Štev. 35.
V Ljubljani; dne 25. aprila 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
HOlfl DOBU
NAROČNINA ZA CELO LETO 6 K, ZA POL LETA 3 K, ZA ČETRT LETA 1 K 50 v.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠIUATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Videant consules...
Odločni nastop uradništva proti kandidaturi Antona Svetka je prisilil tega, da je moral svoj mandat v občinskem svetu odložiti. Svetek, ki je bil s tem vržen iz magistrata, odstopiti bi bil moral tudi pri mestni hranilnici, kjer zavzema mesto pisarničnega ravnatelja. Govori se pa, da se to ne bo zgodilo, ker bi se s tem razdrl triumvirat Hribar - Plantan-Svetek, kar bi utegnilo imeti slabe posledice za finance „Narodnega doma" in mestnega magistrata, katerega blagajna se je zlasti ob letošnji volilni borbi zdatno izpraznila. Da še tedaj dalje ostane v delu zistem terorizma, birokratizma in klečeplastva v vsem dosedanjem obsegu, da ostane „Narodnemu domu" in magistratu še nadalje zagotovljena opora v mestni hranilnici, kjer imata odločilno besedo Plantan in Svetek, odločil je baje že tretji zaveznik Hribar, da se porine Svetka radi njegovih izrednih zaslug, gospodarskih zmožnosti itd. v vrsto meščanov, zastopajočih mestno hranilnico, da se na ta način obdrži Svetka pri polni skledi v korist triumvirata, a v nadaljno škodo zavoda.
Bodisi pa temu, kakor hoče, naj si podajajo zastopniki naše liberalne korupcije rešilne roke, kakor znajo, mi bi k vsemu temu molčali, ko bi tu ne šlo za narodno gospodarsko stvar, koje sad je namenjen celokupnemu prebivalstvu mesta Ljubljane, ne pa samo nekaterim vsako-časnim koristolovcem.
Kdor ima le nekoliko vpogleda v poslovanje denarnih zavodov in kdor pozna delavnost in zmožnosti hranilničnega ravnatelja Svetka, bo priznal, da spada ta mož vse prej kam drugam, kakor pa v kak denarni zavod, najmanj pa v takega kakor je mestna hranilnica ljubljanska, če Svetek ni mogel varovati denarne škode niti navadnih društev, kojih predsednik je bil, kakor „Uradniškega društva" in „Gla8bene Matice" — o „Narodnem domu" za danes še molčimo, dasi imamo v rokah že nčudne“ —stvari, koliko manj se ga more potem postavljati za vodjo v mestno hranilnico. Tu pač ne zadostuje, da zna zaklepati blagajno, odpirati pisma, razločevati, kdo prosilcev za posojila je liberalec, kdo klerikalec, da žuga uradnikom, prosečim zboljšanja gmotnega položaja, z disciplinarno preiskavo, da zna sestavljati in zavijati ukore itd. itd. ter za to težavno tričetrturno delo na dan spraviti vsakega zadnjega dne v mesecu 166 K 66 h v svoj žep. Tudi to ne kaže posebnega gospodarja, ako najame namesto enega praktikanta za mesečnih 83 K 83 h, ki bi za to plačo delal ves dan
LISTEK
Po sili.
Spisal V. M.
Notarski kandidat Turina je poročil šiviljo Anko, lepo in revno dekle s primeroma bogato minulostjo. Resnično jo je imel rad in prijatelju Travnu, ki je bil avskul-tant in baš tiste dni prestavljen tja, kjer je živel Turina s svojo mlado soprogo, prijatelju Travnu je pravil o tej svoji ljubezni ravno tisti večer, ko je izpovedal Traven, da je gojil svoje dni z Anko ljubavno razmerje. Razdrlo se je, ali še zdaj mu je čudno pri srcu, kadar se z njo snide. In ko sta se pozno v noč razstajala, je rekel: „Bolje je, da mi je ne kažeš?"
Prazniško popoldne pa so se sešli z vso trško inteligenco, ki je napravila izlet v bližnje selo. Turina je prišel z Anko, Traven z davkarjem in njegovo priletno soprogo in vsi drugi. Govorili so vsi križem na gostilniškem vrtu, se šalili in smejali in kolikor jih je bilo pevcev, so se ločili od nepevcev, sedli skupaj okrog vogala mize in Traven je taktiral in zapel s svojim lepim tenorjem.
»Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj . . .“
ter bi se lahko in smel upeljati v vsako uradniško poslovanje — dva diurnista po 4 oz. 3 K na dan ali za popoldan, kar znaša na mesec skupaj 210 K, ne glede na to, da se more in sme diurnistom prepuščati le gotova dela. Kako malo se briga Svetek za povzdig zavoda, je dokaz še to, da vkljub našemu javnemu opominu, naj bi se vhod v mestno hranilnico napravil markantnejši, ker mnogo — tudi domačih strank — istega ne najde, še do danes zavod nima vidnejšega napisa, za kar skrbeti je pač naloga pisarničnega ravnatelja. In tako še sedaj romajo stranke mimo mestne hranilnice v kranjsko ali v kak drug denarni zavod, kjer nalagajo denar, kojega so prvotno mislile naložiti pri mestnem zavočju. Oe ima pri taki skrbi in takem gospodarstvu mestna hranilnica s tem, da ji ni treba plačevati definitivnega ravnatelja, na kateri način se po županovem računu prištedi na leto 8000 K, še poseben dobiček, jako dvomimo. Kajti slab gospodar vedno več škoduje kakor pa koristi.
Ker je mestna hranilnica eden prvih in največjih denarnih zavodov slovenskih, ki je do Hribar - Plantan -Svetkove ere užival vedno najveijje simpatije in splošno zaupanje vseh slojev in strank, katerp simpatije in zaupanje pa je začelo ravno pod vodstvom imenovanega triumvirata pešati, ker se vrh tega pojavljajo slednji čas že v. vsakem kotu novi denarni zavodi, ki delajo mestni hranilnici vsaj kolikor toliko konkurence, zato je potreba, da se pisarnično ravnateljstvo pri mestni hranilnici izpremeni. In mi odločno pozivljemo vse merodajne faktorje, naj delajo z vso vnemo na to, da se Svetek iz mestne hranilnice odstrani, na njegovo mesto pa nastavi mož, ki bo
1. jurist ter imel vsaj nekaj pojma o denarnem gospodarstvu in
2. ki bo vsaj toliko odločen, da se ne bo uklonil poveljem predsednika ljubljanske kreditne banke in župana Hribarja, kadarbošloza kor isti z a v o d a.
Ako bi ostal ta naš poziv brezuspešen, prišli bomo z jasnejšimi, konkretnejšimi in krepkejšimi dejstvi na dan, ki utegnejo biti gotovim gospodom še veliko manj po godu. Ergo videant consules!
Slovensko gledališče.
Velika noč je minila, in gotovo smo upravičeni, da glede na obljubo predsednika Dramatičnega društva, da se
vrši nov občni zbor po veliki noči, izpregovorimo par besedi k temu občnemu zboru, od katerega je odvisen, kakor zatrjujejo, nadaljni obstoj slovenskega gledališča.
Primerna bi bila morda sedaj primera med slovenskim in nemškim gledališčem, ali težko je primerjati, ko sta si predmeta primerjanja v vsakem oziru tako daleč narazen, da je prispodoba skoraj nemogoča, posebno pa v zadevi, ki je punctum saliens našega gledališča — v gmotni zadevi. Nemško gledališče ima sicer svoj večni deficit, kakor ga ima slovensko, ali velikanska razlika tiči v tem, da se pri nemškem gledališču pokrivajo ti deficiti sproti, z gotovim denarjem, prihajajočim iz neusahljivega vira Kranjske hranilnice, dočim se je deficit slovenskega gledališča pokrival edino le z mestnimi in deželnimi podporami, katerih pa so zadnje izostale in je na njihovo mesto moralo stopiti dolžno pismo in menica. Da pri Nemcih, katere poleg tega prav izdatno podpira Blovenska narodna nezavednost in brezbrižnost z obilnim posetom nemških predstav, ni strahu za nadaljno vzdrževanje gledališča, je ob takih razmerah prav lahko umljivo, vzlic temu, da po poročilu tajnika nemškega gledališkega društva prireditve niti najmanj ne odgovarjajo umetnostnim in izobraževalnim zahtevam. Drugače pa je pri nas, dasi-ravno odkritosrčno priznamo, da se je na pr. v potekli sezoni vsaj v umetnostnem oziru podalo v naše;n gledališču vsaj nekaj dobrega. So pač vzroki propadanja našega gledališča, in ti ne tiče toliko v izostali deželni podpori, kakor pa nekje drugje, in ako se ti vzroki na prihodnjem občnem zboru spravijo na dan in tudi odpravijo, potem bi bilo upati, da se stvar obrne na bolje.
Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da je zadnji občni zbor Dramatičnega društva pokazal vse kaj druzega, kakor pa sposobnost odbora za naloženo mu nalogo. Brez perso-nala in brez pravega repertoarja se pač ne da delati. — Blamaža je sledila za blamažo, katere tudi ne izbriše slabo osnovana trditev, da ni moči dobiti osobja za Ljubljano. Odgnalo se je prejšnje dobre moči, angažiralo pa neprimerno slabše in zraven nič cenejše, kakor pa so bile prejšnje. Mesto ene dobre, se je vzelo po dve slabi! Skoraj vsi prejšnji člani bi bili radi ostali, a ni se jih maralo, ker se je domišljevalo, da se najde boljše in lepše, našlo pa se je nesposobne, lene, renitentne, brez rutine, brez repertoarja, in kar je istega pomena, brez talenta za jezik, vsled česar ni čudno, da se je o našem odru izrazil nekdo, da se sliši na njem govorica podobna oni, ko je Bog ljudem v Babilonu jezike zmešal.
Lepo petje je bilo to in davkar se ni mogel vzdržati, da ne bi posegel vmes s svojim hreščečim basom. Niso bili tisto pravi toni, in Traven je zavihtel pred njegovim nosom svojo razprostrto roko. Davkar je utihnil in se je satn sebi smejal.
„Pomagal sem le . . je rekel ob koncu pesmi sredi ploskanja, ki je bilo namenjeno pevcem. Pesem je bila lepo zapeta, in dame so postale sentimentalne.
„Še kaj, še kaj" — je rekla Anka in prijazno pogledala Travna. „Tisto „ Rdeči ogenj brez plamena ...“
„Ta je stara."
Traven se je nasmehnil in je pogledal Anko naravnost v oči. In potem so zapeli.
