65. številka
Ljubljana, v ponedeljek 21. marca 1904
XXXVII. leto.
tehaja vsak dan zvečer,* izim&i nedeue in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a poailjanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje <*•*•»• toliko več kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez »todobne vpoSi^atve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 n, če 98 trikrat ali večkrat Uska.   —   Dopisi naj se izvole" trankovati.   -   Rokopisi ae ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Položaj v Port Arturju.
Iz Port Arturja se uradno poroča: Dasi so Japonoi Že trikrat bombardirali mesto, vendar niso povzročili znatne škode. Zadnji bors^ bardma je bil zelo živahen in mnogo granat je padlo v mesto. Niti etsa hiša ni bila razdejana, pač pa je bilo nekaj oseb ubitih, med temi baronica Frank in gospica Valerič, kateri ste bili zadeti od granatnih koscev, ki so prileteli skozi okno, dočim se baronu Franku in njegovi hčeri, ki sta bila v isti sobi, ni ničesar zgodilo. Prebivalstvo se je sicer na bombardiranje že navadilo. Japonska eekadra se ee vedno opazuje na obzorju, kar pa prav malo vpliva r*a prebivalce, ki ee pečajo z navadnimi opravili. Vse prodajalne so odprte. Meogo žensk £e ostalo tukaj, drisg-e pa, ki so že odpotovale^ so ee sopet vcnile. da strežejo ranjencem. R&sko kitajska bacila potuje kakor v časii: miru.
S ociroiK na to, da japon&ke ladje pri vsakem novem napadu streljajo iz večje daljave, se sklepa, da so imeli Japonci pri prvih epopadih velike poškodbe ifc izgube, vsled česar sanK skrbe, do se preveč ne iipostavljajo. Rasi neprestane utrjujejo obrežne fore.
O zadajem napadu japonskih wpedovk ©o potoča, <U se je ruski torpedovti *Via«tog« posrečiCo se približati f&focgki eskedri v bližino nekaj metrov; na kar je »Vlaetog« vrgrei med japonske ladje torpedo in zadel neko japonsko ladjo, ki se je Sakoj e poveljnikom in vsem moštvom potopila.
Japonci imajo sedaj sanco še štiri oklop niee. Ponoči vlada t Port Arturju popolna t&ma, kec je ukazano, da ne smejo goreti luči Mnogobrojne vojaške patrulje skrbe za varnost in za red in snir v mestu.
Kakor s« Čuje, nameravajo Japonci
v bližini Port Arturja poskusiti, da bi izkrcali nekaj vojaštva. Dotični kraj določiti, kjer se mislijo izkrcat', je seveda nemogoče. Ob reki Liao krožijo neprestano ruski vojaški oddelki, da bi takoj opazili sovražnika in ga nemudoma napadli, ako bi poskusil stopiti na suho.
Vojne operacije ne kopnem
»Daily Chronicle« poroča iz Tokija, da se je cela ruska armada razen 200 kozakov umaknila na desni breg reke Jalu. Kozaki neprestano patruHrajo med Pjengjangom in reko Jalu. V Kinlienhengu imajo Rusi zbranih 40000 mož. Med Antungom in Kinlienhengom so po stavljene kozaške straže, ki so druga od druge oddaljene samo kakih 400 metrov. »Daily Telegraph« pa javlja, da imajo Rusi v Ninčvangu krepko posadko topničaretva z mnogimi topovi najnovejše konstrukcije, v FenghvaDgčangu pa 2000 mož pohote in štiri baterije. Vse to vojaštvo je s provijantom kar najbolje preskrbljeno, da se lahko dlje časa drži v svojih utrdbah, ako bi ga sovražnik napal. Na korejski meji pa stoji 90000 Rusov, ki so vsak Irenotek pripravljeni, da udro v Korejo in napadejo Japonce V obče se misli, da se čaka samo na Kuropat-kina, da se sovražnosti prično in da Rusi prisilijo J&ponce k odločilni bitki.
Iz Čifua se preko Londona poroča, da sta sovražni armadi •ob reki Jalu trčili druga na drugo in da se je vnela huda bitka, v kateri so Busi Japonce popolnoma porazili in v4-e 1 i 18*00 japonskih vojakov. Ali je ta vest resnična, se ne da kontrolirate. Če se pa uresniči, je to dokaz, da imate že obe vojujoči se sili večji del svojega vojaštva že zbranega v «everm Koreji, oziroma južni Mandžuriji v bližini reke Jata, kjer je vsekakor že v najbližjem času pričakovati odločilnih in ljutih bojev.
O številu ruske armade krožijo najrazličnejše vesti. Z Dunaja se poroča, da imajo Rusi na Daljnem Vztoku okoli 360.000 mož. Od te armade je 250000 določenih za vojne operacije, dočim se nahaja ostalih 110.O3C mož v trdnjavah in ob železniški progi, ki se straži, da je ne razdro Kunguzi. Kozakov imajo Rusi v južni Mandžurski okoli 25.000 in okoli 560 topov.
Vladivostoško brodovje.
O vladivostoški eskadri so v zadnjem času krožile najrazličnejše vesti, ki so si naravnost nasprotovale. Vsa poročila pa so bila edina v tein, da so križarke »Gromoboj«, »Rjurik«, »Rosija* in »Bogatir« že pred tedni zapustile vladivostoško pristanišče, ne da bi se vedelo, kam da bo od-plule. Sedaj se pa poroča iz Petro grada, da je bila ves čas vladi-vostoška eskadra usidrana v pristanišču in da si je šele v torek s pomočjo dinamita napravila pot iz ledu in odplula najbrže proti otoku 6ahalinu, kjer se nameravajo Japonci izkrcati. »D a i 1 y E x p r e s s« pa poroča iz Čifua, da je vladivostoško eskadra poskusila prodreti v Port Artur in se združiti s tamkajšnjim brodovjem, kar se ji pa ni posrečilo, ker so jo Japonci zapazili in ji zjutraj 12 t m. zastopili pot t Port Artur. Ko je admiral Reizen-stein uvide), da mu ni mogoče priti v Port Artur, je krenil nazaj in se vrnil v vladivostoško luko.
Rusija in Kitajska.
i »Stan d ar t«   poroča iz Tienoiaa:
Ruski poslanik v Pekingu, Lesar, je znova odločno protestiral pri kitajski vladi, da se vedno več vojakov pozi' h na mandžursko mejo, in eahteval, da se ti vojaški oddelki nemudonvi umaknejo z mandžurske granice, ker bi sicer Rusija morala sklepati, da Kitajska krši nevtralnost v prid Japonski. Lesar je ponovil bvojo grožnjo, da ruska armada brez obotavljanja zasede Peking, ako se bo kitajsko vojaštvo le  količkaj pričelo
gibati. Kakor se čuje, namerava Kitajska ruskemu poslaniku odgovoriti, da ni nikakor pripravljena, umakniti svoje  vojaštvo  z mandžurske meje.
Izdajalec ?
Iz Petrograda se poroča »Vosa. Žeitung«, da se v mestu govori, da se nahaja med Častniki generalnega štaba izdajalec, ki je prodajal vojaške tajnosti japonski vladi. Kot izdajalee se je imenoval stotnik J v k o v. »Pra-viteljstveni Vjestuik« priobčuje razglas, glasom katerega se stotnik Jv-kov izobčuje iz armade. Jvkov je bil že več let v generalnem štabu, in sicer je deloval ponajveč pri glavni intendanturi. O nadaljni usodi stotnika Jvkova se ničesar ne poroča.
Državni zbor.
Dunaj, 19. marca. Včerajšnja seja je bila zopet popolnoma brezplodna. Do 4. ure so se čitale razne interpelacije ter se je po dvakrat glasovalo o petioi|ah. Končno se je rešil Kratochvilov nujni predlog o spremembi obrtnega reda na ta način, da se je nujnost, o kateri se je razpravljalo pet dni, odklonila.
Dunaj, 26. marca. Tudi v včerajšnji seji so prišli šele ob 4. uri popoldne do dnevnega reda. Poprej so se čitale interpelacije in peticije. Med vlogami je bila Utdi vladna predloga o službenih razmerah uslužbencev pri kmetijskih m gospodarskih podjetjih. Potem je posl. Dvorak utemeljeval svoj nujni predlog glede razširjenja prostorov na češkem vseučilišču v Pragi in češki tehnični visoki šoli v Brr Mei njegovim govoroea je bila zbornica skoraj popolnoma prazna. Zatrjeval je, da .njegov predlog ni obstrukeionističen, kritikova! ministrskega predsednika ter izjav;!, da potrebuje Avstrija dr-levnika, ki razume najti pota k srcu Čedkega caroda. — Ministrski predsednik je takoj odgovoril refcoČ: Omejil se bosa na popolnoma kratko opazko. Popolnitev in ureditev obstoječe visoke šole odgovarja ZTiT'~:v--1--—■-1-
zahtevam, ki jih stavi vlada v imenu modernega Šolstva, ker mora visokim šolam zagotoviti njih staro veljavo in slavo V tej smeri se damo voditi tudi glede visokih šol na Češkem. Tuka) ne pride v poštev narodnostni moment, temuč te naša dolžnost in naša velja. S tem je bila seja tudi zaključena. Prihodnja seja je jutri 21. t. m.
Delegacijsko zasedanje.
