Kamniški OBČAN
St. 21
43. leto
Kamnik, 2. decembra 2004
Strokovno posvetovanje »Gašper Križnik in njegov čas (1848-1904) v Kamniku in Motniku
Gašper Križnik ohranil neprecenljivo kulturno dediščino
Na tridnevnem interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju, ki so ga od 24. do 26. novembra na gradu Zaprice in v Motniku pripravili Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Občina Kamnik in Kulturno društvo Motnik, je bilo prvič javno predstavljeno in ovrednoteno folkoristično, etnološko in dialektološ-ko delo Gašperja Križnika kot zaslužnega moža za slovensko znanost in kulturo. Čevljar in trgovec iz Motnika, samouk brez formalne izobrazbe, zbiratelj folklornih pripovedi, pravljic, ugank, povedi in drugega slovstvenega gradiva je s svojimi pristnimi narečnimi zapisi ohranil neprecenljivo kulturno dediščino, ki zadeva slovensko jezikoslovje, slovstveno in glasbeno folkloristiko, etnologijo, zgodovinopisje in celo pravo. Vse to delo postaja za našo narodno identiteto vedno večjega pomena, ki se ga globlje zavedamo šele ob letošnji stoletni-
PESEM JE NAJLEPŠE POSLANSTVO
Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik letos praznuje 85- obletnico ustanovitve. V petek, 26. novembra, so v dvorani nad kavarno Veronika pripravili slavnostni koncert, kije bil nekaj posebnega, saj so ga sooblikovali tudi najmlajši pevci. DKD Solidarnost je edino pevsko društvo v Kamniku in verjetno tudi širše, ki ima podmladek. Pesem je namreč najlepše poslanstvo otroku, ki ga lahko nosi vse do pozne starosti Na sliki združeni otroški pevski zbor Vrabčki ter ženski in moški zbor DKD Solidarnost.
ci Križnikove smrti. Več na 7. strani.
SAŠA MEJAČ
Regionalizacija (IV.) - Strukturni skladi
»Boj« za sredstva iz evropskega proračuna bo čedalje trši
V evropski proračun se stekajo sredstva vseh petindvajsetih držav članic EU. Ker pa je tudi v tem primeru potreb in želja več kot denarja, je poraba evropskega denarja zelo skrbna, premišljena in strogo namenska. Iz evropske blagajne dobijo samo tisti, ki znajo svoje zahteve tudi ustrezno argumentirati in pripraviti ustrezne projekte. RRA LUR je pred dnevi pripravila posvet, na katerem so predstavniki državnih organov predstavili naše dosedanje izkušnje in uspehe pri črpanju evropskih sredstev. Poudarili so, da smo bili pri tem doslej kar uspešni, vendar pa je pred vrati že nova finančna perspektiva (za obdobje 2007 do 2013), za katero morajo biti najpomembnejši projekti pripravljeni že čez leto in pol.       Vec na » stranj
foto bobnar
KAMNIK, Šutna 72
(nasproti OŠ Toma Brejca) tel.01/83 13 896 Odprto: 8h-19h.sobota: 8h-12h
FOTOGRAFIJA FORMAT 10x15 IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV
29 sit■ 29 sit
Več o prijetnem koncertu na 9- strani.
PREGLED MESTNE ZGODOVINE V KAMNIŠKEM MUZEJU
V Medobčinskem muzeju Kamnik v gradil Zaprice so 23. novembra odprli težko pričakovano in izredno zanimivo kuliurno-zgodovin-sko razstavo z naslovom Odsevi kamniških stoletij, l/brano muzejsko gradivo odstira delček kamniške zgodovine.
Razstava bo na ogled do novembra prihodnjega leta.
Večna S. strani
VERA MEJAČ
VEČERNA PRODAJA
SVEŽEGA KRUHA
pon.-pct. W -21", sobota 15" -21h, nedelja zaprto
Ljubljanska 21k, IT 8314-013
Ob mednarodnem dnevu invalidov, % decembru, smo se po govarjali z Alešem Skodlarjem iz Kamnika, ki kljub zaznamo vanosti s cerebralno paralizo živi polno in v prihodnost usnicr jeno življenje. Na 8. strani.
POLN IZKUPIČEK CALCITA V TREH TEKMAH
Odbojkarji Calcit Kamnika so po vrnitvi iz Romunije odlično odigrali v treh krogih državnega prvenstva. Nasprotnikom so prepustili le en set in tako napovedali, da se vračajo v vrh slovenske odbojke.
Naslednja tekma v kamniški športni dvorani bo 11. decembra ob 20,uri.
Več na 13. strani
VELIKA PONUDBA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK PO SUPER CENAH!
YOKOHAMA
<r>JOt7ISfJLOJR
EtUFULDA
SdCUKl
E23
PRIPRAVLJENI? ZIMA!
Hofjčno-novolelna izdaja Kamniškega občana ho med vami v petek, 17. decembra. Prinesla bo tudi voščila, zato nam jih sporočile čimprej!
Članke oddajte do četrtka, 9.12.; oglase in zahvale pa do torka, 14.12, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/H.l 91 311 in 041/662 450, faks: 01/83 19-H60, e.naslov: siis„.meiar(^siol.net.
giO tudpntski Kamnik Glavni trg 23 01/8319400 031/66 33 22	enostavno veliko število raznolikih postih del
	
	e-nostavno brezplačno dohodninsko svetovanje
	za vse aktivne člane
	na 08012 04
	www.studentski-servis.com
od 25. 11. do 6. 12.
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN PNEVMATIK IN PLATIŠČ
PNEUMATIC CENTER
PTC Perovo 27, Kamnik . t: 01 830 83 50
BREZOBRESTNI KREDIT do 12 OBROKOV!
www.sitar-pneumatic.si
AvtoAkustika d.o.o.