„ Goreči ogenj iz plamena v mojem sreu zdaj gori, nobeden drug ga ne pogasi kakor tvoje žrne oSi . . ."
Lepo so peli in Anka se je domislila daleč nazaj. To je bilo pred leti, lepi večeri so bili, vstale so po sredi njih včasih lepe pesmi. Slonela je za zavesami ob takih prilikah, na skrivaj je gledala dol na cesto, kjer so ji peli mladi fantje.
„Goreei ogenj iz plamena ..
Ej, da bi bilo še enkrat mogoče za zavese na skrivaj pogledati dol na svojega mladega fanta! ... Anka je bila sentimentalna in tudi ostalih dam se je bila polotila
mehkoba. Rade bi bile poslušale kaj prisrčnega, rade bi bile šle po tihi zapuščeni poti z lepim in zaljubljenim fantom. Celo davkarjeva gospa, ki je bila med starejšimi, je bila postala na tisti večer zamišljena.
„Ah, m|adost, die Jugendl. . . Kako je bilo vse to drugače, kako je bilo vse lepše!.. . Himmlisch war’s . .. Kako smo peli doma, tri sestre smo bile in en brat in me smo pele, on pa je igral klavir."
„Geh aus, mein Herz, und suche Freud’ in dieser schonen 9ommerszeit.“
Poskušala je peti, ali njen glas je bil zelo neprijeten. Utihnila je s petjem in je pripovedovala o svoji davni lepoti. Da je imela velike in modre oči, zdaj pa je vse minilo: oči so sive, obdane z gubami ...
Voznik je bil prišel povedat, da je voz pripravljen, in dame so vstale. Gospodje so jim pomagali ogrinjati mantilje, plačali so in so odšli za njimi. Zunaj je stal pripravljen dolg voz z mnogimi sedeži, in izletniki so sedli po njih. Spredaj je sedela Anka, na desno stran je bil Turina, na levi pa je sedel Traven. Turina je bil nekoliko vinjen, in pel je na tisti večer in njegov glas je bil že hripav.
„Tamburioa sitnim glasom udaraše . ..“
„Kakšni Hrvatje so to!* — je rekla Anka in pogledala Travna. Ta ni pel, gledal je po poljih, v noč je strmel, ki je slonela nad poljanami.
Kako so se vršile skušnje, je težko govoriti; pravijo, da po cele dneve brez nadzorstva. Kritika je seveda pela hvalo in le hvalo, čudno je bilo edino le to, da so se kritiki menjavali kakor vojaki na straži — skoraj pri vsaki predstavi drug. Kdor ni pisal tako, kakor se je zahtevalo, je moral prepustiti svoje mesto drugemu, ubogljivejšemu. Pripomnimo naj tu še, da so kritiki imeli poteg kritike še drug posel — prevajanje. En sam kritik je zaslužil s prevodi, ki se najbrž ne bodo nikdar rabili, nad 600 K. A tudi ta je šel, ker ni vedno pariral.
Vse, kar je prav! V zadnjih časih je pridobilo slovensko gledališče intendantsko ložo, novomeblovano pisarno, in povišali so se honorarji za prevode od prejšnjih 50 K na 100—160 K; pridobitev je tudi ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski", ki ima gotovo trajno literarno vrednost, poleg onih prevodov, ki jih najbrž založi Dramatično društvo, da s skupičkom pokrije deficit, in to bo gotovo zaleglo, kajti teh prevodov se je fahriciralo najmanj za tisoč kron preveč, stem pa pridobilo — pohvalno kritiko. Kra-tkomalo s takimi in enakimi nepotrebnimi nabavami in potratnostmi se je porabilo do 8000 K, katere naj trpi bodoča sezona. Ekonomija!
Potemtakem ni čudno, da je bilo treba iskati vseh mogočih pripomočkov, da bi se izlezlo iz zagate. Bilo je treba damskega odbora itd. Da, damski odbor! G. blagajnik je na občnem zboru popolnoma pozabil povedati, kak uspeh je imela damska pomožna akcija — in klin-gender Mtinze! Pozabil je tudi povedati, koliko so odpuščeni in pobegli člani odnesli. In ko smo ravno pri tem, naj tudi povemo, da je vrednost inventarja v znesku nad 10.000 K zelo pretirana, vredeni ni namreč niti 6000 K.
To in spredaj omenjeno so pač stvari, katerih se bo moral bodoči občni zbor temeljito lotiti in jih ravno tako obdelati, potem pa —?
Naše mnenje je, da je Dramatično društvo nesposobno za nadaljno vodstvo slovenskega gledališča. Zavod naj prevzame z vsemi subvencijami in obveznostmi in z vsem inventarjem mestna občina, ki naj dogovorno z deželnim odborom imenuje plačanega ravnatelja domačina, ne pa kakega tujca. Tudi v Zagrebu je tako. Številen odbor le ovira in dela vodji težave. Subvenciji mesta in dežele z dnevnimi dohodki bi potem popolnoma zadoščali, da bi se zopet povrnila trezna doba našega gledališča. Bavnatelj bi moral stati nad strankami, upoštevati bi moral vsa načela ter spoštovati objektivno kritiko vseh ljubljanskih listov. Izzivati se ne sme nikogar, kajti zavod je deželen. „Tartuffe“ in „Pohujšanja“ morajo izginiti in terorizem javne kritike mora prenehati.
Dramatično društvo pa naj na občnem zboru skesano pripozna svojo preživelost, in naj po dolgem trudu in trpljenju leže k večnemu počitku.
Slovenci in balkanska federacija.
(Dalje.)
Kam se naj tedaj obrnemo Slovenci, katero smer naj zavzame naša politika, kako se naj otresemo vseh predsodkov, kako zadušimo nesrečni lokalizem in provin-cializem, kako se otresemo in oprostimo bremena, ki nas tlači, kako si začrtamo pot, ki bo zares vsakemu Slovencu sveta in o kateri bo prepričan, da bo vedla ne le slovenstvo, ampak človeštvo sploh do sreče in blagostanja za katero se bojuje današnji boj.
Vsi Slovenci, ponavljam, vsi Slovenci brez izjeme, naj bodo že naprednjaki ali konservativci, celi narod, kakor vsak posameznik čuti v svojem srcu potrebo po zboljšanju današnjega političnega in socialnega stanja; vsakdo se čuti vklenjenega, občuti živo, da nečesa manjka njegovemu narodu, da mu nedostaja prave skupne poti, ki bi ga pri-
„Kaj pa študirate ?“
Vprašala ga je in se mu je nasmejala, Traven pa se je vzdramil.
„Nič ne mislim . . . Sanjal bi zdaj-le ali kaj lepega. Kaj takega, kar se ne zgodi nikoli na svetu."
Bopotal je voz, niso čuli drugi, kaj sta govorila. In tudi hrvaška pesem ni imela konca.
„Ko bi človek včasih mogel popraviti kaj v svojem življenju, kaj takega, kar je že minilo. Vidite, to je pri meni po navadi, da tako neumno mislim, kadar nisem trezen, ne pijan... Neumnosti mi hodijo na pamet, hoče se me polastiti sentimentalnost in to je zaradi vas, milostiva! Jaz sem sploh čuden, kadar stojim tako pred vami. Pozabim marsikaj, posebno razpoloženje me objame, jaz mislim, da bi prenaredil polovico tega neumnega življenja.
Potem sta molčala oba. Tiha je bila noč, gorele so zvezde na nebu in so se utrinjale. Vsaka je začrtala za sabo temno črto, izginila je z neba, utonila je za gorami. Voz je šel v klanec, počasi so vlekli konji in Traven je pogledal nazaj in se nasmehnil. Vse se je držalo za roke, splošna ljubezen je vladala na vozu in čisto zadaj je stal davkar in dirigiral svoje pevce.
„Kaj nam pa morejo . . .“
peljala do končnih ciljev. In naposled, kakšni so ti naši cilji, kako si Slovenci predstavljamo svoj narodni ideal, kako vzor našega blagobitja, kakšna končna oblika uprave, kakšna stopnja kulture, gospodarskega in družabnega blagostanja zadosti našim željam, našim ciljem, našemu narodnemu idealu. Priznati si moramo odkrito vsi posamezniki, vse stranke in strančice, vsa naša kulturna društva, kakor tudi posamezni krožki, da smo nezadovoljni, da potrebujemo nečesa, neki skupni narodni ideal, o katerem smo si pa žalibog na nejasnem. In ravno oni, ki bodo najbolj trobili in na veliki boben obešali, da delajo za korist naroda, so si o tem idealu najbolj nesigurni, ker jim je predvsem za osebne ali pa strankine koristi. Ako pa delamo za korist posameznika ali pa izključno za dobiček posameznih strank, tedaj ne moremo govoriti, da imamo pred očmi najboljši cilj, za katerim bi moral stre-miti celi narod.
Starejši gledajo ljubosumno na svoje mlajše tekmece, neradi bi še pustili vajeti iz rok. Politika da vendar ime, da ugled in zraven se dela še za ubogi tlačeni narod in se žrtvuje zanj! Kakšne cilje imajo ti gospodje, ki smatrajo predvsem svojo politiko za resno in preudarjeno ter se ozirajo z zaničljivim posmehom na mlade moči? Težko bi se dalo reči, kaj so njihovi ideali, v koliko izvedljivi in oni sami bi pri pivu ali pa pri kozarcu cvička povedali nemško, da je pač težko dandanes s slovensko politiko, da moramo pač še malo potrpeti, vlada bo že prejalisiej ugodila Slovencem njihove zahteve, sicer pa napredujemo, ti bo še pristavil, za mojih let je bilo še vse nemško!
In mlada generacija? Prinesla je precej dobrih zrn na slovenska tla, ki kažejo že lepe uspehe, in obljublja tudi v bodoče delati za narodov blagor. Lepo! Toda kako ? Kam naj gredo ti mladi inteligentje, v podrto liberalno stranko in postanejo njeni pijonirji, ali jo naj proti volji starih pomlade in preustroje. Ali naj nasprotno ustanove in osnujejo popolnoma novo slovensko stranko, ki bo popolnoma odgovarjala njihovim idejam, njihovim željam? In končno kakšni cilji, katere ideje teh mlajših naših moči morejo zagotoviti naš narodni obstoj in pripeljati narod v resnici do sreče. Ali se ne bodo čutili naši mladi, poznejši voditelji slovenskega ljudstva, ali se ne bodo čutili, tudi ako dosežejo svoje prve cilje in želje, še vedno nezadovoljne, in morda nezadovoljne še veliko bolj, ali ne bodo občutili velikansko tesnobo in ozkost, ki jih bo-obdajala? Kje najti izhod, kje in kako se čutiti Slovenca tudi preko mej slovenskih pokrajin, kje ona zavest ponosnih velikih narodov.