Dunaj, 20. marca.   Dr. Kor ber sa je posvetoval z voditelji vseh strank, da jih pridobi za vladno namero, da se volitve v delegacije vrše pred Veliko nočjo, in s cer že prihodnji torek. Rizen   vsenemcev, ki so se odlečno izjavili proti predve-likonočni   volitvi,   so   vse nemške stranke na Korberjevi strani. Tudi nemška ljudska  stranka je izjavila, da sicer želi volitve šele  po Velikk noči, a ne bo  nasprotovala,  ako se vrše   pred Veliko  nočjo. Minstrskit predsednik je dokazoval potrebo, da se  volitve  vrše   pred Veliko nočjo zaradi  negotovost!,   ki  nastanejo v povelikonočnem   zasedanju. Izjavil pa je, da se  državni  zber gotovo skliče še p Veliki noči, in sicer med 14 in 18. aprilom. Čehi, Jugoslovani,   Italijani in deloma tudi Poljaki so izjavili, da bodo delegaoijske volitve pred Veliko nočjo z vsemi sredstvi obstruirai'.
Spravna pogajanja med Jugoslovani in Italijani.
Dunaj,   20.  marca. Dogodek zgodovinske važnosti se pripravlja v I slovanskih    parlamentarnih krogih. Ako se ideja uresniči, dolžni bi bili Jugoslovani, Italijani pa tudi vlada in država neizmerno zahvalnost Čehom. Podlaga pogajanjem med Jugoslovani je sledeča: Italijani obljubijo,   da   se zavzamejo za   ustanovitev slovenske pravne   fakultete  v Ljubljani, dočim nastopijočehi in Jugoslovani  za ustanovitev    italijanske pravne/ fakultete v Trstu  Italijani najt
LISTEK.
Še enkrat Haeckel.
Ker me „Slovenec" v torkovi številki, kojo sem danes prejel, direktno izživlja, naj odgovorim še par besed.
Mojega nasveta, naj poseže po nekoliko novejših delih, „Slovencev" do-pisun ni poslušal, temveč ponavlja le isto, kar je povedal v svojem prejsnem članku. Zato pravzaprav zadostuje, ako navrnem bralce, ki Be za to zanimajo, na svoj odgovor od 2. t. m. To velja pred vsem, kar se tiče onih 3 klišejev, bathvbija, o kojem se Še danes ne ve, kaj da je, napadov Hisovih in Sempe-rovih in Paulsenove polemike. Na prav jezuitski način navaja „Slovenec" le one stavke Paulsena, v kojih napada Haeckla,onih, v kojih pozdravlja Haeck-love „Weltratsel" kot velik napredek, pa ne navede. Sicer je pa tudi o tem že dosti v mojem odgovoru.
„Slovenec" mi očita, da molčim glede dela Stewarta Roosa (Saladina), ki baje ni strogo znanstveno, na koje se pa Haeckel sklicuje. Jaz sem vobče
rekel, da za mitološke stvari ni treba baš posebnega študija, ako se hoče njih trditve ovreči. Ako se nisem spuščal v podrobnosti, sem to storil, ker nisem maral nikogar izzivati. Delo Stewarta Roosa je naslovljeno „Jehovas gesam-melte Werkeu in se peča predvsem s hebrejsko in krščansko mitologijo. Kolikor mi je znano, so mu razni takozvani teologi očitali, da ni strogo znanstven, ker viri, iz katerih je Stevvart Roose Črpal, niso zanesljivi. Koliko je tega res, ne morem presoditi, ker se nisem podrobneje pečal s cerkvenim bajeslovjem. Pa naj bi bilo to delo še tako slabo, stavki, koje Haeckel navaja, imajo radi tega isto veljavo; Haeckel citira namreč le stavke Stewart Roose, ki z neizprosnim humorjem ka-rakterizujejo absurdnost nekaterih bajk. V drugih ozirih Haeckel Stewart Roosa sploh ne upošteva.
Ker „Slovenec" nič drugega ne navaja proti Haecklu in ker ponavlja — res čuditi se je njegovi malomisel-nosti — dvakrat le eno in isto, moram pač sklepati, da drugega proti Haecklu ne ve povedati, in koliko so ti njegovi „ugovori" opravičeni, lahko i z p revi ti i vsak bralec sam.
Napram moji osebi je postal „Slovenec" skrajno aroganten. O mejem odgovoru veli, da obstoji iz samih psovk; ne vem, ali mojega odgovora dotični gospod ni čital, ali mu pa njegovi možgančki ne dopuščajo, da bi razumel drugo, kot one stavke, v kojih «em nekoliko otipal slabosti nasprotnikov ; vsak mi mora pa priznati, da sem to storil, le kjer je bilo neizogibno potrebno. Kar se tiče „žegnanih nečistni-kov" bi svetoval „Slovencu", naj me nikari ne izziva, sicer utegne postati gotovim gospodom okoli „Slovenca" vroče.
Jako neprijetno je „Slovencu", da sem navel jezuita Wasmanna kot zastopnika descendence. Ni čuda! »Slovenec" od 28. februvarja še veli, da se darvvinisti sami sramujejo nauka, da je človek nastal iz opice, da ta nauk nasprotuje veri etc, 15. marca pa navaja besede p. Wasmanna, da teološki ne bi bilo nič ugovarjati proti postanku človeka iz živali. Čudna mo r a biti ta vera „Slove n č e v i h gospodov, ki seje tekom 2 tednov tako izpremenila, da se z naukom o postanku človeka,  kojemu seje preje pro-
tivila, kar naen krat sklada. Ta vera ee pač ravna po Dar sinovem zakonu o prilagodenju, morda pride tu kmalu v veljavo še drugi Darvvinov zakon, ki govori o izumiranju nepripravno organizov&nih vrst.
„Slovenec"   me pozivlje na jako robat način, naj ovržem njegove trditve o Wasmanna. On veli, da je Wasmann proti temu protestiral, da se ga prišteva danvinigtom. K eda j in kje sem pa trdil,   da je   Wasmann darvinist?   Pač  težko se je pravdati z ljudmi, ki nimajo niti toliko omike, da bi   zamogli   umeti   navaden poljudnoznanstven   Članek.   Wasmann   veli v „Stimmen aus Maria Laach", da bi a priori ne bilo nemogoče, da bi se Človek razvil iz nižjih organizmov. Menda je vendar to dovolj značilno za jezuita! No, napram meni se ni posluževal takih jezuitskih formul, ampak izjavil se je mnogo bolj direktno. Ko sem ga spomnil na podatke primerjalne anatomije in ontogenije, je rekel, da tudi on priznava postanek človeka (po telesu) iz živali in da ima že Avguštin enake nazore. Tako je rekel Wasmann, to so Čuli ra-zun mene tudi gdč. koleginja Hahnl iz Lipskega ter gg. prof. dr. Reichenbach
(Frankfurt a. M.) in priv. doc. dr. Bre-slau (Strassburg).
Z nekakim posebnim zadoščenjem povdarja „Slovenec- Was8manove be sede, da človeška duša ni nastala iz živalske, (kar po Wasmannu v nekoliko drugačni zvezi navaja.) Kaj hoče „SJo-venčeva gospod s tem reči ?  Kako si pa more misliti, da bi utegnil \Vasmann kot thomist  priznavati, da je nastala človeška duša  iz  živalske! Menda si „Slovencev" pisun stvar tako predstavlja,   kakor  kaka  stara   trcijalka; ali misli, da po naukih  dualizma nastane duša otroka iz duše očeta in  matere ? Ali ne ve, da je po naukih dualizma duša nedeljiva ednota? Kakor po naukih dualizma duša otroka ne nastane iz duš starišev,  tako tudi duša prvega Človeka po dualizmu ni mogla nastati iz duš živalskih prednikov;   „Slovenec-   pa   to  navaja kot neko posebnost Wasmannovih nazorov ! Pač pomilovanja vredni „filozofi- so ti gospodje   okoli   „Slovenca-, še tisto malo filozofije, kolikor se je v lemcnatu uči, so pozabili.
Jako žalostno spričevalo za izobrazbo „SlovenČevih* pristašev je, da se upa „Slovenet" dvomiti, da je po-
bi nadalje dovolili Slovencem ustanovitev samostojnega slovenskega okrajnega glavarstva za tržaško okolico inslovenskeparalelke na nemški gimnaziji v Trstu. Nadalje jamčijo Italijani za svobodo slovenščine v deželnih zborih za Trst in Istro. — Tozadevne konference so se vršile pod predsedstvom dr. P a c a k a. Pesi. dr. Kramar je izjavil, da se ne gre za organizacijo v današnjem trenotku, temuč za bodočnost. Govori vseh udeležencev so bili prisrčni, polni spravJjivosti. Posvetovanja so se zaključila z željo, naj bi zapričete obravnave dovedle do povoljnoga vspeha. Nemci očitno in prikrito spletkarijo proti tej akciji. Tudi na italijansko časopisje skušajo vplivati v razdirajočem smislu, toda časopisje varuje dostojno smer ter poživlja narod, naj popolnoma zaupa svojim poslancem.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 20. marca. Posredovanje Poljakov je imelo dosedaj vspeb, da se je zopet razvilo spravno vprašanje med Cehi in Nemci. Prihodnji teden že se skličejo češki in nemški zastopniki k spravnim konferencam. V ta namen se je ministrski predsednik že posvetoval z načelnikom nemške ljudske stranke. Za torek je sklical posl. P e r g e 11 pGslance vseh nemških strank razun Vseneracev k skupnemu posvetovanju. Na obeh straneh je opažati precej spravljivosti, le Vsenemoi so trdovratni ter akcijo na vseh straneh razdirajo.