Vse za mobilno telefonijo no enem mestu
PE HOMEC
Bolkova 26. Homec 1235 Radomll« 041/980-988
PE DOMŽALE
ljubljanska Ti 1230 Domžale 031/555-333
PE KAMNIK
Porovo 26 1241 Kamnik 031/555 222
Mobitelefon - Audiovcoc 609
" Končno enostaven telefoni"
Pri Mobltelovem mobi paketu MobITelefon obdržite
obstoječo SIM kartico s telefonsko številko. V ceno paketa je všteta tudi promocl|ska vrednostna kartica za 1.000 SIT.
lastnosti telefona: lahek, enostaven za uporabo, SMS. pregledne tipke, 3 frekvenčna obmocla delovan|a, zvonenje s tresenjem, kalkulator, alarm.
13.900 SIT*
• cena veta za v» uporabrtke Hitoma Mobl
Mnogo razpravljanja na zadnji seji občinskega sveta
Devetnajste seje občinskega sveta v sredo, 24. novembra, se bomo prisotni spominjali po tem, da so se svetniki o njenem dnevnem redu sporazumeli šele po uro in pol dolgem prerekanju in posvetovanju z občinsko upravo. Ko pa je delo vendarle steklo, je bila seja podobna ostalim. Kot običajno, se je tudi tokrat najdlje »vrtela« okrog projektov, ki jih je na sejo prinesel Bojan Mlakar, podsekretar - vodja oddelka za okolje in prostor. Svetniki so bili precej kritični tudi v razpravi o novih cenah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (po njihovem mnenju je predlagana podražitev prevelika) in o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Številnih kritik je bil deležen tudi razvojni program podeželja na območju Savske ravni in Posavskega hribovja za prihodnja štiri leta. Čeprav gre za skupni projekt 13 občin, bi ga bilo, po reakcijah naših svetnikov sodeč, najbolje zažgati in napisati na novo.
Seja x jc. kot /c rečeno, začela s proceduralnimi zapleti. Povod zanje je bil predlog Bojana Mlakarja, podsekretarja - vodje oddelka za okolje in prostor, ki je predlagal, da bi z dnevnega reda li mak u i I i drugo obravnavo predloga odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu območij B12 (Ba-kovnik) in B7 (zahodni del Kov i narske ceste). I mik predlagamo i/ procesnih ra/logov. Zazidalnega načrta namreč ne bomo ponovno javno obravnavali, ampak bomo občanom na njihove pripombe odgovorili pisno.« jc dejal Mlakar. Na njegova pojasnila se je v imenu svetnikov NSi prva od-
zvala Marjeta Humar in poudarila, da gre v tem primeru za tako pomembno zadevo, da bi ta načrt morali ponovno javno razgrniti in obravnavati. »Novih protestov si namreč ne smemo privoščili, saj imajo občani pravico do obveščenosti.« Njenemu mnenju se jc v imenu svetniških skupin DeSUS, /členih ter ZLSD pridružila tudi Tatjana Sonja Rot Djalil, svetnica ZLSD, m se zavzela tudi za kar najbolj celovito obravnavo tega prostora. Veliko bolj oster je bil v imenu svetnikov LDS Demitrij Perčič Občinski upravi je očital neodgovorno ravnanje in dejal, tla je bilo časa za pisno obvešča-
Ali res potrebujemo še en razvojni projekt?
Saša Gradišek je svetnike seznanila s predlogom razvojnega programa podeželja na območju občin Savske ravni in Posavskega hribovja za obdobje 2004 - 2008, pri katerem sodeluje trinajst občin iz naše soseščine in Zasavja. Svetniki nad še enim razvojnim programom niso bili najbolj navdušeni, ker je po njihovem mnenju učinek tovrstnih projektov zelo majhen.
V predstavitvi je Gradiškova poudarila, da je ta program nadaljevanje projekta »Po poteh dediščine«, v katerem seje izkazalo, da se to območje ne more pohvaliti z zadostno prepoznavnostjo, pa tudi razlike v razvitosti podeželja so precejšnje. »Vsem je skupna samo dnevna migracija prebivalstva v večja središča, gospodarska šibkost ter prevladujoče samooskrbno kmetijstvo. Te občine se svojega razvoja doslej niso lotevale posebej sistematično, zato je skrajni čas, da se tega lotijo s skupnimi močmi. Še zlasti, ker se to območje lahko pohvali z izjemno bogato naravno in kulturno dediščino,« je dejala Saša Gradišek. »Ker je lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v uredbi o programih kmetijske strukturne politike in razvoja podeželja predpisalo pripravo razvojnih programov podeželja, se je trinajst občin Savske ravni in Posavskega hribovja odločilo, da pripravi skupen program, ki temelji na skupnem tržnem produktu z imenom Po poteh dediščine.«
Čeprav občina Kamnik med vsemi občinami v programu nastopa z najbolj obširno ponudbo naravne in kulturne dediščine, svetnikov program ni posebej navdušil, nekateri pa tudi njegovega smisla niso najbolje razumeli. Namesto, da bi ga ocenjevali kot neke vrste »izpitno nalogo«, ki nam odpira ali zapira dostop do sredstev iz evropskih skladov, na kar jih je ob koncu razprave opozoril tudi Ivan Pristovnik, so ga dobesedno raztrgali. Večinoma so v njem pogrešali vsak sebi najbližjo cerkvico oziroma kako drugo kulturno ali naravno znamenitost.