Čim dalje bomo šli, tem bolj zamotano bo slovensko vprašanje, tem bolj raznovrstna slovenska politika. Ali naj tedaj kapituliramo pred Nemci ali se pa pohrvatimo, kar se je že iz mnogih strani nasvetovalo! Ne eno, ne drugo! Slovenci, ki smo se ubranili nemškemu navalu po tolikih stoletjih, smo danes zmožni, da se popolnoma samostojno razvijamo poleg močnejšega soseda, ne da bi morali pred njim kapitulirati. Kar se pa tiče Hrvatov, je stvar drugačna. Nikakor ni seveda misliti, da bi nas Hrvati pohrvatili, ali da bi nas gospodarsko in politično uničili, kar nam preti edino le od Nemcev in ker Lahi niti v poštev ne pridejo. Jasneje povedano: Mi potrebujemo Hrvatov in Hrvatje potrebujejo nas. Zakaj potrebujemo mi Hrvatov in kako pridejo Hrvatje, da potrebujejo pomoč Slovencev? Ako smo se Slovenci toliko časa vzdržali in ohranili, ako smo si ustanovili celo lastno kulturo, ako smo se razvijali na vseh poljih brez pomoči Hrvatov, je dovolj jasno, da jih v bodočnosti rabimo še manj za svoj narodni obstoj in da tudi brez njih lahko ostanemo Slovenci. Popolnoma res, čisto prav! Tudi je umevno samo ob sebi, da močnejšim Hrvatom ne bo treba iskati Slovencev, da jim rešijo narodnost in samostojnost.
Na široko je mahal z rokami in za klobuke so se držali tisti, ki so bili v njegovi bližini.
„Zadaj se imajo dobro. “
Z nasmehom je povedal to Anki in se je obrnil spet naprej. Prišel je bil voz na vrh klanca in zdaj seje obrnil dol v dolino. Tekli so zopet konji, ropotal je voz, zadaj pa so peli že poldivji pevci.
„Kaj se vi še kdaj domislite nazaj ?“
Traven se je nagnil k Anki in je čakal odgovora.
„Da, včasih ... Nocoj sem se domislila na serenade ...“
„To je dolgo od takrat, od tistih lepih večerov ... Nocoj sem isti fant kakor sem bil tistikrat... tudi zaljubljen sem .. .“
Traven je gledal pred se, objelo ga je temno in nejasno čuvstvo.
„Ali ideali so se menjali. .je pripomnila Anka in je bila resna.
„Tudi ideali so isti...“
Bopotal je voz in peli so izletniki in že se je videlo mesto. Veliko število luči je svetilo v dolini, temni zidovi so stali tam sredi noči. In bližali so se bolj, že je zavil voz med njimi, ustavil se je in izletniki so stopili dol.
.Neumnost je taka ljubezen, vrag vzemi tako življenj* ..
Kje so torej oni interesi, na katere zadeneta oba naroda, ki so skupni obema? Ako ostane pri starem, ako dobimo Slovenci šole, upravo, ako nam vlada vsega da, česar zahtevamo od nje, tedaj teh interesov pač ne bo, ali bodo pa vsaj zelo neznatni in nepomembni. Da, ako hočemo ostati Slovenci med Karavankami in Krasom, ako hočemo živeti i dalje to tesnobno življenje, ako ostanemo zagrizeni provincijalci in partikularisti, tedaj ne bomo spoznali in občutili skupnih potreb, in ako bomo težili celo proti severu, bi nam bilo celo iskati in misliti na skupne koristi. Pri Hrvatih, oziroma Hrvato-Srbih je isto. Dokler se bo njihova politika omejevala na domače spore in se gibala v ozkih deželnih mejah, tako dolgo se bo pozabljalo na uspehe, ki bi jih Srbo-Hrvati lahko dosegli.
Slovenci, ako si hočemo izvojevati administrativno celoto, ako se hočemo povspeti na politično višji nivo, ako si hočemo zagotoviti, da se nas ne bo cepilo, ampak kot eno administrativno celoto priklopilo, bodisi severu ali jugu, da se nas nasprotno deliti ne bo moglo, potrebujemo zaslombe, potrebujemo zaveznika in prijatelja, ki bo šel tudi za naše pravice, naše težnje z nami v boj, Hrvatom nasprotno je obstoj in administrativna skupnost Slovencev bistveni pogoj, neobhodno potrebni jez proti Nemcem, ako se hočejo ubraniti nemškega prodiranja na jug in vzhod, ako hočejo biti svobodni gospodarji svobodne domovine. Neovrgljiva resnica je, da ta dva soseda potrebujeta drug drugega. Prvi, da se laglje razvija in uspešneje bojuje za svoja prava, drugi, da se mu ni treba bati nemškega prodiranja, kateremu morajo postati Slovenci močen jez.
(Sledi.)
Politični pregled.
Izpremembe v ministrstvu.
Med sedanjim češkim ministrom rojakom Praškom in njegovim predhodnikom dr. Pacakom se je razvil čas-niški boj glede nadaljne češke politike, katere vodstvo reklamuje Prašek za agrarce, dr. Pacak pa za Mladočehe.
Z obeh strani so sledila razna „odkritja“. Vsled tega se že močno govori, da bo zamenil Praška drug češki parlamentarec, s Praškom vred pa da odstopi tudi sedanji trgovinski minister dr. Fiedler. Vendar pa se zatrjuje, da pred dohodom nemških vladarjev ni pričakovati nikakih izprememb.
Govori se tudi, da je zelo omajano stališče skupnega finančnega ministra Buriana in da pride na njegovo mesto vodja madjarskih klerikalcev grof Ivan Zichy.
Povišanje častniških plač.
Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle se mudi te dni na Dunaju v svrho določitve skupnega državnega proračuna. Ker pa spada v skupni proračun tudi zvišanje častniških plač, je umevno, da se bo razpravljalo tudi o tej zadevi. Dosedaj se misli na sledečo rešitev tega vprašanja : Povišanje častniških plač stopi v veljavo s 1. junijem 1909 in bo veljalo tudi nazaj za drugo polovico leta 1908. V proračunu vojnega ministrstva se bode skušalo 17s milijona kron, kolikor je potrebno, da se plače zvišajo, pri drugih točkah prihraniti. Ako se doseže sporaz-umljenje do 30. t. m., potem se že tedaj določi čas dele-gacijskega zasedanja, če se pa torej sporazumljenje ne doseže, se določi čas delegacijskega zasedanja šele po odhodu nemških vladarjev.
Gališki namestnik.
Med velikonočnimi prazniki so se v Lvovu sešli voditelji Poljakov, da se posvetujejo o nasledniku umorjenega grofa Potockega. Kot taka se še vedno imenujeta sedanji deželni maršal grof Stanislav Badeni in pa finančni mi-
■** Dalje v prilogi. *»■
Traven je stal tik Anke, in tudi Turina je bil popolnoma blizu.
„Moj mož ima ušesa, gospod Traven, bodite premišljeni . . .“
Skoro šepetaje je povedala to in mu je stisnila roko.
„Lahko noč, gospod Traven, in hvala za zabavo !“
To je povedala na glas in	je odšla s	Turino. Vinjen
je bil	tisto	noč, in ko sta prišla	domov, je	sedel na po-
stelj in nagnil glavo globoko dol skoro do kolen.
„No,	zdaj sta prijatelja s Travnom . .. prijatelja . ..
Ampak to	ne vem, če bo prav,	če bo neslo tako prijatelj-
stvo. Jaz namreč ne bi rad videl, da bi moral kdo v tretjo sobo . .. Kaj ne veš, kaj je v spodnjem nezaklenjenem predalu moje pisalne mize? Kaj ne veš, da je nabit in popolnoma pripravljen ?“
Glava mu je bila še bolj dol zlezla, — skoro se je dotikal z nosom kolen.
„Delaj, kakor hočeš, prav kakor hočeš, samo zvesta bodi; jaz ne maram dogodkov za mojim hrbtom . . . Zdaj pa sedi k meni, da te objamem in poljubim."
Anka se je razpravljala in tisti večer se je dogodilo prvikrat, da se ji je Turina zastudil.
,,Jutri, zdaj pa lezi spat !“
„No, pa jutri!“	(Sledi.)
Priloga k 35. štev. »Nove Dobe“, dne 25. aprila 1908.
nister Korytowski, vendar pa baje noben od teh dveh ni voljan prevzeti namestniškega mesta. Potemtakem bo najbrž le imenovan sedanji državni poslanec Bobrzynski.
Nemški vladarji na Dunaju.
Po oficielnemu programu pride nemška cesarska dvojica na Dunaj dne 7. majnika ob 10. dopoldne. Na kolodvoru ju bo sprejel cesar in nadvojvode. Drugi nemški vladarji pridejo na Dunaj 6. majnika. Slavnostni sprejem in častitanje se izvrši dne 7. majnika opoldne v Schdnbrunnu.
Hrvatska.
Ban Eauch je vendar odgovoril na poziv srbskih samostalnih poslancev in sicer s pozivom na dvoboj, na katerega je pozval predsednika koalicije dr. Medakovica. Toda stvar je jako zamotana. Med obojestranskimi zastopniki se vrše dolgotrajna pogajanja in vprašanje še ni rešeno, ali se bo priznalo banu Kauchu satisfakcijo ali ne, ker se ni oziral na prvi poziv srbskih poslancev. Ban Eauch trosi po svojih novinah vest, da se Medakoviiievi častni sodniki nočejo odzvati vabilu na skupno sejo, in to najbrž edino le z namenom, da bi celo zadevo zavil v nekako meglo, ker se boji častnega sodišča. Dočim koalicijski časniki niso niti besedice pisali o Bauchovih zastopnikih, se po mažarskih in drugih Rauchu prijaznih časopisih danzadnem napadajo Medakovi(Sevi zastopniki. Rauchu je pač na tem, da se ne bi moglo sestaviti vprašanja, katero naj bi rešilo častno sodišče. Stvar je namreč zanj zelo nevarna, kajti ako bi propadel pred častnim sodiščem, potem so mu dnevi kot banu šteti. — Iz najnovejših poročil povzamemo, da se dvoboj med Rauchom in Meda-kovidem ne bo vršil, ker so Medakovicevi zastopniki odrekli Rauchu pravico zadoščenja na viteški način.
Na Hrvatskem so sedaj častne afere na dnevnem redu. Major Kostial je zahteval zadoščenja od dr. Franka, ki je svoj čas trdil, da se je dal Kostialov oče kot sodnik podkupiti v neki pravni zadevi. Stvar še ni končana.
