Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta: 8 kr., če ne tiska lkrat, 1° '2 ii ii ii ii ' m ii ii ii ii ^ i» Kolek (»tempelj) znese vselej 10 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša. Rokopiti se ne vračajo, nefrankovana pismu se ue sprejemajo. Politiki list za slovenski narod. Velja do konca tekočega leta po pošti in v Ljubljani na mesec.....— 80 „ posamezne številke po — 7 VrednKtvo je na stolnem hii. št. 284. Naročnino prejema opruv (administracija) in eksped Blaznikovi tiskarnici im R Izhaja p<> trikrat ua teden in sicer v torek, četrt.k in sabo^o- »» u 2 „ 50 „ iTABua k naročevanju na „S L O VEN CA" za leto 1874. Dokler bode „Slovenec" izhajal po trikrat na teden, bo veljal: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „' „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V tiskarnici sprejeman: Za celo leto.....8'gl. 40 kr.; „ pol leta 4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ en mesec*.....— ,, 70 „ posamezne številke . . — „ ^ „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ četrt leta ..... „ en mesec.....— «90 posamezne številke . . . — „ 8 Posamezne številke se dobivajo tudi pri bukvarjih: gg. Ničmanu, na Starem trgu, in pri Kremžarji, zraven čitalnice. Naročnina naj se pošilja do o p r a v n i š t v a (administracije) „S 1 o v e n c a", na Starem trgu hiš. št. 1G'3 pri g. Jož. Jeriču, župn. v pok. (Odda se tudi lahko pri bukvarju g. Ničmanu, kteri je tam blizo.) Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen). Tudi vabimo častito občinstvo, da se po služuje našega inseratnega oddelka in to tem bolj, ker je naš list med vsemi slovenskimi listi že zdaj najbolj razširjen. Vredništvo Kdo je vreden Stremajerjevih grošev? Dvakrat že se je ponujala tako imenovana vladina podpora za vredne in potrebne katoliške duhovne. Obakrat so katoliški listi objavili svoje pomislike in dokazovali, da liberalcem ni mar za »vredne in potrebne" kat. duhovne, ampak da so ti groši le nekake limanice, vloviti si med kat. duhovstvom privržencev, ali pa Vsaj moralično jih prisiliti, da bi ob času volitev in ob enakih priložnostih molčali in bojišče popolnoma prepustili liberalcem. Letos so tudi nekteri škofje izrekli, da nočejo nič imeti opraviti s to jako sumljivo podporo, ali pri vsem tem se je našlo obakrat precej gospodov, ki so menda res mislili, da so liberalci kar čez noč začeli goreti srčne ljubezni do kat. duhovnov in da se kar iz zgolj usmiljenja »vrednim in potrebnim" duhovnom v Avstriji ponuja pol milijona, in so zato prosili. Kdor bi bil do danes res še mislil, da se vrednim in potrebnim deli ta denar, naj bere na slednjo resnično zgodbico. Na Gorenjskem je fnjmošfer, ki oskrbuje prav veliko faro. Znan je povsod kot izvrsten, iskren duhoven pastir, kot neutrudljiv delavec v svojem poklicu in ravno tako znana je njegova ubožnost. Da bi bil pretiran narodnjak, ali celo kak agitator za narodno reč, tega ni bilo slišati nikoli. Gospod fajmošter si tedaj misli: »Imam potrebne lastnosti; hajdi, sila kola lomi, prosimo za ponujane grošel" Itečeno. storjeno. Reč se vleče, vleče. Med tem so- volitve za državni zbor. Odgovora nič. Gospod se napoti k svojemu okrajnemu glavarju. C. kr. gospod ga prijazno sprejuio, celo sesti mu vtde Fajmošter poprašujejo, se bo li kaj Strimajer-jevih grošev tudi v njih žep zateklo? Zdaj pa gospod glavar izlečejo od nekod bukve življenja — glej I vsi so notri, mali in veliki, mladi in stari (kat. duhovni namreč). In — o groza, vsa njih dobra in hudobna dela se bero, vse njih pregrehe so natanko natanko zaznamovane v bukvah življenja I Očitno je brati, je li kdo in kdo je vreden prištet biti med zveličane ali ne. Natančni gospod zmajujejo z glavo — fajmoštru srce urniše bije. — „Go-spod fajmošter, ne bo nič. Mi je žal — ste prevelik grešnik, imenitnega plačila ne vredni. Mi je žal, jako žal — berite sami I" In trepetajo, v sveti grozi sc dotakne fajmošter bukev življenja, bere, bere — strah in groza I Do danes nisem vedel, da tako globoko tičim v pregrehah. Fajmošter pa še ne obupa; misli daje še milost