Valentin Zabavnik je v imenu odbora za kmetijstvo in gozdarstvo ocenil, da je ta program precej podoben programu razvoja kmetijstva. »V obeh primerih sta teorija in praksa premalo povezani, zato običajno ni pravega učinka,« je dejal. »Programu manjka predvsem »most« med teorijo in prakso. Ker je to neke vrste vstopnica do evropskega denarja, ga vseeno podpiramo « Iztok Debevec je v imenu svetnikov LDS poudaril, da se zavedajo, da je evropski denar dosegljiv samo, če se občine med seboj povezujejo, da pa so naše izkušnje s tovrstnimi projekti precej slabe. Poleg tega ga je zanimalo, zakaj pri pripravi projekta ni sodelovala naša Agencija za razvoj turizma in podjetništva. Anton Hočevarje poudaril, da je bil edini razvojni program, od katerega smo v naši občini tudi dejansko nekaj imeli, tisti, ki se je nanašal na razvoj Tuhinjske doline. »Zanima me torej, kakšne rezultate lahko pričakujemo od projekta za razvoj podeželja.« Tatjano Sonjo Rot Djalil je zanimalo, zakaj se povezujemo z zasavskimi občinami, Vilka Dobovška pa, kdo bo ta projekt vodil. »Čeprav je v osnovi ta projekt dober, brez ustreznega vodenja ne bo dal nobenih rezultatov.« Ker je projekt namenjen razvoju podeželja, je Franci Spruk opozoril, da se pri nas s turizmom preživlja izjemno malo ljudi, kmetijstvo pa omogoča le golo preživetje. Gordan Ambrožič, svetnik DeSUS, pa je ob koncu dejal, da v rezultate tega projekta ne verjame in da je tudi do sodelovanja z zasavskimi občinami skeptičen. »Z njimi imamo namreč že kar nekaj slabih izkušenj,« je poudaril.
Kamniški OBČAN   Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. ljubljanska cesta 3/a.
Odgovorna urednica Saša Mcjač, tiniv. dipl. ckon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvi) za kulturo RS. pod zaporedno Številko 333 KamniSki občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov ur< dnislv .1: Kamnik, (davili Irg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/85-91-311, 041/662450, fax: 01/H.V19-860, email: sasa.imjac«*lol.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d.. Ljubljana, dne 2. 12. 2004.
nje občanov dovolj. Sledilo je glasovanje, na katerem so svetniki izglasovali, da točka ostane na dnevnem redu in s tem vso zadevo še bolj zapletli. V ponovni razpravi se je na občinsko upravo vsul nov plaz očitkov in ostrih besed. Nekateri svetniki so se zavzemali za preložitev te točke dnevnega reda na naslednjo sejo, drugi so predlagali ponovitev glasovanja, tretji pa so od župana zahtevali, naj Mlakarja razreši z njegovega položaja. Brane Golubovič, s\cinik LDS, jc ob ponovnem glasovanju sejo zapustil, ker (po njegovih besedah) ni želel sodelovali pri tako grobih napakah občinske uprave.
Na drugem glasovanju jc bila ta točka vendarle umaknjena z dnevnega reda.
Za družbene dejavnosti je denarja vedno manj
Franci Spruk je v imenu svetnikov SDS predlagal, da bi z. dnevnega reda umaknili tudi drugo obravnavo odloka o rebalansu proračuna < )bčinc Kamnik za leto 2004, ker naj nekatera pojasnila ne bi bila dovolj jasna. Brane Golubovič SC je v imenu svetnikov l.l)s zavzel, da rebalans ostane na dnevnem redu, vendar tudi oni niso bili zadovoljni z nekaterimi pojasnili. S preslabimi pojasnili rebalansa se je v imenu svetnikov NSi strinjala tudi Marjeta Humar. vendar so njeni strankarski kolegi rebalans vseeno podprli, saj so se bali, da bi v nasprotnem primeru ogrozili prenovo šole v
Stranjah.
()b koncu sla nekaj besed na to temo povedala še direktor občinske uprave Ivan Pristovnik in župan Anton Tone Smolnikar. Pristovnik jc poudaril, da preložitev odločanja o rebalansu na decembrsko sejo ni mogoča zaradi priprav na zaključni račun in da so spremembe zelo majhne, razlogi zanje pa objektivni. Bolj oster jc bil v svojem nastopu župan in je svetnikom predlagal, naj v prime ru nezadovoljstva z delom dosedanje imenujejo novo občinsko upravo in župana. Poleg lega je svetniki' opozoril, naj bodo pri kritiziranju dela občinske uprave bolj korektni. Po glasovanju je rebalans proračuna ostal na dnevnem redu.
V uvodnih pojasnilih k drugi obravnavi rebalansa je Ivan Pristovnik poudaril, da je občinska upava svetnikom odgovorila na vsa vprašanja iz prve obravnave in da bodo prihodki in odhodki se vedno usklajeni.
Bolj kritični so bili do rebalansa na odboru za družbene dejav-nosti. Njegova predsednica Marjeta Humar jc imela nanj kar nekaj pripomb. »Trditev občinske uprave, da se za nekatere postavke s področja družbenih dejavni )si i v rebalansu namenja več denarja, ne drži,- je poudarila. »Zato predlagamo, da se v proračunu za leto 200S družbenim dejavnostim nameni iS-odstotni delež, saj so družbene dejavnosti ena najpomembnejših nalog občine. Poleg tega naj se začne tudi gradnja novega otroškega vrtca. V sedanjih namreč ni dovolj prostora za vse otroke, zato nekateri starši vozijo otroke v varstvo v druge občine. Poleg prostora za otroke bi s tem pridobili tudi nova delovna mesta. Poleg tega bi morali obnoviti galerijo Veronika, rešiti prostorsko si isko glasbene šole in več denarja nameniti tudi za mamogral-Ske preglede.« Anton Hočevar in Janez Repanšek, svetnika SDS, sta v rebalansu pogrešala predvsem postavko, iz katere bi bilo razvidno, koliko bo stala gradnja tako imenovanega »mesarskega' mostu ter širitev Korc-nove poti. Zvonko Cvek, svetnik LDS, je izrazil zadovoljstvo, da župan sklicuje vsaj novinarske konference in javnost na njih obvešča o aktualnem dogajanju. »Sicer pa menim, da bi morali proračun pripravljati za dve leti vnaprej,« je poudaril Cvek in dodal, da bi bila z izgradnjo kanalizacijske povezave med Kamnikom in Stranjami investicija v osnovno šolo Stranje