Rusija.
Po izvenruskih listih se je raznesla vest, da so te dni zopet odkrili zaroto proti carski rodbini. Uradno se sedaj iz Petrograda razglaša, da so vse te vesti naravnost izmišljene.
Domobranska komisija ruske državne dume je v tajnih sejah obravnavala predlogo vojnega ministrstva o dovolitvi vojaških novincev za leto 1908. Predloga se je sprejela z majhnimi izpremembami. Odsek je pa obenem tudi izrekel željo, da bi se pritegnilo vojaški dolžnosti 15 milijonov mož onih narodov, ki dosedaj še niso bili podvrženi vojaški dolžnosti. S tem bi se seveda obrambna sila ruske države ogromno pomnožila. Komisija se je izrekla tudi za to, da bi se vojaška dolžnost Fincev podredila splošnim državnim postavam.
S Kavkaza prihajajo zelo vznemirljive vesti o prodiranju turških čet proti ruski meji. Iz Petrograda je odpotoval veliki knez Nikolaj Nikolajevič na Kavkaz baje z nalogom, da prevzame vodstvo ruskih čet na Kavkazu.
Italija in Turčija.
V zadnjem času so se razmere med Italijo in Turčijo zelo napele. Italija je zahtevala od Turčije, da ji dovoli ustanovitev peterih italijanskih poštnih uradov in to v Carigradu, Solunu, Valoni, Smirni in Jeruzalemu, česar pa turška vlada ni hotela dovoliti. Dosedaj je imela Italija v Turčiji sedem poštnih uradov. Poleg tega pa je zahtevala Italija od Turčije pojasnitev umora nekega italijanskega frančiškana v Tripolisu. Turčija torej ni hotela nikakor pristati na italijanske zahteve in Italija je v sporazumu z velevlastmi hotela nastopiti z represalijami. V pondeljek je odplul oddelek italijanske bojne mornarice v egejsko morje z namenom, da toliko časa blokira smirnsko luko, dokler Turčija ne privoli v italijanske zahteve. Vsled tega še je končno Turčija vendarle udala in v torek je prišel turški poslanik na rimskem dvoru Redšid-bej k italijanskemu ministru vnanjih zadev Tittoniju ter mil naznanil, da Turčija pristna na ustanovitev peterih italijanskih poštnih uradov, in mu podfcl tudi sicer zadovoljujoča pojasnila. S tem je bila torej zadeva poravnana in odposlana italijanska mornarica je dobila nalog, da se ustavi ob otoku Kreti.
Portugalska.
Dunajskim listom se poroča iz Lizbone, da se je odkrila zarota proti kralju Manuelu. Zarotniki so hoteli napasti in umoriti kralja ob priliki otvoritve državnega zbora. Po odkritju zarote so aretirali veliko število republikancev. Na dan otvoritve državnega zbora bo vse lizbonsko vojaštvo pripravljeno. Pot od kraljeve palače do državne zbornice bo zastražena s tremi vrstami vojaštva. Kralja, ki se bo vozil v zaprtem, z oklopom zavarovanem vozu, bo spremljal cel polk konjiče. Republikansko časopisje svari vlado, da naj nikar ne posega predaleč, ker bi sicer Portugalsko doletela enaka usoda, kakor je Francosko.	,
Priporočajte in širite naš list!
Dnevne vesti.
Kranjsko.
— Ljubljanske občinske volitve so razen prvega razreda, ki voli v pondeljek, končane. Kakor je že vsakdo naprej vedel, so bili izvoljeni tisti kandidatje, ki so bili postavljeni po milosti magistratne gospode in v vsem in povsod odločujoče žlahte. Naravnost smešno pičla pa je bila udeležba pri volitvah. Ako se pomisli, da jih je prišlo v tretjem razredu od 2760 volilcev komaj 950 na volišče in to z vsemi pooblastili vred, v drugem razredu pa od 1554 nekaj nad 360, se pač vidi, da stoji klikarstvo v Ljubljani že na zelo slabih nogah. Seveda uvaževanja vrednih nasprotnikov ni bilo, zato tudi ni bilo treba napeti onega agitacijskega aparata, ki sicer delile s polno paro ob vsakih drugih volitvah, kjer se gre za nohte magistratni gospodi. Izvoljeni so torej tisti možje, ki so kandidirali, in zato ne bomo ponavljali njihovih imen, saj so splošno brezpomembna in je za javnost popolnoma isto, kdo sedi v ljubljanskem občinskem svetu A, ali B ali pa morda tudi Z, stori se le ono, kar hočejo visoke glave. V pondeljek pa voli prvi razred. Da bi se vsaj tu dosegla nekoliko čed-nejša udeležba, so si izmislili liberalci novico, da hočejo poseči v volitve Nemci, seveda zvezani s klerikalci in vsemi drugimi nezadovoljneži. Zato so udarili na veliki boben, češ, slovenstvo Ljubljane je v nevarnosti, pridite, rešujmo. Pač so res pametni! Kdo se bo neki trgal zato, da bi vlačil kostanj iz žerjavice za gospodo, ki že leta in leta sedi na magistratu in pase svojo lenobo na račun nerazsodnosti svojih volilcev. Verjamemo pač, da liberalci niso tako neumni, da bi se branili delavnih moči, ali gre se jim zato, da se dosedanja šušmarija obdrži v starem tiru, in zato je pač treba skrbno čuvati, da ne pride v mestni občinski svet kak človek, ki bi nekoliko odgrnil zaveso in pokazal volilcem-davkoplačevalcem, kako lepe stvari se godijo pod krinko navdušenosti za blagor meščanstva. Gorje pa tistemu, ki bo kedaj podedoval po tej žlahti gospodarstvo na ljubljanskem mestnem magistratu. Bo pač res treba najeti kakega Herkula, da bo napeljal Ljubljanico skozi ta Augijev hlev, kajti sicer ne bo mogoče spraviti iz njega vsega gnoja, ki se je v dolgih letih kopičil in nakopičil v njem. Dela dolgih let bo treba, da se bo zopet popravilo, kar ee je zagrešilo, in tega težkega dela se straši marsikdo, zato pa so tudi ljubljanske občinske volitve tako zaspane, da se v resnici zanje ne briga drug kakor slavni magistrat in pa ono par liberalnih kandidatov. Stem so tudi letošnje občinske volitve dovoljno označene.
— Skrajna nemška surovost Prošli teden se je dogodil v Ljubljani slučaj, ki glede surovosti presega že vse meje. V noči od četrtka na petek se je pritepla v kavarno »Austria" pijana nemška družba, v kateri sta bila dva sinova ravnatelja trgovske šole Mahra, dva Stangerja in pa neki artilerijski poročnik. Začeli so razgrajati in izzivati s heii - klici, dokler jih ni sorodnik kavarnarja Stritarja opozoril, da naj miri^jejo. Nemirneži so šli iz kavarne, ali zunaj so počakali Stritarja in ga pre* tepli, da se je ves krvav in onesveščen zgrudil na tla. Ranjenca so potem vlekli k Ljubljanici, kjer so mu izpirali rano, dočim je poročnik stal na straži. Ker se pa ranjenec le ni osvestil, so ga pustili ležati na tleh, kjer ga je zjutraj našel kavarnar, nakar so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Slavne mestne policije seveda ni bilo nikjer. — Res, daleč smo že prišli v naši slovenski Ljubljani vsled vednega prizanašanja, namesto da bi se enkrat za vselej pometlo s takimi nemškimi razgrajači, pa naj že bodo ti sinovi kakega ravnatelja, ali pa tudi c. in kr. častniki. Ni dovolj žalostno, da se pobija in tolče ob vsaki priliki Slovence v obmejnih pokrajiuah, sedaj naj se prenese ta praksa menda tudi v Ljubljano. In to nemško barabstvo se potem še baha s svojo kulturo, nam jo celo usiljiye. Dobro, sprejemamo jo, in verjamite nam, da bomo odslej vaši najboljši učenci. Vračali vam bomo milo za drago. S takimi ljudmi se pač drugače ne izhaja. Vsaka slovenska družba naj bi s pasjim bičem naučila manire te in take h^jlovske razgrajače, in če tudi nosijo c. in kr. častniško suknjo, pa bomo kmalu imeli mir pred njimi, kajti tega bi se še manjkalo, da bi v naši slovenski stolici celo vojaštvo izzivalo na tak nesramen način. O Mahrovih mladičih, ki se uče manire v raznih cirkusih med jabačie&mi in konjskimi hlapei v ljubljanskem pratru, seveda ni pričakovati kaj boljšega, pa se jim bodo tudi še te muhe izbile iz glave, za c. in kr. častniške hajlovce pa bomo tudi našli primerno zdravilo, katero jih bo korenito ozdravilo njihovega vse-nemškega razgrajanja po Ljubljani. — Proti napadalcem se je uvedla sodnijska preiskava, in upati je, da se jim bo prisodila primerna nagrada za njihov razbojniški čin. Gospod c. in kr. razgrajač se bo najbrž znal odtegniti ravnotako zasluženi kazni, k večjemu ga bodo premestili kam drugam, kjer bo lahko nemoteno dajal duška svojemu vse-nemškemu navdušenju in se še zraven pobahal, ,,kako je v onem bindišarskem gnezdu v Ljubljani, pobijal neumne bindišarjeu. Slovenski poslanci nsy ne pozabijo tega slučaja omeniti, ko se bo razpravljal vojni proračun v državnem zboru, oziroma v delegaciji.
— čujmol Čujmol Kakor znano je idrijski sodni adjunkt Potočnik v zadevi drž. poslanca Gostinčarja contra Novak slednjega oprostil, katero sodbo je ljublj. dež. sodišče tudi potrdilo. Vsakemu količkaj nepristranskemu človeku je moralo biti že tedaj jasno, da se je v danem slučaju recimo kršil zakon. Tega mnenja je bilo tudi kasacijsko sodišče, katero je akademično razsodilo, da se je z ono rzsodbo, ki je bila jednaka moralni obsodbi Gostinčaijevi — kršila postava. Z novo razsodbo je seveda poslanec Gostinčar sedaj povsem rehabilitiran. Sedaj pa čujmo, kaj pravi »Slov. Narod“, ki se pri vsaki priliki udaija na napihnjene svoje prsi kričeč: „mi še nikoli nismo bili obsojeni!", in ki je sicer tako prokleto prepričan o neodvisnosti in nepristranosti sodišč in sodnikov, prav posebno, kedar se gre za politične pravde! Slov. Narod piše, da je bila razsodba kasacijskega dvora koncesija vlade klerikalcem za ustanovitev nemškega gimnazija v Ljubljani, in proglaša razsodbo sploh kot klerikalno pridobitev! Torej tako stoji po Narodu z justico ? Razsodbe se kratko malo lepo zmešetarijo in stvar je v redu. Sedaj razumemo marsikaj — kajti kar velja na desno, velja tudi lahko na levo. Razumemo pa tudi, da mora imeti oni, ki napiše tako mnenje o razsodbah, globok upogled v politiške praktike, in da mora natančno vedeti, kako se delajo procesi, kako se jih vodi, in kako se jih razvodi. Nas od srca veseli dragoceno priznanje Slov. Naroda, in še bolj bi nas veselilo, ko bi tudi drugim se enkrat odprle oči, in da bi spregledali. lepo nanizane podlosti naših liberalcev, pri katerih jih podpira še marsikaj, kar mora in bo tudi palo in to v doglednem času.
