fitCT. 2. v Novem Mestu 15. januaija 1893. IX. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. z« sprejeina ]. Krajec v Novem Mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. FizoL Pai sreřna je tista kmetiška dežela, katera izvazuje svoje pridelke, kar jili sama ne potrebuje. Kaj izvaiuje Kranjska? Živino, posebno preěiče, kuretino> jajca, kislo zelje, ii/.ol, sadje. Na Dolenjsko spiida tel) pridelkov precej, uamrei prvi Štirje, zaduji trije pa na Goreiijstio in Notranjsko. Denarni skupiček, katereg-a Dolenjska za naštete kmetiske pridelke udobi, je pa v primeri k ob-Hežuosti dežele in njenemu prebivalstvu vendar le še majiieii. Istina je, da so na Dolenjskem y splošnem veCje kmetije, kakor na Gorenjskem in Notranjskem. Denarno premožnih, kakor pravimo, petiènili kmetovalcev je pa na Dolenjskem primeroma veliko manj, ne izvzemSi niti grajâi'-akov. O gospodarstvih, katera imajo svoj glavni denarni vir T gospodarstvu, se tukaj ne menimo. V „Dolenjskih Novicah" je bilo že veikrat rečeno, da je iskati vzrok tej gotovo ne veseli prikazni v tem, ker nimiimo ěe železnice. No tem« bode kmalo pomagano. Toda rečeno je pa tudi Že bilo, da je na Dolenjskem Se dosti premalo goveje Živine, ker je dosti prevei kislih travnikov, kateri bi se dali z umnim osuěenjem v sladke spremeniti. Reieno je pa tudi že bilo, da nam manjka na Dolenjskem kmetíáke obrti. Danes rečemo pa áe da nam manjka kmttiskili pridelkov, kateri bi se iz Dolenjske izvažali, in za katere bi v deželo denar prihajal. In med takimi kme-tiskimi pridelki je gotovo ne v zadnji vrsti fižol. Kranjski fižol je sloveč, v trgovini jako iskan in dobro plačevaa, le žal da se ga le še veliko premalo prideluje in to o?obito na Dolenjskem, Gorenjci si v tej zadevi boljše potnagfijo. Oni ga sadé kar cele njive in sicer pritlikavega, kateri kolov nič ue potrebuje. In prodajajo ga vsako leto najložje in prav dobro. Fižolu je namreč cena vedno neprimerno višja nego žitu. Fižolu pa tudi cena tako ne upada ter ne skače kakor ïitu, ona mu je zelo vejno jednaka, dobra da prav dobra. Na Dolenjskem sadé fižol le ob robib njiv, ter sem ter tje posamezne grmiče med krompir, koruzo, korenje itd. Sadé ga tudi žal, med trte po Pismo ÎZ Amerike. Iz Amerike je pisal duhoven, ki je nedavno lapuatil Dolenjsko, marsikaj zanimivega. Radi tega podamo tu nekaj iz njegovega lista svojim bralcem. Obljubil sem pretekli teden pismo, obljuba pa dela dolg. — Tako le je bilo na potovanju, Videl sem marsikaj lepega po mestih, kar me je zanimalo ; najbolj pa mi je ugajala vinska pokrajina ob Keni, kjer sem gledal tiste Loreleifelsen. Videl sem tudi mnogo slabega, zato se ne čudim, da je bila v Hamburgu kolera, in da se mori drugod. Po morju smo imeli krasno vožiyo, le dva dni je malo plaèilo in potovalcem želodce preobratio; meni je morska bolezen vso pot prizanašala. Hrana je bila dobra, zadostna, le zadnje dni pa je Že malo ogreiiela Mladina je plesala in pela, dokler ae je bolezen ni polastila, v boleini oa je ležala po oarolku vsa potrta — potrta do smrti ; niti še do jedi jej ni bilo mar, dasiravno jo je drago plaëala. Za jedno osebo se je pomnožilo Število po-tovalcev na ladiji, pa otroče je kmalo umrlo iii zdravnik, ki je připlul iz New-Yorka, razsodil je, naj se morju daruje. Přišedši v New-York preskrbel mi je silni agent karto do Ghicage in me opeharil za 5 dolarjev. V Jolietu sem obiskal g. ŠuštersiČa; lično cerkev ima in lepo opravo; res mnogo je storil v kratkem času. — Iz Jolieta t St.-Paul je prepeljala lokomotiva v jednej noči in v St.-Pavlu sem odpravljal iz vratu ravmatieem, katerega sem ujel med po^jo v spalnem vozu. Predstavil sem se^PrevzviBenemu, ki me je pryazno sprejel, opom-nivši, naj počivam nekaj dni. In tako sem tudi storil in Čakal zabojev, kateri pt so Še le prišli meseca oktobra. — Slovenski duhovniki so mi svetovali, naj bom neki^ Časa kapelan, d» se priučim angleščini, kajti tu se jfftTori in uraduje le v angleškem jeziku — da filtoi^ i veji^^ vinogradih. Zelo ves ta fí^ol je takozvani nákol-nik, ker potrebiyeí kolov, da se po njih kviSko vpleta. Fižol nakolnik, je res da, aaj bode 2e ka-korSne koH vrste, za jed navadno najboljši, veliko boljSi kakor pa pritlikovec. Toda cena pa mu ni nikakor toliko višja, da bi bil višji trud, in torej vižji potrosek obdelovanja dobro pla5an. Nakolnik v veliki, ali Še celo v prav veliki meri pridelovati je skoraj kar neniogoSe. Gorenjci pridelujejo v veliki meri pritlikay fiï,ol, tako zvanega „hrovata" sadé oziroma sejejo kar cele