Leto IV., štev. 137 IT Ljubljani, sreda dne fS. junija 1923 Ptiftnbi !wH@fami. Posamezna stev. stan« 1 01» ofc * »jutrat» Aue aussečao 12-50 Din «1 tBOSemstro 28"— » aeobvezn* O&ut po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravni žtvo: Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ul. L TeLit 22. Cel}«, Aleksandrova «. Račun pri poitn. čekov, zavodu štvr, 11.842. LJubljana, 12. junija. Kralj Aleksander se je vrnD v prestolnico. Poveljnik naše vojske in vrhovni načelnik države je doma, narodna skupščina je zbrana Oba najvišja faktorja v državi, ki jima ustava pridržuje v najresnejših časih odločilne ukrepe, sta tu. Kralj je zaslišal ministrskega predsednika in zunanjega ministra, nakar mu je podal obalno poročilo minister vojne in mornarice. Zvečer je bil zbran ministrski svet k dolgemu posvetovanju. Objavljajo se prvi previdnostni ukrepi naše vojske in poroča se o predstoječi demarši Jugoslavije v Sofiji. Vsi ti dogodki kažejo, kako resen je postal položaj na Balkanu in v kako veliki meri je naša država prizadeta po dogodkih, ki se vršijo v Bolgariji Revolucija stare Bolgarske, kakor je imenoval minister Ninčič režim v svetovni vojni poraženega, toda ne premaganega bolgarskega šovinizma, ne grozi le pokopati obnovitveno delo Aleksandra Stambolijskega; v Sofiji je v noči od 8. na 9. junija izvršen čin sovraštva, naperjen tudi proti naši državi. Odkar je Bolgarijo vodil Stambolijski. se je ta država polagoma izmotavala iz intrigantske igre, ki snuje neprestane naklepe proti konsolidaciji Jugoslavije in proti miroljubni, a baš zato tako krepki in smotreni politiki Male antante. Rim, Pešta in Andora so bili nekaj časa brez zaveznika za našim hrbtomin Jugoslavija je dihila prosteje. Ni dvoma o tem, kdo plete okoli nas vse te opasne mreže. Nedavno je bil madžarski ministrski predsednik Beth-Ien v Rimu. Finančna vprašanja so bila krinka, pod katero so se kovali tovi načrti proti Beogradu in Mali antanti. Rim se ne more pomiriti z eksistenco velike in močne Jugoslavije. Zato hujska v Pešti, organizira albanske razbojniške pohode, mežika z Radi-čem, prišepetava v Angori, daje mo-Talično m — drugo podporo onim elementom v Bolgariji, katerim se zdi, da za nje ni življenja, dokler živi Jugoslavija. Rimska politika je doživela zadnje čase dva huda poraza V Albaniji smo ji izbili orožje iz rok ter smo se poravnali z arnavtskimi plemeni. Z Bolgarijo smo, odkar je prišel na vlado g. Stambolijski, pričeli prijateljske razgovore, ki so že rodili uspehe in otvar-jali izglede na novo srečnejšo bodočnost med obema sosednima in sorodnima državama Zato je Stambolijskega preganjalo divje sovraštvo makedon-stvujuščih, zato sta ga mrzila Rim in Pešta in — kar je nad vse karakteristično! — v Jugoslaviji ga je preklinjal Stjepan Radič. Kr.'- se je sedaj v Bolgariji zgodilo, ni le delo notranje revolucije, temveč je uspeh onih, ki nenrestano podpihujejo žerjavico na Balkanu, da bi izbruhnil požar novega sovraštva in uniči' temelje miru, na katerih počiva predvs»-m tudi integriteta in enotnost jugoslovenske države. Tako pomenjajo dogodki v Sofiji eno najresnejših komplikacij, pred katero je postavljena naša država. Od vsega početka revolucija šovinizma na Bolgarskem ni bila interna zadeva te države, temveč je potegnila v svoj vrtinec tudi bitne interese Jugoslavije. Že je rahlo vzbrstelo zaupanje med obema tako nesrečno sprtima sorodnima sosedoma. Reakcija preti z enim mahom uničiti vse sadove miroljubnega dela in odpira nove opasne prepade med nami in Bolgarijo. Prijateljska poravnava med jugo-slovenskim in bolgarskim narodom je ogrožena. Ali bo bolgarski narod spoznal svoj pravi interes, da ne bo v tretje žrtev Koburgov in onega mongolskega strupa, ki truje njegovo y jedru zdravo slovansko dušo? Odgovor je danes še povsem nesigu-ren. Vesti iz Bolgarije so nejasne in pomanjkljive in ni še mogoče dobiti prave slike dejanskega položaja. Jugoslavija z največjo paznostjo in res-nobo opazuje razvoj dogodkov. Pripravljena je na vse. Do zadnjega moža se v trenutku, ko se v Rimu razpravlja o Barošu, vsi zavedamo aotra-nje zveze dogodkov na vzhodu in na zapadn. Pokazali smo Habsburgu, da znamo z Vjo odločnostjo braniti svoje interese, in dokazali bomo to, če treba, Kobnrgu ia vsem, ki stoje za njim. Hočemo mir na -naših granicah. Demarša v Solili? KRALJ V BEOGRADU. - AVDIJENCA MINISTROV IN POSVETOVANJA MINISTRSKEGA SVETA. — VARNOSTNI UKRUPL — SPORAZUMEVANJE Z MALO TANTANTO Beograd, 12. junija, r. Dopoldne ob! Sofija, 12. junij«, p. Danes popoldne 11.05 se je vrnil v Beograd kralj Ale. so vladne čete zasedle Slavovico, kjer ksander. Takoj po svojem prihodu je je bival Stambolijski Stambolijskega kralj sprejel v posebni avdijenci pred« niso našle. Seljakl se razhajajo na svoje sednika vlade Nikolo Pašiča ln ministra domove. Večje število jih Je zbranih zunanjih poslov dr. Ninčiča, ki sta ga pri selu Radomiru. obvestila o dogodkih na Bolgarskem in Beograd, 12. junija, r. Snočl pozno o položaju v državi Za popoldne je zvečer je vojni minister odredil vsem sklicana seja ministrskega sveta pod vojaškim poveljstvom, da se pozovejo Madžarski parlament proti Jugoslaviji IZZIVAJOČ ODGOVOR MADŽARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA N1NČIČEV EKSPOZE. kraljevim predsedstvom. Beograd, 12. junija, p. Noeoj od 18. do 20. se je vršila seja ministrskega sveta. Na seji je bilo podano poročilo o dogodkih v Sofiji Povsem izgleda, da je stanje na Bolgarskem vrlo resno. Po zadnjih vesteh se nova vlada ojačuje. Storjeni so bili nadaljnji ukrepi za var« nosino službo na meji. Naša vlada bo zahtevala cd bolgarske vlade jamstva, da se izvrše vse mirovne pogodbe. M!« nister zunanjih del je v stalnem stiku x zaveznicami Male antante. Beograd, 12. junija, p. Vaš dopisnik je izvedel iz dobrega vira, da se Je na nocojšnji seji ministrskega sveta raz« pravljalo o demaršl naše vlade v Sofiji Dernarša naj bi opozorila novo bolgar« sko vlado na nekatere ukrepe (pred« vsem mobilizacijo odpuščenih oficirjev ln vojakov), ki se očitno protivijo ml« rovnl pogodbi ter izrazila protest proti takemu postopanja. Tekom dneva je bil minister Ninčič v stalnem stiku s Prago in Bukarešto ter je sprejel tudi poljske« ga in grškega poslanika. Jugoslavija bo postopala v polnem soglasju s svojimi zaveznicami V svrho varnosti naših granic se oja« čujejo naše obmejne čete ter razmišlja vlada tndi o tem, da popolnoma zapre mejo proti Bolgarski. Ni izključeno, da se demarša v Sofiji Izvrši že jutri. Državlianska voina na Bolgarskem KRVAVI BOJI MED KMEČKIMI IN VLADNIMI ČETAMI. — VLADA ZMAGUJE? — MADŽARSKE IN LAŠKE INTRIGE. - NAPAD NA NAŠE GRANICE? Carlbrod, 12. junija, r. V nedeljo so! nik narodnega sobranja Aleksander se na poziv vlade vršile pred italijan« i Botev je pobegnil lz Sofije. Nekaj ti« skim poslaništvom manifestacije p ris ta- soS pristašev Stambolijskega koraka šev novega režima. To karakteristično proti Sofiji ln ruši mostove. Stainbolij« dejstvo dokazuje, kar je v ostalem j ski je izdal povelje, da se Sofija poruši, splošno znano, da se nova bolgarska I ker je mesto pijavk, ki pijejo kmetu vlada v glavnem naslanja na Italijo, od j kri. V Sofiji vlada strah. Vlada mrzlic« katere se nadeja, da bo preprečila vsa« j no mobilizira. ko intervencijo bodisi Velike ali Male ! SPLOŠNA MOBILIZACIJA, antante proti kurzu bolgarske politike. : Voditelji novega režima so v stalnih sti« i Beograd, 12. junija, z. Po poročilih z vojaki, ki so bili ns dopustu rsdl dela na polju. Vest nekaterih listov, da so rezervisti poklicani na vojaške vaje, se demantira. Gotovo je, da so Izvršeni nekateri ukrepi, ki so potrebni z ozi« rom na resnost položaja VZNEMIRJENJE V BEOGRADU. Beograd, 12. junija, r. V mestu vlada velika nervoznost. Novine so polne sen« zacionalnih vesti. Po osvobojenju se še ni izražal tolik strah, da stojimo tik pred novo vojno. Vesti, ki prihajajo iz Caribroda, so skrajno vznemirljive. Točne seveda niso, ker ni avtentičnih podatkov. Skozi Bolgarsko se potuje sa« mo v zaprtih vagonih. Gotovo je, da revolucionarna vlada še ni prijela Stambolijskega. Ves