Dr. Pacak italijanskim dijakom
Dunaj, 20. marca. Posl. dr. Pacak je odgovoril na pisanje italijanskih dijakov sledeče: »Velespo-štovani gospodje! Pro3im Vas, da sprejmete za simpatije, ki ste jih iz razili meni in vsem članom našega kluba zi obramba enakega prava vseh nR?odov v tej državi, mojo najlepšo zahvalo. Kakor mi želimo, da dobi vsak narod v tej državi svoje popolno pravo, obračati se moramo z vso silo proti vsakemu poskusu, da se kateremu teh narodov stori krivica, da se mu spravlja v nevarnost obstoj. S cer gevore aši nem ški tovariši, da se morajo zopersta-viti vsaki ustanovitvi nenemške visoke šole. Kdor uvidi, da je potrebno, da se vsi nenemški narodi postavijo v eno vrsto za varstvo svojih pravic, ta bo tudi uvidel, kako močan element so nenemški narodi v tej državi. Le s tem, da so r,astGpa!i razdvojeno, so delovali v roke nemški n*d?ladi. K*kor mi želimo vsakemu narodu njegova popolna prava, ee potegujemo tudi za zedinjenje med nenemškimi narodi, v prvi vrsti za slogo med  Italijani  in Jugoslo-
vani. Kolikor je v naših močeh, hočemo se posvetiti temu cilju«
Naslednik nadškofa dr. Kohna
O l o m u o, 20. marca. Vsi znaki govore za to, da se naslednik dr. Kohna ne izvoli iz olomuškega ka-piteljna, temuo ga imenuje Vatikan v aporazumljenju s cesarjem. To se zgodi zato, ker se prisoja olomu-škemu kapitelju nekaka negativna odgovornost v Kohnovi afer , ker ga ni opozoril na nevarni položaj, ki ga je provzročil s svojim postopanjem. Drugi vzrok je, ker je v kapiteijnu še mnogo članov, ki so dr. Kohna volili. Končno se hoče z imenovan)em iz Vatikana preprečiti vsakojake razprtije v kapitelju. Za kapiteljskega vikarja si je kapitelj izvolil kanonika dr. Weinlioha. Dr. Kohn se je odpovedal vsem dohodkom in tudi svoji plači.
Papež proti Franciji.
Rim, 20. marca. Papež je sprejel včeraj kardinalski kolegij ter pri tej priliki izjavil, da protestuje proti francoski cerkveni politiki, posebno proti izgonu redovnikov. V Vatikanu pričakujejo, da Francija vsled tega odpokliče svojega poslanika ali pa odpove konkordat.
Nemški državni zbor.
Berolin, 20. maroa. Zoornica je sprejela mornarični proračun m naknadni proračun za Afriko. Proti so glasovali soc alni demokratje. Nato se je državni zbor odgodil do 12. aprila.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 20. marca. Nemške Čete so grdo podlegle vstašem. Major Glasenapp e odpos al v notranje prostore večji oddelek, ki so ga za jeli Herer^ji. Sedem Častnikov in 19 mož je ubitih, 20 mož močno ranjenih. Vsled tega se odpošlje iz Nemčije zopet več novega vojaštva v Afriko.
Dopisi.
Iz temeni&ke doline. »Dom « *e z%čei zadnji čas prinašati neslane »novice«. Kaj JŠSe ta nesramai »L\ žiljub« v naai dotiiiioi? Zvohai je ve lifcološke občinske volitve in takoj poskusi da d i z najpodle|šimi sredstvi dosesrel s?oj zlobni namen. Papežev »Motu proprio« je padel že zdavnaj v koš in ž njim vred )e 'zginil tudi resni opomin: »Varujte se sovraštvaa, kojega je prinesel sam škof tam iz daljnega R m*. Vse, kar je v taiarjih v Trebnjem, ni Čatežu in v St. Lovrencu, vsi, vsi so nam napovedali neizprosen boj, dekler ne zdrobe liberalnega zmaja v i.ra.h in pepel. Ti ubogi kmetje, ki so po izjavi čateŠkega župnika, vsi na glavah, se morajo na vsak način na noge postaviti, in res, tam gori na Čatežu so že zdaj tako podkovani, da bodo plačevali skozi štiri tea za sama popravila v župmšču 35% občinsko doklado. Volilni imeniki se niti rodili niso in že so šle glavice
stank človeka iz živali mnenje vseh današnjih učenjakov. Proti dotičnim mojim besedam ne ve „Slo-venecu ničesar ugovarjati. Največja p od lo s t je pa, da si drzne „Slov." pisec navesti ime Da Bois-Reymonda v taki zvezi, da mora vsak misliti, da je bil Da B. R. nasprotnik descendenčne teorije. Du Bois-Revmond, ta verni pristaš Darvvinov!*) Du B.-R., ki veli „fiir mich ist Danvin der Kopernicus der organisehen Weltu, Du B.-R., ki veli „nun endlicb (po izdaji „Origin of spe-cies") nahm der Mensch den ihm ge-biihrenden Platz an der Spitze seiner Briider (t. s. živali) einu ! Nc bil bi mislil, da bo „Slovencev" pisec tako globoko padel ter tako direktno skušal resnico potvarjati!
Kar se tiče naziranja o postanka človeka, naj Še enkrat ponovim, da so razun Fleischmanna, dandanes vsi zoologi, vsi anatomi, vsi paleontologi, vsi geologi, vsi patologi, vsi fizijologi mnenja, da se je raz«il človek iz živali. Ako bi hotel navesti imena vseh teh učenjakov, bi  lahko napolnil
*) Da Bois-Revmond, Reden, Leipzig 1886—87: wDarwin versus Galliani" in „Dar-winu und Kopernicus".
cel slovar. In temu se drzne „Slovenec" ugovarjati!
Naj s tem končam; to je ob enem moja zadnja beseda glede Članka o Haecklu. Na na daljna napadanja „Slovenca" ne bom odgovarjal, ker kakor smo videli, ponavlja dotični člankar v svoji malomi-selnosti vedno le eno in isto, razun tega je pa tudi pod mojo častjo, pričkati se s človekom, ki ne zna niti logiški misliti in ki skuša resnico na najnesram-nejši način potvarjati; pač bo pa, kadar bom imel količkaj več časa, prvo moje delo, podati slovenskemu občinstvu v daljši vrsti člankov glavne pojme moderne biologije, tako, da bodo tudi širši sloji lahko uvideli, kako grdo vodijo ljudstvo za nos gotovi krogi, da si morejo polniti svojo nenasitno bisago.
„Slovenčevemu" Člankarju pa kličem: sramujte se, da tako podlo potvarjate resnico, sramujte se, da tako jezuitski zavijate razna fakta, sramujte se svoje velikanske ne izobrazbe in ignorancije v naravoslovja, ako imate pogum, na dan s svojim imenom, da vam to lahko pove vsak v obraz.!
Wurzburg, 17. marca 1904.
Boris Zarnik.
skupaj, »gruntali, tuhtali«, brakali so na vse strani in ao baje Že na gor kem, da jim na vseh  koncih pre ostaja občinskih odbornikov.  V Št Lovrencu se je  začelo  natezati z vragi, kar jih je bilo kdaj na svetu na Čatežu ao se pa občinske volitve kar na tablo namalale in možje so to novo, metodo neki soglasno potrdili. Vzlic strastnim agitacijam pa se volitve le niso razpisale. Kaj storiti t Nalogo je prevzel seveda ostudni »Domoljub«, ki se je lotil ve<ikološ-kega župana z nečuveno podlostjo Kdo zadržuje, vprašamo,  na Veliki Loki volitve? Volilni imeniki so bili že meseca novembra ugotovljeni, v začetku decembra  na ogled poslani, a došli od glavarstva Šele 20 svečana t. 1. Ali je torej župan kriv? Govori, lažnjivo dopisunče! Kje so tisti vo-liloi, ki ao tako nestrpno nategovali ušesa?  Gotovo v župniŠČu, sicer se ni   nihčto  brigal za to stvar.   O da, ušesa se natezujejo, kadar drv zmanjka pred farovškim podom in to se vam vsipljejo  hišne  številke s prižnice, kakor bi orehe stresal iz žaklja, pa bodisi   reven   ali   bogat, pripeljati moraš, četudi ukradeš. N&to Bledi v .Domoljubu«   pravi   »teater«. Dve osebi, župan  in  njegov prijatelj, se pogovarjata o bodočih občinskih volitvah Ta pogovor je prav satansko zlagan  m   ne   zasluži   druzega kot krepkih zaušnic   Volilni  imeniki so že od 21. svečana na vpogled razgrnjeni.   To traja 4 tedne, n&to sledi reklamaoijska doba in potem poteče Še nekaj dni in dni  predno se volitev razglasi.   Ali se  bomo  torej že veliko soboto lasali?   Res, računati znaš  pa imenitno!  Z vbo slastjo je napiaal nadalje: »Tebe res ne marajo več, ker nisi za ta posel!«  Da bi le kaj takih imeli, zavpil bi ti prav tja na ušesa! Ali ni mar vesten v svojem poslovanju, za kar je bil že večkrat pohvaljen od vi&je oblasti. Mar li ni zmožen? Kdaj so Ee mu še pri sod niji paragrafi citirali, kakor dobrepolj-skemu. sedaj  šentlovrenškemu Žagarju? Zadnji Čas ima občina 12% naklado.   Ali se pravi s tem ooč n , v dolgove tirati? Za zgradba dolenjske železnice si je izposodila 8000 K V treh letih je plačal 2400 K kapitala in Čez 100 K obresti. Ali ni torej  tudi  varčen,  za občino skrben župan, ako se pomisli, da im^mo še mnogo  drugih   izdatkov  na hrbtu! Torej z resnico na dan, ne pa z lažmi in hudobnim ščuvanjem.  In kakšen je konec tega teatra?  Pusti vendar enkrat   tistega   nadležnega učitelja Potokarja, ki vedno  Uzi  s svojim smrdljivim »Narodom« po krčmah, že v miru, vsega te bo zmesmi.   