njive. Na Dolenjskem nam je poznat le jeden gospodar, kateri Gorenjce v tem posiiemlje, in ta je gosp. Košak na Grosupljem. Otem moŽu gré pri nas vsako jesen od ust do ust govorica; „petnajst, dvajset, petindvajset štaiitov fižola ima". In da ga leto za letom toliko seje je gotovo gospodarsko utemeljeno, sicer bi on tega ne delal. Dolenjci, osobito veSji posestniki, grajšiaki, poprimite se torej setve liiola v veliki men. Se-jajte pritlikovca kar cele njive samega zasé, brez kake druge raslline vmes. Frižiie gnojitve fižol nikakor ne potrebuje. Stori še prav dobro Jtakor drugi, da Še celo kakor tretji pridelek po gno-jitvi. Sejajte pa fiiiol tako, da ga bodete laliko z vprego obdelovali, da vas bode obdelovanje manj stalo, Sfjajte ga v vrste, zaznamovane z markerjem toliko n!ira/.en, da ga bodete lahko z vprego opleli, to je okop.ivali. Za prodajo pridelka Vam ne bode trcha loliko skrbi imeti, kakor za prodajo žita, kateremu Amorikanci, Rusi, Ogri vsako leto céno kar strašansko tlaiijo, fižola pa niti ne pridelujejo. Fi/.olovca, do^ro sliranjeiia, ter v rezanico zrczana, res rla po muožini toliko med zastopnike in ljudi. Nadškof mi je dal službo v nemški fari g, Starilie. Pobožen nioŽ in dobra duša je ta Starilia. Zadovoljen sem, da je tako. Mislim pa, da ne bode dolgo tako in Murko pojde naprej, kakor slove oua : D^iies tukaj, juiri lam. — V druge kraje, v druira mesta Če mi ni všeÉ, pa drugam, kamor me popelje cesta. V katoliški iari je župnik glava — iu to v pravem pomenu besede. Kar ou reČe, ubogajo ga; udani so mu, oklepajo se ga, kakor dobri otroci svojega ořeta. Ker se v državnih Šolah ne poučuje verouk, imajo katoliške fare svojo farno šolo, samostan za šolske sestre, veÊiiioma de N. D. éolske sestre poutSnjejo ue samo deklice, marve5 tudi dečke. V naSi fari ima devet Šolskih sestra, žest razredov. Seveda, da to stane župnijo mnoge denaija. Plačati mora župnika, škofa, kapehina, sestre, — vsaka dobi 300 dolarjev; plačati pa mora davke od poslopij, skrbeti za vso kurjavo v cerkvi, soli, samostanu, iupuiŠču, skrbeti za sirotišnico, za dijake v semeiiiščii itd. To stane vs;iko leto več tisočakov. Kaioliški živeti, to stane tu. ne zaleže, kkkor na istem prostoru pridelana Žitnq slama, toda redilna je pa bolj kakor slama. Kar na mestu bi bilo, po Dolenjskem manj žita, pa več fižola pridelovati. Da črv fižolu jako Škoduje, da ga zamore kar vsega uničiti, to je istinito. Ali kateri drugi rastlini pa prizanaša? In konečno saj paČ ne more biti Čas daleč, ko bodemo, če tadi ne po lastnem nagibu, lastni previdnosti, pa po ojstri postavi primorani Črvu sploSno vojsko napovedati. Fižolu škoduje tudi kakor trti aH pa krompirju perouospera. A če škropimo z galico, imamo, hvala Bogu proti njej izdatno sredstvo — česar se je preteklo leto lahko prepričal vsakdo, ki se je hotel prepričati. Kaj je norega po arstrijskem cesarstvu? Mi Slovenci se moramo res boriti za vsako trohico pravic, ki se nam priznajo. Tako drob-tiuo so dobili narodnjaki v istrskem Podgradu; na njih pritožbo se je slednjič vendar določilo, da morajo oblastva sprejemati in reševati slovenske vloge te vrle občine. NajveČo pozornost pa obrača nase Dunaj, kjer se minister Taafe prizadeva na vse kriplje, da bi zvaril novo večino, Pa bojimo se, da ga nima tistega vareža, ki bi zvaijene tudi skupaj obdržal, kako neki! —liberalni Nemci, slovanski Poljaki pa konservativni Nemci naj bi delali pod enim klobukom! Tako različne so misli in želje — pa naj se sporazumejo za enotno delovanje? Pravijo: verska in narodna vprašanja naj se za sedaj odložé pa naj se skrbi skupni za gospodarske Skoro povsod so vpeljana društva. Možje, žene, fantje, dekleta imajo vsak svoje društvo. Vsak mesec zborujejo in ukrepajo razne stvari. Vsako teh druStev ima posamezno večkrat v letu skupno spoved in obhajilo. Z dovoljenjem župnikovim smejo si napraviti ples v društveni dvorani ; eden izmed duhovnikov pa ves čas nadzoruje. Pijača takrat ni dovoljena ; tu menim vina ati piva nimajo, pač pa vodo in limonado ter sladčice. Ko bi se jim ples ne dovolil, odšli bi drugam, kjer bi se ne vrâito vae tako nedolžno. Fantje in dekleta napravijo večkrat dostojno igro, denar pa obrnejo ves za cerkev. Tu vse tekmuje, ko je treba delati za katoliško reč, nihče ne vpraša, koliko bi zaslužil, če pomaga. Vendar pa ne mislite, da so vsi katoličani svetniki. Tudi slabi, veri nasprotni katoličani so v Ameriki ; med njimi se nahajajo Slovenci n. pr. Chicagi, Clevelandu in povsod, kjer nimajo svojega duhovnika. V cerkev