manjša kar za 30 milijonov tolarjev. saj bi ne bilo treba gradili greznice. Marjeto Humar je zanimalo, kdaj so svetniki sploh podprli gradnjo »mesarskega« mostu ali pa gre za črno gradnjo. Poleg tega jc želela izvedeti koliko sredstev bo v proračunu za prihodnje leto namenjenih za investicije na Veliki planini in zakaj kanalizacija na Žalah šc ne deluje. Tudi Olaf Grbec, svetnik LDS, jc bil do dela občinske uprave precej kritičen. Enako kot Marjeto Humar jc tudi njega zanimalo, zakaj občinska uprava svetnikom na njihova vprašanja odgovarja tako površno. Podobnega mnenja je bil tudi Franci Spruk. Po njegovem bi se morala občinska uprava prestrukturirati in poslati uspešno podjetje, svetnike pa bolj temeljito in sproti obveščati o izvajanju proračuna. Pred glasovanjem se je na svetniška vprašanja odzval Aleš Skorjanc podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe. Poudaril je, da v nobenem proračunu investicije niso navedene poimensko ampak skupno (po vrstah) in da zato v proračunu ni samostojne postavke za gradnjo omenjenega mostu. »Ker pa jc bil za ta projekt izveden javni razpis, tudi ne gre za črno gradnjo.« Na glasovanju je rebalans dobil podporo večine svetnikov,
Obvoznica si sploh ne zasluži več tega imena
Prva obravnava lokacijskega načrta za območje B7 (vzhodni del Kovinarske ceste) je bila dolga, vendar v njej nismo slišali veliko konstruktivnih pripomb. V uvodu je Bojan Mlakar poudaril, da jc trasa tako imenovane »druge mestne povezovalne ulice«, ki naj bi mimo Titana povezala Ljubljansko cesto in obvoznico, znana že od leta 1986 in da zaradi vedno večje prometne obremenitve (predvsem) ljubljanske ceste z njeno gradnjo ni več mogoče odlašali. Projekt ne predvideva rušenja obstoječih stanovanjskih objektov, sestavljajo pa ga Iri križišča s krožnim prometom. Zato, da bi z njim seznanili tudi širšo javnost, smo eno prostorsko konferenco že organizirali, eno pa šc bomo, do konca leta pa poteka tudi javna razprava. Zato občane vabimo k sodelovanju in posredovanju mnenj,« je dejal Mlakar. Projekt je pripravila Regijska razvojna družba iz Domžal, zato ga je na kratko predstavil še Borut Ulčar, direktor družbe. Po njegovih besedah bo vsebina projekta nedvomno deležna pripomb, saj jc vanj vključenih veliko različnih interesov. Najpomembnejše pa je, da rušenje obstoječih stanovanjskih objektov ne bo potrebno, ampak jih bomo zaščitili s protihrupnimi ograjami. Ob cesti je predviden prostor tudi za družbene dejavnosti ter za garažno hišo s približno 400 parkirnimi mesti.«
Valentin Zabavnik, predsednik odbora za komunalno uredi-tev in infrastrukturo, jc dejal, da njihov odbor ta lokacijski načrt podpira, vendar pa meni, da so tri križišča s krožnim prometom preveč in da bi bilo treba ob cesti predvideti tudi prostor za razvoj obrti. Bolj krilični so bili do predlagane rešitve svetniki LDS. V njihovem imenu je Demitrij Perčič opozoril, da se želje občine in občanov še vedno precej razlikujejo. Ideja o pove/ovalni cesti je sicer dobra, vendar bi jo morali bolj temeljito razdelati. Ker pa francoskega lastnika Titana zanimajo ludi datumi izvedbe lega projekta, bi moral celoten projekt dobili še svoj operativni načrt,« je predlagal Perčič Marjeta Humar jc občinski upravi zastavila vrsto vprašanj. Zanimalo jo je, kje bodo parkirali zaposleni v Titanu, če jim bo cesta vzela obstoječe parkirišče, zakaj se je ustavila gradnja pločnika ob Kovinarski cesti, ali so vsa zemljišča, na katerih se bo gradila nova cesta, že v lasti občine ter kako se ta projekt vključuje v nastajajočo prometno študijo. Veliko vprašanj in pomislekov je imel v zvezi z lokacijskim načr-
tom tudi Daniel Kovačič, svetnik Zelenih. »Zanima me, ali jc ta projekt že vključen v prostorsko Strategijo občine in kaj to pomeni za kolesarsko stezo in pešpot ob Kamniški Bistrici. Poleg tega jc predvidena cesta premalo oddaljena od nekaterih že obstoječih stanovanjskih objektov. V projektu pogrešam tudi prostor, namenjen razširitvi obvoznice v štiripasovno cesto - slednja žc lep čas ne zasluži več svojega imena,« je dejal. Francija Spruka je zanimalo, koliko mostov si na vsega enem kilometru sploh lahko privošči mo, Braneta Goluboviča pa, zakaj se še nismo lotili urejanja rekreacijske COhe ob Kamniški Bistrici, saj nas Domžale pri tem projektu žc močno prehitevajo Si cer pa menim, da se svetniki o prometno - prostorskih vprašanjih težko odločamo, dokler se ne seznanimo z ugotovitvami prometne študije« Janeza Repan-
ška jc zanimalo, na čigavi zemlji so načrtovane garaže, Vilka Dobovška, svetnika NSi, pa kaj bo z obstoječimi semaforiziranimi križišči, saj bodo ti še naprej povzročali prometne zastoje. V odgovorih na svetniška vprašanja je Perčič poudaril, da bodo Titanovi zaposleni dobili nadomestno parkirišče, l ličar pa, da je v tem projektu predvidena tudi rekreacijska os. Na glasovanju jc lokacijski načrt za vzhodni del Kovinarske dobil podporo večine svetnikov.
Na tokratni seji so svetniki na predlog Gregorja Konciljc, predsednika komisije za mandal na vprašanja, volitve in imenovanja, v svet < (snovne šole 27. julij Imenovali Anico Baraga in Marijo Dani jelo Aparnik. obe iz Kamnika.
Na naslednji, dvajseti seji pa sinodo občinski svetniki sestali 22. decembra.