Kje in kdaj sta hodila župan in njegov pribočnik Potokar,   kakor ga  je krstil »Domoljub«,   okrog ljudi in jih nadlegovala s črnimi, osornimi pogledi? Ali   ni   šentlovre.iski administrator tsti,   ki   nadleguje   in   meša ljudi, šviga  od hiše do h;še, volilne imenike  prepisuje,  pooblastila lovi itd. Nlč  bjljše  ni v Čateški, istotako v trebanjski fari in če ne bo miru s tem nadlegovanjem, se bo enkrat v neki hiši kar tam od Rima zabliskaio. Kje so torej tist>  strastni agitatorji? Kaj se je vse počelo o novem letu? »Ako se ne boste naročili na »Do moljuba«, bom šel kar od hiše do hiše, to niso spas.« Tako je grmelo na šentlovrenski prižnici, tako je pikalo tam na budnem Čatežu.  Če so možje  odbili te  nadležne komarje, pritisnilo se je na ženice in to se *am je pumpalo in p lmpalo, dokler se ni izprešaio tistih 80 krajcarčkov, da s- )6 slednjič t« črvoiedma nekako tihopsko vrinila v hišo. Ni Čuda toraj, da sta se »Lažiljub« in njegov vr hovni poglavar »Ober-Lažnjivec«, kakor gobe p.i dežju, razširila po celi fari. S takimi in stičnimi sredstvi se deluje vedno očitneje, da bi občina tem gotoveje zlezla v klerikalno inis-nioo. Mi nimamo orožja na razpolaga s kakršnim gre duhovščina v boj, ali toliko smo prepričani, da imamo v fari še dovolj  mož, ki niso za vse slepi in gluhi, kar se okoli njih godi. Ozrite se nekoliko tja na Čitež v krasno palačo g. župnika, poglejte pa tudi v uboge kmetske baj'e, kattra so prej svinjskim hlevom kakor človeškim bivališčem podobne. In ko bi hotel ta gospod kot stavbni načelnik vsaj račune predložiti!   Kar noče in noče tega tttonti, menda se boji poloma v fin Da bi veaj izvedeli koliko naklade se je lansko leto pohvalo, niti tega nam ne pnvošč^! In kaj tam gori v St. Lovrencu? Če se hoče župnišče temeljito predelati, ga bo treba skoro do tal podreti, zvonik tudi popraviti, hleve prezidati itd. In kaj boste imeli od tega? Psovao« boste, kakor je že v Št. Lovrencu navada. Koliko se je že smešilo on-detnega g. učitelja, da, ni ga atsssj ki bi ga ne oglodal do koeti. Gorje ti, če nekoliko preveč* pogItd»š v kozarec, ako Bi pa slučajno mešetar, no, potem pa nisi več človek. In kdo je temu kriv?  Le škof.  Fara bi t»e bila morala takoj po Šimenčeven od hodu razpisati, a sedaj, tako se pri
poveduje po fari. ao se oglasili trije prosilci, a je Škof vse tri zavrnil, da ne ostanemo brez večnega boja. No, pa tol ži naj nas zavest, da ima slednjič vlada odločilno besedo. Take rožce vam bodo torej cvetele možie, ako pridejo kierikaloi na krmilo. Bo dite torej samozavestni in odločno odvrnite vsako nadležno podlasico. Ne verujte zlobnim sažem, da se gre tu za učiteljske plače O, ne, voliici, tu se gre, verujte nam, za dubovsko nadvlado, in če pridete tej pod komando, o, potem gorje, gorje vam! Naprtili se vam bodo stroški, razni atroSki, o kojih d*nee niti ne slutite in tako b«.ste morali slednjič preobre menjeni, zapustivši ženo in otroke, 8 trebuhom za kruhom po širnem avetu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. marca.
— Škofa vest peče. Kleni enčičeva polica se mu je vlegla na dušo, in sam je čutil, da nam mora nekaj odgovoriti. In to, kar nam je odgovoril, stavlja tega za vsemi zapuščinami grabečega prelata v čudno luč! Koblar redivivus ! Daritev med živimi se ponavlja, samo, da zavzema v tem slučaju škandalozno mesto kranjskega tehanta sam ljubljanski škof! Skot odgovarja, da mu je polico prinesel neki kaplan, ki si je izmislil to-le pripovedko: ^Pokojni župnik KlemenČič je dotičnemu kaplanu pokazal zavarovalno polico, ter izrekel o nji naslednje besede: Vidite, mene tako ne bo več nazaj, grem v Iko umret, vedite, da je ta polica svetega Petra, jo podarim farni cerkvi, in da nemški red pri tej polici nima nič opraviti!" To je vse, kar nam ve Škof odgovoriti. Sedaj pa ve vsak otrok, da bi omenjena daritev ne bila veljavna niti med živimi niti za slučaj smrti. In če hoče škof od nas dober svet sprejeti, uaj polico takoj da nemškemu redu, ker bo tožen, in plačal bode še stroške. Sicer pa ima škof sam zavest, da stvar ni poštena. Ce je res veroval v daritev, čemu je hotel polico realizirati nemškemu redu za hrbtom ? Čemu ni stopil pred omenjeni red, pa mu razložil, kaka je stvar, ter zahteval polico oči v oči za ubogo farno cerkev v Črnomlju? Skof je zavratno postopal, ker je ravno čutil, da je daritev puhla laž. Če je KlemenčiČ polico hotel v resnici podariti farni cerkvi, bi bil v tem pogledu gotovo kaj zapisal in podpisal. Kot olikan človek je brezdvojbeno vedel, da v takih aferah pričevanje piskavega kaplana ne zadošča. Cela zadeva je torej sramotna za ljubljanskega Škofa; za nas pa je jasna tako, da o nji niti besedice več ne bodemo izgubljali!
— Ruska zahvala slovenskemu Ženstvu.   Kakor arno že poročali, je poslalo slovensko ženstvo k ozirom na vojco na Daljnem Vztoku ruskenrm   narodu   ni  naslov ugled nega    rus.«it.gA     dnevnika »Njsoe Vremja« to-le brzojavko:    »V globokem sočuvslvu pošiljamo g reče^mo litve k Vsevišnjemu za srečo ruskega narola in zn končno sijajno zmago njegove hrabre vojake n* slavo in prospeh vsega slovanstva« Z ozirom na te  izraze   simpatj   in so&uvstva piše »Novce Vremja« pod naslovom »Slovinskoe žen$t70a:   »Na »Novoa Vremja«  j«   naslovljena   s čustvena brzojavka Rusiji 8 strani slovenskega ž^nstva, katero je podpisalo nekoliko sto gospa iu gospic.   Nt željo teh predstaviteljic   slovenskoga naroda priobčujemo vsa njihova imena, pridržuje   tudi   izrazito   besedo »ženstvo«, katera doni prekrasno tudi na ruskem jeziku in združuje gospe in gospico v oni besedi.   Slovenci so eden izmed najkult ornejših zapadno slovauekih narodov. V tem oziru se lahko merijo s č^hi s to edino razliko,  da  so Slovenke  veliko kras nejše   kakor Čehinje.   Vrhutega bo Slovenci eden najzanimivejših naro« dov, polni poezije in fantazije. V Slovencih sta bila od nekdaj odločilna dva vpliv* — germanski in roman aki, da ne govorimo tudi o mogoč nem vplivu gorske prirode. Kranj sko,  Štajersko  in  Koroško,  I*tra in Gorica  so dežele pestre in bogate, ki združujejo v svojih pokrajinskih slikah prirodno   veličastvo z ljubkostjo in krasoto. Znamenita slavista Kopitar in Miklošič sta izšla iz srede slovenskega naroda.   V tem pokretu
zapadnih Slovanov, v teh blagodui-nih željah, izraženih nam v težkih trenotkih, se nahaja vrlo utešljiv moment. Dokazuje nam, da postaja Rusija vedno bolj draga in potrebna viem zapadnim Slovanom. Bodimo jim torej hvaležni za iskreno in goreče sočuvstvo! Pošiljamo od vaeh čitateljev in čitateljie »N o -vegaVremena« goreč pozdrav vsemu slovenskemu ženstvu v prepričanju, da s tem tolmačimo želje vsega ruskega ženatva. Naj r a s t 6 te simpatije ruskih in zapadnih Slovanov v splošni blagor vsega slovanskega plemena. Na; češče pohiti z ruskih ravnin ruska beseda in rusko čuvstvo ▼ doline in gore Čudežnega ozemlja naroda slovenskega! Naj zdravatvuje slovensko ž e n s t v o!«
— Odgovor ,Slovencuc na jeseniške novice z dne 18. t. m. Piše se nam z Jeaouic: Tukajšnje »Slov. kat delavsko druUvo« in kon sum slov. kat. deiavce7 nam nista čisto nič napoti in nas nič ne bolita. Tudi ne pogrešamo nikjer te klerikalne sodrge. Ako »Stovenec« žel', da tudi mi iz n%ših košev privlečem » novice, prav lahko postrežemo ia tako, da bode ona jeseniška klerikalna so trga še bolj zijala, k »kor že danes zija. Da je pa nas jeseniških 1'baralcev tako malo, pa nič ne stori; veliko je klerikalcev poklicanih ah malo izvoljenih, liberalcev je p* malo poklicanih, a vsi bo izvoljeni. K»dar bodo pa Kristusovi namestniki res zopet en trt t darovati vredni <*v maša in zakramente nam grešnim hberai cena, pa bodemo pripravljeni vsako uro k mizi božji pristopiti.
— V Krizah pri Tržiču so
bile 10. t. m. občinske volitve, pri katerih je stranka farovških skledc-lizmkov pogorela, čeprav je župiii* Porenta pregledoval volilni imenik: zmagali so kmetje z veliko večino.
— Promocija. Na dunsjtfc vseučilišču  bo  dn~<  22   marca promoviran   gospoi   Ivan Dimnik doktorjem prava. Čest-t^mo!
— Reoertoir slovenskega gledališča* Jutri, v torek m poje drugič velika Auberjeva opera ,N I m a iz Portici*4. Ker so se pri premijeri te opere pokazali še nekateri nedostatki, vršile so se od tedaj izdatne skušuje z zborom in orkestrom, tako da je opera kar najskrbnejše pripravljena. — V petek, 25. t. m., na praznik Marije, ima dramsko oso bje svojo h ene fico, za katero si je izoralo veliko igro „Sever proti jugu". — Na evetuo nedeljo, dne 27. t. m., je zadnja predstava v tej sezoni.