pred višim sodnikom. Hajdi, korajža velja! Palico v roko in naravnost v Ljubljano. Saj sva z gospodom deželnim namestnikom celo v ozko-prijateljskih zvezah, morda mi od-puščenje podele, morda me vendar odvežejo mojih hudobij. Ali tudi najviši gospod v Ljub ljani mu ne morejo pomagati. »Mi je žal, pravijo, ali kako je mogoče Vam kaj dati I" — Vem, da bralec že komaj čaka, zvedeti, kaj je fajmoštra nevrednega storilo tako zelo po-nujanih grošev? Oj, greh je velik, zelo velik. Je greh zoper liberalni duh — se tedaj nikoli ne odpusti. Čuj! Reklo se je prosivcu: „Agi-tirali ste pri volitvah za narodno stran". — Prav Vam je, gospod fajmošter; zakaj ste bili tako malo previdni? Ste li res mislili, da so groši le za »vredne in potrebne" duhovne? Zdaj vidite, da zajec za drugim grmom tiči. Kot kandidat Stremajerjevih grošev bi se ne bili smeli podstopiti delati na to, da se izbero vrli, narodu pravični in krščanski poslanci. Sedaj čutite, da ima »Brencelj" prav, ko pravi, da so Strcmajerjevi groši le limanice, na ktere se lovč gimpeljni. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. — Ker cesar zdaj bivajo na Ogrskem, podali so se tje 27. t. m. ministerski predsednik, denarni in deželni vojni minister, da se bodo z vladarjem posvetovali o nekterih skupnih zadevah. Tudi ministra Andrassjr in Kuhn sta se tje odpeljala. — »Vat er lan d" od 28. t. m. prinaša izvrsten članek o zaprtem Offemheimu, v kterem pravi: Offenheim se je morda močno pregrešil, pa počakajmo, kaj bode sodnija izrekla. Pa bil je in ostal je pri vsi svoji ustavover-nosti, pri vsi svoji zvezi s časnikom »Novo Prešo" le špekulant, on ni hotel druzega biti, on ni dobil neposrednjega političnega vpliva v državnem zboru za svojo dobičkarijo, ampak on se je posluževal političnega časništva in političnega vpliva družili za svoje namene. To se nam v nravnem pomenu dozdeva manj za-ničljiva in za državo manj nevarna špekulacija, kakor tista, ki ima polna usta svobode in ustavovernosti, pa v časnikih in v državnem zboru se je le poganjala naravnost za svoj prid, ne pa za prid ljudstva. In zato pravimo: „Preiskujte najpoprej pred vsem svetom tiste polomljene dunajske banke, ki so jim bili predniki poslanci državnega zbora". Ti so v vnanjih deželah Avstriji veliko večo škodo storili, kakor Offenheim. Teh pa sodnija ne preiskuje, če so tudi njih banke nečastno poginile. Oni niso opravičeni, če so tudi morebiti več milijonov plačali, da bi nemara se ognili kazenski pravdi. Naj se preiskujejo, naj jih sodnija pred vsim svetom ali nedolžne spozna, ali naj jih pa obsodi. Silo žalostno bi bilo, ko bi Offenheimova pravda ta nasledek imela — namena se ve da nima tega — da bi se čutilo ljudstva odvrnilo od opravičevanja nravno veliko zaničljivih in za državo veliko škodljivih ,.poIoinnikov" najvišje stopinje. Torej: Offenheim iu še več!'1 — Mladočeskemu vodji Sladkovskemu poslali so Kolinski in Ivovrimski volilci to-le resolucijo: »Od prvega začetka narodnega gibanja našega bila je sloga nam všem skupno geslo. Naši nasprotniki so s spoštovanjem in začudenjem gledali na to edinost, s ktero smo se ponašali. Kadarkoli smo bili v imenitnih vprašanjih različnih misel, je spomin na to složnost odpravil vse navskrižje in ni pripustil, da bi bila iz njega razvila se očitna, za nas tolikanj pogubna razprtija. Z nevoljo zdaj vidimo to edinost našega tabora v nevarnosti. Spominjaje se tega, da naše ljudstvo ne sme pripustiti, da bi njegovi poslanci z razprtijami in domačimi borbami slabili našo moč in se izpostavili zaničevanju naših političnih nasprot nikov, sklenili smo to-le resolucijo: Mi hočemo, da se sloga tudi za naprej ohrani in zato cem sovražen; dokaz temu je to, da je deželni zbor leta 1861 sklenil, da ima v okoličan-skib šolah veljati le slovenski jezik in da se je le na zahtevanje tedajnih okoličanskih poslancev talijanski jezik vpeljal kot obligaten predmet; da je pa odbor proti vpeljavi slovenskega jezika na realkah, temu je uzrok to, ker realke niso zato ustanovljene, da bi se kdo izobraževal v jezicih, ampak uče se le na njih mnogovrstni