»Glasbena Matica" poleti v soboto dne 2. majnika v Zagreb, kjer priredi isti dan zvečer koncert, katerega spored priobčujemo spodaj. V Zagrebu se delajo velike priprave za ta kocert in »Glasbena Matica" bo sprejeta nad vse sijajno. Iz Ljubljane v Zagreb bo vozil posebni vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane v soboto zjutraj in se vračal iz Zagreba v nedeljo proti večeru. Ker se otvori 1. majnika v Zagrebu jugoslovanska umetniška razstava, se poleg pevcev »Glasbene Matice" udeleši tega izleta gotovo tudi več drugih izletnikov. »Glasbena Matica" bo na koncertu proizvajala sledeče točke: Fr. Vilhar: „Slovenac i Hrvat" ; M. Hubad: Slovenske narodne pesmi „Je pa davi slanca pala", »Prišla je miška", »Luna sije" in »Meglica" (0. Dev), mešani zbori ti capella; Ant. Lajovic: »Bolest kovač" in »Napitnica", mešana zbora; P. H. Sattner: »O nevihti", mešan zbor; Zd. Fibich: »Pomladna romanca", mešan zbor, sopran in bas-solo s spremljevanjem orkestra; H. Hermann: »Trije potniki", »Salomon", bas-solo s spremljevanjem klavirja; Jos, Proehazka: »Ljubezen", mešan zbor; M. Hubad: Slovenske narodne pesmi »Bratci veseli vsi", »Ljubca povej, povej" in »Škijanček poje, žvrgoli", mešan zbor; Ant. Foerster: »Ljubica", mešan zbor; Ant. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor, in Ant. Dvofsk: »Sv. Ljudmila", sklep iz I. dela, mešan zbor in veliki orkester.
— Ljubljanski tramvaj je zahteval te dni človeško žrtev. V sredo je tramvajski voz povozil na Dunajski cesti kovaškega vajenca Cirila Bariča. V trenotku, ko je vozil voz električne cestne železnice mimo, je priletel deček iz Frdhlihove veže in naravnost pod voz, ki ga je vzlic temu, da je voznik takoj ustavil, popolnoma zmečkal. Deček je bil takoj mrtev. Truplo so mogli dobiti izpod vosa šele potem, ko so voz vzdignili. Voznika ne zadene nobena nikakor krivda. Pač pa naj bi slavni magistrat storil vse potrebne korake, da se namestijo na vozovih cestne železnice varnostne priprave, katere bodo v bodoče zaprečile take grozne nesreče. Sicer pa je tndi resnica, daje cestna železnica po Dunajski cesti tako nesrečno izpeljana, med vozom in pločnikom je ravno toliko prostora, da mimo-vozeči voz ravno lahko še stisne človeka, ki slučajno zdrsne s pločnika. Sploh pa je ljubljanska cestna železnica ena onih naprav, za katere nedostatnost se imamo zopet zahvaliti slavni gospodi na magistratu, in stem je povedano vse.
— Ogenj na I. državni gimnaziji. V četrtek zjutraj nekoliko pred peto uro so zapazili, da je naBtai ogenj pri vzpenjači za drva in premog, ki vodi iz kleti do vrha poslopja. Gasilno društvo je takoj prispelo na lice mesta ter v eni uri zadušilo ogenj. Ker zaradi silnega dima gasilci niso mogli dospeti do ognja po hodnikih, so morali razbiti stekla na oknih, in skozi okna vdreti v notranje prostore. Škoda znaša okrog 3500 K. — Da pa je tudi pri tej nesreči obveljal stari pregovor, da ni nesreče brez sreče, so najbolj v tem slučaju pokazala zadovoljna lica dijaštva, katerim je ta ogenj prinesel par dni počitnic, da se je poslopje zopet spravilo v red in se je moglo začeti s poukom. Naj se nikar ne misli, da smo hoteli morda 8 to pripombo kaj slabega reči o našem dijaštvu, ne, niti najman, ali stvar je pač taka, in prepričani smo, da bi kak star gospod profesor, ki bi morda znal celo uvesti celo inkvizicijo proti onim, ki so se veselili par prostih dni, v svojih dijaških letih mislil prav ravno tako.
— Pozor pred tatovi. Ljubljana prav nič ne zaostaja za eldoradora tatov, Trstom, in če bo šlo tako naprej,
kakor se je začelo v zadnjem času, ga bo celo prehitela. In res, tekom enega dneva in ene noči štiri, pet tatvin, to je že nekaj nenavadnega. Najprej v škofovi pisarni nad 1000 kron, in tat si je svoj posel sladil celo s potico. Pokazal pa je tudi, da ni karsibodi, temveč nekaj boljšega, da se zanima za dnevna vprašanja, kajti črevlji, ki jih je pustil namesto denarja, ki ga je vzel seveda s seboj, v škofovi pisarni, so bili zaviti v iztis „Slov. Naroda", potica pa v „Piccolo“. Mož je bil dober humorist. — V frančiškanski cerkvi je nekdo oropal „Praškega Jezuščka" darov, zlatih in srebrnih verižic, prstanov, ur itd. Pred kupovanjem takih stvari se torej svari. — Po raznih ljubljanskih hotelih so opazili tudi več tatvin. Stvar torej prav lepo napreduje, in če Bog da in ljubljanska policija, se bo Ljubljana kmalu lahko ponašala z rekordom v tatvinah in vlomih.
— Poučno potovanje kranjskih gostilničarjev. V torek se je odpeljalo proti Dunaju 22 kranjskih gostilničarjev. Tega poučnega potovanja, katero je priredila deželna zveza za promet s tujci, se udeležujeta tudi oba zvezina tajnika ter predsednik in podpredsednik. Na Dunaju so bili kranjski gostilničarji prav prisrčno sprejeti in so si ogledali vse najmodernejše naprave, spadajoče v gostilniško obrt. Sprejel jih je tudi minister javnih del, dr. Gessmann, ki je izražal svoje veselje na prireditvi tega poučnega potovanja. V imenu gostilničarjev se mu je zahvalil za njegove prijazne besede hotelir Peternel z Bleda. Celo poučno potovanje bo gotovo imelo najboljših uspehov pri udeležencih, obenem pa tudi za procvit prometa s tujci.
— iubiiejski denar po 20 in 10 kron v zlatu.
Državni zakonik od dne 18. t. m. priobčuje razglas finančnega ministrstva glede izdaje jubilejskih cekinov po 20 in 10 kron; pridejane	so	tudi	slike treh kronskih novcev,
po katerih se vidi,	da	tudi	na tem jubilejskem denarju
vladarjeva glava ni ovenčana z lavorjevim vencem, kar bi bilo ravno tem slavnostnim povodom najumestneje. Zlati po 20 K kovali se bodo tudi na zasebni račun, nasprotno pa zlati po 10 K samo na državni račun.
— Ponarejeni petkronski tolarji krožijo po ljubljanski okolici. Pred kratkim je namreč prišla neka stranka k davčnemu uradu na Vrhniki, da bi davke plačala. V to svrho je naštela denar, med katerim je davčni oskrbnik spoznal in zavrnil petkronski falzifikat. Od pravega pet-kronskega tolarja se loči falzifikat v tem, da nima čistega kovinskega leska,	pri	tem	je mnogo lažji, ker sestoja iz
..britanske kovine"	in	cinka,	in končno ima na robu slabo
vtisnjeno geslo. Ker je gotovo več takih falzilikatov v prometu, je treba posebne pozornosti, da se občinstvo izogne sitnostim in obvaruje škode.
— Ribnica. Pri občinskih volitvah je na celi črti zmagala gospodarska stranka. Klerikalci so dobili posebno v trški podobčini v tretjem razredu sramotno nizko število glasov, v drugem se pa volitev niso udeležili. Ker so tudi v vseh drugih podobčinah zmagali pristaši naše stranke, bo ostala tudi še nadalje občinska uprava v dosedanjih priznano spretnih rokah.
— Delavstvu, ki se izseljuje v Nemčijo! Avstro-ogrsko pomožno društvo v Ahenu objavlja, da je »Nemška osrednja zveza poljedelskih delavcev" pred nedavnim izdala potom časopisja nekak poziv, čigar strupena ost je očitno obrnjena proti interesom onih rojakov, ki hodijo delat na Nemško. Kakor znano obstoja od 1. februarja 1.1. odredba, da dobivajo vsi vnanji delavci takoj na meji od nemških oblastev delavske izkaznice na podlagi izkazil, ki so jih prinesli s seboj iz domovine. Ta izkaznica je poslej edino veljaven dokument v Nemčiji, vsa druga izkazila pa v istem trenutku izgube vso veljavnost. Opiraje se na to odredbo poživlja osrednja zveza v svoji okrožnici, naj delodajalci vsakega delavca, ki prelomi pogodbo, brez odloga — če mogoče še tisti dan — ovadijo delavski centrali v Berolinu S. W. 11, Hafenplatz 4, ki bo vse potrebno ukrenila, da se dotični delavec izžene in da se mu enkrat za vselej onemogoči, četudi pod napačnim imenom, priti na Nemško. Pri takih ovadbah pa je treba natančno navesti ime in priimek, rojstne in domovinske podatke kakor tudi številko delavske izkaznice in kraj, kjer se mu je izdala, če je rojstni kraj neznan, naj se navede, kdo je delavcu preskrbel in posredoval delo, ker se tudi na ta način lahko dožene njegovo domovinstvo. Če ima delodajalec morda kako tu- ali inozemsko izkaznico, se mora ovadbi priložiti. Ko se vse to po teh navodilih izvrši, bo naloga delavske centrale, da se delavcu, ki je prelomil pogodbo, res temeljito posveti. — Z ozirom na te odredbe in taka izvajanja je jasno, da ta organizacija skrbi samo za koristi delodajalcev in sicer na očitno škodo delavstva. Vsak delavec, ki hoče v Nemčijo, mora torej imeti vsa svoja izkazila v najlepšem redu, kajti sicer mu prete sitnosti in morebiti celo izgon.