— Benefična predstava igralce« slovenske drame. Naši igralci so si izbrali za svojo be-netico v petek, due 26. t. m., senza-cionelno ameriško bojuo igro „Sever proti Jugu- v petih podobah, spisal Amehkauet1 \Villkije Collina, melodra
matično godbo   uglasbil profesor thku
y
škega konzervatorija 11.   CsSHL Suov tej igri je zajeta iz štiriletne bratomorne vojne za oprostitev sužnjev iu euak«' pravuost erucev z belimi ljudmi glede državljanskih pravic v Ameriki.
— Slovensko gledališče.
V soboto je bil  Častni večer tenorista slovenske opere, g. Stanislava O rže i skega.   Sicer se je tu večer „Ci^an-baron*4  že petič pel, a vendar  je bil naval na gledališče velikanski, tako da marsikdo   ni  mogel   dobiti vstopnii Gosp. Orželski je pri ti priliki spozual, kako izredne simpatije da  uživa ari občinstvu.  Ze ko je stopil na oder, je bil prav presrčuo pozdravljen, in potem so rasle ovacije od dejanja do dejanja. Koncem predstave ga je občinstvo pet krat poklicalo  na oder.   tJosp. Oržel skemu je bila vročeua velikanska lira in krasen venec, povrh je pa dobil tudi Še različnih daril. Posebno ugodno pre seueČenje   so  mu   uapravile   dame. V šatuli, v kateri najde Barinkav verižico ter si jo dene okrog vrata, ni to pol ležala   verižica    iz   imitiranega zlata, nego verižica  iz samih        pristnih ee-kinov. Lahko se reče, da še noben t« norist ni bil v Ljubljani tako odlikovan, kakor g. Orželski. — O predstavi sami je reči le to,  da je dosti bo\je uspela, kakor  predidoČe predstave nOigan-ba-rona*. Poleg g. Orželakega je posebno pohvaliti gospo Skalovo iu g. L i era gdč. Kalivodovo in OlivarČevo.
g. Bolesko in g. Betetta, pa tndi drogi so storili svojo dolžnost, tako da je bilo občinstvo prav zadovoljno.
— »Splošno slovensko
žensko društvo11 je priredilo včeraj javno predavanje v »Mestnem domu«, katerega se je udeležilo ogromno število občinstva, čemur se 01 čuditi, kajti predaval je voeuči-iišČni profesor dr V. Sera l o svetovnih jezikih, oziroma je doka-da so vsi poizkusi, umetnim načinom ustvariti jeziB. ki bi ga mogli rabiti ta obeevalno sredstvo vsi narodi svet», brezuspešni in tudi ne potrebni Pred 20. leti je stal »vola pak« na vrhuncu svoje siave, potem pa je navdušenje za ta jezik začelo pojemati in danes ga goji brezupno samo še par listov in društev. Umetni jeziki imajo vsi isto napako, da so prebogati slovniškega gradiva, v če mer so s^čni jezikom nekulturnih narodov. Ti jeziki imajo tudi celo vrsto različnih Časov, spolov ter raaiio-Trstuin uporab glagola, zaimka in -amoatalniku. A tudi poukus, u*a-l^aviii jezik kakega velikega nar da splošnim ohčevalnim sredstvom, »e mora izjaloviti zaradi subjektivnega laiumevanja jezikovnega lepoglasja, dalje zaradi brezbrižnosti in netmi-fcsnosti raznih primitivnih narodov t-r končno zaradi pretirano razvitega samo!]itbja velikih kulturnih narodov. G predavate!) je mnenja, da je raz novrstnost jeiikov potrebna, kajti Če bi ne bilo toliko jezikov, bi bilo izključeno tudi vsako tekmovanje. Navajal je različne zglede, anekdote, izreke elavnh mož ter je napravil s tem svoje predavanje tem zanimivejše. G. dr. Štrcl je pokazal včeraj uoova ogromno znanje najrazličnejših jezikov in narodov; vsaka njegova b?seda je dragocen biser, ki je za nas tem večje vrednosti, ker jo sli š mo v tako divni, elegantni slovenščini. G. predavatelj je žel za svoje prezanimivo predavanje burno priznanje, g- m.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v sredo dne 23. marca oo 1 26 uri zvečer na derma-• ologičnem oddelku deželne bolnice mesečno se|o.
— Josipine in Josipi bo kakor običajno tudi letos slovesno praznovali svoj god. V hiši kjer stanuse neki iako znani mestni oče. je pa bilo nekaj posebnega. Zbraie so se namreč dame iz najodiičnejših krosov ;n pod osebnim vodstvom enega irvih slcvpL3<ih skladateljev oboro ženega z velikansko kuhalnico priredile rrestn ir>u očetu tako slavno-
n — »ofreht«, da je bilo vse po kor.c . Tako jp, Če so mestni cčetia popularni.
— Gorenjski „Sokol" priredil je vćeraj popoldne pešizlet v Ssofjcloko. Prebudilo se je tja in nazaj 23 km » 3 in pol nri. Želeti je, <ja b. Gorenjski »Sokol« tudi med Škofjolceko mladino zbudil misel, da je čas in potreba ustanoviti tudi v Škofjiloki »Sokola.«
— iz Litije ee navn piše: Gospod nadučttelj Andoljštfk prire dil nam je v nedeljo 6 t m. res iep, užiikapoln vtčer s prireditvijo otroške igre »Palčki«. Presenečeni smo bili vsi, ko smo gledali Jjubke >Paičke«, te onaee dobre malčke« zbrane krog svojega kralja Reksa prepe-saje m;čne pesmice. Iu kako poredao so kukali izpod malih smre-kic ti mali v dolge halje zaviti s kapucami na glavi, bradati nagajivčki. Bilo je res lepo. Krasne so biie žive slike: »Paički pri delu«, »Obdarjenje« in »skupina vseh igralcev«. »Palčki« so storili nepričakovano veliko. Vai ao bili na mestu in igrali izvrstno. Posebno moramo pohvaliti govornika Feliksa Berliča, dalje kralja Reksa ;Lebinger Hinko) radi lepega izgovarjanja, pravilnega kretanja in lepega kostuma. Ravno tako moramo pohvaliti palčke Magolič Emo, Mešek Stanko, Damjan Frančičko in Bren Ferdinanda kot »Božičnega moža«. Otroka »Franceljna« je igrala učenka Lajovic Pavla p av dobro. Trije krasni fefigelji (Hra*o?ic Lonci, E:sner Frida a Berhč Josipa) odlikovali so se s krasnimi kostumi in iepim nastopom. Gospodu Andoijšku in gdč. učiteljici Schott moramo k temu lepemu večeru ie čestitati in se |ima zahvalili za njiju trud. P.
— Idrijsko delavstvo je imelo v soboto, 19. t. m. v pivarni od socialoo-demokratične stranke sklican shod, kojega se je udeležilo preko 800 delavcev vsth strante. Shod se je sklical največ radi tega, da se pospeši odgovor erarja na že pred dvema mesecema stavljene resolucije, v katerih se zahteva zboljšanja gmotnega stanja idrijskih eraričmh delavcev. Povičarije p!bč idrijskemu delavstvu ni ie od sedanjih skrajno nizkih plač, ampak tudi z ozirom na nastalo draginjo v Idriji popolnoma opravičena zahteva. Zbrani delavci bo dali na shodu du^ka ogorčenju, da se povišenje toliku časa zavlačuje. Izvolili so izmed sebe deputacijo treh delav cev (G^nt?r, Kavčič, Treveo), ki so
se takoj podali k rudniškemu ravnateljstvu vprašat, kaj je a podanimi resolucijami. Gosp. nadsvetnik jih je menda prav prijazno sprejet ter povedal, da mora tudi finančno ministrstvo privoliti zvišanju plač, in se vsled teura ne more rešiti resolucij tako hitro. To je sove izgovor, kojega rabijo vedno, kadar bo pra za zboljšanje bednega gmotnega stanja delavstva. Le za neštete nvlijona v vojaške namene ima finančno miniatr-vedno dovelj denarja. Delavstvo je b primernimi izjavami vielo to na znanje in se je končno sklenilo prirediti v teku enega meseca zopet shod in tedaj energičnejše zahtevati svojih pravic. Pri razpravljanju o rudarskih zadevah se je čulo mnogo opravičenih pritožb proti rudniškemu vodstvu Idrijskemu delavstvu pa naj prihite na pomoč tudi naši poslanci v državni zbornici! Delavstvo pa združeno krepko naprej za boljšo bodočnost!
— Godbeno društvo v Idriji
je priredilo v soboto zvečer koncert, ki je doprinesel dokaz, kako marljivo in vztrajno deluje to društvo ter se hoče povzpeti do čimvečje glasbene sposobnosti. Obžalujemo le, da naše prebivalstvo ne vpošteva tega, sicer bi se ne odlikovalo po toliki nepri sotnosti, ko to pot, ko je bila pi-varna skoraj prazna. Primeroma zelo težke skladbe so se pod vodstvom kapelnika g Poljanska izvajale prav dobro. Lt*p glasbeni vspeh naj bo vrlemu društvu bodrilo k nadaljnemu vztrajnemu delovanju. Mestna občina je društvu dovolila  150 K podpore.