ZORAN JEREB
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo dražje, a še vedno relativno poceni
Veliko ostrih besed so svetniki izrekli tudi na račun predlaganega sklepa o novih, višjih cenah za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. S tem so dokazali, da bodo Komunalnemu podjetju Kamnik (KPK) pri njegovem izvajanju koncesije ves čas pozorno gledali pod prste. Čeprav bodo gospodinjstva v naši občini za odvajanje in čiščenje kubičnega metra odpadnih voda kmalu plačevala po 140, ostali porabniki pa po 178,34 tolarjev, je ta cena še vedno ena najnižjih v državi. Poudariti pa je treba, da se povišanje cene nanaša samo na odvajanje odpadnih voda, medtem ko cena čiščenja na ČN Domžale - Kamnik ostaja nespremenjena.
Aleš Škorjanc je svetnikom v uvodu pojasnil, da je povišanje cen eden izmed pogojev za podpis koncesijske pogodbe. »Vzrok za povišanje cen pa je v tem, da EU od naše države zahteva, da najkasneje do konca leta 2017 z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami opremi vsa naselja, ki imajo več kot 50 prebivalcev. Vseeno pa je treba priznati, da je cena, po kateri bo za naše odpadne vode skrbelo KPK, še vedno izjemno ugodna. Še zlasti, ker namerava KPK v prihodnjih dvajsetih letih v vzdrževanje in dograditev našega kanalizacijskega omrežja, 17 čistilnih naprav različnih velikosti ter dvanajstih črpališč vložiti skoraj štiri milijarde tolarjev, pa tudi celotno amortizacijo (v vrednosti 1,1 milijarde tolarjev) bovtem času reinvestiralo, takoda bo cena storitev res najnižja možna. Samo za ilustracijo naj povem, da nova cena še vedno ne dosega niti polovice tiste v Kranjski Gori.«
Po novem naj bi gospodinjstva za odvajanje in čiščenja kubičnega metra odpadne vode plačevala po 140, ostali porabniki pa po 178,34 tolarjev. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na malih čistilnih napravah bo po novem stalo 243,10 tolarja za kubični meter, precej dražje pa bo odslej praznjenje greznice, saj bo stalo 24.800 tolarjev. Odvoz in čiščenje kubičnega metra odpadkov iz peskolovov in lovilcev olj pa bo po novem stal 2.800 tolarjev.
Svetniki so še dopustno podražitev določali kar »čez palec«
Na dejstvo, da KPK in občinska uprava nista prava naslova za pritožbe v zvezi z novimi cenami, se svetniki v razpravi niso ozirali in so kritizirali tistega, ki je bil pač »pri roki«. Francija Spruka je v imenu svetnikov SDS zanimalo, ali bodo tako »okleščene« cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda res pokrile vse stroške. V nadaljevanju pa je menil, da bo tako velika podražitev močan udarec za denarnice občanov in bi bilo bolje če bi bila podražitev manjša, po njegovi oceni 15-odstotna. Antona Rajsarja, svetnika DeSUS, je motila predvsem previsoka cena praznjenja greznic. »S cisterno prostornine osem kubičnih metrov bo voznik KPK lahko spraznil tudi do štiri greznice in tako z eno samo vožnjo zaslužil skoraj sto tisočakov. Ni to malce preveč?«
Za nižjo ali vsaj bolj postopno podražitev se je v razpravi zavzel tudi Vilko Dobovšek. »Tudi meni se zdi cena praznjenja greznice previsoka in mislim, da bi jo morali znižati. V nasprotnem primeru jih bodo lastniki praznili v lastni režiji, vsebino pa odlagali v okolje.« Janez Leskovec, svetnik NSi, pa je želel izvedeti, koliko stroškov smo imeli z vzdrževanjem kanalizacijskega omrežja v lanskem letu. Zvonko Cvek je priznal, da se svetniki ob odločanju za koncesijo niso zavedali obveznosti, ki nam jih na tem področju do leta 2017 nalaga EU. »Čeprav je dvig cene res občuten, pa vseeno mislim, da je ekološko upravičen,« je poudaril in dodal, da se plačilu praznjenja greznice ne bo mogoče kar tako izogniti, saj so popisane. Janez Repanšek in Dušan Štrajhar, svetnika SDS, pa sta se v razpravah dotaknila novogradenj. Repanšek seje zavzel, da bi manjkajočih devetdeset kilometrov kanalizacijskega omrežja zgradili čimprej, saj bi bil potem izkoristek čistilnih naprav boljši, cena čiščenja pa lahko nekoliko nižja. Štrajhar pa se boji, da bo ob tako intenzivni gradnji malih čistilnih naprav kot se načrtuje, zmanjkalo denarja za redno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, ki bo čez dvajset let povsem dotrajano in potrebno velikih kapitalskih vložkov. Številnim pripombam navkljub so svetniki sklep o novih cenah na glasovanju podprli.
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
2. decembra 2004
Regionalizacija (IV.) - Strukturni skladi
»Boj« za sredstva iz evropskega proračuna bo čedalje trši
V evropski proračun se stekajo sredstva vseh petindvajsetih držav članic EU. Ker pa je tudi v tem primeru potreb in želja več kot denarja, je poraba evropskega denarja zelo skrbna, premišljena in strogo namenska. Ker iz evropske blagajne dobijo samo tisti, ki znajo svoje zahteve tudi ustrezno argumentirati in pripraviti ustrezne projekte, je razumevanje strukture evropskega proračuna zelo pomembno tudi za podjetja, društva in lokalne skupnosti. RRA LUR je pred dnevi pripravila posvet, na katerem so predstavniki državnih organov predstavili naše dosedanje izkušnje in uspehe pri črpanju evropskih sredstev. Poudarili so, da smo bili pri tem doslej kar uspešni, vendar pa je pred vrati že nova finančna perspektiva (za obdobje 2007 do 2013), za katero morajo biti najpomembnejši projekti pripravljeni že čez leto in pol.