severni, zapadni in južni de! Bolgarske je baje še v rokah Stambolijskega, ki organizira kmečko vstajo. Njegov položaj jc pa zelo težak, ker imajo makedonstvujušči v svojih rokah tajna skladišča orožja in ser so gospodarji velikega dela železnic. Go« vori se o preteči navali seljakov na So« fijo, ki nima zvez s sosednimi kraji, ra« zen z Dragomanom in Caribrodom. Iz Sofije odhajajo močni oddelki vladnih čet proti Lompalanki in Šuineni. Ko« munisti so na strani novega režima, ka« teremu pomagajo tudi NVranglovci jih je bil Stambolijski razgnal. ki Budimpešta, 12. Junija. j. Tako! po začetku današnje seje narodne skupščine je naznanil predsednik, da ]e posl. Mik-los Hajos vložil interpelacijo glede ekspo-zeja Jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ker Je bHo to znano že prej, je bila zbornica nabito polna Tudi tribune so bile prenapolnjene. Posl. Hajos je utemeljeval svofo interpelacijo in Izvajal: »Madžarska vlada Je ponovno pokazala svoie miroljubne namene ter dobro voljo za prijateljske od-nošaje s sosednimi državami. Nato je sedaj prišel odgovor iz Beograda, kakršnega ni nihče pričakoval. Zlasti je žalostno, da je bil govor zunanjega ministra dr. Ninčiča prekinjen po medklicih, naj se internira madžarski poslanik«.) Socialni demokrat Beidel kliče: Saj irnamo naš Za-laegerszeg! Nato je nastal velik hrup. Čujejo se klici: Sramujte se! Pojdite v Srbijo!) Posl. Hajos Je končal: »Ekspo-ze dr. Ninčiča bo Jasno pokazal vsemu svetu, kdo jc oni, ki noče miru v Evropi«. Nato je povzel besedo zunanji minister Daruvarj'. da takoj odgovori na interpelacijo. Izvajal je: «Oovor dr. Ninčiča Je povsod povzročil veliko razburjenje. Madžarska vlada obžaluje, da je bil govor izrečen v času, ko vlada stremi z vsemi silami za tem. da uredi svoje odnošaje do inozemstva in da doseže sporazum s sosednimi državami Madžarska nI kriva, da se ji to dosedaj ni posrečilo. Madžarska vlada je trikrat poskusila približati se Jugoslaviji, toda vedno brez uspeha. V Beogradu so vselej stremeli za tem, da onemogočijo pogajanja, in sedaj je dr. Ninčič imel govor, ki Je poln sovražnega duha. Ta odgovor Beograda nas mora tembolj presenetit!, ker prihaja te države, ki je postala teko močna, kakor Je. v prvi vrsti na račun Madžarske. Tuli v tem primera se je obistinlla latinska prislovi ca, da Je najbolj sladko sovražiti onega, kateremu smo storili krivico. Eks-poze dr. Ninčiča Je ie etapa one kampanje ki Jo Je Mala antanta Inscenlrala proti Madžarski. Očitki, da v Madžarski ni reda, se morajo odkloniti s pripombo, da bi bilo bolje nasloviti te besede na sosedne države. Ml se ne bomo strašili ter ne bomo dovolili vmeševati se v naše notranje zadeve. Madžarski se Je posrečilo prepričati velesile o pravilnosti svojega stališča in Ji še tako pretkano razširjene žalitve ne bodo škodovale.* TUDI OPOZICIJA ZA VLADO. Budimpešta, 12. junija, j. V indemni-tetni debati, ki bo trajala do konca tedna, bo govorilo več govornikov, od katerih se bodo še nekateri bavili z eks-pozejem dr. Ninčiča Ker se smatra in-deomiteta na Madžarskem za zaupnic vladi, bo z ozirom na zunanjepolitični položaj tudi topot opozicija glasovali za indemnlteto. HUJSKANJE NA VOJNO. Budimpešta, 12. junija j. Pod. Karol Wolf, znani zaveznik Gtimbosa, je imel r PaIyo-Banya zborovanje, katerega so se udeležili tudi »Prebujajoči se Madžari*. Wolf je v svojem govoru zahteval, naj 6e državam Male antante napove vojna Novo angleško posredovanje? VAŽNA REPARACIJSKA POSVETOVANJA LONDONSKE VLADE. Berlin, 12 junija s. Tukajšnjim di-plomatičnim krogom so došla poročila, iz katerih je razvidno, da s! Anglija prizadeva spraviti Francijo h konferenčni mizi za reparacijsko razpravo. Dela se na to, da se doseže neke vrste premirje, ki naj bi obstojalo v tem, da berlinska vlada prekliče svoje odredbe glede pasivnega odpora prebivalstva v Poruhr ju, Francija pa razveljavi vse kazenske odločbe, ki jih je Izrekla zaradi zatiranja pasivne resisteuce. Poincare je baje izjavil, da načelno ne nasprotuje repa-racijski konferenci z Nemčijo, vendar pa smatra za potrebno, da se zavezniki pred tem sporazumejo. Pariz. 12. junija, s. Dobro informira- kih z madžarskimi krogi. Caribrod, 12. junija, r. Tudi granlce se vrši na Bolgarskem splošna ni »Journal des Dcbats* zatrjuje, da v sever« mobilizacija onih oficirjev In vojakov,! se da iz dosedanjih konferenc med za-ni Bolgariji je izbruhnil seljaški upor.1 ki 80 Pr!staši novega režima. Vsi bivši i rezniki sklepati, da je v kratkem pri-Poslani so' bili dobrovoljci in komitaši, aktivni oficirji, ki so morali biti v smi« j čakovati rešitve reparacijskega vpraša-da šiloma zaduše vstajo. Borba v ple<' s,u mirovne P°Šodbe odpuščeni, so zo« i nja Gotovo je, da je stopila vlada v venskem okrožju še traja. Todor Ale« ksandrov se nahaja onkrat Vitoše pla« nina v bližini Sofije. Del njegovih ko« mitašev se je stavil na razpolago mest« nemu poveljniku v Sofiji, Lazarevu. ki. orožitvenimi komisijam:, je obenem tudi vodja lige rezervnih1 SPREMEMBE V DIPLOMATSKEM častnikov. Bivši minister pravde Dupa« | ZBORU, rinov je bil prijet v trenutku, ko je ho« Sofija, 12. junija, rp. Z« političnega tel na svojem begu prekoračiti turškoi šefa v zunanjem ministrstvu je imeno« mejo. j van dr. Mikov. (Mikov je znan kot Beograd, 12. junija, r. Poročila z me« ! agent makedonstvujuščih ter odločen je pravijo, da se zbirajo ob naš! granici; neprijatelj Jugoslavije. Op. ur.) Bolgar« polki bolgarskih dobrovoljcev, ki so skl poslanik v Pragi Rajko Daskalov, oboroženi s puškami in bombami in j odličen član zemljoradniške stranke, je imajo tudi topništvo. i odstavljen. Takisto je odpoklican beo« Caribrod, 12. junija, r. Bivši predsed«' grajski poslanik Todorov. pet pod orožjem. Ravno tako je mnogo stik z angleško. Slejkoprej pa je mne-rezervlstov že pod zastavami. Vlada 1 nja, da mora Nemčija pred tem formel-razpolsga z velikim! množinami orožja j no prenehati z odporno politiko, in municije, ki je bila skrita pred raz« London, 12. junija s. »Agence Havas* poroča: Angleški kabinet je proučil Po-incarejevo noto ter je sklenil, da bi angleška vlada mogla sprejeti zahtevo Francije po ustavitvi pasivnega odpora Nemčije. Kabinet je razpravljal tudi o raznih predlogih glede sredstev, kako bi se nemški načrt izboljšal To W se moglo zgoditi s tem, da bi Nemčija sprejela številke svoječasnega Bonar Lawo-vega načrta. Anglija želi, naj se konferenci strokovnjakov poveri naloga, proučiti splošni položaj v Nemčiji, določiti številke in način za reparacijske dajatve ter proučiti oelokupni položaj v Evropi. AMERIKA PRIPRAVLJENA SO-DELOVATL London, 12. junija s. Listi javljajo h Washingtona: Ameriška vlada je pripravljena pričeti s prizadetimi državami pogajanja glede rešitve reparacijskega vprašanja in bi vsako tako povabilo sprejela simpatično. SPOPADI V DORTMUNDU. Dortmund, 12. junija, s. Zasedbene oblasti so vsled umora dveh francoski} j častnikov poostrile prisilne odredbe nad prebivalstvom. V nedeljo zvečer so francoski vojaki streljali na ljudi, ki so se nahajali na cesti 5 oseb je bilo pri tem ustreljenih, ena težko ranjena. Čete v mestu so dobile ojačenja Namestniki policijskega predsednika in župana sta bila aretirana VOJAŠKI ZAKON. Beograd, 12. junija, r. Odbor za proučevanje vojaškega zakona Je danes nadaljeval razpravo ter so bili sprejeti §§ do 93. Prodrl je predlog vlade, da traja vojaško službovanje redovito IS mesecev. Ostalo je obvezno službovanje bogoslov-cev y vojski sseSofal Beograd, 12. junija p. Nocoj je bil sprejet predsednik skupščine Ljuba Jovanovič pri kralju, kateremu je poročal o politični situaciji ter o delu parlamenta V zvezi g to avdijeneo so se v poetičnih krogih razširile nove vesti o predstoječi koaliciji, češ, da je sedanja vlada preslaba nositi odgovornost v sedanjem težkem času. Narodna skupščina Beograd, 12. junija, r. Na današnji seji je govoril bivši finančni minister dr. Kumanudi. ki je obširno pojasnjeval stanje naših financ v času, ko je on ostavil ministrstvo, oziroma odkar je nastopila nova vlada, pa vse do danes ter je zeio efektno kritiziral