— Na vinski semenj v Krsih.emf ki bo v sredo dne 23. t m. od 9. ure dopoludne in do večera, pridejo razun več gostilničar jev, tudi znani vinski veletrJ.ci gg. J Koez, J. Vodnik in A. Zajec iz Ljubljane ter A Mejač iz Komende Na to se dolenjski in obmejni vinogradniki opozarjajo ter še tem potom poživljajo, da prine«o več vaorcav svojega lastnega, še neprodanega vina na semenj. Pripomni se še, da nameravanega posebnega voza iz Zidanega mosta ni dobiti. Cenjeni udeležniki se morajo toraj podati tja z vlakom, ki pride v Krško ob s/*6-zvečer j* I i ob «/46 uro zjutraj.
— Samomor. Dne 18. t. m. zvečer ob 11 uri se je na Javorniku ustrelil Fric Kraupp, sin umrlega ravnatelja ljubljanske tkalnice. Kraupp je že dalje časa popival in se je v pijanosti končal Bi je takoj mrtev. Radovedni smo kaj ukrene g. župnik Košir »Rechen« uostler* na Ko roški B^b.
— Ubila se je v Idriji 28 let stara delavčeva žena Ana Eržen. Padla je s hodnika iz viscčine 4 metrov.
— Značilno. Celjska mestna hranilnica ima peti del vseh svo jih vlog izposojenih pri celjski mestni občini, letos pa posedi otčini še 400 000 K. Preklicano dobro je to gospodarstvo — pri občini kakor pri hranilnici.
— Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi dne 25 marca v dvorani »Narodnega doma« v Mariboru gledališko predstavo. Uprizori se veseloigra: »Odgojitelj Lanovec«.
— Mednarodna panorama. Berolin je že ob sebi krasno mesto, kaj šele tako praznično oblečeno, kot je bilo ob prihodu avstrijskega cesarja l. 1900. Najlepši del Berolina je „Unter den LindenL, in ravno tukaj se vrši blišceča parada. Na vsem se vidi, da se je hotel cesar Viljem „pokazati", koliko premore njegova prestolnica in država. Paradne vožnje bo se udeležili seveda tudi mladi nemški prinčiči, domišljava mlada bitja, kar se izvidi iz vsake kretnje. Tudi po notranjih prostorih bogatega cesarskega gradu nas vodi panorama. Prihodnji teden potujemo v Jeruzalem.
— Surov napad. Delavec Jos. Nachtigalf, stanujoč v Sodarski stezi št. 4, je prišel danes ob pol 8 ttri stjutr*j k posestnici Neži Varlovi ob Vodovodni cesti st. 177, ki ima v svoji hiši vinotoč. Nacbtig&H je hotel imeti vina, da bi ga pil v rob*, čes-»r mu pa Varlova ni dovolila. Naohtigall je začel nato groziti, da bode vse pobil in je vzel v kuhinji lonec, da bi v njeera opravil svojo potrebo. Ko n.u je 17letna hči posestnice, Jerica Varlova, vzela lonec, jo je zgrabil za vrat in davil, a ta se mu je zvila iz rok, n&kar pa je Nachtigail zagrabil mater tir jo davil in vlekel za lase. Ker je kričala, jo jo spustil in ona je zbežala iz hiše. Sedaj pa je Nachtigail spustil svojo jezo nad p e 11 e t n o deklico Marijo Prestovo, hčerko sprevodnika Franca Presta, Btanuio-čega v Spodnji Šiški št. 170, jo vrgel na tla in začel s stolom pretepavati tako, da jo je težko poškodoval. Nato je Nachtigail zbežal. Strugar Jožef Jert je tekel za njim in ga hotel ujeti, a Nachtigail je tudi njega zagrabil za vrat in ga sunil od sebe, nakar je zbežal naprej po Vodovodni cesti v smeri proti državni železnici. Neki
kurjrc je tekel na Dunajsko cesto po
poiicimkfgi stražnika in ta je tekel za Nachugallom in ga dohitel na cesti na Rudolfovo železnico. Nachti-prall se je stražniku zoperstavil in ga udaril tako po glavi, da je stražnik padel, nakar je priteklo več delavcev stražniku na pomoč, da je mogel Nacbtigalla ukloniti, nakar so ga z vozom odpeljali v zapor.
— Prijet tat. Dno 14 t m. priplazil Be je tat v skladišta trgovca Ivana Kostavca na Sv. Petra cesti št. 4 in mu je ukradel havelok in suknjič, trgovskemu pomočniku Ivanu Derenoinu pa z nnko suknjo. Predvčerajšnjim je policija aretovala brezposelnega trgovakecra pomočirfc* An tona Doienoa iz Zapiane, kateri je bil sumljiv, da je izvršil tatvino. Ia res bo našli vse uRradene reči pri njem. Policija ;e Dolenca izročila deželni sodniji.
— Napad. V soboto ponoči je v Igriških ulicah brivski pomočnik D. S. napade1 služkinjo Elizabeto Kerinovo, stanujočo na Tržaški cesti št. 5 m jo hote) posiliti. Z velikim tri dom s- je Kerinova napadalcu iztrgala iz rok in mu ušla, nakar je poklicala rekega policijskega stražnika na pomoč, ki je brivskega pomočnika .«--re tova!.
— Žepna tatvina. Delavki
Marjani Su.-«teršifevi. stanujoči v Pod-peči šiev. 74 je bila včeraj zjutraj pri spovedmoi v stolni cerkvi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 20 K denarja. Tatic* je vzeia 20 K, dala pa v denarnico 47 vin svojega denarja in vtaknila denarnico zopet v žep Marjani Šusteršilevi.
— Ogenj v dimniku. Predvčerajšnjim zjutraj vuele so se saje v dimniku MiliČeve hiše na Starem trga st. 19. Na lice mesta je pnšel oddelek požarne brambe, ki je egonj takoj pog*i«il.
— V Hrušico k zgradbi železnice s« j« odpeljalo včeraj 112 delavcev.
— V Ameriko se je odpeljalo
19 t. m. ponoči z južnega kolodvora 54 izsei;enoev
— Iz Amerike se je pripeljalo predvčerajšnjim 99 oseb
— Velike demonstracije v Zagrebu. Zadnji petek, soboto in deloma t .di včeraj je bilo po zagrebških ulicah zelo nemirno. Pravi povod demonstracij je pač bila pre poved maše za Ruse. Nadalje pa je združeno hrvaško - srbsko dijaštvo razkačiia pisava dr. Frankovega lista »Hrvat3feo Pravo«, ki zasmehuje na dušenj** za hrv.-srbsko, spravo, posebi.o še za Ruse. Pravo istino, kdo je začel izgrede in na kateri btrani je pramca, je težko uganiti, ker glasno vsake stranka dela svoje pristaš?) povsem nedolžne. Gotovo je le toliko, da so prvi bili dijaki, ki so naskočili Franfcovo hišo b kamenjem in črnilom. Pozneje se je demonstracija razvila v splešnost ter je bil Zagreb pravcato bojišče z dvema taboroma. Dijak«, m se je namreč pridružila poulična svejst, razni vajenci in tudi delavci. Takozvani »Obzora« « so razbili okna in vrata na tiskarni »Hrv. Prava« in dr Fran kove hiše, SiarčevJĆejaiici pa na uredništvu »Oozora« in hiši pravoslavne cerkve. K <t enih je bilo na obeh straneh mnogo oseb.
— Naj novejše novice. —
Samomor deželnegaodbor-n i k a. V Brnu je skočil z drugega nadstropja na tlak deželni cdoormk dr. Ed. Uirich vitez Jorn-■ t o r f. Ooiežal je mrtev. Samomu rilec je bil svak državnih poslancev barona d' Etverta in barona Pra-ž a k a.
— Romunski podkonzul v Budapešti, Teodoresau, je padel z električne vzdigalnioe Ur se ub:I.
— V   mrtvašnici   bo je zbudila v Draždamh neka 12letn* dekiica.    Dve uri pozneje so jo ho teli pokopati.
— Velik   požar.   Blizu Ju denburga je zgorel velik mlin in gospodarsko poslopje nekega Pfu.--t.er Bchmieda. Zgorelo pa je tudi 27 glav goveje živine.
— Nesreča    na morju. Blizu Portsmoutha se je potopila an-glešaa podmorska ladja z 11 vojaki; med njimi  sta bila tudi  dva čast nika.
— Posl Fr. Kossuth je nevarno bolan. Revmatizem je prešel na srce ter Be zdravniki boje, da ga ne bo mogoče rešiti.
— Z revolverjem plačal. V kavarno »Mozarthof« na Dunaju se je pripeljal pijan tovarnar Gnuiai. Ker ga je natakar pri odhodu opo-zoril, da mora plačati 3 K, potegnil je tovarnar revolver ter pognal natakarju kroglo v glavo.
— Strašno maščevanje. Blizu Arada je imel rudar Giimpia na stanovanju nekega Kohouta, o katerem je eumil, da mu zapeljuje ženo. Neki večer |e prinesel do mi dinamitno patrono ter jo v hrši užgul.
Hiša se ie zru&ila in izpod razvalin bo izvlekli raitrgana trupla cele rodbine in Kohoutovo truplo.
— Atentat z bombo. V Litih u je neki anarhist vrgel bombo v stanovanje policijskega načelnika. Devet oseb je močno ranjenih.
— Vojvoda A os ta, član italijanske kraljeve rodbine, je padel s konja ter si zlomil nogo.
— Punt kaznencev. V Lvovu bo se sptmtali jetniki okrožnega sodišča. Razbili so šipe ter »kosali streti tudi vrata. Poklicali so vojaštvo, ki je naredilo mir.
— V zahvalo, da je prenehala ogrska obstru kcij a, je na-ložilaf rodbina (i r<> d 1 de Gvulafalva 100.000 K za zavod za slepe.
B — Dijaški nemiri na Ruskem. V Vilni so razstrelili z dinamitom kapelo ki je bila postavljena v spomin Maravjevu, ki je leta 1863 zatrl poljski vstanek. Najhujši dijaški nemiri so se pripetili v Odesi. Iz ondotnega vseučilišča je bilo izključenih 230 dijakov zaradi protivladnih demonstracij, 100 dijakov pa je zaprtih ter dobivajo le krah in vodo.
