa tesno vkiiperzvezano ono driigo, preveč praktično pitanje: jeli človečanski narod na tistoj poti misii najti svojega šorša, svojega živlSnja pobogšanje, svoje dužno-sti pravično spunjavanje, štero pot je njemi Bog v reformaciji pokazo ? I to pitanje nas pripeia do toga, ka je prav za prav diih reformacije, brezi šteroga nega re-forrnacije.
Duh reforoiacije je Boži diih, kak je v človeča srca pnhajao i prihaja ešče dnesden, v svojem deli je pa več vrste. Pri etoj priliki samo te najznamenitejše omenim.
Diih reformacije je — dtih pokorno-sti, aii ne proti liidem, nego proti Bogi. Reformacsja tiidi dnesd^n vsakomi človeki to glasi: nevole, trplenja, žalosti, vdarci, grehi ii samo te minčjo, či človek ne po-stavi samoga sebč v sredino 1 v celom svojem živlenji ne dela samo za to, naj svojo vo!6 more postaviii na prvo mesto, nego te či človek na vse po Božoj zapo-vedi gleda, dela, oprdvla, i kakoli ga naj stane i košta, edino samo Boga boga. Ar je bogše Bogi sliižiti, liki pa ludem.
Ali duh reformacije je pa ttidi — diih vernosti. T6 telko pomeni, da evangeličan-ski človek ne pozna razlike med v^kšimi i med mčnširni dužnosti, med vekšimi i med menšimi opravicamš, raed vekšim i menšim pozvanjom, ali tiidi pa nemre \ ne sme t6 pravlti, jas sam že vse včino i opravo, ka mi je včiniti i opraviti trbelo,
Strdn 122.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
zato zdaj žč Jeko počivan. Diih reforma'-cije? duh vernosti vsigdar pas; i posluša na Božo reč: Bojdi veren nolri do smrti. Tak je dtih reformacije človeka do groba trpeče vernosti, v vsdkorn pozvanji, deli na verno i pošteno dčio zavezo, znajoči, da smo mi ltidjč sarno safarje, od šafara se pa to žele, naj se vsigdar za vernoga najde.
Diih reformacUe je tiidi — diih lii-bčznosti. V reformacije vsakom deli iiibez-nosti duh more goreti. Pr6ti Bogi skazana Iubezen ga hrani, i proti ludčrn skazana liibčzen njemi pa moč da Ta lubezeu je navkupna^univerzaina, ne pozna nikši za-dev i nikšijgraiiic. TL diih, duh iiibezno-sti edino oblada nevoščenost i neprijdtel-stvo. Ta Iiibčzen spravi i prinese pravi, istinski mčr v človeča srca, y človečansko driižbo, med razne države, narode i vad-lflvdnja. Ta liibezen prernosti med ludmi od liidi postavlene globoke prepade.
I na zadnje je ra"vno zato duh reior-macije tiidi — duh obladnosti. Tak je, ar je t& duh Kristušov dfih. Kristuš pa nemre biti premagani, ar je Kristušovo dugovanje Bože dugovanje. Gde i kama Kristuš vodi, tam obladnost i dika jeste.
Na vse jo mogoče nikdk to pravi, da je vse t6 lepo,  ali  vse t6 je  li samo
teorija, ali istinitost pa z svojimi nevolami, grehi, trplenji, žalostjov, to lepo teorijo portiši i vniči. Na to pa samo etakši od-govor leko dam, da je falinga ravno vtom, ar je človek neveren postao k diihi refor-macije, neveren je postao k Kristuši. Gde nega pohornosti prdti Bogi, nega vernosti v vscj dugovanjaj, nega fubčzni proti Bogi i proti ludem, tam se ne Čtidiijmo, či lagvija i greh kralujeta. Ne čudlijmo se, da človek tam premdgani posfdne, dr je človek sam v sebi li nezmožen i siab. Edino z Kristušovim diihom, z diihom re-formdcije pa zmdga obri vsega.
Reformacije, verepoprdvlanja svetek sv^tmo zato v pokornosti, v verno -ti i v iubeznosti. Liibmo svojo evangehčansko cčrkev tak, liki so jo itibili naši očacke, ki so priprdvleni bili za njo gorialduvati svoje zemelsko premoženje i ešče svoj ži-tek. Po nedelaj i svčtkaj se z radostjov paščimo v c^rkev, živmo večkrat z Kristu-šovov svetov večerjov, doma pa čtimo z celov svojov družinov sv^to pismo, radi popevajmo naše evangeličanske cerkvene pesmi tak v cerkvi !iki dpma, i nepozabmo tudi vrelo Boga moliti. Či bomo to činili, tč ne bomo samo po irneni reformacije deca, evangeličanci, nego tudi v diihi, v srci.
Občine sirotič.
Pripovfist.   -   Poslov. Flisar Jaaoš.
Sirom^k težak, občine vrčli, dfisno^estcn, veren dekvec, je obetežao i ne je več stano z-postele, Td se je otlselo vu ono bogšo domo-vjno, gdc neločijo liidi poSeg sfžaa i ?r6d>iosti. Z-derov si je sffižo vsagd3«f6lnji kiflh i tak se poskrbo za ono potrebčino, zštcrcv je seb6 z ma^ov ianMov Ižkučžro.
Siromik je b<o, nS je nihao za sebom nikie vrednostJs $!rota žena je brezJ podpores vdo?ica postšnola, cecdtji slnek pa brezi očč sltoiii gtitao,
Od tcga je tšče ždostneša nesreča dosdg-nola to vbogo familijo, kfi je zs po leta i žena odhžjala za možom i sinek je sam ostao.
Vn težkom betegi je čutlla, ka i ona tfidl odhajati m&. k sebi je dšla pozvati odt^be sta-reio, jedino sestro i prosiia jo je :
-~ Draga Terka sestrs ! Čfifii«, ka %u etoj noči njoreoi rnreti. Mirovno bi cdbšjala vu grob, ar sem se že iiidi daia spovedaii i dfišo sem gospodnomi Bog? porCčIIa. AU vidli et? to ne-volno detece, za to irse krdto boli ^rdc6. Što bode njega zgš]&j6?la dojka, po mojoj srnrti ? Za Gospcdnoga Boga milcičo te prosim, vzcmi k-sebi mojega siroliSn. Vera i ti mž§ ednoga tškšega, cecatj^ga pcjbiča, daj eto»ai tiidi z-tistoga, ka tvojtmi cs^ie, d??j n[emi edno rralo raaterncga mlžka cecati Nfcželem H k šenki. Tvoja fiaj bo ona telicka, šlera de že kU-ti do'y na, i prase sern tOdi ttbi n*fneaila daii. Gospo-dlR Bog te btagoslo?! Terkg sestra. Po tom je naveke zamučnia,
Tak je prfiao te sirotič ?u Terke tetfce hižo. — Odnut se je začnola njega rnantra. Na brez raatere gorlavoga praičiča bole skrb majo, kak na sirotfča pojbi.s. Sirotiča pojbiča vu cote jo i za peč ga potisnejo.  Tam je lehko
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Stra"n 123
Reformdcije, verepopravlanja svčtek, oh daj nam moč na Božo, Kristušovo erbijo, štero nam je naš veliki reformdtor Luther Marton dao prav spoznati, nigddr nezatajimo i nezaprdvimo, nego živčmo žnjov pravo, pošteno krščansko evangeli-čansko živlenje.                                  H.