jezici, da učenci zamorejo soznaniti se z napredkom onih znanstev in vednosti, ki so imele tako velik vspeh na Francoskem, Angleškem, Nemškem in Laškem. — Jezik slovenski je pa ubog! on nima še literature (!) in še manj tehnične literature. Kar se pa tiče potrebe znanja slovenskega jezika v okolici, mora opomniti na to, da okoličani govore jezik, ki je čisto drugačen (!) od jezika, ki se v šolah uči, kterega oni še ne razumejo (!) ne. Ako bi se pa vendar le pokazala potreba slovenskega jezika, je že načrt postave zato skrbel, da se s časom lahko vpelje; saj ima načrt, kjer govori o obligatnih predmetih in navadenih jezicih, še dostavek „in druge jezike." Dr. Franelič povdarja, da bi bilo pravično in pristojno, da se stolica za slovenski jezik vstanovi, ker bi se s tem vstreglo željam vseh tukaj bivajočih Slovanov. Temu pa zopet ugovarja dr. Con sol o ter še enkrat prebavi puhle fraze dr. Luzzatti-jeve in tudi on kvasi nekaj o revščini slovenske literature ter pravi, da ako bi se hotel že vpeljati kak slovanski jezik, bilo bi pristojnejše vpeljati kega ali poljskega, ki imata saj svojo literaturo ! Dr. Lozer mu odgovori, da se tirja stolica slovenskega jezika zato, da bodo tisti učenci, ki se tukaj izšolajo, zamogli občiti z okoličani in drugimi prebivalci bližnjih dežel. Kar se tiče tistega novega slovenskega jezika, o kterem dr. Luzzatto trdi, da ga okoličani ne razumejo, se mu nekako čudno zdi, kako se more kaj takega govoriti; ne le v šolah se ta jezik rabi, ampak tudi duhovni v tem jeziku o/nanujejo besedo božjo vernim, pa vendar on še nikoli ni slišal nobega šc tako prostega človeka reči, da ne bi bil razumel, kaj duhovni v cerkvi pridigujejo. Glede literature pa mora predgovorniku tudi povedati, da Slovenci v tem obziru niso tako nazaj, kakor predgovornik misli, in da so posebno v poslednjih letih velikansko napredovali. Za njim gode znani Ilermet svojo staro pesem, da ako bi se stolica slovenskega jezika tudi vstanovila, ne bilo bi ne učitelja ne učen cev; ker je v zadnji seji trdil, da so na c. k. gimnaziji za slovenski jezik le kaki 3-4 poslušalci, se mu je odgovorilo, da to ni res, ampak da jih je čez 30. Pa odkod so ti učenci? Le 2 ali 3 so domačini, drugi so ptujci. Šole pa in stolice se ustanovljajo za domačine in za tiste, kteri v kakem kraju stalno prebivajo, ne pa za ptujcc. Da bi pa slovenski jezik le malo domaČih poslušalcev imel, se lahko razvidi iz tega, ker le malokteri okoličan obiskuje realko; da pa okoličani previdijo potrebo italijanskega jezika, pokazali so s tem, ker so sami prosili za italijanske šole. — Laščina se širi, in ni še veliko let, odkar so okoličani imeli svoja posestva v mestu, in so tudi v mestu ljudje večidel razumeli slovenski jezik; to sc pa zdaj več ne nahaja, slovenski jezik le zgubljava od dne do dne svoja tla, in ne bo preteklo 50 let. co bode okolica večidel poitalijančena. Ko je dr. Lozer-jev nasvet prišel na glasovanje, dobil je le 14 glasov in je toraj padel. Ravno tako nemu zboru ne more očitati, da bi bil Sloven- j je tudi pri §. 8. padel Pascottini-jc v na- bodemo za deželnega ali državnega poslanca volili lc tistega kandidata, kterega nam bodo nasvetovali dosedanji zaupni možje čeških poslancev pod vodstvom dr. Riegerja in kteri se bode zavezal, da se bode v državnopravnih in narodnih prašanjih ne lc z besedami, ampak tudi v djanju podvrgel sklepom večine vsih teh poslancev." — Dan za dnevom se množe nezaupnice, ktere pošiljajo česki volilci svojim mladočeskim poslancem. — V hrvaškem zboru interpeliral je Spun vlado, ali mar misli zboru predložiti postavo o ustanovi dekliških izobraževalnic. ali ne? Vladini komisar Muhič je odgovoril, da se bode to zgodilo. Vnanje državo. Pruski cesar je toliko okreval, da mu ni treba več ležati. Španjska. Že zadnjič smo omenili, da so Karlisti republikanskemu generalu Morionesu pot zaprli in se je moral nazaj proti morju umakniti, da bode svoje vojake po ladijah spravil v zavetje. Nek telegram iz Madrida poroča, da je 25. t. m. s svojo vojsko srečno dospel v Santono in Um ž njo šel zopet na suho. Kaj