Sto-jadinovičev eksposč. Odgovarjal mu je finančni minister, nakar je zopet re-pliciral dr. Kumanudi. Ko je govoril še zemljoradnik Moskovljevič. je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za jutri ob pol 9. Ursdnllka praimatika Posl. Reisner redlgira zakon. Beograd, 12. junija, r. Sekcria zakonodajnega odbora za uradniški zakon je nocoj zaključila svoje delo. Odprto je Še vprašanje plač. Posl. Reisner Je dobil nalogo, da načrt uTedl. Predvideno je, da pride uradniški zakon v razpravo v ple-numu tako) po zakonu o ustrolstvu vojske. POVRATEK NAŠIH NOGOMETAŠEV IZ RUMUNIJE. Subotica, 12. Junija J. Jutri dospe sem kal zmagovita Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki hna seboj pokal kralja Aleksandra, Tukajšnji športni krogi ji pripravljajo zelo svečan sprejem. POSPEŠEVANJE TRŽAŠKE LUKE. Trst, 12. Junija, s. Italijanska vlada je dovolila letnih 5 milijonov lir za to, da se zviša blagovni promet Trsta s svojim Hinterlandom. Vsled tega so bile pristaniške pristojbine in pristojbine v skladiščih znižane za 20 do -10 odstotkov. AVSTRIJSKI KANCELAR POTUJE V VARŠAVO. Varšava, 12. junija, s. Kakor dozna-vajo poljski listi, je zunanje ministrstvo prejelo obvestilo, da bo avstrijski kance-lar dr. Seipel prišel 29. t. m. v Varšavo. NOVA RUSKA NOTA ŠVICARSKI VLADI. Bern, 12. Junija, z. Sovjetska vlada Je poslala švicarski vladi novo brzojavno noto, v kateri izraža, da je švicarska vlada s svojim postopanjem nudila moralno pomoč za izvršitev atentata na Vorovskega. Sovjetska vlada opozarja švicarsko na posledice njenega nekvalificiranega ravnanja m si pridržuje zahtevo popolnega zadoščenja. Švicarski zvezni svet Je brzojav Izroča tisku in sovjetski vladi ne mara več odgovoriti. KJE JE AVSTRIJSKA CESARSKA KRONA? Bern, 12. junija, s. Bivši nadvojvoda Maks Je vložil pri bernskem kantonalnem sodišču obtožbo, kjer se očita aretiranemu baronu Steinerju, da si Je prilastil in skril avstrijsko krono, ki jo je leta 1918 grof Berchtold skupno z ostalimi dragulj! habsburške rodbine odnesel v Švico. Baron Steiner Je dobil nalogo, naj jo haja cesarska krona Baje Je zakopana na vrtu grajščine v Pranginsu. Sedaj hočejo kopati na tem vrtu, da Izsledilo krono. skrije pred vsemi poizvedovanji. Od smrti bivšega cesarja Karla Je on edina ose- Dunaj 0.1425, Budimpešta 154, Varš ba. kateremu ie znano mesto, k york 84.039, Curih 15.122. LONDON. Beograd 390-410, Berlin 390.000—395.000, Newvork 462—162.50 Pariz 71.78—71.90, Milan 99.25—99.50 Praga 154.25—154.75, Dunaj 315.000 d 330.000, Varšava 330.000, Budimpešt 26.000—29.000, Bukarešta 950-970, So-fija 390—410. NEW YORK. Beograd 113, Londoi. 461.25, Pariz 639.25, Berlin 0.1125, Mi' lan 464.75, Curih 17.78, Praga 298.25. SfofacHnoirfčev Pred nami je eksposč našega mlnde-fa finančnega ministra. Da je v slu-skrajne potrebe prekoračil bud-žet, ni nesimpatično. Ministru se pripisuje poslovna okretnot in se trdi. da ni malenkosten. Administracija se sicer od lani ni za las izboljšala in za svoječasno provedbo enotnega, zakona 0 neposrednih davkih ni videti še nobenih priprav. Vodilno uradništvo, ki ima v postoječi nepreglednosti včasih več besede nego minister, je pravzaprav isto, kakor je bilo za Knmanudi-ja. Zlasti je ravno ista oseba šef bud-žetskega odelenja, ki je pravi krivec pogrešk budžeta. isti generalni direktor računovodstva, isti šef generalnega inšpektorata itd. Je torej precej pogumno govoriti o razlikah med »novim* ln »starim* režimom: v bistvu je vse v finančnem ministrstvu kakor je bilo. Zato se ministru ne moremo pridružiti, ko skuša predstavljati svoje delovanje kakor nekaj novega. Nam je oseba njegova prav simpatična, zato pa nam je prav neprijetno, če se spušča iz strankarskih razlogov v opazke in polemike s »starim režimom*. Sploh ni umestno, če minister skuša povišati popularnost z opazkami na račun prednika. Pri tem je gosp. Stojadino-vič navedel vsega dvoje prednosti »svojega« režima, in še tu bi bolje storil. da jih je zamolčal. On poudarja, da se je v zadnjih mesecih izvoz povečal in pa da se jc prihod carin zvišal. S triumfom pove n. pr da je vrednost izvožene robe bila v januarju 1. 1922. 247 milijonov dinarjev, letos pa 330. Gosp. minister je pozabil, da je cena izvožene robe vsled padca dinarja od iani zrastla, in sicer bolj nego je ■/•rastla cenitev januarskega izvoza. Tudi za februar navedene številke kažejo, da če je tudi po tonah izvoz večji, po vrednosti pa je prilično z ozirom na porasle cene ostal neizpreme-ojen. Slična pogreška je pri hvali carinskih prihodov: Gosp. Stojadinovič pravi, da pri carinah več inkasira ka^ kor je lani inkasira1 njegov prednik. Ne omenja pa, kako se je zviševal 3gio pri uvozni carini. Če je mogla država prošle mesece kaj več izvažati, e je to zgodilo le, ker je prejšnji režim štedil na izvozu živil, vedoč, da se bode proti pomladi moglo presežke prav dobro prodati. Kar se je v tem oziru pri carinah dobilo, je daleko konsumirano od strašne porasti cen. Ves naknadni budžet je dokaz, da kar je z eno roko pridobilo, to je v dvojni meri z drugo roko izdano. Celokupni efekt je negativen, obenem pa ;e socijalna beda pomnožila politično krizo države. Mi torej hvali gosp. Stojadinoviča ne moremo slediti v tako živahni meri kakor to minister sam o svojem delu poroča. Tudi ponosa na francoski zajem za vojni materijal ne razumemo, ker ga je sklenila le stara vlada. Končno se nam zdi da v valutni poetiki nismo videli ničesar, kar bi ne delali že vsi prejšnji ministri. Kakor je prodajal valute gosp. Plavšič, tako intervenira gosp. Stoja din o vid. Kakor -o bile fluktuacije tedaj, tako je danes. In gosp. Stojadinovič bo pomalom prišel tudi na to, da i e treba špekulaciji zaviti vrat Zal. da še mnogoštevilne grešnike v prvem navalu »svobodoljubja* izpustil. A tudi on bj prišel do tega, da je treba sršenovo gnezdo enkrat iztrebiti, sicer bo -anacija naše valute šla v cikcaku, ki bo morda brez vladne zasluge rastel, 1 obenem bo na obeh straneh te poti mrtva obležala naša trgovina in industrija. Gosp. minister je zadovoljen s rikcakom, samo da je upanje, da poj-de vse skupaj kedaj navzgor. Nam bi bilo ljubše, da smo glede rasti skromni, samo da si prihranimo nesrečni »cikcak«. Govor gosp. Stojadinoviča je bil preveč preračunan za agitacijo partizanov. Mislimo in upamo, da mu pravzaprav ni šel od srca. Brezbarvne izjave o činovniškem problemu istotako nič kaj dobrega utiša ne delajo. O načrtu, da se za nekaj let uvede poleg sedanjih še izredne prii-«-*- na vse direktne davke, si pridržimo lzpre-eovoriti drugič. Bojimo se, da je v tem iziru zašel gosp. Stojadinovič v mno-?o hujše pogreške, nego vsi njegovi predniki. S tem projektom bo udarjena Slovenija v ceioti, z linealom pa, ki izgleda, da obvladuje tudi gosp. Stojadinoviča, bo ubita marsikatera gospodarska sila. in rezervoar davčne sile, o kojem sanja minister, se bo državi začel rušiti. Obč. gosoodarstvo kler- gerenta Snkreta pred SG&M&m Maribor, 12. junija. Danes se ie vršila pred mariborskim kazenskim senatom končna razprava proti znanemu klerikalnemu eksponentu, ofiriantu pri mariborskem okrajnem glavarstvu Antonu Inkretu, ki je bil po prevratu od klerikalne vlade postavljen za gerenta občine Krčevina pri Mariboru. Z njim vred je sedel na zatožni klopi zidarski mojster Alojzi) Peklar lz Krčevine. Inkret je bil radi današnjega slučaja že enkrat pred kazenskim senatom, potem pred poroto, danes po dveh letih radi tozadevnega ukrepa stola sedmorice pa zoret nred senatom. V poletju 1920. Je sklenil sosvet občine Krčevina pri Mariboru po poročilih takratnega občinskega gerenta Antona Inkreta, da kupi občina veliko vojaško barako stoječo v Tomšičevem drevoredu v Mariboru. Sosvet Je sklenil to zato, ker je Inkret poročal, da bo stala baraka le okoli 15 tisoč kron in ker Je strokovnjak trdil, da bi se pri aakupu te barake dalo precej zaslužiti v prid občme, kl nI baš v dobrih gmotnih razmerah. Nakup barake je bil odobren ln nakup naj bi izvršil gerent Inkret. Inkret Je izposloval od direkcije plena, da le dobila občina barako za 12 tisoč kron. Sosvet Je na seji 15. septembra 