— Hrvaško Sokolstvo priredi letos 2. in 3. avgusta velik zlet v glavnem mestu Dalmacije v Zadru. — Leto 1910 bode II. hrvaški vsesokolski zlet. — Občni zbor hrvaške sokolske Zveze je bil 29. sušca t. 1. v Zagrebu. Predsedovel je zboru podstarosta dr. L. Car, ki je omenjal, da se Sokolstvo na Hrvaškem širi nerazmerno z notranjo organizacijoj Doslovno pa je dejal, da je vsakemu
poedincu, četudi je Sokol, dovoljeno, da se vrže v politično borbo, toda v njegovem delovanju v Sokolu se vendar vničemer ne sme manifestirati njegova politična barva. Raditega naj bo še tako strasten strankar, dokler on to v Sokolu z ničemer ne kaže, treba ga je uvaževati in ceniti. In ravno oni bi grešili proti onemu našemu sokolskemu načelu, da se v Sokola ne sme vlačiti politika, ki bi zaradi tega,kerjimje taalita odbornik ali morda ravno starosta politik, hoteli v »društvu" izvajati kake posledice. — Hrvaško Sokolstvo je izvedlo župno organizacijo. Šteje 8 žup namreč župe „Preradovič“, „Zrinjski“, „Ljudovit Posavski", »Strossrnayer“, „Zvonirair“, »Kreši-mir": „Fonova“, „Zrinjsko Frankopanova", ki vse dobro napredujejo ter je že videti koristi župne organizacije, časopis „Sokol“ so tiska v 800 izvodih; naročnikov pa ima samo 385. — V spomin 500 letnice bitke pri Grune-waldu, kjer so Poljaki porazili nemške križarje, bo leta 1910 zlet poljskega sokolstva v Krakovem, kjer ondotni Sokol hkratu slavi svojo 25 letnico.
Štajersko.
— Štajerska deželnozborska volilna reforma. Deželni odbornik štajerski, dr. Link, izdeluje načrt za volilno reformo. Industrijski kraji se bodo najbrž iz kurije občin izločili. V peti kuriji bodo volili le tisti, ki nimajo volilne pravice v ostalih. Okraji za peto kurijo se bodo razdelili po vzorcu državnozborskega volilnega reda, tako da bodo mesta in trgi, industrijski kraji in kmečke občine v posebnih volilnih okrajih volili skupaj. Deželni zbor se snide v svrho posvetovanja o volilni reformi najbrže šele septembra. Nove volitve bodo v pozni jeseni. Socialni demokrati se že zdaj marljivo pripravljajo.
— Nemški šulferajn je daroval nemški ljudski šoli v Hrastniku, o kateri je bilo že večkrat govora v našem listu, svoto 15.000 K. S temi judeževimi groši se bodo kupovali novodobni janičarji, slovenski otroci, da se vzgoje v pangermanskem duhu.
— Narodna založba v Celju. V Celju se je ustanovilo velevažno podjetje Narodna založba v obliki zadruge z omejeno zavezo. Zadruga je že registrirana in je doslej izdala izvrstno poljudno knjigo »Kmečki koledar" in pripravlja več popularnih brošur. Tudi glasilo narodne stranke na Štajerskem »Narodni list" je prešlo v last te zadruge. Ko se bode zadruga okrepila, namerava se doseči združitev obeh celjskih naprednih listov „Domovine“ in ..Narodnega lista" in izdajanje naprednega dnevnika. Tudi lastna knjigarna je smoter narodne založbe. To podjetje je v kulturnem in narodnem oziru gotovo velikega pomena. Deleži so glavni v znesku 100 K in opravilni prve vrste po 20 K in druge vrste po 10 K. Jamstvo je omejeno v smislu določil zadružnega zakona o zadrugah z omejeno zavezo.
— Sramota za Slovence I Krajni šolski svet v Zi-danemmostu, kateroga voli občinski zastop slovenske občine Loka, je volil za načelnika g. Huberta Skalaka, restavra-terja na južnem kolodvoru na Zidanemmostu, ker je prejšnji načelnik krajnega šolskega sveta na Zidanemmostu odložil svoje mesto. Res sramotno za slovenski šolski svet, da ne najde sam sebi slovenskega načelnika !
— Roparski napad. Na velikonočni ponedeljek so napadli na okrajni cesti, ki vodi iz Laškega trga v Celje, fantje posestnika Senico in Rezarja, ki sta se vračala iz Košnice domu v Polule. Rezar je ušel, Senico pa so podrli na tla. Eden ga je hotel s kolom ubiti, pa je mimo mahnil. Iz Senice so napadalci še izsilili zadnjo krono, ki jo je imel pri sebi in zbežali. Štiri teh surovežev so že vjeli; dva sta zadnji čas rudarila v Pečovniku.
— Konec ljubezni. V Mariboru je imela hči nekega ondotnega mizarja ljubavno razmerje z nekim podčastnikom, kar ni ostalo brez posledic. Ker je ljubimec dekle zapustil, si je ta to tako gnala k srcu, da je skočila v Dravo, a so jo še pravočasno rešili. Dekle bi imelo te dni poroditi. Kar je prišla predvčerajšnjim k njej stara babnica pravit, da je ravnokar zvedela v cerkvi, da se njen bivši ljubimec v par tednih poroči z bogato vdovo. Dekle je ta novica tako razburila, da so jo prijeli krči in v eni uri je bila mrtva. Podčastnik je s svojo nevesto prišel gledat v mrtvašnico svojo zapeljano žrtev.
Koroško.
— Jezikovni škandal. Celovški »Mir" poroča pod tem zaglavjem sledeče: Pri okrajnem sodišču v Celovcu se jo vršila 21. t. m. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obeh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, fia bodeta vkljub temu govorila samo slovensko in tudi predloge stavila samo slovensko, razglasi sodnik sklep, s katerim naznanja, da odtegne obema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se prestavi obravnava na nedoločen poznejši dan, da povabi osebno obe stranki k razpravi ter bo ž njima sam brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo
to na Oeškem, bi nastala rabuka, da bi se država tresla. Ali bode tudi naš klic — glas vpijočega v puščavi, še ne vemo. Izjavimo pa, da se bomo branili na življenje in smrt, tudi če bi nas druge slovenske stranke pustile na cedilu in uganjale »dvorno politiko."
— Občinske volitve v Vernbergu, pri katerih so letos zmagali Slovenci, je vlada razveljavila v vseh treh razredih. Slovenci, ki so se pri zadnjih volitvah izkazali tako narodno zavedne, da so pometli iz občinskega odbora dosedanje dolgoletno nemčursko gospostvo, bodo gotovo tudi sedaj storili svojo dolžnost.
— „Die Wacht am Rhein“ — šolska pesem. Tega dosedaj še ni bilo, temveč si je pridobila čast, da je to vsenemško hujskaško pesem vpeljala v šolo, ljudska šola v Borovljah na Koroškem. Slovenščine, katere je edino zmožno več kot tri četrtine šolskih otrok v Borovjjah, se seveda na tej šoli ne poučuje, kajti ta je nepotrebna, tem potreb-nejše pa je za izobrazbo gotovo »Wacht am Rhein." To so res razmere, ki kriče naravnost v nebo, ali kaj se hoče, ko ima vse gluha ušesa za pravice slovenskega rodu in jezika !
— Detomor ? Na veliki petek popoldne je našel pokopališki vrtnar v Šmartnu pri Beljaku pri grobu družine Wrann truplo mrtvega otroka, ki je bilo zavito v platneno cunjo in je že hudo smrdelo. Bilo je skrito pod smrečjem, ki je bilo položeno na grob čez zimo. Pravijo, da je bilo dete najbrže umorjeno že pred več meseci. Kdo je dete umoril in čegavo je, se dozdaj ni moglo dognati, gotovo kaka nečloveška nezakonska mati.
Primorsko.
— Slovanska zmaga. Škofu Mahniču se je po dolgem boju s šolskimi oblastmi posrečilo zmago nad italijanskim šovinizmom, ki je šel tako daleč, da jedalašolska oblast po redarstvu izgnati iz italijanskih šol veroučitelje, ki so poučevali krščanski nauk v hrvatskem jeziku. Boj je trajal nad tri leta a sedaj je vendar ugodilo naučno mi-nistrtv zahtevam hrvatskega prebivalstva, da se hrvatski otroci poučujejo tudi na italijanskih ljudskih šolah v področju krške škofije v hrvatskem jeziku.
— V Trstu je sklenilo uradništvo na v ta namen sklicanemu shodu ustanoviti zadrugo za gradnjo uradniških stanovanj. Uradništvo vseh narodnosti nastopa v tem vprašanju popolnoma solidarno.
— Pevsko In glasbeno društvo v Gorici priredi v soboto dne 2. maja 1908 svoj redni XII. koncert v dvorani »Trgovskega Doma". Spored koncerta: J. Fran S. Vilhar: „Na Ozlju gradu", moški zbor s sopran in bariton solo. 2. Stjevan St. Mokranjac: „Srbske narodne pesmi z Ohrida" (deseti šopek), mešan zbor a capella. 3. Anton Lajovic; „Bolest kovač", mešan zbor a capella. 4. Anton Dvorak:
»Te Deum", za mešan zbor, s sopran in bas solo. Dirigent g. Josip Michl. — Orkester c. in kr. pešp. št. 47. Začetek ob polu 8. uri zvečer.
— Istrska razstava. Odbor za prireditev prve istrske razstave se je izpopolnil. Sedaj šteje 20 članov. Razstava bo imela sledeče oddelke: poljedelski, obrtni, trgovinski, umetniški, krajepisni in športni. Ureditev posameznih oddelkov se je izročila strokovnjakom.
Gospodarstvo.
Kmetijsko poučno potovanje na Češko.
C. kr. kmetijska družba kranjska namerava prirediti povodom letošnje jubilejske razstave v Pragi gospodarsko-poučen izlet na češko.
Po dogovoru z deželnim kulturnim svetom za kraljestvo Češko v Pragi se je že sedaj sestavil za to potovanje naslednji načrt:
Izlet bo trajal 10—12 dni in se bo vršil meseca julija ali avgusta (v šolskih počitnicah).
Udeleženci se odpeljejo z večernim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob osmih zvečer, in pridejo zjutraj ob osmih v češke Budjejevice.