bode zdaj počel, se še nc ve, prepričal se jc pa že dovolj, da Karlisti uiso tako slabi, kakor si je republikanska vlada v Madridu domišljevala, in kakor tudi vnanji rudeč-karski monarhiji sovražni listi neprenehoma trdijo. Švicarski škofje so se 18. t. m. v Lucernu zbrali, ter papeževemu poslancu izrekli svoje obžalovanje o določbi zaveznega sveta, da se mora iz dežele odpraviti. Tudi so se posvetovali, kaj se bode zgodilo, če se bode poslanec povrnil v Rim. 5z rfcžHuih zborov. Iz deželnega zboru Tržaškega. V. seja 12 dcc. jc bila za nas Slovence silno važna, zatoraj naj jo za bralce »Slovenca" nekoliko obširniši popišem. Najprej je interpeliral dr. Camboni vladnega komisarja, ali se bodo že skoraj tudi v Trstu napravili taki vozovi, da se bodo jetniki iz ječe vozili v sodnijo, ue pa kakor dosedaj zvezani gonili po mestnih ulicah. Komisar odgovori, da se bode skrbelo zadostiti temu. Potem se je prestopilo na dnevni red: prva točka bil je načrt postave o realkah v tretjem branji. - §§. 1—0 sc potrdijo, kakor so bili nasvetovani v drugem branji. Pri §. 7 vstane dr. Lozer ter zopet zahteva, naj se napravi stolica za slovenski jezik in sicer kot obligaten predmet za Slovcnce, prost pa za druge; dokazuje, da naprava ta ne bi koristila le Slovencem, ampak tudi drugim. Podpira ga baron Passottini povdarjajc, da se to Slovencem nc sme odreči, ker Slovenci kot Italijani imajo tukaj svoje prosto stanje. Rurg-staller podpira predlog, ker po njegovem mnenju gre za to, da se zadosti 30.000 prebivalcem, kterih prededje že 5—G sto let v tih krajih prebivajo; na dalje dokazuje potrebo znanja sloveuskega jezika za vsakterega, ki z okoličani občuje, in očitno obžaluje, da sam ne razume tega jezika, posebno pri vojacih ne napreduje, kdor ne pozna slovenskega jezika, h kteremu jeziku spada večina naše armade. Dr. Luzzatto ugovarja očitanju, da bi bil odsek to storil iz sovraštva do Slovanov, ker ni hotel v ta sprejeti tudi podučevanja v slovenskem jeziku; dalje pravi, da se dežel- svet, da ima o podučnem jeziku določevati tisti, ki šolo vzdržuje. Italijani hočejo toraj le italijanski jezik v šolah, druzega pa nočejo trpeti. Vladni listi že pravijo, da postava, kakor doslej, tudi letos ne bode potrjena. Nezaupnica, ktero so Gorenjski volilci te dni poslali dr. Razlagu, se glasi: Blagorodncmu gosp. dr. H. J. Razlagu, odvetniku v Ljubljani. Od kar ste naš poslanec v deželnem zboru, smo Vaše delovanje pazno spremljevali, a žalibog! prepričali smo se, da zaupanja, kterega smo v Vas stavili, niste dopolnovali; ne postopate namreč nikakor po volji svojih volilcev; ste se od večine deželnega zbora odločili in na pot liberalizma stopivši z mladoslovenščino podkurjate neslogo med našim miru- in pravo-Ijubnim narodom, kar nas podpisane volilce močno žali. Naj Vas „Tagblatt" še tako hvali, naj bodo liberalci nemški in slovenski še tako z Vami zadovoljni; naj Vas liberalni Slovenci kot svojega voditelja po vsi svoji moči povzdigujejo — mi verni Gorenjci za Vas ne maramo, tolikanj manj, ker od liberalnih Slovencev, ki katoliško vero očitno zasmehujejo, in s svojim napredkom podkopljujejo katoliško hirarhijo, sprejeli ste v državni zbor kandidaturo zoper vrlega, memo Vas v vsakem oziru bolj skuše-nega, vsestransko pravicoljubnega grofa Ilohen-vvarta, kteri v delovanji in postopanji svojem dozdaj vsacega federalista, ter tudi vsih nas vernih katoličanov in pravoljubnih narodnjakov zaupanje skoz in skoz zasluži. Zatoraj smo primorani, svoje Vam dno 12. decembra 1871 dane glasove preklicati, in pričakujemo od Vaše poštenosti v privatnem življenji, da se brez odloga odpoveste svojemu Vam od nas danemu mandatu za deželni zbor. Volilci Kranjskega okraja, mes. dec. 187J. (Sledi G5 podpisov.) Slišimo, daje g. dr. Razlag vsled te nezaupnice že odložil svoj mandat. Vrcdništvo. Dopisi. I/, Zatišlccga okraja, 24. dec. Prišel je čas, da je tudi priprostemu človeku, kmetu treba politične zavednosti. Kako malo je še ima, pričale so zadnje prvotne volitve, pri kterih se je glede vdeležitve razodevala velika nemarnost. Navadne govorice