prav mnogi ne hodijo, da si bi šli Ubko v drugo cerkev, paČ pa Slovenci kaj radi zahajajo v slabe iiise, — kjer denar reři. Lepe besede. Pa kaj bodo porekli pa vo- zlasti Se Židje pri družbi za prekop Oiîkfc zemlje, lilci, ki na priliko zahtevajo versko Šolo, od ka- ki je med severno in južno Ameriko. Zapeljani tere liberalci iiečejo slišati. Nemcem naj se za- Francozi so dali stotine, da tisočine milijonov — gotovi kar imajo; to se prayi: Slovani naj po /godilo se je malo, denarja pa ni. Zginil je v gotovih krajih še dalje trpe krivico. Ali jih morda žepih gospodov-goljufov. Poslanci, ministri, z eno ne bode ve6 bolelo? — Če jih bo pa bolelo, ali besedo najviSi gospodje so se dali podkupiti z ne bodo zdihovili? — Nekdaj se je vec psov yeè ali manj tisoi frankov. Dan za dnevom je grozno grizlo in klalo. Zajček je pritekel mimo; znanih veí goljufij. Tako dela brezveren libera— vsi jo uderĎ za njim, in konec je klanju. Pa lizem. — Francozi se bojé, da utegne ta škandal ko 80 ga vjeli, tu se je klanje se le prav začelo, omajati republiko. Škodoval jej je gotovo ve6, Bojimo se, da se bode morda tako nekako godilo kakor koli doslej. Kakov general naj se vstopi tudi v državnem zboru, ako se morda vendar za na delo — in pri vročekrvnih Francozih se lahko trenutek skrplje nova veČina. Slovanski liberali- zgodi, česar sedaj nihče ne pričakuje. Ministeriem, koliko si zagrešil! Sicer pa se ni pray niČ stvo je vže odstopilo. Poprej je pa napravil eden gotovo, da bi se ta želja ministrova spolnila. med njimi vendar ée junaško delo; prepovedal je Grof Hohenvt-art, voditelj Slovencem in koiiser- dva katekizma, ker se trdi v lyih, da civilni, vativnim Nemo^m hoče marsikaj preiiarediti, ker samo pred deželno gosposko sklenjeni zakon ni ve, da sicer verni konservativci ne pristopijo k pravi zakon in pa, da se zakon ne sme nikdar ločiti. veČini ~ ali to ni po volji liberalcem; Poljaki No to bode reèilo propalo Francijo! pa zopet pravijo, da brez ílohenwartovega kluba Rusi pač več ne gledajo s takim dopadané marajo vstopiti v novo večino. Tudi govore, jenjem na Francosko, kakor se je to prej včasih da se Sifivani vendar ne smejo več zatirati. V godilo, ko vidijo kako brezvestni ljudje tamo vladajo, prihodiijt m listu bomo pač vže mogli povedati, Angleški minister Gladeston skuáa dolgo za-kako Ijoile, lîog daj, da se res izteče v blagor tiranim katoliškim Ircem dati vse pravice, ki se Avstriji, pa vedno jej zvestim Slovencem! Za jim spodobijo. Bode-li ělo ni ie gotovo. Mla-lořehe pa se pri teh pogajanjih nihče nič ne _ zmeni. Da jih to peče, je lahko uniljivo; a vo- lilci bodo pa tudi kmalu prepričani, da jim Mlado- " Piše 80 ram: Čehi prinofó z Dunaja le prazne roké — in da |z Novega Mesta 10. januarja. — Nase katoliško KO vse njiliove obljuhe splavale po Donavi. dništvo rokodd-skih pomoinikov je pokazalo 8, t. m. vnovič, da se istinito trudi za vsestransko izobrazbo Kaj je novega po áirokeni svetu? svojih Slanov. Veselica, katero smo vže zadnjifi na- „ . ' , , Ï -1 -t, J ! 1 J znaiiili v listu, je bila zopet taka, da smo bili Največ hrupa po časnikih deîa še vedno ^ „j^ zadovoljni, in da smejo biti rokodelci po- Sleparlja, katero so vganjali francoski liberalci noani nanjo. Pelo se je jako dobro, solospev „Slepec" zapravljajo. O svetih zakramentih pa ni, da bi spridijo. Nekateri pa so zopet pošteni, daj je kaj; goyoril. In strašno je umreti takemu, ki tako živi, a slabih je veČ in dosti več. posebno vonih krajih, kjer ni slovenskega duhovnika, Tukaj se život redi in pase; zato le pridi da bi ee epovedal; tako vsaj so pravile angleške sem sestradan Slovenec, in spoštovan delavec bos, usmiljene sestre, ki imajo v bokiSnicah z bolniki dobro boi živel in si mnogo prislužil: a Če greà v (tudi s Slovenci) opraviti. Ameriko, idi v tak kraj, kjer imajo Slovenskega Kdor jev Ameriki zdrav in količkaj delaven, duhovna, sicer ne přineseš iz Amerike domov najbrže ta mora denar imeti; kdor ga nima, ta je bolan druzega, nego novih zmot, zapeljivih geg, smrdljivo — torej ne more delati, ali pa je pijanec, igralec sapo in gnilo telo. Najbolj pošteni Slovenci so ali pa se kaj druzega. O slabi letni, o slabem v Calumetu in ti tudi največ zaslu/.ijo. zaslužku ne more tu nihče govoriti. Gotovo je, Tu mora vsak oštir na leto plačati 1000 doda se taki sprideni Slovenci ne tožijo s pismi larjev davka in zato je po pivnicah popivati drago; domov, ker se drug druzega boje. Slovenci se če pa pošlješ iskat, dobiš v pivnici za malo de-doetikrat napijejo in razsajajo