1920. vzel v vednost, da Je gerent Inkret kupil barako za občino. Inkret Je potem barako podrl in les prodal. Peklar mu Je posodil za nakup barake denar, vodil podiranje barake ter prodajal materijal, 10 tisoč kron pa si Je Inkret Izposodil pri okrajnem glavarstvu. Obtožnica ga krivi hudodelstva poneverbe, češ da je zaslužil Inkret pri tej kupčiji nad 32 tisoč kron čistega v škodo občine. Inkret se je zagovarjal, da Je kupil barako za sebe In ne za občino. Trdil je tudi, da mu Je okrajni glavar dr. Lajnšic posodil onih 10 tiseč kron njemu kot sebi, da kupi barako in les razproda med občane. Razprava je trajala danes od 10. dopoldne do 8. zvečer in je bilo zaslišanih zopet 17 prič. Po enour-nein posvetovanju Je predsednik senata nadsvetnik Ravnikar pred številnim avditorijem javil sodbo, s katero sta bila Inkret in Peklar radi barake oproščena, samo Peklar Je dobil en teden zapora, ker je porabil za sebe tudi neke traverze, kl so bile namenjeue za občinski most v Kr-čevlni. Oprostitev radi barake Je predsednik utemeljeval s tem, da ]e Inkret sicer res kupoval barako v Imenu občine In nastopal napram direkciji plena tudi vedno kot gerent občine in jo na ta način tudi dobil po nizki ceni, vendar pa je on že od vsega začetka mislil barako kupiti le za sebe in nastopal pravzaprav osebno ln ne po nalogu občine. Tozadevna pogodba z občino ni bila formalno sklenjena. Tudi Je Inkret občini Javil, da je kupil barako s svojim denarjem. Okrajno glavarstvo Je potrdilo, da Je Inkret dobil posojilo 10 tisoč kron za sebe(l), ne pa za občino. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Obt&šnica napadu na CiriSovo !isksmo Včeraj je bila 19 Članom mariborske Orjune dostavljena obtožnica radi napada na mariborsko Cirilovo tiskarno, ki ga državno pravdništvo kvalificira kjt hudodelstvo javnega nasilstva. Obtožnica navaja sledeči dejanski stan: V noči od 10. na 11. februarja 1923 med 1. in 2. uro je bilo vlomljeno v tiskarno sv. Cirila v Mariboru, pri vhodu iz Vojašniškc ulice. Storilci so s splavarskim veslom nasilno odprli dvojna velika vrata, ki vodijo na dvorišče, se podali v glavno strojno dvorano v tiskarni in poškodovali štiri tiskarske stroje na ta način, da so s kladivi polomili in odlomili -azne dele strojev, druge dele vzbočili, nekatere dele odtrgali in pometali stran, različne zavarovalne naprave pri strojih popolnoma uničili in gonilne jermene pri vseh štirih strojih razrezali na drobne kose. Izgotovljene tiskovine so pometali na tla in hodili po njih. tako da so nerabne Povzročena škoda znaša efektivno 39.164 kron, je pa v lesnici večja, ker si je morala tiskarna za različna dela. ki so jih opravljali stroji, najeti delavce, plačevati nadure in še kljub temu ni mogla izdajati svojih listov v istem obsegu, kakor pred poškodbo. Zato trpi izgubo na inseratih in posebno še trpi na kakovosti strojev. Večina obdolžencev zanika vsako krivdo. Obtoženci so vložili proti obtožbi pritožbo. Poiitlcns nolež^e + Demokratska skupščina v Petrin ji. V nedeljo se Je vršila v hrvatski Petrinji velika demokratska skupščina, ki se je razvila v sijajno manifestacijo za napredno jugoslovansko idejo. Udeležencev, ki so prihajali z vlaki in na okrašenih vozovih, je bilo nad 10 tisoč. Skupščine so se udeležili poslanci Svet. Pri-bičevič, S. Kujundžič iz Južne Srbije, OJo-ka Popovič iz Negotlna, dr. Radosavlje-vič iz Kragujevca, dr. Grisogono (Split), dr. Lukinič ln Wilder. Ogromna množica Je odličnim gostom priredila špalir in bur. ne ovacije, dvignila Svetozarja Pribičevl-ča na rame in ga v triumfu nosila na čelu spontane povorke skozi mesto na zborovališče. Veliki Pribičevičev govor Je bil često prekinjen z burnim odobravanjem in klicanjem. Za Pribičevičem Je nastopilo še 7 govornikov, nakar Je bila sprejeta resolucija, kl ostro obsoja radi-kalskl Težim kot zaščitnika protidržavne agitacije in izjavlja, da bo narod, četudi za ceno najtežjih žrtev, branil In zna! ubraniti državno edlnstvo. Resolucija končno izreka popolno zaupanje delovanju in borbi demokratskih poslancev. Red je bil na skupščini vzoren, obetanih spopadov z blokašl nI bilo. Mali Incident se Je zgodil, ko je neki blokaš zakričal »2ivio Radič*. Množica ga je hotela pretepsti, pa ga je rešil posl. Bttdisavljevič ter mu omogočil, da Je zbežal. + Dr. Trumbičev odgovor Pašlču. V nedeljo se Je v prostorih Hrvatske Za-iednice v Zagrebu vršilo dobro obiskano zborovanje, na katerem ie dr. Trumbič ' v daljšem govoru zavrnil nedavne Paši-| čeve navedbe v parlamentu o delovanju jugoslovanskega odbora v emizraclii. Dr. Trumbiž Je Izvajal, da Pašič vztraja na stališču, da je Srbija osvobodila In uje-dlnlla Jugoslovene. Jttgoslovenski odbor pa )e zastopal stališče: osvoboditev ln ujedlnjenje Jugoslovenov Je izvršeno na temelju narodne samoodločitve. Pašič Je vedno vodil srbsko državno politiko. Ju-goslovenski odbor nikakor nI bil Pašiče-vo delo, njegova neodvisnost )e Ma zajamčena s požrtvovalnostjo pokojnega Suplla In Ivana Meštroviča. V nadaljnjih izvajanjih o sedanjem položaju se je dr. Trumbič postavil na revlzllonistično stališče, krstil narodno edinstvo za bizanti-nlzem m vldovdansko ustavo za navaden kos papirja. Zato Je žel burno pritrjevanje, kakršnega doslej ni bil vajen od strani zagrebških zajodničarjev. + Radič ne pozna pardona. Prošli teden sta se v Beogradu mudila znana Radlčeva adjutanta dr. Basariček in dr. Horvat. Svojo pot pa sta baje storila na lastno pest, brez Radičeve vednosti V tem povodu piše sedaj blokaški »Jutar-njl list*: Z avtoritativne strani se Izjavlja, da brez znanja vodstva HRSS noben poslanec ne more obvezno pregovarjati s komurkoli. Oba imenovana poslanca sta bivala v Beogradu po zasebnih opravkih. Za bodoče take slučaje pa je predsedstvo HRSS na svoii seji dne 9. t. m. sklenilo: »Ako se poslanec HRSS poda v Beograd v kakršnemkoli opravku a brez vednosti predsednika, mora odložiti svoj mandat in izključi se iz stranke.* Tak je Radičev — militarizem. kavarna Zvezda. PriTavnJna ta toCko 8 Din, za moštva 10 Din. Prvi trije v vsaki panogi dobijo priznanlce, zmagovalne štafete poleg tega še spominske kolajne. • S. K. Primorje : Amateure leznina Maribor. X K slavnemu godu našega Jefa g. Antona Tonejca, restavraterja v Zidanem mostu, kličejo natakarji soglasno in grmeče, da se cela stanica strese: »Na mnoga leta!«. X Za zgradbo Sokoa I v LJubljani je darovala sestra Marija Kokaljeva namesto venca pokoj. gosp. Podrekarjn v Kranju 100 Din. Iskrena hvala! X Dotična deklica, kl je pobrala dne 12. junija okoli 10. ure zlat uhan pred hišo 64 na sv. Petra cesti, se proti, da istega vrne proti nagradi na naslov: Hribar Joeip, Sv. Petra cesta 64, I. nad str. X Našla se Je v Ljubljani na Rešnje-ga telesa dan pletena otroška jopica. Dob! se v nprari »Jutra«. X Izgubila sta se dne 8. iunija mahnila proti Tržiču, kjer je Janko doma ln da prosita pri kmetih hrano. Kdor kaj ve o njih. naj to sporoči ali pa do5-ka sama privede ali Imenovani posestni" ci na Hrušlci št. 52 ali pa najbližji žan-darmerijski stanici X Zatekel se je lovski pes rujav« barve. Dobi se Opekarska cesta 41. Porota Obfava x GremiJ trgovcev v Ljubljani sklicuje za petek dne 15. junija ob L uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma sestanek vseh pridobitnih slojev. Razpravljale se bodo sledeče točke: 1.) Trgovsko šolstvo. 2.) Telefonsko omrežje v Liubljani in bližnji okolici ter montiranje'avtomatične telefonske centrale v Ljubljani. 