* Spomenik gledaliNe-nemu kritiku. Na Francoskem uživajo giedališčm kritiki drugačen ugied kot kjersibedi na svetu, še celo boij kot na — Slovenskem. Ravnokar se jo v Parizu sestavil kom:+e, da postavi spomenik Gu stavu Larroumetu, nedavno umrlemu gledahščnemu kritiku lista »Tempa«. Spomenik b<? postavi v bi:ž'i'i »Thčatre frangiist«.
' Drag dport. Km»iu se začne na AngleSkem doba za ribarenje s trnkom na priljubljeno ribo n*alm«. Angleži bo znani kot strastni ribiči, a posebno za lov na imenovano ribo izplačajo bogata&i velike svote. Prrd leti |e plačal neki londonski gospod 6000 K. da je smel šest tednov ribariti v neki znani reki. Dovoljenje je imel na daljavo ene rnilje. V šestih tednih ie vlovil eno xa&o ribo šest funtov t»-žko. So pa tudi bogataši, ki plačajo na leto do 120.000 krun, da smejo ribariti v reki Dec v Aber-deenshire. LetOB se posehno trgajo za Uko pravico ter tirajo najemnino neznansko visoko. Tudi ribarenje postrvi je enako drag šport. Lastnik neke reke v Kentu prodaja pravico, loviti v tej vodi postrvi, za 3500 K miljo. Neki la u ribič je izra^uml, da ga je lani veljala vsaka vlovljena postrv 185 K.
Preganjanje megle z elektriko. Iz Londona, kjer je nutgla izvanredno gosta, dohaja po ročile, d«\ t»e je posrečilo, jo pregnati. Znano je, da se da dim pregnati z eiektrko. Profesor Lodge je poskusil na iati nač n preornati tudi mestno meglo. V ;o svrho je napeljal jzoli-rauo žico električnega stroja na v«e-učil ačno streho v Live pooln. Ia res se mu je posrečilo, kakor je poročal v neki učenjaški družbi, oprostiti prostor 50 m o«* š.roko megle.
" Katera zver je najnevarnejša? Sloveči prirodosiovec E Hackel je vprašal svoje učencev »Kaj sevam zdi nevarnejše, tiger ali kača klopotača?« — »Jezuita, je bil točni olgovor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Berolin 21 marca. „Nordđ. Allg Ztgu javlja iz Petrograda, da se je admiralu Makarovu posrečilo prodreti s svojim brodovjem skozi črto japonskih brodov in se združiti z vladivostošKim brodovjem. Pomsn tega dogodka je, d- se je sedaj akcijska sposobnost ruskega brodovja znamenito povečala.
London 21. marca. ..Paily Telegraph" poroča, dasejeport arturško brudovje združilo z vladivostoškim brodovjem.
Petrograd 21. marca. General F lug javlja iz Mukdena, da je vest, da se je ruska ladja „ S k o r i ju pri vhodu v portarturski pristan potopila, popolnoma neresnična
Petrograd 31. marca. Rit mojster pri intendanci, I v ko v, ki je različne vojne tajnosti izdal Japoncem, je bil obsojen na smrt in koj včeraj obešen — Živino-zdravnik Jeršennij, ki je pro-vzročil umor ministra Sipjagina, je bil obešen. Za pomiloščenje ni pro sil — Tupničarski kapitan Gri-gorjev, ki je zarotnike izdal, je tudi obsojen na smrt, a je prosil za pomiloščenje
Petrograd 21. marca Tujci so zapustili Inkau; parniki smejo
prihajati samo podnevi v pristan. Kitajsko vojaštvo se je umaknilo Čez reko Lian ho. General Linevifi je izdal ukaz, v katerem naroča, da se mora s Kitajci lepo ravnati in jim vsa živila z gotovino plačevati. Kitajci prodajajo radi vse, kar Rusi potrebujejo.
London 21 marca. „Daily Telegraph" poroča iz Seula, da so Japonci v treh nočeh 13 političnih jetnikov obglavili, tri pa obesili
Kaneja 21 marca Ruska križarka „Aurora" je s tremi torpedovkami odplula v zaliv Suda. Vojna ladja „Oslabij a", s katero se vozi admiral Virenius, je odplula, ne ve se pa kam.
Berolin 21. marca. 18 Krup-povih velikih topov je bilo iz Es-sena preko Bremena in Severne Amerike poslanih na Japonsko.
Kranj 21 marca. Zborovanje nezavisnih kmetov se je viharno pričelo. Nevolilci K o b 1 a r, znani famozni predsednik „Društva sv. Martea fajmošter Kalan in kaplan Hvbašek so delali nemir, dokler niso krepke gorenjske pesti pometalo blagoslovljenih kosti iz dvorane. Posvetovanje se je nato mirno nadaljevalo.
Dunaj 26 marca. Ministrski predsednik Korber je bil sinoči ob 8. uri zvečer v avdijenci pri cesarju, danes pa je bil pri cesarju gref Goluchovvski. Gre se za to, kdaj naj se pestavi na dnevni red volitev delegacije. Korber želi, da bi se volitev izvršila še pred Veliko nočjo, v tem ko se je, kakor pravi Javvorski, izrekel Goluchovvski v tem smislu, da ni neizogibno potrebno, da bi se volitev že sedaj izvršila. Jaworski je Goluchowskemu pojasnil svoje pomisleke glede Kor-berjevega načrta, naj pride volitev pred Veliko nočjo na vrsto.
Dunaj 21. marca. Po dolgem posvetovanju z Ja\vorskim je šel Korber k cesarju, odkoder se je ob štirih vrnil v parlament z naznanilom, da volitev delegacije ne bo pred Veliko nočjo
Dunaj 21. marca. V okraju Ottakriog se je danes ponoči zgodilo strašno hudodelstvo. 171etni mesarski pomočnik Ebner se je vtihotapil v stanovanje svojega gospodarja in zaklal mesarskega mojstra Svatoša in njegovo ženo. Ko je prihitela dekla, je to ubil s sekiro; vajencu pa preparal trebuh. Skočil je potem skozi okno. Ljudje so mislili, da je tat in so ga prijeli, na kar si je Ebner zabodel nož v prsa in se smrtno-nevarno ranil. Uzrok umorom je bilo to, da je Svatoš Ebnerja oštel.
Dunaj 21. marca. V današnji seii poslanske zbornice se čitajo doslej došle vloge, petem pridejo na vrsto glasovanja po imenih. Pri Dvorakovem predlogu o vseučiliščih bo govoril tudi prof. Romanču k.
Inomost 21. marca. 46 let stan italijanski čevljar Cararo je prišel v hišo, kjer stanuje nemški konzul Gerold ter vprašal polkovnika Gratzvja, če je on konzul. Cararo je bil oborožen z velikim nožem. Ko ga je Gratzv hotel prijeti, je Cararo zbežal, a ljudje so ga dohiteli in ga izročili poli ciji. Cararo je priznal, da hotel nemškega konzula umoriti
ao.OOO Itron znaša glavni dobitek loterije ogrevalnih sob. Opozarjamo častite bralce, da bo srečkanje nepreklicno dne ?3. aprila 1904.
Jfata'.k-Vrdec
Lithk'? kiselina
po kliniških in zdravniških avtoritetah preskusen in jako ugodno odobren.
I:»a najme nj rpna ! V*u«.Si»j i iii la « Uj ! Ima prav posebno prijeten okus I vseli  7. iliuM.i   imn-j.i./i   s     , w kakor   tu.Ji   uar.ivDo»t  pri truaoovo-varski raipoiiijalaic nun jralnm MftUb
Umrli so v Ljubljani;
Dne 15. marca: Marija Zakrajšek, Šivilja, 23 let, Trnovski pristan St. 8, jetika. — Marjeta Gorsič, gostija, 71 let, Frančiškanske ulice, St. 8, ostare!o8t. — Josip DrobniC, brambovski poddesetnik, 23 let, Ambrožev trg St. 3, se se vstrelil.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.		
Uradni kurzi dunaj. borze 19. marca 1904.		
Ifnloibenl papirJt.	[i Denxr	1 Bl»go
4 2% majeva renta    .   . .	9955 99-75	
4*2°/0 srebrna renta    .   . .	9950 99'70	
4°/0 avstr. kronska renta .	99*46 99'6F»	
4"/o    „    zlata „	11915 119 35	
4% ogrska kronska „	9795! C815	
40o     „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske * */»*/• posojilo mesta Spljet	11805 118 25	
	uxr-	- 100-75
	i 100*25  101 25	
m Zadei	10O--	-   10*>* -
4V/. bos.-herc. žel. pos. 1902	I 100--	- 1C0-9U
4° o češka dež. banka k. o. .	100-	- 10U25
4°/#     „    „     tl    ž. o.	! 100*-	- 100-30
41/,% zst. pisma gal. d. hip. b.	101-50 101*75	
*'i°/o peSt.  kom. k.  o. z		
10°/0 pr.....	; 105-70 106-70	
41/,°/o zast. pisma Innerst. hr. *Vi,*/•   n     n ogrske cen.	! 101 -	102.—
	II	
dež. hr......	|! 100-5C	) 10120
z  Pis. ogr. hip. ban.	100K	) 10110
4Vi°/o obl. ogr. lokalnih že-		
leznic d. dr.....	1 100*-	101 —
o obl. češke ind banke	1 100-5C	! loi —
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.		I
4% prior. dol. žel.     .  . .	99*50 100* -	
3<>/o   „    iuž. žel. kup. Vi V, 4Vi*'o avst. pos. za žel. p. o. .	29790 299*90	
	101 —	10190
Srečk«.		