so bile: Naj volijo, kar hočejo; kaj meni mar! Ta nemarnost izhajajoča iz politične nevednosti pa je kriva, da je tukaj v neki občini pri vsaki volitvi izvoljen volilec, ki je nasprotnik našega naroda, pa tudi nemaren za dolžnosti sv. katoliške vere, ker glasuje vselej za liberalnega nem-čurskega poslanca, kakoršen gotovo ne vstreza pravicam, svetinjam in željam katoliškega slovenskega naroda. Volijo pa tega volilca le nekteri (3 ali 4) osebni privrženci v svoji nevednosti, češ, ker je „kunšten", inorda nam bo vendar kaj pomagal. Zato pa, ker je „kunšten", jim županuje menda že več kakor 10 let, in akoravno so si že izvolili druzega župana, ki pa zavoljo formelnih pomanjkljivosti ni bil potrjen, vendar sedi še na svojem županskem sedežu; toda od njegove „kunšti" pohlevni »bčani nimajo druzega, kakor kake nemške „Eheme".'rcttcl-nc" (oglasnicc za ženitev) in hvalisanje liberalne nemške kulture, kajti mož je naseljen nemški pemak, prijatelj g. Dežmana, bivši njegov spremljevalec in agitator v Žužemberku pri zadnjih volitvah. Zadnji čas je, da se nevednemu ljudstvu oči odprejo, da mu ne bo tujec županoval ter volil poslancev, ki delajo njegovi veri in njegovim narodnim pravicam v kvar. To pa je le moRoče s pomočjo katoliško-politične ga društva, kterega osnovati naj bi se podvizali narodnjaki našega okraja ali naše dekanije , tako, da bi imelo vsak mesec na drugem večem kraju (n. pr. v Višnjigori, v Šmariji, v Zatičini, na Krki, v Št. Vidu) svoj mesečni shod, da bi se društvo ložej ohranilo in čedalje bolj širila se politična vednost po vsi dekaniji. Le potem se je nad-jati, da se bodo tudi slovenski politični listi bolj vdomačili, ktere sedaj priprosto ljudstvo premalo razume, akoravno se jim brati ponujajo. Neobhodno potrebno bi bilo tudi vna-učnega slovarja'1, kakor ga je nekdaj že nameravala izdati »Slovenska Matica". Naj bi sc ta čez vse potrebna knjiga pred vsemi drugimi na svitlo sprvavila. Tudi kratek slovar v časopisih navadnih ljudstvu nerazumljivih izrazov, je silno potreben, u. pr. v obliki in obsegi Ravnikarjevega „kranjsko • slovenskega besednjaka". Močno nas je tukaj veselilo, da se je g. dr. Bleiweis tako krepko potegoval za napravo mitnice na Žužembersko-Zatiški okrajni cesti, po kteri največ vozijo težke vozove z želez-nino, deskami itd. iz žužemberskih fužin; občani pa, ki jo morajo posipati, dostikrat še praznega voza po nji ne peljajo. Konečno še omenim, naj bi slavna „Mo-horjeva družba" skušala družbene knjige poprej natisniti in razpošiljavati, kakor je sedaj namenjeno (namreč še le do Rožiča na vse kraje). Zato naj bi se pa nabira udov poprej končala, n. pr. konec grudna ali vsaj prosinca, da bi vsi udje v rokah imeli knjige do vsih Svetili ali vsaj do adventa, ker ravno v ad-ventu ima ljudstvo najbolj čas koristne bukve brati. Naj bi se še od drugih krajev take želje objavile, ako se kje nahajajo, da se bo vedela družba ravnati po večini želja. Iz Notranjskega 23. deceuib. V nedeljo popoldne ob petih smo v Planini izročili hladni zemlji truplo ranjkega g. Matija Korena. Kako so ga spoštovali ne le njegovi prijatelji, ampak tudi njegovi politični sovražniki, kazal je veličastni pogreb, kakoršnega Planina še ni videla. Cela vrsta voz je spremljevala njegovo truplo od Rakeka, kamor je bilo po južni železnici iz Ljubljane pripeljano, proti Planini. V Planino prišedši pa so obstopili duhovni s svečami v rokah mrtvaško truplo ter ga spremili do cerkve in potem na pokopališče. Ljudstva je bilo privrelo veliko iz vseh krajev, da je zadnjo čast skazalo preljubljenemu možu. Zbralo se je bilo tudi razun domačih dveh duhovnov še pot družili iz bližnjih farsi. Na pokopališču je preč. dekan cirkniški g. Janez Oblak, kteri jc vodil sprevod, imel kratek, pa čvrst govor, v kterem je omenil, da je bil ranjki rojen v Logatcu od ubožnih staršev, kjer je obiskoval domačo ljudsko šolo; ker je pa kazal brihtno glavo, vzeli so ga v grajšinsko pisarno, kjer se jc v sodnijskih rečeh prav dobro izuril. Pozneje si je pridobil v Planini posestvo, na kterem je do zadnjega prebival. Ril je ranjki