Evropska unija temelji na ekonomski, socialni in (po novem ludi) teritorialni solidarnosti. Za uresničevanje teh ciljev skrbi evropska kohezijska politika (EKP), ki je ena izmed najstarejših skupnih politik držav, ki sestavljajo EU. Po višini sredstev, ki se porabijo zanjo, je EKP na drugem mestu -takoj za kmetijsko politiko. Zanjo se porabi več kot tretjina celotnega evropskega proračuna, ta denar pa je namenjen trem ciljem. Slabše razvitim regijam (cilj I), med katere je zaenkrat uvrščena tudi naša država, je namenjenih 70 odstotkov teh sredstev, gospo darskemu prestrukturiranju posameznih območij (cilj 2) ter reševanju socialnih problemov (cilj 3) pa je namenjenih po 12 odstotkov sredstev. V skladu s ciljem 1 je dosedanjo finančno pomoč El I naša država lahko namenjala samo razvoju infrastrukture ter spodbujanju investicij in podjetništva.
Sredstva iz strukturnih skladov se delijo na podlagi evropskega dokumenta z naslovom »Agencla 2000« (finančne perspektive za obdobje od leta 2000 do 2006) in sedemletnih razvojnih progra-
Prvi davek letošnje širitve EU smo že plačali
Po besedah mag. Andreje Je-rin, namestnice direktorice SVRP, bo naša država v obdobju 2004 do 2006 iz strukturnih skladov dobila 57 milijard tolarjev, iz kohezijskega sklada pa 46 milijard tolarjev. Poleg tega pa bomo dobrih sedem milijard tolarjev dobili tudi iz pobud Bniial (1,5 milijarde) in Interrcg (5,7 milijarde). Skupaj bomo tako do leta 200T> v evropskem proračunu upravičeni do približno I 10 milijard tolarjev nepovratnih sredstev oziroma do 35 cvrov na prebivalca.
V primerjavi s podobno razvitimi državami (Grčijo in Portugalsko), ki bodo v tem obdobju prejele kar po 220 cvrov na prebivalca, je to relativno malo. - Vzrok za tolikšno razliko je v tem, da je bila v Agencli 2000 predvidena širitev lil i za šest novih članic, dejansko pa se je potem EU povečala kar za clcsci držav,« pojasnjujeJe-rina. »Denar, ki je bil prvotno na menjen šestim državam, se je tako delil desetim, med katerimi je bi-
Razvoj evropske kohezijske politike
Sprva sta EKP sestavljala evropski socialni (ESF) in evropski kmetijski sklad, pred slabimi tridesetimi leti (1975) pa se jima je pridružil še evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Deset let kasneje so se ti trije skladi preimenovali v tako imenovane strukturne sklade. Leta 1992, koje bila ustanovljena EU in vzpostavljen enotni notranji trg, pa so bile ugotovljene velike razlike v razvitosti držav, zato je bil za pomoč manj razvitim članicam ustanovljen še ko-hezijski sklad, ki je namenjen predvsem pomoči pri izvajanju velikih infrastrukturnih projektov na področju okolja in prostora.
Evropski kmetijski sklad seje leta 1993 razdelil na dva dela - prvi je še vedno namenjen kmetijstvu (EKUJS), drugi pa ribištvu (FIUR).
mov, ki so jih dolžne pripraviti vse države. Če je regija oziroma država (manjše države, kakršna je denimo tudi naša, so namreč po evropskih merilih ena sama regija) upravičena do več kot milijarde eVTOV finančne pomoči EU, jc dolžna pripraviti tako imenovan »Okvirni program podpore skupnosti«, v nasprotnem primeru pa zadošča 'Enotni programski do kument« (EPD), oba dokumenta pa morata bili dopolnjena s pro gramskim dopolnilom, v katerem sc) podrobneje določena merila in projekti za porabo finančne pomoči EU, Poleg strukturnih skladov je lili leta 1002 ustanovila še tako imenovan kohezijski sklad, ki je namenjen samo tistim državam, ki ne dosegajo 90 odstotkov povprečne evropske raz-viiosti. Njegova sredstva se lahko namenjajo za doseganje makroekonomskih kriterijev EU oziroma velikim infrastrukturnim projektom na področju prometa in okolja.
la naša najrazvitejša in zato upra-Vičena do najmanjšega zneska«
Sredstva, ki smo jih dobili iz strukturnih skladov, smo raz delili v štiri prioritetne naloge- za izboljšanje konkurenčnosti (ki jo podpira ESRR) bomo pora bili 31 milijard tolarjev oziroma slabih 55 odstotkov od skupnih 57 milijard tolarjev. Za zaposlovanje in razvoj človeških virov (področje- ESF) bomo porabi li 17,S milijarde tolarjev oziroma 31 odstotkov sredstev, za kmetijske in ribiške projekte bomo porabili 6 milijard tolarjev (10,65 odstotka vsega denarja), za tehnično izvedbo teh projektov pa bo porabljenih 2,3 milijarde lo-larjev. »Za izvajanje projektov bo približno 20 milijard tolarjev pri spcvala tudi država, z njimi pa želimo izboljšati konkurenčno spo sobnost naše države. To bomo dosegli s hitrejšo gospodarsko rastjo, spodbujanjem zaposlovanja ter z usmerjanjem sredstev pred VSCm v regije iz skupine A in I! (lo
Eden izmed najtrših orehov, ki nas čakajo v prihodnjih letih, bodo nedvomno naša prizadevanja, da bi državo razdelili na tri »evropske« regije. Če bi nam to uspelo, bi bili zahodna in severovzhodna Slovenija še nekaj let upravičeni do razvojne pomoči EU, osrednjeslovenska regija pa kmalu ne več. »Ali bomo pri tem uspešni ali ne,*je odvisno od uspešnosti pogajanj. Vsekakor pa je to izjemno težko dosegljiv cilj, saj te tri regije v tem primeru ne bi imele po 800.000 prebivalcev, kar je spodnja meja za samostojno regijo v EU, in bi nam morala EU v tem primeru pogledati skozi prste,« poudarja Jerina.