Vragš
tčnta.
(Pisao Kozma Andor, poslovenčo Flisar Janoš.)
V-Wartburgi i dnes kažejo Čarno  lišo goi' na steni, Od štere nam to pravijo: Ka je tam bio Luther skriti.
Kak z-Wormsa domo idoči, Ga podpornik da zgrabiti Ino pred neprijateli Ta vu gviišno mesto skriti.
Tš so ga nindri ne vidli, — nZemla ga požrla gvušno", So si vu sebi mislili I radtivali se gntfsno.
—  Bog dragi, — sto prebiva tam ? Pita endrugoga vnožlna.
—   Gyorgy gospodin, mili gost sam,
—   Odgovarjajo držina.
čeres po dnevov jokao, dokeč ga je štoj po-gledno. či je pa že trnolc brečao, so njemi skfihali nlkie pitje, ali $c njerni pa v-pal!nko aamočeni f^lššec kruha potisnoli v-lampe, naj odnjega otnuten gržta.
Kak se je hoditi apo, vsgdar je na cesti lankivao. Ceres dnl |e na ednom mesti v-peski ležao na obraz obrnjeni. Po nedelaj njemi je niiče ne pravo: »Hodi, ka čisti g?ar.t dobii". Grinte i zaraaz, so se same odsebe doli zlfi§čile žnjega. Či je k-obedi falio pri stoli, nišče ga je nL zvao i poiskao. Tak ga je gono glad od edne hlže kunje vu drugo.
Gda je že včkii zrasao, ka so njemi hasek vz^li, žibkc, prasce je mogao pšsti, v-dero so ga dali kguncom za pogoiiača, v-Ieti so ga kak tak eiče trpeii. Aii v-zimiy gda je ne bilo dela, so njetni ni jesti ue d&li : Govoreči: MŠto nedela, naj ne je".
Za Gvorgy gospodna što mara! Ar je na strani protivnom Pravica ne bila znana, Ka bi Gyorgy bio  Luther Marton!
Gda so slugi spdt odišii, Marton je sam verostuvao, Pred sebom je meo dve knigi, Stere je čteo i žnji pisao.
Grčke, te ove heberske, Tretje zača on plsati, Vu nemščino prestdvlene, Biblio doj obračati.
Vsak' dčn, kak se je zoriio, So ga vidli tam broditi, Z-delom se paščiti vrelo Ino gedrno brigati.
Ednok, kak se v-ednoj noči V-duši, v \L\\ v-njč poroči, Stalno verje: ka v toj knigi, Se večni žitek svedoči!
Litere edno za driigov Hitro meče, pero škrfple: ~- »Pravico trbel Pravico, — Či se svet z-vragmi osiplel"
I kak pfše, prot polnoči Njemi veter vgasi posvčt,
Tak ss je v zlmi pa siromaček od hiže —-do hiže stepao i kodlvao. Na njega detšnstva hištofiov se |e tiče kamnairdo srdce zajokalo. Do desžt iet starosti njerK! je poprešno ime bi!6: Občine slrolic. Nikoga fe ne bilo, ki bi ga za s^ojega vz^o i skrb meo na njega. Tak je hodo od hiže do hnže. — Eti i tem so njemi daii kaj malo jesii i kaj st^roga, cotavoga gvanta.
Ali, kak jo že čedneši gratao, je napre vO zbredo i zvedo, gde goitfivaoje, krstitje, koiine, ali kakŠH dtfiga skrb jeste i bcde, se je fd pri-!6kao i zdiuž", žt sa g^ boie poznili, kak lagov penez,
— Tii je občine slrolig, idi i vtži njemi eden fžlžčec vrtanka, pogače, čonle mtm!
Včšsi, v^ je puno tutbo prinesao dornO dobroga spečenjd, kiuha. Sržco si je gs pod oslšco, aii v štali pod jssli i pod senšček, Terka tetica ga je *&kšega hipa naglčdnola i gda je z-
Strdn 124.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Kmica ga vzeme okoli: Protivf se žnjim diišnavesi:
Ne je vredno za pravice Volo v-nevaren boj idti, Kak zvirina skitati se Nindri obrambe ne naidti!
Trpeti grehšno preklesU'o Za hrbtom ino nazoči I ogrizdvanja gniisivo Posliihšati zoči — voči.
Pretrpeti mantrnikstvo, Magijesmrt, ogrizavanje, Pa vsake fele oožnijo, Bojdikaj ošpotavanje!
V-Martina gla"vi to štrmi, Trosi se vu teli cčii —
—  Zdranfa se — i — ni — ka vidi ? Šatan stoji tam pri steni! . . .
Ne, kak eden grdi strahšnik, Samo dob je masna, jalna!
—   ,,Njaj ta", ka si začno Martin ! Povrži ta dela kvarna.
Nedraždži višje oblasti, Nebrsaj proti glavdrstvi! Pravico njaj mirno stdti, Tak dobiš najem milosti.
d6.aii odiSai?, je to bogže vkrsj spobrala. Jeli so žnjega li domšnjj i ttidi prasci.
Že je vdeidioaj leti bio, gda se je sijega $orš preobrno, Ednok, eden zimski airzeo veCer njcnii je tetice moz. pravo :
—  Števi, ti vzemi kčpenjek ino fdi v štaio spat. Al! hltro !
—  Ve bom 16.
—  Ne škfeči m\ več, ti bojdikaj   čondraš, nego se mi spucaj  cd  oči.  Z-glavd?  se  prot^ dveram  obrni  i   spi,  kak zavec. Oči ti naj na polojno odpreie bodejo, vuha  pa   sploj,   Dosta tovajov kiantiva zda vu etotn krdjl, ci bi ti najili Štžrno odegnati, ti voobrnžm šinjek.
—  Kakda   naj   ležirr*   jas   z glavov  proti dveram, da lakše poknje jestejo na njl, ka ešče pesnico lehko vdpotisnem na njč,  kopenjek m je  pa nateliko  razčesan^  ka se nitl m\k   nebi tnogla vnjem skriti.
Edno si maš zamerkati, Ka je ta najvčkša modrost, Svetsko čednost obarvati: Mučati, — kazati krotkost.
Ki se Bogecov zernelski drži, — kak čedno on čini! Či bar dnes, kak kodiŠ zaspi, Na iitro se bogat zbiidi!
Ma"rton slihša zapeldvca — Ah, kakštč se prilizava :
—   nČi ce// svet sam vrdg bode, Posiuhšao ga bogme nede!"
Gieda strahšnika v-bibori, Ki stoji, kak kardinališ, Ali Marton vu prgišči Stiskava že kalamariš.
Popadne ga i v-Šatana Ga z-celov močjov tak prašči, Kako Ddvid z-frečov nigda, Golijata v-glavo pozdravi!
Glažek črepne, ~ tenta špricne —
—  Gde je strahšnik ?... prazno mesto
—   Kak se je zosagao norček, Gda je vido čarno tento!
Od tente se Šatan bojf, Stokrat bole, kak kadiša,
— No nebrbraj rni dosta, nego idi na sso-|e delo. Liiknje z~ slatnov spozažekni, podglavo si deni pfišeS slamč, Razmo sl ? No zdaj pa hajdg!
Ka je ^edo s-romaček ? Š6 je, kama 10 ga pos!a!i. Či bl ka pravo, tak je li vse on Kriv.