8.) Zidanje carinskega poslopja v Ljubljani Vse te točite morajo zanimati vse pridobitne sloje iz Ljubljane in okolice; gremij pričakuje torej, da bo udeležba častna. — Načelnik: Fran Stupica i r. X Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani ima redni občni zbor v četrtek dne 14. junija ob pol 20. uri v Mestnem domu. Dnevni red ima zelo važne točke. Os ta občni zbor ne bo sklepčen, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu. Pravicc udeležbe imajo samo nameščenci vseh onih tvrdk. ki so prigla šene grem'ju trgovcev. Udeležba obvezna. — Odbor. X Odbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani poživlja svoje člane, da ne krše solidarnost z okrožnimi zdravniki v njih boju, t kolikor niso službeno vezani. X Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo dne 13. iu-nife "vodstvo po ljubljanskem muzeju. Vodi ravnatelj muzeja dvorni svetnik dr Jos. Mantuani. Sestanek točno ob 8. LJubljana, 12. junija IZNAJDLJIVI ZOBOTEHNIK. Dopoldne je stal pred poroto 3S-!etn! j Adolf Biederman iz Budjevic na Češkem zobotehnik po poklicu. Biederman je služboval več let kot zobotehnik f Tj« stu ln Idriji. Očividno ga njegov poklic ni preveč veselil in zato se je pričel pečat: z zakotno trgovino. Leta 1920 se je v Idriji seznanil s trgovcem Antonom Primožič«sm i« Zirov. Ponudil mu je v nakup saharina, češ da ga je dobi! iz češkoslovaške potom generalnega konzulata v Ljubljani Takrat je vladalo v Jugoslaviji veliko pomanjkanje sladkorja in zato je bil Primožič takoj navdušen za kupčijo. Biederman mu je ponudil 10 kg za katere mu Je Primožič takoj odštel 40 tisoč kron in dobil nato pobotnico in nakazilo na češkoslovaški generalni konzulat v Ljubljani, da je upravičen dvigniti tamkaj 10 kg saharina. Na konzulatu pa je Primožič jzredel, da je nasedel slepariji. Bieder j man je vrhutega precej šušmarski izvr-! Seval svoj zobotehnični poklic in na Ho Itederšici z neko zobno rašpljo tnažil ljn dem po zobeh gnilobo in jim ustavljal tudi p!oml>e iz medovine. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede osleparjenia trgovca Primožiča, zanikali pa oškodovanje nekaterih strank pri popravljanju zob, nakar jp bil Biederman. upoštevaje razne olajše valne okolnosti, obsojen na 15 mesecev težke ječe. Po prestani kazni bo izgnar iz naše države. Maribor, 12. junija MLADI NIČVREDNEZ. Franc Simenko je imel kot sin premo? nih staršev najlepšo priliko, da postane koristen član človeške družbe. Zanimalo pa ga je bolj pustolovko življenje in tako se je polagoma popolnoma spridil Izučil ee je sicer kovaštva, toda delo mu ni dišalo in je raie postal delo-mržen postopač in tihotapec. Komaj 18 let star, je začel krasti kakor sraka. Izmaknil je V6e, kar mu je prišlo pod roko: obleke, perilo, kolesa, pse, gostilniške namizne prte itd Vmes se je bavii tudi s tihotapstvom in vtihotapljal u Avstrije saharin v našo državo. Pada! je od stopnje do stopnje in postal končno, komaj 22 let star, roparski napadalec. Koncem lanskega leta je Simenko izdelal načrt, kako bo oropal posestnik;; Josipa Krotmajerja v Engelsdorfu pr; Gradcu in najel za svojega pomočnik« sebi vrednega malopridneža Otmar.ia Omuleca. Dne 9. decembra sta se podala oba v Libenau, kjer sta vlomila v Krot-majerjevo stanovanje in odnesla celo vr sto oblačil. Polastila sta se tudi dveh hranilnih knjižic, vendar pa denarja nista mogla dvigniti, ker so bile knjižice vinkidirane. Razjarjena, da nista prišla do denaria sta sklenila počakati na Krotmajerja', ga napasti in oropati Ko se je ta okoli polnoči vračal domov, je dobil nenadoma tako močen udarec po "lavi da se je nezavesten zgrudil na tla Simenko in Omulec sta ga nato oropala in pustila nezavestnega na cesti Krot majer se je zbudil ftele čez kako dobro uro in »e s težavo privlekel domov. Šele drugo jutro je opazil kaj so je z njim zgodilo. Otmarja Omoleca so že čez nekaj dni aretirali v Gradcu, Simenko pa je pobegnil v Maribor,. kjer je potem še mimogrede pred trgovino Franca Kor-mana v Gosposki ulici ukradel neko kolo. >;egovemu pustolovskemu življenju je napravila konec mariborska policija, ki ga je izročila okrožnemu sodišču. Simenko je bil danes pred poroto obsojam o«, li let težke ječe. DomaČe vesti * Pred veselim dogodkom v naši kraljevski rodbini. Kakor poročajo iz -eograda, pričakuje Nj. Vel. kraljica Marija za mesec september vesel do-. :>dek. Kraljica je povsem zdrava ter stalno izvrstno počuti. Po povrat-ku iz Sinaje se podata kralj in kralji- na Bled, kjer ostaneta po dosedanjih dispozicijah do meseca avgusta. Ako bo kralj Se tekom poletja se odzval vabilu francoskega prezidenta Milleranda, da oficijelno poseti Francijo, bo to storil naravnost z Bleda. Nadejati se je, da najnovejši politični dogodki ne bodo pokvarili kraljevega počitniškega načrta. Iz kraljičine okolice nam poročajo, da se Nj. Vel. že vseli na prijetno bivanje na Bledu tor se stalno spominja lanskega lepega poletja na Gorenjskem. * Češkoslovaški trgovinski minister v Gružu. Češkoslovaški minister trgovine in indnstrije, dr. Novak, je s svo-ilmi referenti prošlo nedeljo prispel v Trst, kjer si je ogledal pristanišče in češkoslovaški hangar. V ponedeljek je odpotoval v Zadar, od ondot pa odpotuje v Gruž pri Dubrovniku. * Malgajeva proslava v Guštanju. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos vršila proslava zasedbe Mežiške 'ioline po jugoslovanski vojski. Pevsko ia godbeno društvo je z lepim uspehom absolviralo zanimiv program, župnik dr. Cukala pa se je v lepih besedah spominjal važnega dne ter za svo-1 odo domovine padlega junaka, aad-f oročnika Malgaja. Govornik, je slove- no izjavil, da se čutimo zadovoljne v • fugoslaviji in si nikakor ne želimo na-7-ij k Avstriji. 4 Protest zagrebških akr.demikov rroti napadu na prof. šišica. Včeraj f>b 11. se je vršila na zagrebški univerzi vrlo dobro obiskana skupščina celokupne akademske omladine, na kateri je bila z absolutno večino sprejeta rstra resolucija, v kateri se obsoja napad na prof. Sišiča ter zahteva strogo obsodbo napadalcev. Tudi je bila sklenjena resolucija, v kateri se zahteva izključitev akademikov, ki so bili udeleženi na napadu, iz Akademskega podpornega društva Po shodu je omla-iina šla pred stanovanje prof. šišiča ter mu prirejala burne ovacije. * Ameriški rojak kot gost v Ljub-Mani. Te dni je prišel v Ljubljano dr. Kern. naš rojak iz Clevelanda, kjer deluje kot slovenski zdravnik. Doktor Kern je eden onih naših mož, ki so šli kot dijaki v Ameriko in so se potem posvetili prosvetnemu delu med našimi rojaki v novi domovini. Dr. Kern je izdal pred par leti lepo delo, ki je bilo sad desetletnega truda: angleško-slo venski slovar. Deloval ie tudi kot publicist in se udeleževal slovenskega društvenega življenja. Z rašim smeri-ekira pesnikom Ivanom Zormanom sta -kupno delala v naši največji ameriški koloniji v Clevelandu. Želimo, da bi mu naša domovina nudila najlepši oddih in da odnese s seboj najlepše utise. * Morale alta. Okoli 600 otrok iz zasedenega ozemlja je moralo včeraj v spremstvu 60—70 učiteljev odpotovati v Rim, da se poklonijo spominu neznanega italijanskega vojaka. Vsaka šola je morala brez izgovora odposlati -—i učence. Do tu bi bilo še vse v redu. čudno pa je, da mora potovati vsak na — lastne stroške, kar je za gospode, ki jim je dozorel ta načrt v -'lavi, igrača. Seveda, saj bodo vsi deležni rimskega blagoslova, ki je vreden še več Kakor 150 lir, kar bo stalo sturiše prisilno romanje njihovih otrok v prestolico njihovih tlačiteljev. * Kako se ustanavljajo italijanske šole za Slovence. \ Borštu pri Trstu, popolnoma slovenski vasi, je postaini načelnik Carusso uvedel akcijo za ustanovitev italijanske šole. Na ljudi pritiskajo zlepa in zgrda, da se podpišejo za. italijansko šolo. Ako kak otrok v sedanji slovenski šoli zamudi italijansko uro, se morajo roditelji opravičiti — pri postajenačelniku, Id je edini Italijan v tej vasi. * Nevihta v Jugoslaviji. Polagoma prihajajo iz vseh krajev Jugoslavije poročila o usodni nevihti, ki je divjala prošli četrtek skoraj v celi naši državi. Razen v Sloveniji je toča napravila mnogo škode tudi na Hrvatskem, v Vojvodini in celo v južni Srbiji. * Znižanje cen sladkorju. Iz Zagreba poročajo, da je sindikat sladkornih tvornic znižal od 9 t m. ceno kristalnega sladkorja za 2-35 Din. Obenem ie znižana razlika med cenama kristalnega in kockastega sladkorja od 2 na 1-5 Din. Cena sladkorju v kockah rnaša torej 25 Din za kilogram. * Načrt zakona o železničarjih. Iz Beograda poročajo, da je v ministrstvu aobračaja končan zakonski načrt o železniškem osobju. . * Spremembe v zakonu o vojski. Novi zakon o ustrojstvu vojske se na-haja v skupščinskem odboru, kjer so ga deloma spremenili. V slučaju vojne sme n. pr. vojni minister šele po pristanku