so najmanj razvite regije, op. a),« pravi Jerina. Ker smo iz evrop skega proračuna dobili relativno malo denarja, smo denar usmerili tja, ker bodo učinki največji in najlažje- merljivi. Čeprav se bodo nekateri projekti iz trenutno veljavnega EPD izvajali vse do leta 2009, pa sc moramo medtem pripraviti že tudi na pogajanja za naslednjo finančno perspektivo - za obdobje od 2007 do 2013.«
»Prometni« del sredstev iz kohezijskega sklada bomo do leta 2000 namenili trem projektom -modernizaciji železniških povezav med Pragerskim in (»rmoze m ler med Koprom in Divačo, pa tudi gradnji dolenjskega kraka avtocestnega križa na odseku med Smlednikom in Krško vasjo »Okoljski- del sredstev pa bomo porabili za ureditev dveh regionalnih centrov za ravnanje z odpadki (v Celjtl in na obali), /a oskrbo s pitno vodo na področju
Bele krajine, za varstvo podtalni ce na Ptujskem in Ljubljanskem polju ter za zbiranje in čiščenje odpadnih voda v Zasavju ter na obali.
Po besedah Jerine smo bili doslej pri koriščenju evropskega denarja precej uspešni, zato smo na nekaterih področjih prejeli več denarja kot nam ga je bilo namenjenega. S tem smo dokazali, da nam idej za projekte ne manjka in da jih znamo pripraviti take) temeljito, da Z njimi uspemo na evrop skih razpisih To je nedvomno dobra popotnica za naslednjo li nančno perspektivo, seveda pa bomo morali pred (cm odpraviti še nekatere administrativne ovire. Pa tudi pri pripravi najpomemh-nejsih razvojno naravnanih projektov za naslednjo finančno perspektivo se moramo zelo podvizati. Pripravljeni morajo biti namreč že čez letO in pol.
ZORAN JEREB
Naša anketa
PROMETNI KAOS V KAMNIKU
Pred slabim mesecem smo Kam-ničani dožii vli šok i' obliki promet nega kaosa.
Kar naenkrat seje na vseh koncih gradikt, razkopavale in popravljale so sc ceste, premični semaforji jut so zagotovo slišali marsikatero krepko iz ust besnih voznikov.
Roko na srce-da, bili smo obveščeni, da se bo ob gradnji novega mostu preko Kamniške Bistrice in s tem povezanimi prometnimi zastoji odprla za promet tudi Šutna, a le kdo si vse zapomni? iako seje listi iHlločilniponedeljek začela kalvin i-ja skozi ozko prometno grlo, pot, ki si jo prej prevozil v petih minutah, seje raztegnila na dolgih trideset minut in i vi: Hude kri •/ in sivih las je bilo dovolj, počasi so se razmere uredile in v trenutku, ko se bomo navadili, bomo bogatejši ne le za nov most, temveč tudi za spoznanje, aUje primemo dovoliti odprtje prometa skozi Šutno.
Polemike o tem so nam znane že dolgo časa. zalo smo sc odločili, da povprašamo mimoidoče obiskoval ce Sulne no sobotna jutro, kaj menijo o prometni situaciji na Sulni. le kaj naj bi pričakovali, kot da so sc indi j>ri mimoidočih razplamtele strasti. Srednje poti tukaj ni Si za ali proti
Trije ju i ji it clji so sc med seboj si trli, jircbivalka Sutne meje nadrla, tr-vpvd na Sulni želijo ostati prijazni
'do svojih strank zato raje niso po situacija je precej nela-
'"" <; J'^slsmjega mnenja. * ki večkrat hodijo
skratka, preberite si sami. j^z |m.M() Sam,| grcn, najvt.(-.kr!lt
peš. da se malo razgibam, pa še hitreje pridem, kol pa da bi izgub Ijala čas z iskanjem parkirnega prostora. Staro meslno jedro naj ostane zaprto, a mi je všeč in se strinjam s trenutno rešitvijo pro metnega problema v mestu.
Vida, stanovalka Šutne: Pro
met me ne moti, celo nasprotno, všeč mi je ta začasna ureditev, saj je promet na obvoznici res obupen in pogosto čakaš predolgo v koloni, predvsem v prometnih konicah. Priznam pa, da bi me grozno motilo, Če bi živela na Sulni.
Aleksander: Po mojem mnenju naj Sutna ostane zaprta, saj je promet pO tej ulici nevaren za ljudi, predvsem starejše in otroke. Veliko voznikov vozi prehitro. Čeprav sam nisem voznik, me la promel tukaj moti.
Vi sprašujete, župan odgovarja
J. Z. iz Kamnika sprašuje, kako je z. razrešitvijo problematike prometa na cesti, ki povezuje Novi trg in 1'erovo.
Občinsko upravo so krajani Novega trga oziroma Perovega večkrat opozorili na nevzdržno stanje na makadamski vesti, vzporedni z obvoz/licu na Perovem, ki ga (w-vz.roča občutno povečan promel na obvoznici. Stanje je še posebej problematično ob koncu ledna, ko se promet po "državnih » cestah z.araeli gradnje preusmerja po Tuhinjski dolini in ko sc del prometa samoiniciativno preusmeri po cesti, ki predstavlja povezavo in obenem bližnjico od Perovega do Novega trga. Zaradi ozkega cestišča poteka promel po zemljiščih, ki mejijo na cestno telo, uničuje se imetje v lasti fizičnih oseb. Občinska uprava si je stanje na terenu tudi ogledala in pritrjuje ugotovitvam, kijih navajajo krajani.