Tam se prične s poučnim ogledovanjem, in sicer:
1. dan. Ogled gospodarske šole in kakega vzornega kmetijstva, kjer bo videti rejo južnočeških	konj	težkega
plemena (najbrž v Plavi).'
Obed in prenočišče bo v Budjejevicah.
2. dan. Ogled krasnega veleposestva kneza Schvvarzen-berga, in sicer v gradu Hluboki in vzornega dvora Von-drova.
Obed v Budjejevicah. Popoldne ogled postaje za obdelovanje barja v Z a 1 š i , vožnja v Tabor in prenočišče tam.
3. dan. Ogled staroslavnega mesta Tabora, kralj, češke kmetijske akademije, družbene mlekarne s parno silo. Z večernim vlakom v Prago.
4.,* 5. in 6. dan v Pragi.	Tukaj	ogled	Prage	in
njenih starožitnosti, obisk in ogled razstave. Dalje ogled prve češke akcijske mlekarne v Nuslih, Freyeve mlekarne in sladkorne tvornice v Visočanih, in če bo čas dopuščal, fiziologične ter mlekarske postaje. Hrana in prenočišče v Pragi.
7. dan. Izlet s parnikom po novo kanalizirani reki Vltavi, in sicer najprej v Trojo. Tukaj ogled češkega pomologičnega (sadjarskega) zavoda, potem v Melnik, ogled vinarske šole, vinogradov in kleti. Prenočišče v Melniku.
8. dan. Vožnja čez Štjetje v Lovosice. Spotoma ogled hmelnic pri Počapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Tfebenicah; dalje v mesto Eovdnice, tukaj ogled tvornice za pluge in stroje za žetev, odtod v Befkovice in z vlakom v Prago. Prenočišče v Pragi.
9. dan. Iz Prage v Novo vas pri Kolinu, tukaj ogled vzornega vrtnarstva, v Kolinu ogled okrajne drevesnice in v Lošanih ogled kmetijske elektrarne, v Kutlirih ogled vzornega kmetijstva g. Prokupka. Vožnja v Kutno goro. Ogled kmetijske šole, kakega vzornega malega posestva in skladišča za žito, velikih nasadov hrena v okolici, znamenitosti mesta in odtod odhod nazaj v Prago ali pa naprej čez Iglavo, Znoj mo na Dunaj. Če bo zadostno število takih, ki se za to zanimajo, bi se lahko spotoma na Dunaj ogledalo mesto Eec s slovečimi viuogradi in kletmi, dalje mesto Korneuburg s poiskusnim nasadi in Klosterneuburg, tukaj višja vinarska šola in sloveče kleti tamošnjega samostana.
Vsa vožnja iz Ljubljane na vsi progi (tja čez Linec, nazaj čez Dunaj) bo veljala v III. razredu okrog 60 kron,*) hrana in prenočišče kakih 10 kron na dan, tako da bo vse potovanje veljalo največ 200 kron za osebo.
Za strokovno vodstvo bo tudi skrbljeno. Izlet bo vodil g.	c. kr.	vinarski	nadzornik B.	Skalicky, ki mu
bo češki	deželni	kulturni	svet pridelil	kakega domačega
kmetijskega potovalnega učitelja. Izlet se bo vršil, če se oglasi vsaj 20 udeležencev. Prijave za udeležbo sprejema c. kr. kmetijska	družba	že sedaj,	najpozneje pa do
1.	julija	t. 1. Na	poznejše	zglasitve se ne bo oziralo.
K zglasitvi je pridejati 50 kron za nakup okrožnega listka in je treba povedati, ali se udeleženec želi nazaj voziti čez Dunaj ali čez Prago, Linec, Jesenice.
Daljša poročila bo objavljala c. kr. kmetijska družba v „Kmetovalcu“, ki prinese tudi popis in slike nekaterih teh slovečih in lepih krajev.
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Danzadnem se kaže vedno večje zanimanje za delnice državnih železnic, kar je pripisovati dejstvu, da se smatra podržavljenje železnic v dobrem tiru. Drugi papirji ne kažejo posebnega valovanja. Le pri alpinskih montanskih akcijah in pri papirjih železninske industrije se pojavlja neznatno padanje kurza. Notirale so kreditne akcije 634, ogrska kreditna banka 742-50, bančno društvo 526, zemljiška banka 437-25, državne železnice 690, lombardi 138 25, alpinske montanske akcije 685"75, ruska renta 93-45.
Promet s pridelki.
Žitni trg kaže vzlic ugodnim poročilom iz inozemstva neprestano zelo slabo. Med tednom so sicer cene posebno pri pšenici šle nekoliko navzgor, pa zopet padle. Kupcev ni, dasiravno so veliki mlini zadnji čas skoraj popolnoma izostali z nakupi in se v močni kupčiji kaže nekoliko večja živahnost. Najbolj so padle cene pri ovsu, do 15 vinarjev.
Cene za vsakih 50	kg	so notirale	ab Dunaj:
Pšenica,	tiška 76	do	79 kg	K	11-80 do K	12-30,
slovaška 77 do 81 kg K 11-25 do K 12"—; nižeavstrijska in moravska, K 11 — do K 1130.
Rž, slovaška 72 do 75 kg K 1015 do K 10-36; peštanska 72 do 75 kg K 10-15 do K 10 35; avstrijska 72 do	75 kg K	10-— do K	10 20;	ogrska 72 do	74	kg
K 10	05 do K	10-30.
Ječmen slovaški K 7-40 do K 8 60.
Koruza, ogrska K 6-80 do K 7-—.
Oves, ogrski izjemne vrste K 810 do K 8 45; prve vrste K 7-85 do K 8-10.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 61-60 D, K 62-20 BI.
Repno Olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 97 —D, K 98\—
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 67-75 do K 68-25.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11-50 do K 12-— B.
Meso. Cene za kilogram so sledeče:
goveje meso	prednje	K	0-72 do K	1-56
n n	zadnje	n	0 88 „ „	1-72
telečje		n	0-60 „ „	1-60
svinjsko „	ogrsko	rt	130 „ „	1-60
ovčje „		n	1-12 n „	1-20
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 69-50 D, K 70'— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 83 50 D, K 34’— B ab Dunaj.
*) V drugem razredu tretjino več.
Slanina, bela brez zaboja prompt K 58"— D K 59'— B ab Dunaj. Cena padla.
Sladkor, v kockah za 100 kg: brutto K 7850 B K 79-50 B, kristalni sladkor prompt K 68"50 D, K 69-—, ab Dunaj.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Good Average B 47-— D; K 48 — B; Santos Perl Good K 51-—D; K 52'— K prompt od Trsta. Tendenca mirna
Glasovi odvetniških in notarskih uradnikov.
Samostojni pogrebni zaklad.
Ker proučuje na občnem zboru 5. aprila t. 1. voljeni odsek 4 članov vprašanje o ustanovitvi lastega pogrebnega zaklada, prinašamo referat tovariša Jos. Christofa na tem zborovanju, ki se glasi :
Referat, kojega mi je naložilo vodstvo našega društva, razpravljal se je temeljito in obširno na lanskem binkošt-nem shodu jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, in se je soglasno sprejela nastopna resolucija : „Vsled naraščajoče draginje življenskih potrebščin zamoremo odvetniški in notarski uradniki z našo pičlo plačo le za silo izhajati ter ni misliti na prihranke, tako da lahko vsakega izmed nas prehiti smrt, ne da bi zapustil sredstva za dostojen pogreb, zapuščajoč dediče v bednem stanju. V očigled vedno večjega naraščanja odvet. in not. uradnikov zamoremo ta žalosten položaj ublažiti le z lastno odpomočjo s tem, da se zvežemo v številno društvo in tako omogočimo :
1. vsakemu umrlemu članu dostojen pogreb ;
2. obvarujemo pokojnikovo vdovo oziroma sirote vsaj začasno pred najbližjo stisko in	bedo.
Z ozirom na ta	dejstva	sklenemo na	shodu dne
19. maja 1907 v Ljubljani zbrani jugoslovanski odvetniški in notarski uradniki osnovati društvo : „Lasten pogreben zaklad."
Danes lahko izjavim, da sem bil jaz tisti, ki sem sprožil misel, da se ustanovi za naš stan pogrebni zaklad, in predlagal, da se ta točka postavi na dnevni red shoda.
K temu dovedlo me je pred vsem vzorno in blagodejno delovanje pogrebne zakladi dnevničara i inog pisar-skog osoblja kraljevine	hrvaške	i Slavonije	u	Zagrebu, v
drugi vrsti pa smrt in	pogreb	dragega mi	tovariša Kar-
lingerja.
Koliko trenutne bede, koliko solza ublažila je pogrebna zaklada naših hrvaških tovarišev, znano je istemu, ki je pazljiv čitatelj njih glasila „Jedinstvo“, ki piše v neki svoji številki glede dveh slučajev smrti: „Tovariši, ta slučaja smrti sta nam zopet dokaz, kako lepo in plemenito nalogo ima naša pogrebna zaklada, koja za mali donesek ponuja v	nesreči	tako lepo in obilno	pripomoč.	Ali je
vredno o	tem še	pisati, ali ne uvidite potrebo, ali	ne uvidite, kje	vam je iskati pomoč, ali ste	še vedno	trdega
srca, ali nimate	sočutja sami seboj in s	svojci, ali	hočemo
vedno ostati mračnjaki ? Položite roko na srce, sodite sami nad seboj, in prišli bodete do prepričanja, kakšni smo. Ali je bolje popiti liter vina, nego žrtvovati par krajcarjev za sirote svojega stanu. Bog ne plačuje vsako soboto, prišel pa bo za nemarneže tudi plačilni dan.“
Ta pogrebni zaklad naših hrvaških tovarišev šteje nad 1000 članov, katerih število pa še vedno narašča.
Človek se nerad spominja uradnih ur, ko zapuščamo naše drage. Vendar tudi na te žalostne ure moramo misliti, ker smo dolžni časti svojega stanu, da nas stanu primerno spravijo k zadnjemu počitku in ker smo dolžni svojim ožjim preostalim, sušiti jim v tej bridki izgubi solze in manjšati bedo vsaj iz začetka z izdatno podporo.