V-štalo pridoč, je najprvle pogledno, čl je tara Šleraa krdvSica ? Potom si |e kotlč naredo k-d?era;5n. notri se je zosfiicao v-st6 lukenj IU9J65I kčpenjek, glavo je v-slamo potlsno, all Ke js raogao zaspatK Strah ga je tudi bllo, i tak rarzel v6ier je pihao na dvčr poknje, kak da bi njerni glavo kžlao. Že je ponoč bila i ešče je megno ne.
Pobržo se je, gori je stano i v-s6nšček si je lčgao. Tam je i\ hitro zaspso, Ednok se njeršii jt jško čudna senja senjala.
Senjaio se njemi jes tak da bi ga itoj grlo i pravo njemi:
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Stršn 125.
Ona ga bole prestrahši,	Ka t^nta vrage zmetava,
Liki, kakštč dobra diiša.	T6 njeno moč dobro poznam,
	Viipam se lii, ka pomkga,
Mala sveča znova gori,	Niicam jo proti htidčbara.
Pa presveti feobno hižo,	Či je bar glih moja roka
Nevidi driigo na steni,	Ne kak Wittembergska močna,
Samo edno čarno lišo.	Ali zdto je ndgibna
	Vrage zganjati gotova
Tak se zgodilo v-Wartburgi,	Ar, kašte hudoga jeste
Ci gda koga ta pela pot,	Na sveti, tim nepravičnim:
Zve, ka je tam vrag pregndni,	— Naj me moj B6g kamštč dene,
I z-tentov stirani ednok.	Tento njirn vu glavo praščim!
Z vere  se spravičamo.
(Rečf našega reformatora Dr. Luther Martona.)
Človeča duša nema nika) ni v n€bi ni na zemli v koiii bi živela, pobožaa, slobodna i kršSanska bila, zviin svčfoga evangelion^a, bože regi, od Kristuša nszveščavsne, kako to On ssm privi, Jan. 11.: ,,Jaz sem goristanenje i žitek, ki verje vu ffienf, ne nierj^ na yekg"; ravrjotak v Jan. 14: wJaz ssm pot, Ist*na i žitek8; rLvno» tak v Mat. 4,: »Človek ne živ^ s samiiti kiuhoni, nego z vsakov rečjov, stera  z vust boži shaja.*
Zato nioremo gviišni bfti, ka dfiži lehko vse pogreši, satno božo reč nej, i brezi bože n\t\ nikaj nemre pomočti.   Ce pa mi. božo
reč, nikaj drugoga ne potrebflje, nego mk v njej zadosta hršne, radosts, nTra, svetiosti, pravice, Istine, modrosti, sloboičine i vsega dobroga po-v61i. Zato čtčmo v žollaraj. zosebno pa v 119. žoltari, ka porok ne krici z5 nikim tak, kak za božov rečjop. I v sv. pisnji ss za Dajvekžo ka-žtigo i srd božo drži, či Bog vzeme od ludl svojo reč', i zs najveklo mlloščo, če svojo reč k n\lm pošle, kak je v 107. žolfšri napisanc: »Poslao je rfič svojo I nje zvršSo."
dtera ]e pa zdaj 1a reč, šters tak velko mi-loššo dava i kak se je naj posluiim ? Odgovor:
Negeni se, ar vmet\€i, Nikak drfigi se je pa pri jaslaj raotao cden čas, na štero njemi je tisti, ki ga je davio, pravo :
—  Ka brapraš ? Prek vreži vajat.
Nato §e je Števi zbudo. Kl gs je davio, ga je nindrl ne biio, ali tak da bi ešče Itak cuto njegovi rdk sfiskšvanje.
Stevi je gori skcčo i posltihiao je. Nindri nikšega glasa je ne blio, K-konci je ošlšlao va-jati zglaviček, na štcrom je bio eden falat doj-vrezane vajšti. Donok je istina, ka se njemi je senjalo. Tofž je Šieras. Nit5 je nfi mislo na to, ka bi verti zglaso kvar. Bogvari ? Nase je po-tčgno kopenjek, v ruke je eden kolek popadno, natihoma je prek dvorlšča šo i odišao je širo-maček po sveti.
—  N6ba je puna zvezd biia i jako ]e kre-pek  raraz  bio.  Ali  Števi  je  ne tak od mrazi, nego   od   strdha   drgetao,   Večkrat  se je naza zgledno i  tak,  da bi  to čuo kričati: MZgrabte
ga, zgrabte ga !* Že je proti zorjs blio vremen i on |e ešSe vedno bežao. Ne je vz^o na nsniet, ka je že obtrfido. Ali ednok je ps ii moč Yzeo nad n\\m irfid i oiraz. Pomale ]e začao bežati, zalecao se je, komaj s> je oduhdvso. K-konco?i je nateliko obtrudo, ka si je nialo doj seo po-čivst. Počivao si je, počivao dugo, tak da je zaspao na ednoj grfidL
ZefBelski gospod se je pelao ravno po onoj p6H, z d?ema surkams. Gda so \& priilf, gde je Števi spao, slirki sta nsednok stanole i frkati zeičale, pa so v6 z-štraog skočile.
Zosagao se je gospcdm. pa kočiš tudi.
—  Idi i pogledni, ka jeste pred kobilarai?
—  veli zeraelsk! gospod.
Kočiš doj stops, z nogov malo gene tisto, ka jeste, i pršvi: to fe zagvOšno nikši pojeb.
—  Pogledni ga što je?
—  Tak te mi vfdi, ka je občine sirotlč —
—  erče kočiš — aii kak sc mi vidi, že nega ?-njem žitka.
Stran 126.
DUSEVNI LIST
oktober 20,
Nikaj difigega, kak predga, od Krišiuša giašena, kak jo tmrsg6Uom zdržava, šiera je takše nature ka čfiješ svejega Boga k tebi gii^tj, k&k je vse tvcje živienfe i člnenje jsšrno prsd Bogoni I morcš z vsem, ka v tebi jeite, aa veke se skva-riti. Če prav verješ, ka si grešaik, morei tsad sdrnlm sebom zdvojiti i ^adlu?ati, ka je isthiska reč proroka: »O Iir&el, v tebl nikaj drfig-gi nega, kak tvoje sk?arjeriie, samo pri meni je pg tvoja poraoč." Naj se pa režiš sebd i od ssbe, to je od svojega skvarjčnja, fe fa posfa?! pud svojega !ub!enog3 Sir.a J6zu§a KristuS-i J 11 po njego?oj živoj ii troifajočc| res^i dš po^edsti: Ti se Njerrai morei s krepko"? vero? pod?ižti I se bstri?no v Njem vflpati. Te se t! zavolo 16 verc vsi tfoji grehl cdpflstijo, vie tvoje skvarjenje se oblžda, U boš pa pravičea, istinski, z^erjen, po-božen, vse zap6vfedi spuitjiavajoči, od vsega slcboden, kak Pavel apoštol prdvl v Riml. I.; MTe pra?ičen bode z '^ere žlvo* i Rim!. 10,: sAr je konec pravde Krlstuš na pravlco vsakomi vcr^ajočenii."