zvest sin matere Slovenije in dober otrok sv. katoliške cerkve, ki se ni sramoval, hoditi k spovedi in prejemati zakrament sv. rešnjega telesa. Zapovedi sv. cerkve je v vsakem oziru vestno in intačno spolnoval, jubil je lepoto hiše božje in pri procesiji sv. rešnjega telesa si je vse prizadjal, da bi kolikor mogoče lepo ozaljšal svojo hišo. Zato ga pa tudi Gospod ni zapustil. Dasiravno je nagle smrti umrl, se je vendar malo dni popred pri zakramentu sv. pokore in sv. rešnjega telesa z Bogom spravil. K sklepu je g. govornik ranjkega vsim pričujočim stavil v zgled in v posnemanje kot mladenča, moža in katoličana. G. Koren bil je pa res poštenjak skoz in skoz, kakoršnih je dandanes le malo; bil je mož trdnega značaja, bistrega uma, mirnega in veselega duha in priljubil se je brž vsake-keinu, ki je v njegovo družbo prišel. Načel, ktere je za prave spoznal, se je trdno držal. Ko so mu pri zadnjih volitvah nekteri prigovarjali, naj ž njimi za Razlaga potegne, odgovoril jim je, da ga nima svet denarja, s kterim bi ga kdo odvrnil od svojega prepričanja. Ranjki je bil pa tudi celemu okraju velika dobrota. Kdorkoli je potreboval modrega sveta, obrnil sc je do g. Korena in gotovo je dobil pravi svet. Zatoraj je smrt njegova velika zguba ne le za deželo, za ktero je kot zvest sin v deželnem zboru delal, ampak še posebno za okolico planinsko. Naj v miru počiva! Iz Ilirske Bistrice 21. decembra. Ker se večkrat kaj piše o našem županu g. A. Jelovšeku, pa se le opisuje njegova senčnata stran, dasi ima vsaka stvar dve strani, zakaj bi jaz, ki sem v teh zadevah čisto nevtralen, bralcem ne odkril tudi solnčnate. Vsak ve, da je dandanes hudo županovati, kjer je mnogo strank, pa tudi tega ne tajimo, da bi več lahko storil za sosesko. Potrebno je tudi, da g. Jelovšek občini računi, če se hoče pred njo opravičiti. Da pa govori nemški, kaj hoče, ker slovenski dobro ne zna, kar sam dobro čuti Istina je pa tudi, da ni kaki sovražnik slovenščine, sicer bi ne hotel imeti čitalnice v svoji hiši, vsaj zarad dobička ne, ker ga menda nič ni. Da pa tudi cerkvi ni sovražnik, kaže to, kar je storil za farne orgije. Naprosil je namreč g. dekana in druge, da je Bistriška soseska dobila za 30 goldinarjev stare farne orgije, ktere je dal potem primerno popraviti, da so zdaj do 800 gld. vredne; in ktere cerkev delajo veliko slavniši. /nabiti bi bil tisti boljši, o kterem se govori, da bi raji dal 10 gold., da bi se cerkev ue popravila iu sčasoma podrla! V cerkvi se pač res ne dobe rumenjaki, pa dobi se tam tolažba in moč ložej prenašati težave tolikanj britkega pozemljske-ga življenja. Zakaj sc ne nahaja po kmetih toliko samoumorov, kakor po mestih, kjer je mnogo ljudi, ki imajo trebuh in denar za boga? Brezverci bodo rekli: »Kmetje niso toliko srčni, da bi si sami koučali življenje." Pa saniouniori se ne gode iz srčnosti, ampak večidel iz obupnosli, kar nam vsakdanja skušnja potrjuje. Vest o svetilnicah je pa smešna, in ne besedice vredna; veliko reči je, ki so res potrebne, a to prav nič nc. Tudi ne more nobeden tajiti, da je g. Jelovšek pota in mostove po Bistrici že nekoliko zboljšal. Domače stvari. (Odgovor dr. Zamiku.) Da ne bo kdo mislil, da je to res, kar nam je zadnjič dr. Zarnik pisal, čegar »Poslano* smo le zarad tega sprejeli, ker hočemo vsakemu priliko dati, da se opraviči, — spregovorimo danes nekoliko besed. Prav iz gotovega vira smo namreč iz-vedili, kar smo že zadnjič trdili, da namreč nihče drugi ni oče tiste famozne interpelacije, kakor dr. Zarnik Toda ker so se branili netn-škutarski poslanci podpisati dr. Zarnikovo in- terpelacijo, moral je naprositi Dežmana za botra, da se je prvi podpisal, potem pa so se podpisali vsi nemškutarji. Da se intepelacija ni rodila v Dežnianovih možganih, to je bilo videti tudi iz tega, ker se ni nič kaj gorko, kakor ima sicer navado, poganjal za njo; pač pa se je poganjal dr. Zarnik tako strastno, kakor se človek more poganjati le za kaj svojega. To vse je resnica, ne pa to, kar nam je dr. Zarnik pisal. Tira veča nevolja pa mora vsacega obiti, če vidi, da se ta človek, ki