po mestu, da jih narja mnogo pijače. Naj se pijanec le malo opo-potem angleške novine imenujejo „Hune", potomce teka, ali naj le malo zavpije, precej ga prime Atilove, duhovnika pa, ki jih pride obiskat, kar policaj in ga odpelje (take gospode vozijo) v „Hunenpriester". Nekateri zapijejo po dolar na ječo, kjer plača 10 dolarjev, to je 24 gold,, če âan. ^K maši Šel bi skoro vsak lahko y Ameriki, pa nima, pa mora 30 dni v delalnico ^ tudi nimajo svojega duhovnika; a prav dosti Še hujši davek je od slabih hiš — vsak jih to zanemarja tudi tam, Iyer ga imajo. Kaj pa mesec 100 dolarjev, če pa policaj kterega najde, delajo med mašo? Kupijo si ti mesa, par sodčkov v nezadacani slabi hiŠi, plača dotični grešnik oiva iu je pijo ves bo^i dan. Najboljšega fanta 24 dolarjev t. j. čez 57 gold. iN^huje je pa še p» je bil po mnenju vseh kar izboren, Ůastitati moramo vrlemu pevcu, da je prejel od Boga tako milo doneč jasen glas. Deklamaciji sta dopali — zlasti pa kasali pridnost dotičnih deklamatorjev, V kiiiiletili nam je pomočnik C. zasolil mavsi-kfiko resnico — a ob enem pruvzročil dovolj smeha. G. načeínik pa je v svojem kratkem govoru nekoliko opomnil po zusmij encikliki o delavskem vprašanju sedanje družbiuiiko stanje med delavci, kažoS da je rešitev edino v kraćanakej veri. Zlasti pa je z živo besedo vabil gg. mojstre, naj se pridno vdeležujejo kot podporni člani nedelskih shodov, na katerih se bode razven druzib reči prav posebno govorilo o socijalnem vpia-lanjn ; zatrjeval je, da bode vsakdo čul kaj dobrega in koristnega. Igra „Zamujeni vlak" ni prav posebno lahka; ali naši rokodelci so vse težave premaguli ter jo i-^ti-nito dobro predstavljali — posebno se „mojster Peter" pa „župan". Prva hvala v tem, se ve di gré gospodoma učiteljema katera se nikoli ne ustrašita truda pri podučevanju društvenih članov. Veselica je bila jako dobro obiskana, tombola v spodnjih prostorih kaj živahna in postrežba g. oštirja Jakse-ta vse hvaie vredna. S prostovoljnimi darovi pa smé kaj zadovoljno biti načehiištvo. Iz Suhora. — l)né 5. januarja smo spremili k večnemu počitku truplo č, g. župnika Martina Tonica. Pokojni gospod je zbolel 22. decembra na pljučnici. Prehladil se je v svojem poklicu, ker je imel 3 dni zaporedoma ob najhujšem mrazu oddaljen s )revod. HiUa zdravniška ponioČ ni mogla več rešiti ž vljenja prerano umrlega vrlega gospoda. Pogreb je bil, dasi-ravno v zelo nevgodnem zimskem Času veličasten in pokojnemu gospodu dostojen. Skazalo je zadnjo čast svojemu blagemu tovarišu in dobreuiu prijatelju y preč. g. duhovnov iz sosednih faiâ in 2 č. g. frančiškana iz Eudolibvega. Spievod je vodil veleÈastni gospod dekan iz Semiča, nagrobnico pa je govoril L g. župnik Švei-ger, kateri ji a svojo giuljivo in jedeniato besedo gHnil mnogobrojno število zbranih poslušalcev do glasnega joka. Štirje g. učitelji iu g. Navratil so za- peli pred župno hišo „Blagor mu", v cerkvi „Nad zvezdami" in na grobu "Jamica tiha". — nam daj kmalu zopet prav dobrega in skrbnega guspoda naslednika; pokojni gospod pa naj v miru počiva na strani svojega tovariša g. Škofica. — Bolezen „koze" nas le noče zapustiti; k^maj ta ali uni ozdravi, že je zopet drugi napaden. S >la je že od Božiča zaprta. Bog nas skoraj reši tega ustud-nega iu nevainega gosta. — Iz Dobrle Vasi na Koroškem S. januvarlja. — Evo Vam ďvi dopis v novem letu. Mnogo in raznotere tvarine bi o je pisanega in vsakovrstnega razpravljanja po zbornicah, shodih itd. v preteklem letu. Tudi so se v državnem zboru zopet tako krepko potegnili vrli kranjski poslanci za nas uboge koroške Slovence, iu nase teptane pravice, lies, iz srca jim moramo hvaležni biti, ker sami ne zamoremo še toliko, da bi imeli lastne zastopnike v državnem zboru. Tudi v deželnem zboru nam ni mmigo pomagano z dvema poslancema. Torej smo res potrebni pomoči sosednih bratov. Za kar — hvala jira in slava! Tuili mi je omeniti, da niso čisto preslišali naši slovenski bratje uljudne prošnje iz Dobrle Vasi za jirebrane časnike v 275. štv. cenjenega „Slovenca", ker doŠle so pošiljatve vrlih rodoljubov na B. Vigele (v zadnji prošnji po tiskovni pomoti Vizele) ter na podi'užiiico sv, Cirila iu Metoda za Priblo Vas, za kar se jim tem potom prisrčno zahvaljujemo. Hvala jim lepa, prosimo še na daljne naklo-njenořít.i. kak-ir tudi še di'uge naročnike slovenskih listov; iu posetnio še slavna bralna društva, da se bla-govolé nas spomniti tudi v novem letu, ter slediti lepemu zgledu prvih. Ne veijel bi Človek, da se ni sam prepričal, koliko da zamorejo