Zato bi t6 moglo biti vsej kričanov edlno djaaje i opravics, ka bi božo rOS i Kristuša prav oscdvlali v sebf, lak&o vcro vs?gdžf hišnili i krepilK Ar nikše driigo djdn]e nemre človeka za kržčenika napraviti, kak Kristuš pra-i Ž.ido^om v Jaa. 6 Gda so ga naimre pltali, ks r.aj činijo, da bi boža dela opra>k!?, njins ]e pravo: MT6 je delo bože, naj verjcte v cnorr*, šiercga je on
poslso." Zato je preveiko bcgastro pra?a vera vera v Kri»tu^, ar s sebom prina?a vse b!a> žccstvo, vzeme p« ?ss skysfjenjes kak Mark pržyi n(is!&dn]e: »Ki bode vcr?ao mo se okrsti, zve-l!2a se» kf pa ne bodc ver?ao, skv&ri se.* T6 p?57i (Sdi Pavcl v R!m!. 10; »Ce se s srcž verje, J6 človeka za pra^Sčsoga vi!nl."
Kak sc pa t6 2godi5 ka ?cra s&tna zna člo^cka pobu-Siioga včinfti i brezi vsakiega d]a!?j?i tak preobilno bogšstvo dd?at3. či so nam pa lait unfige zapčvedl. zahoni i djdtija daan v sv pi-aoi! ? Dobro si &!oreL fe« vcra sam brezi d]an] te vCJnl pobolaoga 8'ObDdtioga I b.fšjžencgs, i nooreš znafl, ka se cžlo $?. pfsmo na dv6jo reč nzdeli, iterivi sta: Zap6i'edl Bogd \ ob«čanja. ZapOvedi oara pred-pišejo vndga dobra djanjs, ali stem so ešče nej spurjjene. Zapoveddvajo samo, ne pomagajo pa, včijo, ka raorecno činiti, ne da?a|o pa HioSi k tomi. Za"to so samo na to postšvlene, n^j čiovek vfdi v njih svojo slabost k dobrotni i se navči nad sebom zd?o]it^ Zato se znvčjo tiidi Stari zalcon i siiiijo vss k Staromi zškoni.
Potom pa prlde tš dtfiga reS, feožc obeča-n]e, i pra?i: Ščči vse zapovedt spuniti, se s^o-jega hfidoga poželenja i greha oslobodiii, kak te zspo?edi silijo, ovo, vcti v Krijtuši, v kom ii nbeSam vso mlloSčo, pravičnost, mirovnost i »loboščino. Ka ti je z vseml djšnji zapdvedi ne-rnogoče, to de ti sr.cg6we po veri. T6 je pa N6yi zškcn Gospodna.                    Pcslov. D.
Včaai sta ga na kočfij djsla, v tople gfinje $ta ga zssfikala i pelsia ga ^kultel Te milos-ti^cn gospodia Fuzežšy je doktora dao prfzvati, tečas so ga otavlali, ribali, ka \t oživo.
Ve2 so ga ne odpfistili z-kaitela. K psradil-kočiši so ga prLk dšli za pomočnika. Joško kočiž je naieliko dober hlo k njeni!, Si bi njegov s3n bio. Včio gs je, na v*a dobra ga je pobud-javao i pojbar je lepo gori jeraao vuvsem.
či boi se dobro opon&l&o Števi i ?rii boš, ti bodei za menom poradišk: kočiš, že bcš vido!
Gospodln je tiidi ]ako polabo Šte?eka. Fercnc gospodiča je on bio pidčntar. Žnjim je jjihšo, po lovini hodo, i gda so Ferenc gospo-di^a k-yo]akom notri pozvali, te stari plemeniti gospodin je eto pra?o:
— Števi esi lu\! Moj sin zda more idti k vojžkoci, mogoče   ga   i   v bojnd   odženejo, ar vogrin, či vu bajo pride domovina i krLl,   žitek
dš za nj;dva na aidov. — On odide, ali znilm boi šo tudi li :noj sln. Zn&l^ ka sem vsigd^r dober bio k teb!. Zdaj psi ti boj dobtr kmojemi sini, Psz^, nsj ga 'uakža negreča nedojde, vsig-dar tara boj žnjfna, ar ta oba iiu ednoni bata-iioni slflžila. I c; z-pcštenjom naza prldeš, tl bodeš moj parddiiki koSiš. S: razmo ?
Razttio se.li pleaicniti raoj gospod, vSinitn, ka so in; zapovedalS.
Tak je šu Števf, zda" že Števan z-Ferenc gospodlnom za vojdka. Ferenc gospcdin se jc prvle os56bodo v6, ali Stevan je dvanšjset let sliižo i tam bio.                                    (Dale.)
„ 16 je ndjbogše znamznje dobtoga djdnja, či oni, šterim z njim sliižimo, nej so samo nezahvdlni, nego ga celo s /m-dim povrnčjo."                             Luthet.
oktcber 20.
DOSEVNI LIST
Stržn 127.
Biblija naša sveta kniga.
Biblija je svčta edna najbcle lfiblčaa I tiidi najbole pregaijana kaig?. Lublena je tlstfm, kl Bogž Itibijo, pregžnjana pa od flstl, k! so Bogi neprijate;je
Nega ešče edne krigs, štero bi l*k dosta-krai žčžgalš, pregnali iz ršz.n! drla7, prepovedali čteti, l?ki 16,
Proti Bibliji so st bojtivaU z sšfclov i ob-ldsi|o?s all premšgati i vnSŠiti so jo ne tnogli. VeČkrat so rszgiisni njeno smrt, ! Biblfja dfinok ešče dnes den žive, I stoji tnočno kak peSica v anorji, obri štere nžjmočnejše vafosje nema ob» JasU. Bibiijo tudi za kitfgo knig ikžsio navždo imenuvati. I prav, dr je 16 sveta najzaamenitejša, nšjbole raziirjena i najboie Sfidsa knlga.
Svoje velko preštsmanje tomi siš zahvaliti, ar \e cjdai spravitel skoz pobožni iudl ssra ži?i Bog.
Poitg toga je Blblija sveta edna najstarej-šp» pisana kntga. Njeno preštirrjsnje povekša njeoi plemeniti ci!. Bihlija je bila zato spravlena i pisana, da naj od Boga ods^darjeno -5Io?e-Canstvo znova Kgzajprlnela i zvellča.
BiblJje ^elko preštimanje ksže iiidi 16, da je *L knfga v tekaji stC i sto let vsigdir pn?o i glš^no ršč mela sicd razllčnimi verskfnii boji i pii razpršvo] različni vad!u5dnj.
T6 prdvljo, da je ob priliki v Nicei drža som žfnati 325 gs leia odpreia Biblija na eden vfsliEJ stoS biia pclcžena. Te sto! je viiiii bio liiEi trooul navzdčega cassra, to glaseča, da je na tom žinati c&jviiiše preštimanje, elče od ca~ sara v6kše. — Biblija.
Angležš gizda/o glasijo I trdijo, da oni svoje držš?e inoc, bogast^a, velicino, tlstorai bSagoslovlenomi vplivi, raoralnoj i diiho?noj kulturi majo zahvaliti, štera }e \z odprete Blblije prihajala i prihšja ešče dnesde«i. Pri angleiki biro?ijsj ešče dncsd^;i z na Blblijo položenov roko? trbej prisegati.
Scott Walter, znaraeaiti škotski pisdtel, je na svofoj stnrlnoj posteli svoje lfiblenc na 16 proso : Dajte rai koigo ! Štero knigo, so ga oni pitaii ? Samo edna kniga jeste na sveti, je on odgovcro — to je Biblija.