hoče biti zastopnik slovenskega ljudstva, predrzne javno stopiti pred svet in očitno neresnico govoriti. Dr. Zamiku pač ne bomo tako kmalo zopet kaj vrjeli. (Hranilnica ljubljanska) je včeraj volila nov zastop. Izvoljeni so: za predsednika gosp. V. Seunig, za namestnika njegovega gosp. A. Dreo, za kuratorje gg.: Malič, dr. Suppan, J. C. Majer, F. X. Souvan; za direktorje: Stedry, Burger, Iludovemig, dr. Schrey, Jož. Lukman, Radange, Muhleisen iu Seeman. — Kranjska hranilnica, pa ima le enega Slovenca v odboru! (Občni zbor) čitalnice ljubljanske na sv. Štefana dan je pričel predsednik g. dr. Blei-\veis s primernim nagovorom. Iz poročil taj-uika in blagajnika se vidi prav vesel napredek tega društva. V odbor voljeni so bili: g. dr. Bleivveis (predsednik), dr. Costa (podpredsednik), Kremžar (blagajnik), dr. K. Bleiweis, Drenik, A. Jentelj, Ivančič, Kadilnik, Pakič, dr. Poklukar. Fr. Ravnikar, Turk, I Vilhar, dr. Vončina, dr. Zupancc, A. Forster, F. Kolnian. (Vabilo) k veselici ua Silvestrov večer v sredo 31. dne t. m. o pol 8. uri v čitalnični dvorani. Program: 1. Marschner — »Zdravijica", uioški zbor. 2. „K slovesu", solo za violončel s spremljevanjem glasovira. 3. „Hop Marjan-ka I" čveterospev. 4. Šantel — »Veselo življenje", moški zbor. 5. ,.Komičen kouplet", poje gosp. J. Nolli. 6. »Slavjanski pofpouri", igra gledališki orkester. 7. »Vinska poskuš-nja", kora čni čveterospevski prizor s spremljevanjem glasovira. 8. Abt — »Plesalna", moški zbor. O. »Spominki iz Offenbachovich operet", igra gledališki orkester. 10. .,Šaljiv koncert", predstavlja in igra moški zbor. 11. „Komični solo", predstavlja in poje gosp. P. Kajzel. 12. „Quodlibet iz starih časov", sestavil kapelnik Šantel, poje moški zbor s spremljevanjem orkestra. — Med posameznimi številkami igra gledališki orkester: „0 polnoči", za-uiuiivo slovo staremu in pozdrav novemu letu. K tej veselici vabijo se tudi udje ,.Sokola" in ,.dramatičnega društva". — Ker je tej veselici pridjaua tudi loterija s prav krasnimi dob tkarai, bo g.itovo vdeležitev, kakor je vsako leto, obilua. Razne novice. — Iz Trsta se nam piše: 11. t. m. so izvlekli iz morj i biizo tako imenovanega ..Molo Giusseppino' truplo neke osebe, ktera je bila že več dni v vodi. 12. t. m. ic prišel me J dva voza polna ledu nek niladeneč iz Kranjskega, okoli 20 let star, in je v bolnišnico prenesen koj umrl. 17. t. m. je neka žena v Via del Clss»u«»s Služba sodnijekega adjuukta v Knrminn na Goriškem. Služba nadučitelja v Komnu z 500 gld. letne plače iu 200 gld. doklade. Prošnje ne oddajajo najdalje do 20. januarija 1874 , pri krajnein šol skem svetu v Komnu na Goriškem. Služba učitelja v Makolah na Stajarsk m, s 400 gld. plače; in podučitelja s 300 gld. I. plače in Stanovanjem. Prošnje se vložč pri krajnem šolskem Bvčtu v Makolah. Na deželni sodje- in vinorejski šoli pri Mariboru, kjer se 28. febr. 1874 konča tekoče šolsko leto, ste oddati dve deželni štipendiji po 120 gld. na leto. Prošnje se oddajajo do 10. jan. 1874 pri Štajarskem deželnem odboru. Umrli so: 22. dec. Karol Saywald, krojaški pomočnik, 6G 1., za pljučnim vnetjem. 23. dcc. Jožefa Podkrajšck, agentova hči, 6 1., za vnetjem možgan. 24. Marija Šcbat, hči posestnikova, 62 1., za pljučnim vnetjem. — Anton Ahec, delavec, GO I., sa razlivom v pljučah. 25. dcc. Marijeta Martinčič, gostačevka, 63 1., za prsnim rakom. — Alojzij Keber, čevljar, 33 1., apoplciis ccrebri. — Ivana Detter, trg. žena," 30 I., za jetiko. — Marija Stular, delavska hči, 8 1., za kozami. 26. dcc. France Korenčič, krojaški pomagač, 28 I., za sušico. 27. dec. Marija Cerkvcnik, gostaška hči, 19 I., in Barharn liozman, posest, žena, 28 1., obe za pljučno sušico. — Marija Cesar, delavka, 25 1., za srčno napako. — Helena Drahsler, tesar, vdova, 74 1., za slabostjo. — Lucija Podkrajšck, hči železo. nadzornika delalcev, 10. 1., za mrzlico. 28. dec. Jcra Bačnik, kuharica, 43 I., in Amalija Winterhalter, šivilja, 56 I., obe za kozami. —- France Krušič, mesarski otrok, 2 mes. za bož-jastjo. Antonija Gril, trgov, dete, 1 dan , za slabostjo. Frančiška Žan, izpr. babica, 34 I., za kozami. — Janez Zupan, kaznovanec, za jetiko. Pri sreekanju lozov filharmoničnega društva so bile vlečene te-le številke: 37, 51, 153, 175, 181, 195, 290. 