vlade (in ne sam, kakor je to predvideval prvotni načrt) poklicati pod orožje tudi vojne obvezance do 55. leta in ne do 60 leta, kakor je bilo v načrtu. Razun tega imajo ostati v slučaju vojne na svojih mestih vsi železničarji, brodarji, strokovni delavci r tovarnah, rudnikih iti. * Odlikovanje. Z redom belega orla IV. razreda ie odlikovan šef notramega oddelka pri pokrajinski upravi v Za* grebu g. dr. Gavro Gojkovič. Odliko« vanje je dobil kot predsednik komisije za izdelavo novčanic v Zagrebu. * Imenovanja v carinski službi. Pri glavnih carinarnicah v Sloveniji to ime« novani: Srečko Luštrek za carinika 2. razreda v Ljubljani; Miloš Raneevlč za carinika 3. razreda, Matija Kukman in Mirko Kislih (doslej v Celju) za cari. nika 4. razreda — oba v Mariboru; Jo« van Mičlč za carinika 3. razreda v Bo« hinjski Bistrici. * Promocija. Na praški Karlovi uni» verzi je bil cand. medicine Dušan Mi« leusnič promoviran na čast doktorja vsega zdravilstva. Dr. Mileusnlč je bil agilen omladinec in član demokratske« ga stud. kluba. * Iz državne službe. Okrajni komisar Anton Kapus pri okrajnem glavarstvu v Kočevju je razrešen službene dolžno« sti, ker je bil imenovan za sodnega ka« petana 2. razreda. Okrajni komisar Do« minik Dereani je od okrajnega glavar« stva v Litiji premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevju. Višji davčni upravitelj Rihard Debelak v Ljubljani je trajno upokojen. V poštni službi so imenovani: Hinko Ilaš, doslej v Medvo« dah, za poštarja 5. razreda v Kamniku; Miroslav Belin za poštarja 6. razreda v Mariboru 2; Matilda Piškur, doslej v Trebelnem, za poštno poslovalko na Je« žici; Josip Zavrl za poštnega posloval« cs pri poštnem uradu v Trebelnem. * Nova občinska gerenta. Za občin« skega gerenta v Mačkovcih Je namesto odstopivšega Janeza Besneča Imenovan Aleksander Vitek, namesto odstopivše« ga Karla Fila pa posestnik Karel Sve« tec za občinskega gerenta v Budlnclh. " Poročil se je g. Kari Klimpel, rav« natelj banke «Merkur» na Dunaju z gdč. Albino Špuntovo lz Ljubljane. — V Beogradu se je poročil naš rojak Alojzij Lenarčič z gdč. Francko Pre« šern, daljšo sorodnlco našega velikega pesnika. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V cvetni mladosti 19 let je pobrala smrt gdč. Anico Otrino« vo v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 14. iz Hrenove ulice. Blag ji spomin! * Povojna otvoritev jame pod Bab« jhn Zobom, ki se je vršila v nedeljo, je privabila velike množice naravo lju« bečih letoviščarjev, domačinov ter lz« letnikov. Po kratkem odmoru pred ja« mo ter pozdravnih nagovorih tajnikov »Prometnega društva* ln »JgsL zveze za tujski promet*, se je v dolgi povorki pomika! sprevod v jamo. V jami je svi« rala godba pod vodstvom g. kapelnika Sejnosta iz Radovljice. V »dvorani ste« brov* je migljalo preko stotine luči, tu« di lampijoni v narodnih barvah so bili razobešeni po jami, kar je napravi« !o jako pestro sliko. Izletniki niti zda« leka niso pričakovali take pestrosti in lepote stalagmitov in stalaktitov kakor jih nudi jama. Llvideli so, da nam v ve« liki meri nadomešča ugrabljeno »Po« stojnsko jamo«, posebno pa še radi te« ga. ker leži v neposredni bližini bisera jugoslovanske zemlje, Bleda. * Na naslov poštne in brzojavne du rekcije. Pišejo nam: Ze četrto leto trpita gorenjski vasi Kamna gorica in Lipnica, znani po svoji žebljarski ozir. lesni industriji ter baje tudi po geogra« fični zaplankanostl, občutno škodo vsled omejitve poštnega prometa, ki obstoja v prednosti, da prejemata poročila iz zunanjega sveta samo vsak drugi dan (prej dvakrat dnevno), seveda tako po« gosto samo ob lepem vremenu, medtem ko so razna gorska sela brez vsake ln« dustrije deležna dnevnih novic vsak dan. Pričakujemo, da bomo tudi mi v kratkem deležni dobrot rednega pošt« nega prometa. * Iz Trbovelj nam pišejo: V naši ob« čini in okolici so bile v zadnjem času ponovno izvršene tatvine kolčoši, ne da bi se posrečilo priti tatovom na sled. Koncem maja pa se je orožništvu v Trbovljah, ki je bilo človeškim dihur« jem pridno na sledu, vendarle posrečilo zasačiti dva dihurja v ženskih krilih in sicer rudarjevo ženo Frančiško Fajdiga in njeno sestro Polono Žagar iz Zretja, ravno v trenutku, ko sta nesli 14 ko« koši iz Trbovelj proti Zidanemu mostu. Obe ženski sta bili močno iznenadeni, še bolj pa seveda one ženice, kl so sprejele svoje že objokovane putke zo« pet v svoje naročje. Zagarjeva in Fajdi« gova sta imeli kot vlomilno orodje dol« go trioglato pilo, vetrih in klešče. * Kako poznajo jugoslovansko zgodo« vino. Pišejo nam: V gostilni zabavlja neki možakar čez Orjuno in pripove« duje, da so orjunaši pri neki dami na« silno odstranili slike bivšega cesarja in cesarice. Mož je smatral to za nasilstvo. Čudno pa Be mu je zdelo, da orjunaši, ki hočejo vse očistiti, ne odpravijo St rossmayerj e ve ulice, češ da bi bilo to bolj umestno. Mislil je, da je Stross« maver Nemec. * Promenadnl koncerti v Ljubljani. Prejeli smo: Godba iz Mladinskega do« ma je vpeljala promenadne koncerte pred cerkvijo sv. Petra. V nedeljo je bil prvi koncert in se ga je udeležilo pre« cej občinstva. AH bi ne bilo umestno, da bi kdaj Igral tudi izbornl orkester Sokola I. Ker bo godba iz Mladinskega doma večkrat sodelovala pri raznih pri« reditvah, naj bi te vrzeli izpopolnil or» kester Sokola I. Prihodnjo nedeljo bo drugi koncert. Začetek ob 11. dop. ' Zašel je Gorenji vrh. občina Buko« • vica, pošta Šent Vid nri Stični, se izlo«' S iz okoliša te pošte in priklopi polti Šmartno pri Litiji, k! bo odpravljala pošiljke z« ta kraj na pomožno pošto Javorje. * Polovična vožnja za antialkoholni kongres. Ministrstvo je dovolilo polo« vično vožnjo za antialkoholni kongreb, kl se vrši v Beogradu 25. in 26. t. m. * «Az Est» dovoljen. V Budimpešti izhajajoči dnevnik »Az Eat», kl je bil pri nas zabranjen, je dobil sedaj od mi« nistra za notranje zadeve dovoljenja da se sme po naši državi razpošiljati. * Svarilo ubežnikom v Avstrijo. Pri ponedeljkovih dveh porotnih razpravah se obema obdolžencema, ki sta po za« grešenem dejanju ušla v Avstrijo, pre« iskovalnl zapor ni vračunll v kazen, če« prav je n. pr. Oblak sedel v preiskoval« nem zaporu že nad pol leta. Sodišče je sodbo utemeljevalo s tem, da sta a be« gom v Avstrijo zapor sama zakrivila. Beg v Avstrijo torej prizadetim indivi« duom nič ne koristi, ker jih avstrijske oblasti na zahtevo naših oblasti tudi ta« koj izročijo. * Autospromet CeIje»Dobrna. Na progi Celje«Dobrna se s 15. junijem irvede auto«vožnja z automobilom, v katerem je prostora za 15 oseb. Iz Ce« lja odhaja voz dvakrat dnevno in sicer ob 8. in 15. uri. * Tragična smrt brzojavnega nadzi« ratelja Zalarja. Brzojavna sekcija v Ljubljani je zgubila včeraj, 12. t. m. iz« redno vestnega in marljivega delavca. Vsled slabega vremena je bik) včeraj več interurbanskih telefonskih prog slabih. Brzojavni nadziratelj, g. Alojzij Zalar, je dobil nalog, da preišče proge na Dovozni cesti Kdo bi mislil, da ga bo pri zvestem Izvrševanju dohitela tra« gična smrt Strela je udarila nekje v brzojavno«telefonske žice in ubila Za« larja, ki zapušča mlado vdovo in nepre« skrbljenega otroka. Bodi mu lahka zem« Ijlca! — To je kratek opis žalostne zgodbe telegrafskega uslužbenca. Naj bi bil obenem opomin strankam k večji potrpežljivosti in manjši nestrpnosti. Služba »telegrafistov* je težka ln jako nevarna. Tudi ob najhujših neurjih mo« rajo obhoditi po ve S kilometrov proge ln plezati po polzkih drogih, pri čemer so v neprestani smrtni nevarnosti. Upo« števati je tudi, da imamo radi slabega materijala še vedno slabe proge, kl jim škoduje vsak dež in veter. Prav prija« teljski svetujemo zato vsakomur, naj se zaveda vedno, kako težka je služba te« lefonskih in brzojavnih poštnih nastav« liencev in potem bodo gotovo izostale razne neupravičene puščice o malo« marnem Izvrševanju službe. * Subotiška svila. Pred subotišklm okrožnim sodiščem se je začel intere« santen proces. Lansko leto sta zapazila lastnika tvrdke Sekelj in Bujanovič, da jima nekdo krade iz skladišča velike množine blaga, največ svile, platna in manufakture. Po dolgem