stari časniki, če se razilele med ljudstvo, kateremu je to pac vse eno, če dobode en mesec pred ali pozneje, kei' berilo ostane eno iu iito. Iu če dobodo lt;tnike prejšnjih let, to je ravno tako dobro. Ker malo, da vsaki številki je kakov članek ter govor ali podučni ali zabavni spis, iz katerega se še vselej zamore kaj učiti. Torej mislim, da se dt agi slovenski bratje ne bodo več dalje to, da stoje inieua takih ujetih pijancev ali tie-èistnikov }jo íasopÍBili; v njih iiajveè tudi lahko bereš slovenska imena. V zadnjem „Amcrikaiiskein Slovencu" sem bral, da so ubili v Cliica^i nekeg^a Jamnika iz Novega Mesta, ki je zapustil udovo z dvema otrokoma. Ubijalci so A, P., K. P, in F. Take ubijalce pa navadno tukaj obesijo; no pa ta je ée le drugi dan umrl. Tu imajo šolski otroci soboto za prosti dan in vsaki dan aolsko mašo. Birmo bomo v kratkem imeli ; tukaj nimajo otroci botrov Iq k birmi smejo ie taki, ki so vže bili pri svetem obhajilu. Lepega zvoiienja pogreSam, navadno je pri Tsaki cerkvi le jeden zvon. — Ledu se ne manjka idaj in mladi Amerikanci se po ledenih trotoarih kar pridrs^'o v šolo, po leti pa pridrve na velo-cipedih. Vreme je zdravo, Iger je suho. Duhovnika idravijo zdravniki brezplaîno (on je vada) in T9e Železnice ga vozijo za polovično ceno. Vino ni drago ■— Kalifomijeo je dobra pgaJa; pivo je pa áe ceneje. Tukaj 80 zmagali deniokratje — ti bodo bolji za cerkev in za kmete. Tu sine vsak voliti, ki je tukaj eno leto, ie tudi ne plaĚa nikakorsiiega davka. Voljen zamore biti, kedor je tu šest let. Nedelja se tu strogo praznuje, niti pisem ne dobivamo ob nedeljah. — Mr. Sololli, papežev kelegat je bil v St.-Paylu. Nadškof Ireland je povabil vse duhovnike iz St,-Pavla in Minneapola na veierjo v bolel. Tu sem videl moža; govoril je latinsko; z angleSíino mu gre, kot meni. Nadškof Ireland je najveljavnejši mož, jako vplivna oseba v Ameriki. Pridiguje tudi po cerkvah raznih ver; protestantov, episkopalov, metodistov itd. Dobil je samo pri enem protestantu 50000 dolarjev za duhovsko semeniŠSe, katero sedaj zida. Tudi imamo po vseh cerkvah peto sv. mašo (Hochamt) ob nedeljah ob 10. uri. Traja pa ta služba božja od 10—12 ure. To je strašno, mene Že vse boli od nedeljskega stanja in govorjenja. Ti dobri Nemci pa hožejo le vse dolgo imeti, ëe je kratko, pravijo, to ni bila velika masa. Pri vaa doma 80 pač ljudje drugaČai. Sprejem pri družinah pomišljali, koristiti in pripomoči na U uwí:jii koruSkim rojakom t prospeh naroda sloyenskeg» — v tuinem Karo tanu. DomaČe vest). (P res v i tli cesar) ao darovali za pogorevce t Dolenji Vasi novomeškega okraja 300 goldinaijev. (Udanostne izjave [pisma] mil. g. knezo-Škofu) 80 poslale zopet sledeče obilne iz Dolenjskega: Kostelj ob Kolpi; Sv. Križ pod Kumom (Svibno, Dobovec in polovica fare Št. jurske); Velika Loka pri Trebnjem; Raka in SnSje pri Eibnici, (Mestno hranilnico) ustanoviti je sklenil «oglasno mestni zastop Novomeški v svoji zadnji seji, ter volil odsek, ki ima potrebno ukreniti, da se ta sklep kmalu mesniči. (Prestavi] en) je C. kr. okrajni živinozdravnik g. A. Falakovski iz Kranja v Kočevje. (Hud mra z) in sedaj veliko snega ~ taka je naša zima; 13. t. m, smo imeli tukaj 20 stopin mraza po Reomiru, — Kika je dobila nati mostom vže ledeno odejo. Huda zima je pa tudi drugod. Snega je gi-ozno po Bosni in nižje pó Balkann. Na Hrvatskem, v Primorju so razsajali strašni viharji — padal tudi sneg, kjer ga sicer vže dolgo ni bilo. 3. tega meseca je pobelil sneg celo liim, kar je kuj redka prikazen. (V Trebnjem) je nmrl 9. jamivarja g. Vinko Vrhovšek, trgovec in posestnik, previden s sv. za-ki-amenti v 44. letu svoje dobe. (Umrl je) v Sodražici dné 8. jfi^i. tamošnji posestnik in trgovec, znani gospod Ivan Šega v 6fi. letu svoje dobe. — V Krškem je pa 7. t, m. vpokojeni davkarski nadzornik g. Flory au Jerman v 64. letu. Blaga pokojnika naj v mini počivata 1 (V Bos tajnu) so napravili lepo božično slavnost; 200 sulskih otrok je bilo za božič obdarjenih K obleko. Posnemanja vredno! (Grde k o z: é) so se precej razSirile po Belem Kranjskem; rad; tega so prepovedani sejmi v Metliki in Črnomlji. Ljudje tožijo, da jim je to v veliko zgubo je tak: smodko dobîâ — to je povsod; pred te pa postavi se posoila da vanjo pljuneš, potem pa Icramljata in se gugata na stolih — o stoli, teh je tu, in koliko vrst! Saj T sobi ne najdeš druzega, kakor le divane, zofe, gug;ala, pamele in voziče. Oe si bolj doffiai, dobiš tudi pijače. Kad bi se že z vami ži. patri veedel in se zabaval, kakor