Srečke od L 1854 ....	15075	15175
"     „  ,.1864 ....	1«1 —	18350
	ii68-	S62 —
„    tizske ......	166 50	168-60
„   zem. kred. I. emisije	1 »5-	303 SO
tt It               11             11         AA* M	289 —	293 —
„    ogr. hip. banke   . .	265 —	269 —
„    srbske a frs. 100 —	88 -	91*80
	125 40	12640
Basilika        srečke  .  . .	ar io	2210
Kreditne         „ ...	464*-	475-
Inomoeke        „ ...	81-	85-
Krakovske        „ ...	78 —	83 —
Ljubljanske      „ ...	67 —	72 —
Avst. rud. križa „ ...	52-	54 —
^gT-     ti      n    n ...	28*85	29 86
Kudolfove        „ ...	70-—	77 —
Salcburške       „ ...	77'-	80*50
Dunajske kom. „      . -. .	502-	513-
Delnice.		
J'iSne železnice ....	80-	81 —
Državne železnice ....	638 50	639*50
A v<*tr.- ogrske bančne delnice i	1604 —	1614 —
Av3tr. kreditne banke   . .	644 50	646-50
Odrske     „                . .	764-	765 —
Zivuostenske       „       .  . |	249 —	251 —
Premogokop v Mostu (Briix)	634*50	635 —
Alpinske montan   .   .   .   . 1	408251	40925
	1897-	1907 -
Rima-Muranvi.....	477*-	479 -
TrbovlJ8ke prem. družbe	361-	368 —
Avstr. orožne tovr. družbe	465 —	467 —
ČeSke sladkorne družbe . ,	155 —	159-
Valute.		
	ii&	11-39
80 franki	190»!	1911
"».arke.......	2349	23.57
	23 98	2406
Mar^e .......	117*40	117-60
	95 05.	95-25
Keniji........ Đ arji........	253 60	25450
	4*84	5-
Zrtne cena v Budimpešti.
Dne 21. marca 1904. Termin.
"Pšenica za april .  .  .  .  za 50 kg K 824
„ okt. 1903 .       „ 60 „  „ 823
Kž        „  april    .   .   .   „   60 „ „ 6 57
Koruza „ maj 1904 .  .    >. 60 .   .. 6 29
Oves     „ maj   ....   „ 60 „ „ 5*48
Efektiv.
21/, vin. višje.
tfeteorologično poročilo.
VTštDA uad morjem SO«*!.  Srednji sračoi tlak 7M0 mm
S	Čas opazovanja	Stan;« barometra v mm.		Vetrovi	Necc
38	6. zv.	736 8	74	sr. jug	oblačno
19	7.zj. 9. pop.	737 2 736 5	41 10 0	si. jvzhod si. sever	megla oblačno
n	9. zv.	737 6	81	si. 8vzhod	oblačno
20. t	7. zj. 2. pop.	738 6 7379	33 130	si. ssvzh. del. oblač. sr. jvzhbdjpol. oblač.	
Srednja temperatura petka in sobote h 6 in 7-4°, — normale: 4 0° in 42°. — Mokrina v 24 urah: 0 0 mm in 0 0 mm
M Anton Potrovčič, C kr ratj r6-
™ vident naznanja v svojem ter v imenu svoje rodbine kakor tudi v
imenu svojih sestra Marije omož. Petrič in Ane Suzane Petrovčič,
učiteljice v Smledniku, tužnim srcem prežalostno vest, da je včeraj ob pol 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previđena s &veto-taj8tvi. zamrla naSa predobra teta, gospodična
Jožefa Kralj
zasebnioa
v 70. letu svoje starosti.
Pogreb predrage ranjke vrSil se bode v torek, dne 22. t. m ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti, Cerkvene ulice St. 1
Predrago ranjko priporočamo v molitev in prijazen spomin
Sv. maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. 794
V Ljubljani, 21.* marca 1904. Meato vsacega druzega naznanila.
Namesto posebnega oznanila.
Rodovina Jožef Beniger naznanja v lastnem imenu in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pr žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene hčere oziroma sestre, gospodične
Kristine Beniger
ki je danes, 19. t. m. ob il'i2. uri popoldne po dolgem težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti v 16 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki predrage pokojnice se bodo v ponedeljek, 21. t. m., ob D. uri popoldne v hi&i žalosti, na Mestnem trga štev. 24 slovesno blagoslovili in nato prenesli na pokopališče k Sv. Krištofu in tamkaj položili v lastni grob.
Zadušne maše se bodo brale v več cerkvah 797
V Ljubljani, 19. marca 1904. Pogrebni zavod Fr. Doberleta.
Lepo stanovanje
se odda za 1. maj.36737 J. J Naglas, Tunaški trg št. 7.
Ker bivam sedaj v Ameriki
prodam iz proste roke
hišo z vrtom
na Studencu (Igu) pri Ljubljani,
Naslov in ceno pove upravništvo »Slov. Narodae. 710-6
Gostilna
Naroda".
na račun se odda.
Naslov  pove  upravništvo „Slov.
793—1
Kovinska zadruga v Ljubljani •prejme takoj wo6
učencev
za ključarje, kovače, pasarje, kleparje in pilarje. — Vprašati je pri predstojniku A. C. Ahčinu — VVolfove ulice št. 8. 774-1
Kje dom je moj.
Kje dom je moj?
Tam kjer Cvekov brinovc teče,
Klerga <>n 11« m sam I« peć«,
Tam prt*ljti»»' mi dom j»* m«>j!
765—2
Žive ribe^aH
(postrvi, karpe)
ima vedno v zalogi trgovina delikates
J. Ca Praunseiss
vinarna, Glavni trg.
št. «908,
Razglas.
761-2
V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in troških
7. loterijsko-posojilnega
zaklada,
8. mestnega vodovoda,
9. mestne klavnice in
10. mestne elektrarne
I. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada mešč. imovine,
4. ustanovnega zaklada,
5. regulačnega zaklada,
6. 3 o posojilnega zaklada,
za leto 1903 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestnem knjigovodstvu občanom na vpogled.
Pri  pretresanju in končni   rešitvi   teh  računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 12. marca 1904.
es. Kr. avstrijske   jfe   državne železnice"
C. kr. ravnat«: stvo drž. železnice v Beljaku.
veijaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE }u2. kol. P KOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2im ponoči osobnt viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen-f ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reiflinj, v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vla*». v Trbi«, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare: Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, ft*anzensfe8te, Solnograd, Line, Stevr, 151, Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak {direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipako Prago direktni vozovi 1 in n. razr.) Francove vare, Karlove vare. Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr. Pariz Uenevo, Curih, Bregenc, Inornoet, Zeli ob jezeru, Lend-GaBtein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca Monakovega, Inomosta, FranzenBfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m ziutrai iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, 0b7.miM m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — fkihujj v LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Moaani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je oznaCen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. *
Prve vrste zavarovalnica za življenje sprejme pod ugodnimi pogoji nekaj gospodov za
akviziterje
(nabiranje zavarovanj) za Kranjsko in Spodnje Štajersko.
Pismene ponudbe pod Zavarovalnica za življenje" na upravništvo „Slov. Naroda". 792 1
Najnovejše izboljšane specialitete c. kr. priv,
strojev za hitro striženje
i-_^rL \i»    Aj-^<**\^r Konj, 00-
-7 i dov- ovac in
■r-r"»   S tem stro-Lyjem lahko vsakdo v
JPKFi*__**~-" " ma*° minu*
BBBS WSs5s& vsako ž i val. !sk<)riP najboljše kakovosti vedao v J" zalogi. Škarje se brusijo in vse potrebne poprave i-vršujejo točno in ceno.
Prospekti zastonj. 790—1
J. K. ERKER. Dunaj, IX.
*«iroherki;nHMe 9.
Poskusite
Učenca
v trgovino z mešanim blagom
sprejme takoj 7M
Alojzij Jerančič v Ljubljani.
Stanovanje
kuhinja in soba h pritiklinami ta koj odda. Najemnina HO gid.
Linhartove ulice št 30
s Agentje
ki se hote pečati   s prodajanjem nekega razSirjenega predmeta se iščejo po vseh občinah proti gotovi plat in visoki proviziji. 721
Ponudbe  na:  Arnest Agular. Budapest, VII., Josefsring IS.
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubijan
preskrbuje dobre hsriiioiiljf doma čega in amerikanskoga sestava, kakor tudi PM •** lrj«», -planin«' m |iI»mIm« Miruje.     Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 46     brezplačno. 129<*
Po okusu in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—65
EDMUNO KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci*se radovoljno dajejo brezplačno.
796- I
Plzensko pivo
čez ulico 24 h vrček.
Sprejmeta se tudi
2 učenca
z ljndskošolsko izobrazbo.
Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904.	Glavni dobitek kr»n 40.000 kr»»
Srečke ogrevalnih sob i 1 krono *Q**y   Dobitki, ki obstoje v efektih, s*	1              priporoča       789 1 J. G. Maver, Ljubljana. a v denarju ne bodo izplačevali. ~^PC
V Al	JILO
zaupnemu sestanku
članov zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd.
ki se bo vršil
dne 22. marca t. I. ob 3. popoldne
v gostilni „Miramar" na Starem trgu.
Ker so pogovori zelo važni, pričakuje najobilnejso udeležbo ODBOR.
^j-V^_.    ... ■__^
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIĆ
Ljubljana, Stari trg št. 8.
Izdelovanje vsakov-stne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 521.9
———jCi.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v UPragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačana odškodnine in kapitalije: 75,000 000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vifMkozI »Io**»nwl*o- 11«rodno upravo. 3-33 Generalni zaetop w Ljubljani, če^ar pisarne so v lastnej banćnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najbolj&i sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička iadatnr podpore v narodne in občnokonstne namene
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivjan Tavčar.
Lastnina_in tidk^ „Narodne tiskarne"
AZ