času se je de« tektivom posrečilo prijeti čuvaja tega skladišča ln potem tudi dva trgovska pomočnika, kl so izvrševali tatvine m prodajali blago raznim osebam v Subo« ticl, po večini uglednim damam, pa tudi natakaricam in prostitutkam, ki zdaj vse skupaj sedijo s tatovi na zatožni klopi. Vseh obtožencev in obtoženk je 38 iz raznih subotiških sociialnih razrc« dov. * Vagon slame zgorel. Na maribor« skem predkolodvoru blizu Tezna se je v ponedeljek zvečer najbrž vsled Iskre iz lokomotive vnel vagon slame. Goreči voz je bil spravljen takoj na drug tir ter s tem preprečena večja nesreča. * Prodal ženo za 5000 Din. Zanimiv slučaj je bil te dni prijavljen policijski oblasti v Skoplju. Vladimir Popovič, uslužbenec sanitetne uprave, je »odsto« pil* svojo zakonsko ženo, s katero je živel že dve leti, kavarnarju Blažu Bo« žinoviču za 5000 Din. Policija pa je to trgovino preprečila. * Senzacijonalen vlom v Brodu. Tihi Slavonski Brod je prošlo nedeljo doži« vel nenavadno senzacijo. Okoli polnoči so se vlomilci priplazili v prostore tvrd« ke »Bata* v nameri, da jo oropajo. Po« licija, ki je nekaj slutila, je pazila na poslopje ter zasačila vlomilce pri delu. Neki policijski agent je pozval vlomil« ce, naj se udajo, a ti so začeli bežati. Policijski agent je streljal za njimi ter ranil znanega vlomilca Prenka. Krogla mu je šla skozi prsa. Ranjeni Prenko je kmalu na to umrl v bolnici. Pred smrtjo je še izdal svoje tovariše. Pri Prenku so našli pisma, kl dokazujejo, da so bili vlomilci organizirani člani hrvatske na« ciionalne omladine in da so bili v zve« zl z organizacijami »Hanao* in s po« sameznimi njenimi člani v Zagrebu ln Osjeku. * Zeleni rob na zobeh odstranjuje in zobe krasno čisti znana »Ito* pasta. Zahtevajte »Ito* povsod. Glavna zaloga drogerija »Adrija*, Ljubljana, Selen« burgova ulica. Gospodarstvo LISTNICA- UREDNIŠTVA. Edlpus, Metlika. Vsi dopisi brez tod-nega naslova od pošiljatelja gredo v koš. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllanl. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Pisalni stroji itd. Mehanična delavnic« (poprarljalnioa) LJUBLJANA 698 SA TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (12. t. m.). Postavno vojvodinska postaja v Din: pšenica (76 — 77 kg) 400 — 420, turščica žolta 260 — 270, rž (71 — 72 kg) 355 — 365, ječmen za pivovarne 325 — 340, za krmo 290 — 305, oves 290 — 300, fižol pisani 500 — 600, beli 450 — 550, moka pšenična «0* 650 — 675, »2» 625 — 650, «4* 600 — 625, za krmo 190 — 205, r žena 450 — 475, otrobi drobni 140 — 155, debeli 200 — 210. Tendenca mirna, nekaj čvrstejša. Dunajski živinski trg (U. t. m.) Do- gon 2010 glav; od tega 628 domačega Izvora, 135 madžarskega, 67 češkoslovaškega, 356 jugoslovenskega in 824 romunskega. Notiraii so za kg žive teže v tisočih Ka: voli I. 17.5 — 20 (ekstremno do 22.5), II. 16.5 — 17.4, II. 15 — 16.4, biki 15 — 19 (ekstr. 20), krave 15 — 18.5 (ekstr. 20), slaba živina 10.5 — 14.5. Živahen promet. Cene so narasle za 2000 — 2500 ta v posameznih primerih do 3000 Ka pri kg. Dunajski svinjski trg (12. t. m.) Do-gon 3156 komadov; od tega domačega izvora 1109, madžarskega 831, lugoslo-venskega 1175, švedskega 41. Za kg žive teže so notiraii v tisočih Ka: debele svinje po kakovosti 23.5 — 26, mesnate 24 — 29, švedske 28 — 30. Radi večjega dovoza proti zadnjemu sejmu so cene oslabele za 2 — 2.5 tisoča pri kg. Dunajska borza čevljev (11. t. m.) Trgovina v zmernem obsegu, malo zaključkov in to samo v sezonskem blagu. Notiraii so (v tisočih Ka) ievlii za gospode: Makay in zblti Boxcalf 160, iz rujavega usnja 190, Qoodyear VVelt Box-calf 200, iz rujavega usnja 275; damski fevlli: Makay Boxcalf 150, iz rujavega usnja 190, Ooodyear VVelt Boxcalf 195, Iz rujavega usnja 260; damski šolni: Ma-kay Boxcalf 125, h rujavega usnja 160, Goodyear Boxcalf 175, iz rujavega usnja 200. = Zakonski predlog o Driavnl poljedelski banki je po vesteh iz Beograda že izdelan in bo v bližnjih dneh predložen narodni skupščini Po naziranju strokovnjakov je načrt za Interese poljedelcev ugoden. Zakonski načrt predvideva tri vrst« kreditov: dolgodobno, srednjedobno in kTatkodobno. Krediti se bodo dovoljevali na zastavno garancijo treh osob, na živino, orodje, stroje in na zemljišča. Okrajna uprava Državne poljedelske banke bo mogla dajati kredite do zneska 6000 Din. Temeljna glavnica bo znašala 100 milijonov Din in bo dobivala naslednje letne prispevke: tretjino čistega dobička razredne loterije, tretjino čistega dobička države v Narodni banki in v Držami hipotekar ni banki, ter končno 10 odst. čistega do bička od državnih hranilnic. => Obveznice neunlficlranlh predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske se vzamejo iz obtoka. Finančna delegacija objavlja uradno: Po razpisu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. br. 9976 z dne 25. maja 1923 se vzamejo iz obtoka vse obveznice neunificiranih predvojnih posojil. Med te spadajo pred vsem triodstotne obligacije dvorne komore za oddajo cerkvenega srebra leta 1809 (Dreiproz. Hofkammerobligationen fUr die Kirchensilberlieferung im Jahre 1809). Lastniki takih obligacij, ki obligacij ali Se niso oddali ali pa so jim bile vrnjene, naj jih nemudoma pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. — Milijonski konknrz v Novem Sadu. Iz Zagreba poročajo, da je novosadska manufakturna veletrgovina Zaharijevič in Frušič prijavila pri tamošnjem sodišču konkurz s pasi rami 11 milijonov Din. Firma je trgovala največ s češkoslovaškim blagom. Konkurz jo sledil na podlagi velikih kurznih izgub. Tvrdka ponuja izravnavo s 30 odst. = Predpisi za železniški transport živine. Ker so že mnogi izvozniki, ki se niso držali predpisov pri vtovorjenju ilvine, imeli ogromne nepredviden* tranjportne stroške, s« opozarjajo interesenti, da veljajo ta transporte živin« nastopni predpiai: živina ee sme tovori ti samo v zaprte vagone in sioer povezana (razen telet in svinj). Pri vtovorjenju se mora pa7-iti, da je v vagoc» po možnoeti samo ž i fina eaega spola: biki in krave se ne sinejo skupaj tovori ti V vagonu mora biti toliko prostora. da more iti v natovorjeni vagon ena oseba: za vsak komad drobnice mora biti dovolj prostora, da med potjo more leči. Za napajanje in krmljenje živine mora skrbeti naslovnik pošiljke ali v posebnih primerah železnica. Živina, ki se bo predvidljivo vozila 24 nr. mora biti pred vtovorjenjem napojena in nakrmljena, a na potovanju se mor* napajati vsaj vsakih 36 ur, ako ni veli ka vročina. = Ukinjen je uvozne carine na meso v Italiji Iz Rima poročajo, da je itali janski ministrski svet sklenil ukiniti uvozno carino na z mrzlo in konzervirano meso, na konservirano ribo ter tivo živino. — Veliki borzni polomi v Newyorkn. Iz Newvorka poročajo: Na newyorški borzi je ustavila plačila me&etaroka firma Wolffe & Comp. Obveznosti firme Winkelmann & Co., ki je ustavila plačila v petek, se cenijo na 10 milj. doL — Izgledi letošnje svetovne proizvod nje sladkorja. Po dosedanjih cenitvah bo znašala svetovna proizvodnja sladkorja kampanje 1922/23 okoli 18 milijo nov ton, in sicer 6,375.000 ton pesnega ter 12,691.000 ton trsnega sladkorja. Po poročilu »European Commeroial-a» po meni to povečanje sladkorne proizvod nje proti proffli kampanji, ki je dali. 5,189.000 ton pesnega in 12,128.000 ton trsnega sladkorja Vendar še s tem ni do 3ežena proizvodnja pred vojno. V kampanji 1913/14 se je namreč proizvedlo 8.9 milijona ton pesnega ln 10 miBjonorr ton trsnega sladkorja. Domafe borze 12. junija. ZAGREB. Na deviznem tržišču ie nastopila zelo slaba tendenca, ker je dinar na Dunaju in ostalih zunanjifr tržiščih čvrst. Tečaji so znatno popustili in se je padanje končalo na bazi 6.20 do 6.25 za Zagreb v Curihu. Promet je bil zelo skrčen radi velike rezervirano« sti kupcev in prodajalcev. Notirale »a devize: Dunaj 0.1245—0.126, Berlin 0.108 do 0.112, Budimpešta 1.15—1.20, Buka« rešta 47, Milan 410—416, London 411-5 do 415, Newyork 88.75—89.75, Pariz 570—575, Praga 265.5—267.5, Curih 1602.5—1612.5, Varšava O.ll^—0.11%; valute: dolar 87.5—88.5, češkoslovaške krone 262—265, funti 410, francoski