veste, da ómo vÊasih, ali predaleč sem in najbrže pojdem še dalje. Kaj naj med Nemci delam, saj imajo duhovnikoT, da „shajajo". Odsvetujejo pa mi slovenski duhovniki zapustiti to nadakofijo, ŽeS, da dobim dobro ftiro, kjer bom živel brez skrbi. No, to vse tudi jaz vem, vem tudi, da 80 Nemci boljSi katoličanje, nego Slovenci, 8 katerimi je dosti posla, ker niso navajeni plačevati za cerkev itd. ter se zmirom izgovaijajo, naj plaia državna kasa. — Moja plača je vsaki dan tri dolarje in hrana, 6«veda z mašami. Staniyem pri župniku. Kaj hočemo — prav je, da ae nabrani razširjanje bolezni kolikor mogoče. (Za popravo cerkve v Kočevju na< Krko) so darovali v Anienki bivajoči Jože Zlato-repec iz Bralianje vasi dobrepoljske fare, in njegovi tovariši 110 goldinarjev. To lepo, da rojaki tuđi na tujem ne pozabijo syoje domovine. (Usmiljeni bratje v Šent-Vidu na Koroškem) so ravnokar razposlali izkaz, kako so delali V preteklem letu v svojej bolnišnici. Iz njeg» razvidimo, kako veliko so storili v polajšanje bolnim trpinom. Sprejeli so v svojo bolnišnico 1107 bolnikov, med njimi iz Kranjskega 63. Umrlo jim jih je 67, t bolnišnici pa ostalo še 55. Kako je potrebna pri nu taka bolnišnic.a ! Bog daj, da se kmalu viesniČi upatye^ da se ti gospodje dobrotniki človeštva naselijo na Dolenjskem. (Govori se z gotovostjo, da res ta Čaa ri daleč.) — Ob tej priliki priporočamo tudi prav toplo vsem, ki imajo premoženje, sprejmite in obdarujte usmiljenega brata, kadar pride pobirat miloSČin» za bolnikei (Smilite se ubogih ptičkov!) Grozno trpé sedaj naši krilati pevci, ko je bela odeja zagrnila hr b in dol. Lakota in mraz sta hude reči. Mraz» hi jik Še varoval gorak kožušek, katerega jim je dal stvarnik; ali želodčeit ne dobi lifane. Vrzite tu în tam na okno ali kamorkoli zrnec, drobtinice ali kar si bodi, da si ubožice drobne pctolažijo lakoto. Povračevale Vaia bodo spomladi obilo, ko Vam bodo preganjale škodljivi mrčes, pa razveseljevale Vas a svojim živahnim prepevanjem. (Iz Krškega) se nam poroča: Mostovina čei Savski most pri Krškem se je izdatno znižala počenši dué 1, t. m. Pešci, ki so plačevali prej 2 kr. tje in nazaj, so sfdaj prosti mostovine; mostovina preje 6a kr. za dvovpreženi voz, je znižala na 48 kr., mo.stovina za dvovpreženi voz Krikih mestjanov pa znaša sedaj 32 kr., preje j a 48 kr. — Iz tu priloženega odloka C. kr. okrajiii'g.i glavarstva Krškega oÍ dué 14. septembra 1892 Št. 17.680 razvislitje, kak» „mastno" odškodnino za pašo poleg tukajšnjega st»-e-lišča dobivajo tisti posestniki, kateri svoje živine ol» Času strelnih vaj ne smejo zganjati na pašo, ampak jo morajo imeti la čas v hlevu. Odlok kaže, da je dobil posestnik J. Urbane iz visi lirege, ker ni 20 dni mogel pasti 7 glav goveje živine in pa 6 s>inj, zato celih 2 9 krajcarjev. — Kako so gospodje računili, res ne umemo — samo prašnli bi: Kje dobimo moža, da bode za 29 kr. redil 7 glav goveje živine pa 6 svinj 20 dni v hlevu? — Žreti je moral» žival tiste dni vendar-le, (Okrajna posojilnica v K r s k e m) imeli je lani 185.000 g d. prometa, 163 gld, čigtegi^ dobička in 1361 gld. zadružnega zaklada. Občni zbor t« zadruge bode 5. marca ob 10. uri dojioludne v âol-skem poslopju s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelništva in poročilo uadior-nikûv. 3. Volitev uačelstva in nadzornikov. 4. Predlogi- („Siidmark") nemško društvo, ki ima namen po Slovenskem kupovati posestva ter naseljevati na njih Nemce, dobiva podporo iz pruskega Berolina. Kaj bi se govorilo, ko bi kako naše društvo dobival» podporo iz Rusije?! („Vatrogasec" [ognjegasec]), ki Sihaja v hrvatskem jeziku na Reki, smo vže večkrat om©' nili. Priporočamo ga gasilnim društvom v naročba Hr.VAtski jezik izobr. imenitni za državo zasiuzni možje, katere pokličejo eesar sami v zbornico, samo to sme vladar potrditi kot za vse ve^alno postavo. Vže to kaže, da je Tstava neka fepa naprava: Ijn^e si dajó tako rekoč eanû postave in prostost je s|i4oh mnogo veča kakor t afcsolntoih državah, v katerih daje postave kar ■»lađar sam ne ozirs^é se na ljudstvo. — Toda pri USB je bil brž od začetka volilni red tak, da so imeli Tsèino nemški liberalci. Lanko si mislite, da niso ■MfTB^ postav, ki l)i bile posebno všeč Slovanom, Jtoristne cerkvi katoliSk^. Pa se to, kar so dobrega ^pró^ T vstavo, niso dafi odkritosrčno — mislili so mi bodi le njim p«iv, pa drugim narodom ne. Ker «mo m pa Slovani vendar le posluževali retavnih pnTÍe — so se jdi Nemci jeziti ter skušati, vetavne prsTk» nam odrekatL Paragraf 19. naáe vstave n. pr. aagotav^ vsem narodom enake prance, njihovim je-sikiiiii enafco ve^To t orads, âoli itd. Kako lepo je tD miinssito: vsi enaki; vsakdo naj se izobr&ži^ v jwn^mu jezikn, nikdo se ne sme zatirati I Toda v resnici Je ret popolnoma drugaina. Slovani, posebno Še nii floTOtci. âe nikjer nismo d&bili v^h po vstavi nam jB^tovljenib pravic. Zlasti pa imamo pritoževati mdi áolfe. 