Biblija je t&di sveta najbole raziirjena kniga. Najdemo jo v kržlevski palačaj tak, liki pa v kučicaj siromakov. Na sveti vsako leto preveč dosla knig dajo itampsti, ali niti edna ksfga se
nemre tak raziiritl, kak Biblija. Tfidi nžjbogši pisafelov kn?ge je težko rszSiriti v 200-200 je-zero frsl^fi)?. Proti tomi ps Biblfja vsiko leto v 10 — 15 niHijonov faldtov prlde med lQdst?o, ka v dsseti lg{?«| z6 100—150 railijono? pameni.
I ia velfea vnožina Blblije vec kak ? 800 razli2ni jezikaj i dialektušaj pride w rok6 iiidi, daesd^n že tudl y ciganskom jezlki. Pitaio jeli jestc na sveti eiče tik razširjcna kn=ga, liki je pa BibHja? Bogffie, ežče citi približno nega tžkie knige.
Brat i sesira, jeli že maš svojo lastivno Biblijo ?
Tiidi 16 sam pravo v zaičtki, da je Biblija sveta cdai najboie <:iidna kniga. Od fdkši čildni dcgodko? nam govori, od šleri nobena druga zgodovinska kniga nemre dati računa, kak 16 da slepi vidijo, glGhi čfijejo, plantavi i z žlakom vdšrjeni hodljo, nečisti čisti postšnejo, i mrtvi gorlstanejo.
Zvun toga nara liidi iz nature pokaže čiide: niorje se na dv& ia!a i?zdeli, fz pečlne čisla Yoda teče, zcrala je z manov prestrela, fjgo?o drevo se posiiši, ?ih^r se vtiša.
Biblija je tiidi zdto čiidna krJga, ar ki jo čte, njega popolnoma preobrne. Iz nevernoga veren postene, \z nepobožnoga pobožen, iz greš-nik« čfsli iz skopoga dobročlneči, fz bojazihoga batrlven, iz lagojega krotek, iz z?išencga poni-zen, šz nevflpaj6čega vOpaj62i, i to pa tak i tšsti, kl rad i paščli?o Čt^ Božo s^eto reč.
Donia fz edae mdle vesi v temn-ci sedi eden mladenec. Na soirt je obiojeni, ar je svo-jega bSižnjega vmoto i okradno. Kak milGiČo pros^Je prošnje rešenje čaka v teranicl, za čtenjž Bislljo prosi. Duhovnlk, ki ga vs4ki dčn obiiče, gu pila: Brat, jdi si prls doma* tiidi čteo Bibii-jo ? Rob na 16 etak odgo?ori: či bi jo čteo, te bi ne prišo tsi!
Najbole čudna je pa Bibllja zšto, ar žnj^ s:u.i živi Bog guči k nam. Ki t6 knigo čte, on si z živim Bogom zgu?a?a. Zžto pa 16 knigo ne imenfijemo zatnan za »Božo Reč". Ar ? toj knlgi Boža reč jeste, zato je vekivečna i nepre-mcnliva. Brat i sestra ! Tudi ti čti 16 knlgo vsaki den, tak Ifidl lebe preobrne i post&neš bogši, pobožnejii, poilenejši i tudl bl&jženejši.      H
Strdn 128.
DUSEVNI LIST
oktober 20
Ženski kotiiek.
Bogi se dop&dajoči z&kon.
Če se bližanio svčtki rcforfršclje, pridejo v vse cerk?ene liste vndga razpržvJanja od na-šega vdkoga reformatora Dr. Luther Mšrtona. Dosta se piše od njegovoga vclkoga duha, od njcgove globokc i čistc vere. Ali tuaSogda se piie od njegotfoga osčbnoga živlčnja. Zosebno pri nai, v naiem »Duievnom listi", smo redko-gda čteli od njego?oga dmžitiskoga živlenja. I ravno to žMeaje z ženov i deco? bi biia šola za nLs. Nej je bio samo velki dfih, ženialen znanstvenik, popravite! krščanske ^ere — bio je tadi človek. I t6 je n&jvčkše, ka more dosčgnoti steorjenje na etoj zemli — biti na bozl kep stvorjcni človek.
Njego? aakon z Bora Katarinov je bio pčl-da za vse h-šnike. Svojo deco je vzgajao v Bo-žesi dfih^, v pošteno8ti i v poituvgaji do svoj! starišov. Je t6 nej cajvčkši dokaz za njegovo vernost, za povčzanost z Bogom?
Ka znamo od Bora Katsrine? Bila je nflna, kak je feio Luther Mdrton barat Obš sta najšla pot do prave vere, obž sta prerazmila z Biblije svetcst hištva,
Lulher se je po vnogom boju?anji s svetora v leti 1525, v 42. leti svcje starosii, oženo. I Bora Katarina je poz^ala zapoved Božo, (Pavei I. Kor, 11.3.) »ka je vsškoga moža glava Kristuš; glž?a pa ženč je mož; gia^a pa Kristužova je Bog*. Tak je povedano v Svetoon pisnai i teeo rečam se v denešnjern časi velka krivica gcdi, ix ffiožje mislijo, Če so glave Eiad zsn&mi, te ifldi majo obiast nsd njo?. I ništeraa žena je pra?a mantrnica v svojera zdkonJ, m6ž jo krega ! man-trš i njegova oblast nad njov njeml ešče dovoii, ka jo sirovo zbije. T6 je pa n?kak m\ ^elo Bogl Podložen biti, se nikak ne pravi, rob biti. Dr. Luther Marloa nšs nači včl! On sam pravi: ,,NajSepše ži?lenje je, živeti z vernov i ponirnov tuvdrišicov v miri l jedtnstvi, z rnalim zadovolen biti i Bogž hvaliii!«
Najšla sem pismo, itero je piso te velk* reformštor leta 1546 svojoj ženi i v šterom se najbole vidi njegovo velko spoštiivanje i iDbezec do tUvirišice. Pisnio se g!d3i: »Pobožnoj i skrb-noj gospej doktor Lutherovoj, mojoj milostnoj i lfiblenoj ženi! Miiošča i m\x Tebi vu Kristuši! Prcdrdga moja tflvšriiica 1 Prijšzno sc Ti zahva-
litn m Tvcjo velko skrb, itera te za niojo ?olo ne da" spati*. Med difigim pržvi: »Jaz skrbirn, gde Ti nigdar skrbeti ne henjaš, ovak bi nas zemla požrla". I ca konc? se pismo giasi: .Moli i pfisti Boga skrbeti, ix: Vfžl Tvoje skrbi na Gospoda, On se skrbi za Tebe*.
T6 je bio naš rcformator, kak čiovek, Leta 1542, njemi merje najdragše dete, 14 5etna Magdsl&ns. Njegova bolečiaa i žaloit je bila ržvno fak velka, kak od drugi •starižov. Ali bio je v svojoj žalostš načiši, ksk vnogl Ifidjet iteri žalost prot!vinsti'o budi proti Bogi. Veliki Slovek Luiher Marton je pri škrinji pravo: »Dra-ga Magdalčna, kak dobro se ti je zgodilo, gori-slšnei, svetia kak zvezda, kak sunce. B ajženi io oni, ki v Gospcdai imerajo. Ti sf jo dao — ti si jo vzčo, dičeoo bojdi T?oje imel" Tak je ža-iti?ao Luther Marton.