309, 482, 747, 885,990, 1095. 1131, 1158. 1313, 1333. 1472, 1590, 1600, 1712. 1743. 1831. 1870, 1869, 1931. 8867, 8874, 8481, 8608, 8568, 2503, 2!I87. 2739, 28GO, 2926, 2945, 3099, 3101, 3273, 3355. 3391. 3409. 3410. 3534, 3548, 3549, 3005, 372:5. 3703, 3801. 3930, 4034. 4119, 4127. 4886, 127."). 4905, 4440, 4468, 4479, 4486, 4696, 4788, 4881, 4889, 8849, 4866, 4898, 4941, 4968, 6186, 6888, 5341, 5307, 5435, 5555. 5750. 5909, 0033, G128, 0138, 0146. 62348, 0408, 0421, (5630, 0707, »1780. 0800, 0924, 0987, 0993. 7010. 7320, 7328, 7006, 7804, 7969, 8009. 8001, SI 17. «119, 8139, 8274, 8310, 8331. 8469, 8480, 84! >0. 8622, 8631, 8645, 8648. 8649. 8677. 8691. *7n7, 9042, 9136, 9216, 9649. 9673. 9677. 9732, 9844, 9994, 10019, 10077. 10190, 10249, 10268, 10427. 10455, 10585, 10586, 105*7. 10706, 10770, 10820. 10825. 10827, 10951, 10971, 11086, 11127. 11149, 11177. 11846, 11252, 11271, 11.356, 1144(1. 11474, 11493, 11765, 11774, 11912. 11930, 12134, 12149, Zaliva I a. Visocemu predsedništvu slav. deželn. zbora, p. t. gg. deželnim poslancem, vsim častitim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se pri sprevodu našega preljubega in nepozabljivrga soproga oziroma očeta, gospoda Miitijsi Koi^im, dne 20. t. m. v Ljubljani v tako obilnem številu vdeležili, kakor tudi p. n. gg. pevcem čitalnice, ki so mu tako ginljivo zapeli v slovo, izrekamo najtoplejo in srčno zahvalo. V Planini 22. decembra 1873. (23—i) Žalujoča rodbina. 12207, 12244, 12324, 12619, 12657, 12660, 12661, 12708, 12784. 12872, 12926, 12928, 12974, 12992, 13031, 13040, 13115, 13164, 13265, 13307, 13596, 13597, 13666, 13696, 13704, 13731, 13733. 13742, 13779. (Konec prihodnjič.) T«*I«*k i-iillčm* •!«'ii n ril«' rrne 27. decembra. Papirna rentu 69 10. — Srebrna renta 74'50. — 1860letno dižavno posojilo 103'—. — iiankine akcije 996 - Kreditne akeije 228.25. — London 113 60. — frebro 108 50.— Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 910'/,. lh-iinrNtwne cene. 22. decembra. Državni fondi. Denar. P ago 5% avstrijska papirna rentn . # # 69 40 69.60 f>7« renta v srebru ... 74.— 74 20 Srečke (lozi) J854 1 96 50 „ 1860 1.. celi. 102.60 103,— 1860. 1., pol. i • . • , # 109.— 110.— Premijski listi 1864. 1 a • . 130.— 131.50 Zemljiščine odveznice. Stajarsko po 6"/, . . . . . # 93.— Kranjske, koroške in primorske po 5° 86.- 89,— Ogerske po 6% . . ... 75.- 75.75 Hrvaške in slavonske po 5% . t # 75.50 73.- Sedmogrndske po 6*/, , t , 73.- 74.— Delnice (akcije). Nacijonalne banke Unioii8ke banke 98.80 Kreditne akcije . . • • • # . 238,— 238.50 Nižoavstr. eskomptue diužbe . # 885.— 895,- Anglo-avstr. banke 129.60 Srečke (lozi). Kreditne po 100 gld. a. v. . 171.- 172.— Ti žaške „ 100 ., k. d. . 117.- 50 „ »t M —.— 53.— Itudenske ,, 40 gld. A. V. . 23.50 24.— Salmovc „ 40 „ »♦ 34,- 35.- 1'alffi-jeve „ 40 „ 1» .. . —.— 22__ Clarjr-jeve ,, 40 „ »» 31.50 32.— St. Genois „ 40 „ *» 22 60 21 50 \Vindischgriitz-ove „ 20 „ •1 •> • 20.50 21.60 VValdstein-ove ,, 40 „ »1 21.- 33.- Srebro in zlato. Ces. cekini . . . • # 5.41 6.4'2 Napoleonsd'or 9.1150 •.It Srebro ..... . . * • • 1.6925 109.26 Zahvala. Vsim sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno častiti duhovščini v Planini, Cerknici, Uncu, Logacu in Studenem, p. n. gg. uradnikom kakor tudi prebivalcem v Planini in okolici, ki so našemu preljubemu, nepozabljivemu soprogu oziroma očetu, gospodu >I;ilijii Korenu, pri pogrebu dne 21. t. m. v Planini v tako obilein številu zadnjo čast skazali, izrekamo najtoplejo in presrčno zahvalo. V Planini 22. decembra 1873. (24—1) Žalujoča rodbina. i i V ISarihoru ho dobiva: pri g. A. Novak-u, knjigovezu, in pri g. J. Bohinc-u, špiritualu, Tomaža Kempčana Hoja asa Kri$tusom if i II Lepo v platno vezana Lepo v usnje vezana - gld. 90 kr. 1 „ 15 „ Kdor kupi dvajset iztisov, dobi enega po vrhu. Z zlatim obrezkom v usnje vez. 1 gld. 40 kr. Nevezana......— „ 56 „ ( ^ —31 J (18-3)