'i'Ta Kranjskem smo se morali boiitit ^ smo si pridobili narodno ^ndi^o iSolo — po dTuzih ifft*«'!*^ še ni popoi&oma taka, kakorâna ni morala biti — ali na Koroškem je kar v nemških pesteh slovenski otrok. Z nepopisnimi težavami so si pri" borili gori narodnjaki par sol — a še tam se naproti stavijo grozne ovire. Razven tega se po novih postavah tudi cerkvi jemlje vpljiv po šolah; pri naa àe tega ne čutimo toliko — pač pa po deželah, kjer so skupno prebivalci različnih ver. Ali glejte, Nemci in Lahi so si osnovali še društva, katera hočejo međ Slovenci skrbeti za nemške šole. da bi se naši otroci ponemčevali in z materinim jezikom vred zgubili večinoma tudi vero ali saj versko gorečnost svojih oČetor — postali liberalni nemcurji ! Temu nasproti smo osnovali Slovenci Šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v ta namen, da snuje Sole na verskej in narodnej podlagi za slovenske otroke posebno ob mejah našega jezika, sploh po krajili, Iyer so v nevarnosti slovenski otroci, da se v šoli ponem-čijo ali poitalijančijo; družba sv. Cirila in Metoda si hoče prizadevati, da ohrani našo deco alov^sko in katoliško. Kedo ne vidi, da je taka družba res vse hv^ pa tudi podpore vredna? Radi tega jo je I. slovBUSki katoliški shod jako toplo priporočal — seveda z ž^jo, naj se skrbi, da jo bodo vodili možje, ki so res vneti rodoljubi in odkritosrčni katoličani. Vsak pameten človek mora temu pritrditi, če hočemo imeti slovensko in katoliško šolo, se morajo pač tnidití za njo le Slovenci in pa katoliki, ne liberalci, Glejte „dimba sv. Mohora" je v tacih rokah, je pod škofovim pokroviteljstvom, pa koliko smo dosegli mi malo-. Številni Slovenci ! Čuli ste to zadnjič. Ko bi se kako podobno osnovala naša družba sv. Cirila in Metoda, koliko več bi se dalo še doseči, kakor sedaj ! Zato, domoljubni Sloveuci, ki premorete kaj, krepko podpirajte to šolako društvo. Naj ga ne bode uai'odnjaka, ki jej ne bi bil Član, ako mu le pripuščajo njegove denarne razmere; zlasti pa naj ga ne bnde Slovenca, ki bi se p uašal s svojim rodoljubjem, mor4a Še po druzih po strani poghidoval — pa ne bil še ud družbe sv. Cirila in Metoda, Kot vrli katoličani vemo, da nam veleva četrta zapoved Ijnbiti svoj narod, svoj jezik, zato ga hočemo Ijiibiti dejansko, podpíraje družbo sv. Cirila in Metoda. — Prizadevajmo pa si, da dobi res in ohrani podlago, katera nam bode porok za verno katoliško delovanje pa tudi za obilno podporo naših rojakov. Kupi se 15 mernikov epoint&dnega (ećniena za seme. Ponudbe s ceno naj se po^j^o grí^šfifrrf Breitenau pošta Novo Mesto. (27—1> Lep^ posestvo obs^ajoře 4 sobe in kabinet; jedna soba in kabinet ge lahko odda za samce, ker imavoseben vhud; odda 86 v najem 11. februarja t. I. Natančneje se izvé pri iaiitaaha Fran Kastehcu, trgovcu y Kandiji. Poslano. „Df. mortuis ml nwi bene", pa tudi O živih nikar S^fi'iti trditve ali Širiti doitiiievanja, kojih polnega pomena sam pravne iiinejes! Opozorjen sem na „Dolenjske Novieti" z (liié 15. decembra 1892 in sicer pod članom „Pise se nam" ua vrstici: „Goapa se je baje moćno pretilHilila vozé se iz Kostanjevice ter vsled tegH obolela". Kaki povod je tema vrsticama? — prazna zo-fistika ! Toliko pisateljn omenjenih vrstic, — in o tem ne besedice, ne irkice več! Grebene, Bûdni pristav. Preklic. Denar, za kterega sem dolžjla dijaka Mihaela Skrbinc-a, sem sama založila in tudi našla. Zato s tem očitno preklicem, kar sem kjerkoli o njem govorila. Novo Mesto, dnó 12. januarya 1893. m) Ana IHihir. t jfaiíaiaipg^iapFMfip ra] ím/í Sj E Lahko in prijetno delo, ki daje lep postranski zaslužek, ponuja se osebam, katerim iijiliova postranska opravila puScajo nekoliko prostega časa, Kdor bi želel lotiti se tej^a dela, piše naj iipravnistvu tega lista ter naj nad naslovom ziimij na zavitku zapiše št. 232. Emerik Kerčelič v Mokronogu proda pi-ostovo^jno vse svoje posestvo potrtim srcem naznanjamo ptidpiaani yaem sorodnikom, prijateljem in zuHiicem prežalostno vest o smrti uredragííga gospoda Janez-a Šega-ta, posestnika, irtfovfa, libíinxhga uvetoraka, odbornika in kriijneça Solslcei/a »tjpia predsednika, kateri je 8. januarja 1.1. ob pol peti uri zjutraj, po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 66. letu svoje dôbe mirno v Gospodu xaspal. Pogi'eb bode v torek, dne 10. t. m. ob 9. uri zjutraj. Kanjki bodi pripi r ičen v blagi spomin (30) Žalujoča rodbina. Stebri za ograjr. Kmetijska podružnica potrebuje za ograditev trt-nice kakih 10 hrastovih stebrov. Ponudniki naj bi blagovolili se javiti predatojništvu kmetijske podružnice Novem Mestu.