Njegovo živlenje je preteklo puno bo|a( puno brldkosfi, puno nevarnosti, g]j do-nok je ostao dovek, dober tuvadš, dober oča. S?et ga je dičo za najveklega reformžtoraj nestnrtooga dfiha, ali nam je ndjdragši kak fiio-vek, I nSštero? sjed na^i^ se ga naj sporains, iak moški, kak ženska, naj se spomfaa rjegovoga hiltva. Živeti v Iflbeznosti drugi do drugoga, spo-Ituvati eden drflgogs, vzgajati deco v dfihi Bo-ženi, to nas naj vči s svojov p^idov nai ?elki refornjator Lulher Martcn i njcgcva ponizna I skrbna žena Bora Katarina.
Frida Kovatš.
„76 /worg W// veselje i radost krščan-skoga srca, ka bi rado vidlo vnoge najii miloščo i dičiti Boga.                  Luiher
*
}}Liidje hodijo i činijo, kak da Bogi nikaj ne bi bili dužni, nego bi vse od sdbe meli. Zdio pa ni edne dobrote nemrejo z radost/ov vživati."                         Luther
*
»Grešnik liibi greh, odiirjdva pa Bogd, Bbg pa Inbi grššnika i odurjdva greh."
*
»liidi če si na prdvoj poti, te lehko pohodijo, če sediš. Zdto vstani, brat, sestra, pa hodi z nami na delo !u
oktober 20.
DUŠEVNl LIST
Strdn 129.
Ka je ščeo Lufher !
Naši protivnlki vnugoksši s leta trJsi |o menjevrednost evgtigeličanske ?ere tio-k&zati. ka pravijo : T6 vero je Luther MArton nsslavo, ona |e tak nej fL s&ra kričsnska verg, veia Jezuša i apoštolov, nego nikaj no»oga} nikaj č!o?ečega, zabloda od ed&e, pra?e i obSisske s'.;> rastere cerkve,
Celo med nanii se jf?a|ds|o Kidje, ki v s?e-dostv'0 svojega ncz^asja zgodovinc sicje cerkve prdvijo, ka je »našo vero Luiher Marton nastttvo."
Što količkaj pczna egodo?ino refor;v acije, tisfi zna, ka ]e Lulher nej ščecs nfkše nove vere nasta*7iati. On se je niti nej ščeo iočiti od pL pinske CLrk?e, nego ičeo je svojo, to je pžpin-sko c^rkev, rtf<jrmfratl, popracftis gda jc spozno, kak daleš ja zašla ong od Kusiuiovog« navuka i apoštclske cerkve.
V začžtki je Luther t-k lehkoveren b'to, ka je mislo, ka de se cerke? džls opominati i pti-stiia popra>lati.
Ali sledi je že zarazmo trdovrdtncsf svoje cerkvs, kak cdnok dobesednoplše: »Pžps. s svo~ jirai nemre trpeti, ka bi ga reformfrali, it reč reforitiddja v Rirnl boJe cdQrjš$ajo, k&k grom z n^be, aSi pa sodni den. Kak ed?n kardinal prž yi: s,Pustite je jesti, piti i delsti, ka sasio šf žjo, aii ka bi nas reformerati š^eli, to si ne dopfis-limo, proti torai se motemo bo|Q?atiIM
Luther je samo te stopo v6 s papioske cer-kve, gda ga je ona prekunola.
Luther i vs? dmgi, kl so ostaviii pžpinsko cerkev, so pa nikak ns] mlslili kakšo novo vero nasta^iti, nego to sfaro, pra?o krščansko vero so ščeli dsie ži?et).
Reforrrjacija je nej žaččtek n6ve vere, nego povrnenje nazdj k nšvuki evangelioraa.
Lutheri se je v njegovoj borbi predvsSm za Slstost navuka šlo, kak pa s.^ni pravl:
.Ndvuk morenso prav razločiti zniti cd živ-lenja. Ži^lenje js tadi pri aas hfido, kakkoll pri papincaj. Zato se s pšpinci ne šfiikgmo zavolo živienja, nego zsvolo navuka. Ne gučim v prvom redi od njihovogs žitka, nego od ?čenja. J^li protivnik prav vči, zato se mi i&z v mojem po-zvdnji i v mojoj borbi*.
Zdto se je Luther, gda je v Wormsi pred ctsarom stao i so ga  puzvgif,  naj  nazajvzeme
svi je včenje, na sv. pismo zezavo. Niti piknje te nej bio gotov popustili, z?un če bi ga osve-doČHi s 8Y. pisma, ka je blodo : ,,Če me ne osve-dočite s svedostvom sy. pistua alizdravepžiiieti
—  ar ne verjem nlti pipi, niti koncilora,   a>  je očt^e^no, ka so vndgokrat  blodili i si   protivili
—  te osveddčen! cstanem s svedostvi sv. pfstna i raoja diišna vest de  na^žzana   na   božo  reč. Nazdjvzžt! nemrem i neščera nikaj, ar je nej do-bro prdti dfilnoj vesti činiti",
Z zgornji rečl pd vidinao, ka se je Lutheri za čistost KrisiušoYo^a nšvuka ilo, Itere edina vre-tina njemi je sv. pismo bilo.
V sFOjcj borbi proti človečim zmotam i zablodara cerkve je sanio edno raero pozno i edacga sodc^ pripozno: evangeliom, sv. pismo.
Aii Luther je uej snmo svoje protivnike mtw z eto? merov, nego tiidi sebe : MPredvsem znati E/orcmo, jeii je naše včenje, štero glšsimo, boža i65. Ar či to zndmo, le raočno znamo na njega zidati."
T6 so samo ništerne drobtiaice z Luther-ovoga ?čenja, šfere nam pa očivesno svedočijo, ka je Luther z vs6v svojov borbov samo t6 edno ščeo dosčgnoti, w/?a/ re^1 6c>io ostdne vslkddr.*                                                       D.
Kak itioremo popevati?
(Reči slovenskoga reform^tora P. Trubara).
»Gospodin B6g nešče samo po sv. pismi, predgi i sv. sakramentaj pripraviti Iudi k prdvoj veri, nego ttidi s popevanjem.
Zato vi, moji lubleni Kranjci i Slovenci, popevajte t^ pesmi v cerkvi, doma' i na poli rdzumno s srca, premislite, ka zdržava vsakša reč . . .
Ne tulite nerazmeto, brezi vere i brez vsakše pobožnosti . . . Pridrflžte k rečdm pesmi celo srce, molte, poste, hvalte prav Boga! I po rečaj, štere tč pesmi zdrždva-jo, vervajte, Bogi služte, svoje živlenje i stanek ravnajte. K tomi daj Bog svojega sv. Duhd i pomoč. Amen".
Stršn 130.
DUSEVNI LIST
oktober 20
Dr. Luther Martoni v spdmenek!
Pisala:  Kovdtš Frida. Nastop dvej dečkov i edne dekline na Reformacije svčtek.
1.  dečko : Esi smo prifli dnes v sveto hižo, da na) čestimo spoaienek ivojega velkoga refor-raaton Dr. Luther Mirtona.
2.  dečko : Što jc bio Luther Marton.
1.  dečko: On je bio od Boga poslani velki dflh, pobožen i veren tnož, iteri je iskao v Sve-tom pismi pravo pot živlenja.
2.  dečko:   Zakaj  rdvno  mi   evangeličšni čestlmo njegov spomenek ?