Gotovo se marsikdo izmed vas spominja pokojnega tovariša Karlingerja. Bil je od časa ustanovitve društva slov. odvet. in not. uradnikov in nje bivše skupine v Ljubljani eden najzvestejših in najdelavnejših članov naše organizacije. Čeravno težko bolan, je opravljal dalje časa tajniške in blagajniške posle naše organizacije in brezplačno poučeval člane skupine v tesnopisju. Ob njegovi smrti izdal sem kot tedajni predsednik okrožnico na vse tedanje člane naše skupine s prošnjo, da se Karlingerjevega pogreba udeleže. Toda niti eden tovarišev se ni odzval temu vabilu. Zapuščen od vseh nesel se je umrli k zadnjemu počitku, ob njegovem grobu pa je bridko jokal deček, ki mu je bil pokojni birmski boter, obenem pa tudi njegov učitelj in dobrotnik. Mile solze tega dečka so mi segale globoko v srce in nehote spomnil sem se odvetniških in notarskih uradnikov, katere je usoda zanesla daleč od svojcev v tujino, kjer so prepuščeni sami svoji oskrbi. Ako jih tam prehiti smrt, ostanejo od vseh pozabljeni in le prevečkrat povleče se takega reveža na mirodvor enako beraču, kar gotovo ne koristi našemu ugledu in žali čut prizadetih sorodnikov.
Ako imamo iskro poštenja v sebi, se ne bodemo nikdar protivili ustanovitvi enakega pogrebnega zaklada za nas odvetniške in notarske uiadnike, kakršnega so si
ustanovili že drugi stanovi, kakor: železniški uradniki, učitelji itd. Ne samo oni, ki nimajo pravice do pokojnine, marveč tudi ti, ki so s pokojnino in pogrebnino že itak preskrbeli dediče, tudi ti so uvideli, da je vse to le skromna podpora.
In mi? Mi še vedno ne uvidimo, da smo sedaj še večinoma zapuščeni, da za nas le malokdo vpraša in da nas sedaj še malokdo podpira v našem plemenitem postopanju. Pač imajo nekaterniki lepe besede za nas in za naš stan, toda večina istih so patrijoti samo z jezikom, nikdar pa ne z dejanjem.
Primorani smo torej zanašati se edino le na svojo moč, na svojo požrtvovalnost. Povzdignimo ugled našega stanu tudi v tem, da pokopljemo svoje umrle tovariše našemu stanu dostojno.
Pomisliti morate, dragi tovariši, da nas pred smrtjo ne obvaruje mladost; ako zasledujete mrliško listo, zapaziti morate, da jih pač veliko več gre v mladih letih v smrt nego v poznejših. Pomisliti je pa tudi treba nadalje na dejstvo, da si večina naših tovarišev ustanovi svoje lastno ognjišče. In takrat, tovariš, dolžan si na vsak način misliti ne le na svoj konec, temveč na usodo svoje družine. Nič ni tako gotovo, kakor je gotova smrt naša. In če si, dragi tovariš, tudi samec, bodeš že z ozirom na svoj ugled in na ugled stanu, ki ga zastopaš, moralno primoran, pristopiti kot član prepotrebnemu pogrebnemu zakladu.
Saj vendar vidimo, da so nas zapustili vsi sloji, da za nas nikdo ne vpraša in da nas nikdo ne podpira v našem plemenitem postopanju. Svetovni poglavarji, cerkveni dostojanstveniki, velmožje in bogatini zaprli so svoje duri pred siromaki. Vsi so patrijoti samo z jezikom nikdar pa z delom.
Primorani smo torej zanašati se edino le na svojo moč na svojo požrtvovalnost, hočemo si odtrgati kos kruha od naših ust ter bi ga položili v zaklad, ki bode določen za to, da pokopljemo svoje umrle tovariše našemu stanu dostojno. — Ne mislite, da govorim te besede iz tega vzroka, ker sem sam oženjen in imam skrbeti za svoje otročiče, katerim naj bi z ustanovitvijo pogrebnega zaklada morebiti pripomogel do trenutne podpore. Res je, da se na moji glavi že svetijo srebrne niti, toda zagotovim vas, da sem za svojo osebo za ta slučaj ukrenil že na drugem mestu vse potrebno. Pomisliti pa morate, dragi tovariši, da nas pred smrtjo ne obvarje mladost in ako zasledujete mrliško listo, zapaziti morate, da jih pač veliko več gre v mladih letih v smrt nego starejših. Pomisliti je pa tudi treba nadalje dejstvo, da se večina naših tovarišev ustanovi svoje lastDO ognjišče in mora 8 tem tudi na vsak način misliti na svoj konec in s tem tudi na usodo njegove družine. Nič ni tako gotovo kakor je gotova naša smrt, katera pride preje ali pozneje. In če si, dragi tovariš, tudi samec, bodeš že z ozirom na svoj ugled in na ugled stanu, ki ga zastopaš moralno primoran pristopiti kot član prepotrebnemu pogrebnemu zakladu.
Priporočam še enkrat Vam vsem, dragi tovariši, da pristopite k temu društvu, vodstvu društva odvet. in not. uradnikov za Kranjsko pa priporočam, da stopi takoj glede tega zaklada v dogovor s III. skupino v Gorici, ki je to akcijo prevzela v uresničenje ter se poteguje za to, da bode sedež pogrebnega zaklada v Ljubljani.
Pravila tega zaklada so sestavljena in mislim, da so tudi znana posameznim tovarišem. Na kratko le omenim, da bi društveniki takoj ob vstopu k temu društvu plačali vstopnino, in sicer v starosti od 15—25 let 5 K od 25—35 let 10 K od 35 naprej 20 K. Ob novem letu vsakega leta redno letno društvenino 2 K in za vsak slučaj smrti 2 K. T.i donesek zamore občni zbor v potrebi zvišati na 3 K ali pa tudi znižati na 1 K. V slučaju smrti društvenika izplača društveno načelstvo po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in društvene sprejemne listine zakonitim dedičem tolikrat po 2 K, kolikor šteje društvo članov.
Pravico do podpore pa imajo društvenikoVa soproga ozir. vdovec društvenice ; njiju otroci; po društvenikih, ki nimajo otrok, ki niso oženjeni ali omoženi, njih živeči sta-riši, v pomanjkanju vseh teh opravičencev pripade podpora oni osebi, ki jo društvenik v veljavni oporoki imenuje, v pomanjkanju tudi te oporoke pripada podpornina po odbitku pogrebnih stroškov rezervnemu zakladu društva.
Pri skupščini „Organizacije dnevničara i inog pi-sarničkog osoblja kraljevine Hrvatske in Slavonije", ki
se je vršila na Velikonočni ponedeljek v Zagrebu, zastopal je naše društvo odposlanec tov. fg. Christof, ki nam je poslal o tem zborovanju zanimivo poročilo, katerega pa radi obsežnosti priobčimo šele v prihodnjih glasovih. Za danes povemo le, da se je skupščina izvršila pri častui udeležbi članov in da je zborovanje počastil med drugimi honoracijami tudi zagrebški župan gosp. dr. Ambruš in da je naš odposlanec bil sprejet s posebno gostoljubnostjo.
II.	redna seja društvenega vodstva bo v soboto, dne 25. t ra. v restavraciji „Auerjevih dedičev.”
K društvu so pristopili nanovo 3 tovariši kot redni člani in g. dr. Pr. Poček, odvetnik v Ljubljani, kot podpornik. Društvo šteje sedaj 134 rednih članov, 1 ustanov-nik in 8 podpornikov.
Društvena posredovalnica posredovala je v dveh slučajih uspešno. Želeti je, da bi se tovariši, ki hočejo spremeniti mesto ali iščejo službe' dosledno obračali le na
Izdelovatelja kirurg, instrumentov
atelje za ortopedične aparate in tadaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Gralvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
NT* Prva "SNi
V 	 AVGUST	BELLE	  V
V	Unec	pri Rakeku,	V
prva in edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressung).	n
gg	Prične	izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in vso drugovrstno opeko v vsaki množini.	^
društvo za posredovanje ; isto velja za g. šefe, ako reflek-tujejo na dobro in zanesljivo uradništvo. Društvena posredovalnica daje brezplačno informacije. Službo želi plemeniti 1 not. kandidat, 2 solicitatorja, 3 stenografi, brezposelni pa so in iščejo službe 1 notarski solicitator in 2 gospodični strojepisalki.
Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda!
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
Straža-Toplice
priporoča
Slivovko navadno K 1 — lit. Tropinovec navad. K 1 — lit.
III.	„	110	„	„	IH.	„	MO	„
II.	„	1-30	„	„	II.	„	1 20	„
I.	„	150	„	„	I.	„	140	„
Droinik	III. „	130 „	Brinjevec	III.	„ 140 „
II.	„	1 50	„	„	II.	„	180	„
I. „	180 „	I.	„ 8 — „
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K = litra.
,Slovenec1 “2£„?r£r
od K 1-10 do K 120 liter.
Destilacija vsakovrstnih naj finejših likerjev od K 1'— do K 1'60 liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. t. d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice	10 vin.	komad	in sodi 5	vin. liter franko
Straža-Toplice. Na	zahtevo	se pošljejo vzorci	brezplačno!
1 \s.\t \/~-V/ \/-\t	l/-\i
’ 'V/T 7WT 7V7T 7V7T 7VT7T J iAi 'Ai 1 /Si t/_\i k/Sj " 7\wn 7v7T
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že r*at»ljenili priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS J AN
v Ljubljani, Rimska cesta št. 11.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo“! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Tovarna oljnatih barv, lakov in Arneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat.
Prodajalna:
Miklošičeva cesta 6
nasproti hotela „Union‘‘.
Delavnica: Igriške ulice 6 Ljubljana.
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
-	—Gradišče št. 4	—	=
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Etika in politika,
Predaval v „Akademiji“ dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba. ===== Ponatisk iz „Nove Dobe". =====
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 3G
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomcrje, zrakomerje itd. — Očala in šeipalci se n; pravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Cenik! za optično blago In separatni ceniki ur In zlatnine se razpošiljajo Iranko.
Podružnica y Celovcu
Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Spljetu
Delniška glavnica:	priporoča	promese	na	komunalne	srečke	po	K	151/«	žrebanje	2.	marca, glavni dobitek K 300.000.	_
2,000.000 kron.	promese	na	Tiske	srečke	K	7.	žrebanje	1.	aprila,	glavni	dobitek	K 180.000. Obe promesl skupaj le K 21.	2UU.UIIU	KrOIl.
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga Rentni davek plačuje	PO	Rentni	davek	plačuje
banka sama.
2 O	banka	sama.
Sprejema zglasila za subskribcijo deležev Hotel, družbe z o. z. Triglav po 500,1000,5000 in 10.000 K
c •• \r	Smf	Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-
OVOJl	o V OJ lili* čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!	.—
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Isdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke*.
Lastnina „Slov. gosp. stranke". Tisk .Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.