Esen: September na Krasu.           ,   ......
Ob poii sama bela ujdu d bledozlaiem solncu  sumi, zadnja topla mpica pihlja, pu tnedu disi---------—
Oj drobne čebelice, zduj bo medu na kraškem polju! Ne bom vas motil pri delu, sestrice, pri delu Dašem in dobronolju.
O Kras, kako lep si spetl Belo grozdje in vijolcasto, stadhi mvd nam ponujaš, c/a je presrečen kmei.
In tam dtilee na rjavem pofju se tursčica v bunderah postuDlja, na ztatem zelenoooitem storžu kmeta, kmetico pozdtavlja.
To zluto zrnje bo dalo pogačo,
potičo rumeno.
z mednm poslajeno —
kaj hočemo oeč?
Ali tii Dsa naraoa
hot angel Gospodoo,
dobroie deleč?                                          ¦           ¦    .