franki 565—570, Ure 405—408; efekti: Ljubljanska kreditna banka 235—240. Praštcdiona 1010—1020. Slavenska barka 100—102. BEOGRAD. Blaga v izobilju. Za de« vizo Sofijo je bil znaten interes, venda: nI bilo blaga ter se je šele po zaključ« nem poslovanju prodalo 10.000 levov po 95. V borznih krogih je vladalo veliko začudenje, da drugače za razne po« j jave tako občutljivi Curih ne ruši, tem« j več še dviga tečaj bolgarskega leva. Bolgarska državna in druge banke neprestano izdajajo naloge svojim dispo-nentom v Beogradu za kupovanje levov in dinarjev. Položaj je radi tega nejasen, ker so ti nalogi lahko samo vara-nje inozemstva. Koncem borznega sestanka je Ncwyork bil popuščajoč, isto> tako Ženeva ln London. Pariz in Milar pa čvrstejša. Narodna banka je bila efektivni kupec za dinarje. Dinar v Newyorku je notiral 113.75. Notirale so devize: London 406.5—407.5, Pari7 562.5—568. Newyork 87.25—88, Ženeva 1590—1595.5, Solun 240, Milan 407—40.S Praga 260—263, Berlin 0.09—0.10, Dunrj 0.1254—0.126, Bukarešta 46, Sofija (po nudbe) 97. Budimpešta 1.20—1.25. ponudite čvrdki Potrti globoke žalosti naznanjamo tožno vest da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, svakinja itd., gospodična po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v starosti 19 let, danes ob 3. uri ponoči izdihnila svojo nad vse blago dušo. Pogreb nepozabne ljubljenke bo v sredo dne IS. t m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v Hrenovi ulici št 17 na poko-pališče k Sv. Križu. žalujoča Otr|noya V LJubljani, dne 18. junija 1923. Prosimo tihega sožalja. 1034 L. BARAGA. ^L Zevacoi »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman In zamiSljen ter nemiren dostavi pater Jožef: »Da, da, to bi povečalo in dopolnilo nažo zmago. Ta mojster borenja mi je vedno vlival nek nemir in skoraj strah. Junak je. Annais de Lespars je hujša nasprotnica kakor sama vojvo-dinja de Chevreuse... treba je, da se brez škandala, brez procesa in na tihem ter naglo in za vselej rešimo teh strahov... spraviti ju je treba oba v Bastiljo in se poalužiti vašega kralje-veg» pooblastila....» Obe eminenci se spogledata. »Nocoj...» pravi mrko Richelieu,* baaada 80 par — mata M ««» upravo »Ju-nloL 245° ■ tra &"1"0 «Cun. Muri*. 2448 Spretni LEPA ENONADSTROPNA HIŠA 2454 se proda v Višnji gori št. 50. obstoječa iz klavnice. mesnice, ledenice, gostilniških prostorov in sob za tujce. Poleg tega nekaj njiv in travnikov z gospodarskim poslopjem. Cena 150.000 Din. Več se poizve pri Antonu Logarju v Višnji gori. TOVARNA za Izdelovanje stolov ln 14 oralov posestva; POSESTVO 28 oralov vseb kultur z inventarjem kron 1,000.000; VILA s posestvom pri Mariboru. 1,300.000 K; GOSTILNA z ali brez posestva. 1,000.000 K: PROSTOR ZA TOVARNO, takoj prazno, 1 milijon 500.000 K; GRAŠČINSKO POSESTVO, več posestev, trgovska hiša (prost loka) in stanovanje). 900.000 K; STANOVANSKE HIŠE, vila za 500.000 K proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št. S. 2415 TRGOVINO 2480 z mešanim blagom v Ljubljani. obstoječa, iz lokala in majhnega skladišča, se z inventarjem vred takoj proda. Dopisi pod »Trgovina 100* na upr. »Jutra*. SAMOSTOJEN TRGOVEC 88 let star, z dobro idočo trgovino v večjem mestu Slovenije, išče resnega znanja z izobraženo gospodično ali mlado vdovo brez otrok. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod »Tajno 29* na po-družnioo »Jutra*, Maribor. 2428 GLAVNICA- 2480 do 300.000 kroa z gotovim jamstvom in navedbo obresti na razpolago. Ponudbe pod cRe6en 2430* na upravo »Jutra*. OPEKO 2006 cement, galico. 6eno, slamo, lesno volno, drva, premog. oves, koruzo. I zdrob, krompir. Oset An-i d rej. Maribor, Aleksan-, drova cesta 57. Telefon 88. prodajalka m »prejme takoj y mM trgovini R. iMm, Mestni trg 19. Reflektira ie samo os prvovrstno moč. Predstaviti se je osebno. 1023 POZOR! 2482 Komisijsko blago, kakor tudi železo, porcelan in galanterijo prevzamem po dogovoru. Naslov pri upravi »Jutra*. DVA GOSPODA, trgovsko naobražena, v 24. letu starosti, želita znanja v svrho poznejše VINSKE ETIKETE, etlketp za konjak, rum Itd. ima vedno v zalogi litografija Cemažar in drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16 a. 2145 ALI 2E IMATE 2146 najnovejši načrt meEta Ljubljane? Dobiva se v vseh knjigarnah in trafikah. PRAV VSAKDO kdor kai išče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav ženitve z mladimi od 16 vsakdo priznava, da imajo do 24 let starimi gospo- i čudovit uspeh Mali oglasi dičnamL Vsled dobre si- j v »Jutru*. I Kirurgija § in ortopedija! Izdelovanja umetnih aog, rok, raznih aparatov za krive kosti, ertopedlčolh steznikov pri »krivljenju hrbtenice, raznih vložkov za ploske nege (Plattfufi) in otlščancev, bandaže proti kilam, gumijevih In »njenih trebušnih In želodčnih pasov, različnih podvez In obrez!!. Pri posebnih sliTajlh merjenla naj bo zdravnik specialist navzoč. Prevzemanje vseh vrst kovin In ostrin v brušenje, bakrenje tn ntiUaaje z električnim pogonom, lastni Izdelki tovarne Io trgovine G. Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova nL 5. Kupim do 100 vagonov črešnjsve, javorfeve, orehove, bukove in hrastove deske (plohe), žamane al! nežamane za takojšnjo in poznejšo dobavo, gotovina takoj pri cdiemu. Ponudbe z navedaa dimenzijo, količine in cene franko vagon na upravo ,,Jutra'1 ped Različen les". 1(38 ODDA SE 2481 a svetla in zračna soba za enega gospoda. Naslov pove upravništvo »Jutra*. MAYERJEV KONVERSA-T10NS-LEXIK0N. mala izdaja, leta 1909., popolnoma nov, se proda za 950 Din. Vprašati pri Mariji Sitar. Prešernova ulica št. 40. 2481 MLADA ŠTUDENTINJA s dobro izobrazbo išče zar radi družinskih razmer primerne službe. Gre rada tudi k otrokom. Cenjene nonudbe prosi pod «Lju-h i te! ji ca otrok 2436* na upravo »Jutra*. 2436 PRODA SE dobro ohranjeno kuhinjsko in drugo pohištvo. Od 8. do 11. dopoldne in od 1. do 4. popoldne. Naslov pove uprava »Jutra*. 2440 POZOR! 99 Več otroških vozičkov, kolesa z gumo, se poceni proda že (S 250 Din. Ljubljana. Zvonarska ulica 1. MEBLOVANA SOBA s posebnim vhodom se odda. Naslov v upravi »Jutra*. 2479 SOBO (tudi dve) meblirano, s vporabo kopalnice, naj-rajSe v vili iščeta dva gospoda. Ponudbe pod A. B. na upravo »Jutra*. 2459 ZAMENJAM 2807 solnčno stanovanje, obstoječe iz sobe. kuhinje b pritiklin v Mariboru, s slič-nim v LjubljanL Naslov pove podružnica »Jutra*. Maribor. Godbeniki dobre moči, z daljšo prakso za prvo in drago vijolino, čelo, bas, glasovir in harmonij, ae sprejmejo s 1. avgustom pri večjem, modernem podjetju. Pismene ponndbe z navedbo dosedanjega delovanja in stalnim naslovom na opravo ,Jutra" pod šifro »Glasba". 1033 tana usnja NISKE TRGOVAOKE BANKE, NiS IO d« IO usnjaPBkir. delavcev prve kategorije za prirezo-vanje in prikrojevanje, katerim se plača za 8urao delo 76 dinarjev in ilavoev drage kategorije z dnevno plačo 66 dinarjev. Nastopi ae lahko talsoj. Z dosedanjimi delavci, kateri bo ▼ Btavki, je prekinjen vsak razgovor, tako da ima uprava tovarne proste roke sprejemati druge delavce na delo, katerim ae jamči vsp-ka prostost in delo v tovarni. 10B» Hali oglasi v „JUTRlfž' imajo dsber uspehi 1037 popolnoma vešč lesne stroke, trgovsko naobražen, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, z najboljšimi odhoduimi izpričevali, želi pre-meniti službo. Najraje kot poslovodja kake žage, lesnega skladišča ali kot potnik. Cenjene ponndbe je poslati na upravo „Jutra" pod .Samostojna moč". Z Din 100.000 - pristopim kot družbenik k solidnemu, dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbo pod „Agilnoflt'' na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni tog št 3. _1036 ■ S3BOBaBBBB«MBBB»»»BB®«ft B S S g eas Gradbeno podjetje ^ ! Ing, D M i drug j « ujutoljana § | Bohoričeva ulica St 24. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog K 150,000.000*— Ustanovljena leta 1900. {•koral raSoa it. 10.509. — BrzoJ. naalov: 3anka, Ljubljana. — T®L 2«l ln 413. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnic« ■ BralUe, Celje, Dorlcs, Rranj, Maribor, BrtUoiK, NdbI Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, M.