__(jr) V najem se odda z blagom vred prodajalnica 2 mešanim blagom, katera je v jako lepem kraju na Dolenjskem in zraven cerkve. — Več se izve pri vred-^Žtvu „Dol. Novic".__(2i- ) Tik deželne ceste in mostu na Krki je naprodaj lepo posestvo, ^ katero je še v jako dobrem atanu, ter se sestoji z Ij'ie sé štirimi sobami, kuhinje, jedilne shrambe in oveh k!etl pod hiát, na-i) iij sicer novo hišo hllzo sodniie, katera se pa wstoji iz treh sob, shrambo za jedila, kuhinjo sè steddnim ognjisèem (šiwrhi-rdom), na dvorišču I svinjak in drvarnico, I n ivo, hosto, vrt, kozolec z dvema okuania in vinograd v Brezovici. — Hiša je pripravna za kakeg« penzionista. Kupna cena ae izve pri prodajalcu, katarm Be bo tudi lahko v obrokih plačala. Hosta in vinograd se prodasta tudi ua dele. (iv-i) 1000 mernikov koruze, stari mernik po 1 gld. 45 kr. ima na prodaj Jakolb Paudič na Velikem trga 6t. 76 T UoTem Mestu. (265-8) se sprejme takoj v mesarsko obrt pri posestniku ia mesarju Jožefu Windischerju v Kandlji pri Novem MestiL Do 100.000 reznik ameriških trt, Riparlje, Othelo, Huntington in York-Madeire, ki so dobre za cepljenje ah za korenini'en je, so naprodaj. — Cena je od 4—10 gold, za 1000 komadov. Pošljejo se po poŠti. Ve6 se izve pri Martin-u Co/aric u, jMtettniJcu v Slinavcih. (25) itoSlR KostfliijçTica, Dolejijslío. ijaz, v =n ne premlad, pošten in trezen, Ěeden pi^ vnanjosti ia zadržanju, ter je dober in zanesljiv voznik, s[>reime se 15. f;;bruarja, ali pa tudi poprej v grajščini Pleterj« pri Št.-Jerneju. Plaia je 8 gold, in hrana pri gra skem oskrbniku. Zato službo naj se samo zanesljivi og asija § stopnice iz celili hlodov (lllock-stufen) in iz suhega hrastovega lesa kupuje G. Tonnles v Ljubljani, kamor naj se tudi pošiljajo ponudbe. ^ ^mmB^mmmmmmmmm^mm^ v Črnomlji priporoÈata svojo zalogo pravih natumih, belih in drugih 'striianskili. in dalmatinski!] vin. Vzorci se pošiljajo brezplačno in poštnino prosto, (u_2) IVa prodaj je pod z malim pûdom, senico in pôdnikom na eni strani, s pristrešliani pa na obeli straneli. Dalje ,je tukaj tudi naprodaj IÛOO mernikov ovsa. VeČ ae izvé pri lastrikn Janezu Udoviču v Gorenjil) Ponikvah, št. 12 posta Trebojt). ir)-2) na državni cesti, katera je pripravna za vsako kupčijo, ge po jako nizki ceni in iz proste roke z ali lirez zemljišča proda. VeiS se izyé pri Josipu Hummerju v Celju. (ia-2) V kayarni gosp, Scliraida v Novem Mostu se v drugo roko oddajo ti-le Časopisi: „Slovenski Nilrod", „Siidsteicrisehe Post", „Figaro*', „Wiener Karicaturen" nnđ „Das lieue ïilustrirte líiatt". (u-2) Na prodaj. Janez Jontez, poseiítnik v Dolini, fare Boštanj pri Kržisah prodaja svoje gospodarsko poslopje, mlin Ib žago. Žaga je v jako dobrem stanu, skoraj čisto nova. Već m natančneje se izvé pri lastniku. (8-2) T gorenjih Smarjetskili Toplicah obstojefie iz 28 oral zemljišča, 3 hiš, z lepo hišno opravo, kuhinja s šte-dilnim ognjiščem (Šparherdom), 2 vodnjakov, 2 vrtov, 3 kleti, 2 podov, 2 senic, 9 svinskih hlevov, 2 hlevov, drvarnice, l8 štantov kozolec s podstreškom, pepelav-nice za lug (potaâe) kuhati in kovačnice z orodjem. Vse je še v jako dobrem stai^ji in se takoj pruda |iod ugodnimi pojL — Vefi o tem pové Marija Barhoric 0—2) T Oor. Toplicah, puita Šuiarjeta. Amerikanske reznike in vkoreninjene trte Riparija m York Madeira prodaja po jako nizki ceni grajskO oskrbniàtvo gradu Raks pri Krškem. (4-s) "V Fran Čuden, uraVf preje J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice átev. 11, ee priporoía iti uljiuino vdbi prež, duhovščino in slav. ob-Ëiiistvu im obleti iivaie velike izborne zaloge it aj razno vrst' iiejSili žepnih ur, zlntili, tsrebmih in nikelnnt.ili, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnic (Weckenitiren), ur z godbo i» godbcnih valůkov v liiuili politirnuih omaricah, razi I vrstu ih veriiic, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gM. 4-30 do 6,— „ srebrne ure s ključem „ „ 7'&0 „ 10.— „ prebrne remontoir-ure „ „ 7'6U „ 12.— „ iřite K dvojnim oklepom „ „ U'— „ 18,— „ zlate ure za dame . „ „ 16'— „ 36,— „ zliite ure gospode „ „ 24'— „ 130,-BnJilke p" gl