1.  dečko: Ar mi  nailedOjemo  ono dra*go e?angeličansko vero, s šterov nas je on spoznao. V svojoj mladosti je barat bio v ednom kloifri. Tam ga je popadno Boži dQh, bojfivao se je za pravico na sveti. Vido je vnoge pogreške,  spo-zmoje, da lttdjč, stvorjeni po Božem kejpi, daleč vkraj hodijo od zapovedi Kristuia, našega Zve-ličitela. Spoznao je, da je vera sžma  zablodHa, da iiče svoj hasek i kinče etoga svefa", namesto, da bi iskala nebeske kinče.
2.  dečko : Ka  je   mogo  včfniti  ete mladi barat, sam na celom sveti, proti cčlomi sveti ?
1.  dečko: Ne je bio sam, a> je bio Bog z njim ! Raztrgao  je  verige,   štere  so ga držale, stopo v svžt i glasiti začno te pravi  nepokvar-jeni evangčlium Kristušov tak, kak je bio napi-sani. Vero je očisto od vsega, ka so nej Kristui i njegovi vučenicke zapovcdali. Odpravo je vel-ko cerkevno bogastvo. odstraao vse svetnike, ar Bog sam je velo: »Jaz sem sam tvoj Gospodin B6g, ne mej drflgi  Bogov  zvUn   m^ne".  I  naj vsakii spozna pržvo kričansko vero,  je Biblijo obrno v jezlk, šteroga razmimo i s tem   nam v rokč dao Sveto pismo, da naj čtčmo Evangelium i živčtno  po Božoj  voli.  Tak  stno  postanoli evangeličanci.
2.  dečko: So njemi lOdje nej branili razši rlti njegovo včenj6?
1. dečko: Brdnili so njemi! Preganjali so gt, ali što ma takšega pomočnika kre sebe, kak ga je on meo, ito morc kaj onomi ? MCi je Bog z menom, što mi more proti ?' je pravo. I z njim vrčd so trpeli vadgi naši očaki, ali nej so se dali odvrnoti od svojega voditela. Daleč po sveti se je raziiro njegov navuk, od dnčva do dneva se je pov6kšivio račun njegovi pripadnikov. Oizdšvi Sfflo lejko, ka smo tfldi mi evangeličanci.
2. dečko: G zdavi že, aii je to zadosta? Bitl gitdavi na velko delo, itero je diflgi včino pred nami za nas, to je malo t Dulnost rramo našo dtago cvaogeličansko vero zdržati, tak lepo i čisto, kak stno jo dobili!
1. dečko: Dcca smo, slaba i mlada, ka lej-ko včinfmo mi ?
Dekiina: Slabi i reladi srao, pravite, ali rasfemo od dneva do dnčva, močni gratamo. I kak nam telo raslf, tak nam more diih rasti i ludi naša vera.
Dr. Luther Marton, velki naš reformator! Tvojo herbijo sruo prekvzeli, Detinska srca pri-dejo k tebi i ti ščejo povedati v globokoj zi-hyalnosti, da bomc obdržali svcjo vero! Nikša nevola, nikšo protivinstvo nžs neicre odtrgnoti od nje, v iteroj snio se narodili. I či de potreb-no, se bomo bojuvali za n]6, kak si $e tl bojii-vao za reS Evangelioma. Pred tvoj kep položim bele korine, tebi v spomenek i tebi v zahva~!o za tO, ka si za nLs včino! Naša vera pa naj cvetd ržvno tak čfsta, kak te korine, naj tiajde pot v vsa srca !(idi, ki šččjo živeti pobožno živlenje pravi evangeličanski krščenikov.
MIRO DOMA/NKO
MURSKA S0B07A, Lendavska cesia
___________(prek od tovarne BENKO)___________
FrVO PREHMUHSHO POBHEBHO PoDJBTJB
,. Nagrobne vence umetne    od        Din      60-
> Mrtvaške rakve mehki les od         Din    160—
^ Mrtvaške rakve trdi les    od          Din    750—
L Mrtvaške rakve kovinaste od          Din 1250—
} Mrtvaški   prti   (šlari) nav   od        Din      30—
? Traki za vence  od                         Din      20— 1N VSE DRUGE POTREBŠČINE !
SKLADIŠČE PRI  POKOPALIŠČU.
I    Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! !    I
Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz.
Izvršujem :   kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni ceni."
POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! !
oktober 20.
DOSEVNI LIST
Stršn 131.
Kmčitii graddvi.
Gradovi jestejo tiidi pri nas. Zidali so je grofovje. V drug« krajiuaj jestejo gradovi, štere so zidali vitezh
V  Erdeii pa $o biii i jestejo gradovi, štere so zidaii kmetje i so ešče zdaj !a"st kmetov.
VfiOge bojne, štere so dlvjaie prSk njihovc zemle, so prisilile erdeJske kmete k zldanji gra-dov, v štere bi se prcd neprijatelskov vojskov iehko rešill«
Vesnfce, štere so bluii kakšega brega leža-les so si postavile na vrhi brcga močen grad, naj bi v vremenaj bojne v njem najšli obrambo.
Ves v doli je n&vadno tak bila postdvlena, ka so prebivald po poprečni ul?caj hltro ztiali pebegnifi v grad. Vsa držina se je te preselila z živicov i i vsem. ka se je dalo hHro preoesti, za roo^ne zldo?e grada. V veči d?6raj grada jc bilo mesto, gde se je žUina pasla. Vsakia drfižina je inela svojc biitico, gde je v siiski prebi?aii rncgla. Celo iol« je bila v gradi i mala cč-rkev s farofom.
Z gvušnosti svojega raočno utrjenoga grš da so ktnetje vnogokrit raogli z žalosfjS/ giedati, kak je neprijatci oropo i z^užgo c§lo \čs. ASi ž^vleoje je rešcno bilo. Sami so na gvtiinora bili za debelimi zidovi. Ar neprijatel se je navadno nej mtidlo s tem, ka bi po tedi zavzčti ščeo t6 gradove, štari so branili živlenje kmetov. Navad-no se je zadovolo z ropanjem i vužiganjera.
Ar se je vč&si li zgodilo, ka je neprijatel obkoio grad i ga probo za?zeti, so mogli kmetje iudi s tem račuaafi, ka do dugie vrenien mogli piebivsti v navisikom bitg: stojččem grddi. Zg6 dilo se je, ka so se kmetje samo z&!o mogii predat!, ix so nej meSi vodž, Zato »o se ne| zbojali dela, ka so več !et kopali svoje gtudence, dokcč so ne| prišli do ia^ne vode. VišiHi je bio breg, globši je bio stiidenec. V ednom gradt so kmetje cell 20 let kopali svoj stfidenec, naj je v vr&neni bojne ne bi prisililo pornenkanje vode k žalostnoj predžjina milostinemllostneprijatela.
V  dosta ?čkšem računi s»   pa  najdejo na Erdčlskom cerkven! gradovL Skoro vsskia  v^s ma svoj cerkveni gržd.   Če je v   bl žini  nžimre nej bilo bregž, na žteroga bt kmetje   lehko po stavili svoj grLd, te so   utrdili   svojo   na   sredi vesi stojžčo cerkev.  Obdali S3 \o z debelim zi-dovjetn, zazidali so na več mestaj močne tOrme za obrambo. K6H c^rkve je bil* trata, na iteroj
h\ živina znala krmo najli.   Tudi eti  je vsakša driižina mela svojo kamro za vrčraen bojne.
V  nevarncsti so vsi raog(i zgrabili za orožje. Nspadajdčega neprijatela so odbijali z razločnim orožjera, pa tiidi s kamčnjem,  vročov   vodov i sriiolov i z vsem, ka io sarno pri rokaj meli.
Efče dnesdčn so te) cerkveni gradovi s tala dobro obarvani, kak spomenek na žmetna vre-men* preteklosti. Premočai so b\\\ paČ, ka bi |e neprijatel zavzčti i porfiiiti znao.
I tej spomenki zdžvni vretnenov vnogokrat ešče dnesden sliižijo za cerkev, iolo i farcf. Pa tiidi one kžmre poedin! drDžin večkrdt eiče dnes-d^n slflžijo prebivalcom včsi, kak ndjbole gvflšen kraj, gde shranjfljejo svoje pridelke, mes6, špej i mast.
V  it\ svoji gradovaj so naši verebratje za-ist no doživlali   rtči   sv.  pisma:  .Gospodnovo im6 jc trdi grad.   TA cdbeži  pravičen  i  je  na gvfišnom*.                                                         D.
Razločni mšli glasi.
Radosti glis: wTe pravičen pa bode z vere živo".
Kalendari. Ar so se podragšali tis-kdrski stroški i se je tudi cena papčra zvi-šala, nam je samo tak bil6 tnogoče obdr-žati staro cčno Evangeličanskoga kalenda-rija, ka smo zdržetek skrdjšali za edno tiskarsko polo, t. j. 16 strani.
Dari na Dijaški dom: Šiftar Žtefan bančni uradnik s Sobote so daravali na Dijaški dom 30 dinarov. Srčna hvšla!
Cerkveni glasov z drugi drž^v ne-mremo redno objavlati, ar zavolo bojne ne dobivamo cerkveni listov z zvčnstva.
Našo verenavučno knigo, ,,Zgodbe svetega pisma", je narččo tiidi stdrokato-ličanski župni urad v Ljubljani.
Se!o. V nedelo, 20. oktobra g. kaplan Čurman, ravndtel Dijaškoga doma bodo držali pri nas božo sliižbo.
Turobni glasi. Zadnji mesec so se odie-ltli v večnost: s Soboške fare: Carni Aleksander z Doline, mro v bolnici, st. 26 1.; Trokišr Ro-zalija s Sobote, st. 71 I.; Bajalo Marijs, roj. KGhar, bodonska poštarica, mrla v bolnici, st. 36 1.; Makovec Alojzij s Sodiiinec, st. 20 1. — Z Gor. Slavečfce fare: 22. sept. Knaus Marija, otrok v 10 mescci st, iz Nuikove; 8, sept. Haj-
Stran 132.
DUSEVNI LIST
oktober 20,
dinjak Terezija roj. Curman z Dcl Stsvec. s&k\s v zdravilišči RadeEcl v 66 1. star, pokopali 50 jo 10 ga sept. v Kgpeli kak nezsanko, 28 g& sept. so rortvo tejlo ekshumera!! f so don*6 prl-pelali, gde smo jo 29-gi z velkim fdijeffla>tjcm sprevodiii na cintor š jo položil* k večnoml po-čitki. — Z Križevskefare: 10. sept. Smodiš Eva roj. Hujs, vdovfca, Berkevci, st. 85 iet; 21 sept Kučaa Jožef, Križevci 112, st. 65 Iti; 23. sept. Vaš Ana roj. Sovjak, Selo 52, «t. 65 let. — Z Domanjšovske fare: Kra?jjec Tesrezijst locena « SredišČi st. 66 1.; vd. Cffer Peter v Prosejija-kovci 80 1. — Z Moravske fare: 4 sept Kiih^r Žuža, roj. Gorčan v Moravci, st. 70 Jei; 23 sept. Škerlak Karolioa, roj. Koltai v Te^anovc', sl 29 let. — Vse žalflvajdCe oaj po?biri Gospodin Bog preminjenlm pa na| bode Krislul goriatasenje i žitek i
Evengeliianski
k
za lero 1991 de tioL
Dobite ga pri diihovnikaj i v tiskarni Hahn v Murski   Soboti
po starož cinž I
Dogodkž zadnjega mčseca. Dn6 9. oktobra se je cela Jugoslavija z žalostjov spomnila dneva, gda nam je morilska roka v Marseilli pred šestimi leti vzeia krala Ze-diniteia. — Ministerski predsčdnik Cvetko-vič je izjavo, ka de se s pomočjov velko-ga posojila za jdvna dela spremenilo I mi-lijon hektarov nerodoyitne zemle v plodno. — Vrednost kiirinške markesejeod 14.80 zvišala na 17.82 din. — Naša trgovska mornarica je v zadnjem mšseci zgiibila za-volo bojne dve vekšivi ladji: edna je v Črnom morji zadela na mino, drtigo je pa v Atlantskom oceani torpedirala podmor-nica. — Nemčija, Itdiija i Japonska so skle-nole vojdško zvčzo, s šterov so se te dr-žave zavčzale, ka včasi priskočijo svojoj zaveznici na pomčč, či bi edno ali drugo
državo nap^dnola kakša drždva, štera se zdaj ešče ne nahaja v bojni. V prvom redi je namerjena ta zveza proti Ameriki. — Zavolo tl vojaške zv^ze se Amerika z eš-Če v^kšov n&gHcov priprdvla na bojno. — Zdrž^tek razgovorov ined Hitlerom i Mus-solinijom, ki sta se pa srečala na Brenneri, je nej bio objavleni. Misli se pe, ka sta obe državi sklenole, v prvom redi s Sre-dozcmskoga morja iztisnoti Anglijo. ~ Tomi ciii mL, po tolmačenji amerlkanski lfstov, sliižiti tiidi ona nemška vojska, šie-ro so Nernci poslaii v Romunijo, naj za-varva petrolejske vrelce, štere so Angleži ščeli prej vničiiL — Angleški državlani so na tanač svojega poslaništva že zapiistili Romunfjo. — V Afriki priprdvla ?tali|anska vojska novo ofenzivo proti EgiptL — An-gleži i Italjani bombardirajo vojaške po-stojanke svoji nasprotnikov, — Mussolini je pregledo novo motonzerano armado v severnoj Italiji, šiera wA sliižiti za blisko-vite nspade kdakoli i kdekoli. — Francija je dovolila japonskoj vojski prehod prek svoje kolonije Indokine. Japonci s tem rni-siijo Kitajski zadati smrtni vdarec, ka jo napddnejo zdaj tiidi z juga. — Zavolo razširjanja japonske oblasti narašČa nape-tost med Japonskov i Amerikov. — Med Anglijov i Nemčijov so zračn) napadi vse srd;t^ši. V pretekii dnevaj je doživo Lon-don ednoga najstrašnejši nepadov. Okoli 1000 nernški eroplanov je zmetalo na London za 100 vagonov bomb — Tiidi Angleži napadajo Berlin i drtiga važ-na vojaška i indusfrijska srcdišča v Nern-čiji, Holandiji i severnoj Franciji. — Tudi na morji so meli Angleži včkše zgiibe v tovorni ladjaj. — Pri Malti je prišlo do pomorske bitke med italijanskimi i angfeš-kimi bojnimi ladjanii. Italijani so zgubiH 2 torpedovki i ednoga rušilca, potčpili pa so edno včkšo angl križarko, več fadij pa so poškodovali.
simo, ndi si
Stampano v WPREKMURSK1 TISKARNI ?)ocigovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.