Sicer pa je omenjena cesta z odlokom o kategorizaciji cest v občini Kamnik, kategorizirana kol javna pol z. oznako oz. št. 660306, poteka od odi epa pri »Copmici* mimo objekta »graščine« Perovo 5 in se zaključi pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Dolžina ceste znaša H35 m in poteka po zemljišču pare. št. 1476/1 k.o. Kamnik. Na začetku ceste je postavljena pro-metnotehnična signalizacija, ki prepoveduje promet z motornimi vozili v obe smeri z dopolnilno tablo, s katero se dovoljuje lokalni promet le za najbližje stanovalce, predvsem pa je namenjena peš prometu. Cesta nima potrebnih tehničnih elementov, ne prečnega ne vzdolžnega sklona in nima urejenega sistema odvajanja meteornih voda. Navkljub
spoštuje. Zu to se je
upre Kra
mstvom
IV Olllo
vitve fizičnih ovir. Z odločbo je naložila Komunalnemu podjetju Kamnik izvedbo fi.ične zapore na cesti in sicer iz. smeri Perovega proti Novemu trgu - ZDIM. takoj za zadnjim stanovanjskim objektom. Na severno stran oziroma iz. smeri ZLIM proti Perovem je bil postavljen prometni znak »slepa uliiii". 0predvidenih ukrepih w bili obveščeni [>oh< iju. gasilci, reševalna služba, civilna zaščita in vsi lastniki kmetijskih zemljišč ob tej cesti.
Takoj po izvedenem ukrepu postavitve fizičnih ovir v petek. 26. novembra 2<X)4, so bite le-te s strani neznanega povzročitelja ž.e dvakrat [todrte tako. Občinska upravo je z.ato po ponovni postavitvi fizičnih ovir zaprosilu policijsko postajo za večkratno prisotnost na terenu, policisti pu bodo prisotni nu tem odseku tudi v prihodu je.
ŽUPAN
ANTON TONI: SMOLNIKAR
čejo udobje, pa tudi trgovci bi bili be>lj veseli. Če si ves čas v Kamniku, si navajen, da je mestno jedro zaspano, kot je bilo včasih, zato sem mnenja, da bi s prometom bolj oživelo tudi staro meslno jedro
Franc: Mislim, da je v redu, da je cesta skozi Sulno odprta v eno smer, saj je- zjutraj dolga kolona in se take> omogoči bolj tekoč promet. Osebno bi pustil Šutno zaradi hitrejšega pretoka ves čas odprto.
Jernej: Čim prej naj naredijo most.
Francelj: Šutna naj bo odprla, sc v saj kaj dogaja sedaj, ko je promet. Tudi k maši je potrebno iti z avtom.
Valentin: Da, čim prej naj zaprejo Sutno. saj sedaj vsi hodijo v trgovske centre in nihče več v (ako majhne trgovine. Meni je le zaradi lekarne- všeč, da je Šutna odprta. Jc bolj priročno za tiste, ki težje hodijo
Jernej: Danes res ne hodi nihče Več pes. Kes pa jc, da nikoli ne moreš vsem ustreči, stanovalci so pro ti odprtju, trgovci za odprtje Sutne vendar nimajo potrebno število parkirnih prostorov.
g. Sadnikar: Če bi bil promet samo za osebna vozila, je prav, da je Sutna odprta v eno smer, se pravi v smeri mesto - periferija Vozniki bi se morali držati predpisov, več kot 40 km/h ne bi smeli voziti Predlagam, da bi bila v nočnem času cesta zaprta. Kol star Kamničan sem že na enem seslan kti meščanov predlagal, naj sc zgradi zahodna obvoznica v smeri potoka Tunjsčica Z izhodom na Kranjsko cesto pri Podgorju.
Janez: < le bi bila preločnost pro meta taksna kol včasih, bi bilo fino, da šutna ostane odprta, saj kupci iš-
Tomaž: Kaos jc tak kot ga pač narekuje gradnja mostu, promet skozi Šutno pa mi ni všeč. Staro mestno jedro bi moralo oživeti na drugačen način, ne s prometom, zato upam, da se bodo zgradila še kakšna parkirišča ob Sutni. Ne verjamem, da je edini razlog mrtvila v mestu zaprtje prometa, saj navsezadnje tudi v BTC-jU v Ljubljani parkiraš in se do željene trgovine sprehodiš peš, zato še enkrat: več parkirišč v mesto, pa bodo ljudje tudi nakupovali in sc družili v mestu
Nataša: Zdi se mi fino, da so začasno odprli promet skozi Šutno, s tem dejstvom sem se pač sprijaznila. Vendar naj ta rešitev le ostane za-
časna, saj mora staro mestno jedro ostati obvezno zaprto.
Prodajalka na šumi Strinjam se, da Šutna ostane ves čas odprta, saj se pri nas to precej pozna pri prometu, v trgovino zaide več ljudi, česar smo zelo veseli.
Anton, stanovalec na Sutni: Situacija postaja za stanovalce skoraj nevzdržna, saj nas iz postelje ž.e ob petih zjutraj vrže hrup avtomo bilov, ki se v kolonah valijo na drug konec mesta. (je/, dan je bolje, a ista slika se ponovi popoldan od 14. do 17. ure. Vozišče je že povsem »valovito«, kocke načete, ker je prometa občutno preveč. Šutna zmore le odprtje čez dan, za nekaj ur, saj tudi ni ustreznih parkirnih prosto rov. Prav zato, da je Šutna razbremenjena prometa, je bila narejena obvoznica. Menim, da trgovci sedaj nimajo kaj bistveno več prometa, saj (xldajam lokal in poznam stanje.
g. Letnar, cvedičar na Šutni: Mene promet čez Šutno ne moti, saj ulica bolj živi, opažam tudi, da je ponoči manj vandalizma kot prej, ko je bila zaprta.
Andrej: Mislim, da je fino, da je cesta odprta in se strinjam z mislijo stalnega odprtja Šutne v eno smer. Vendar bi .se moral urediti mirujoči promet, postavili naj bi se na primer količki za parkirni prostor, saj je trenutno stanje malo zoprne).
BOJANA Kl I Ml Nf
+
+
Kamničani na proslavi Maistrovih jubilejev v Mariboru
Maribor počastil spomin na velikega Slovenca
Društvo General Maister, ki ga vodi mag. Milan Lovrenčič, je v petek, 19. novembra, organiziralo obisk Maistrove proslave v Mariboru. Slovesnosti se je udeležilo tudi 15 članov kamniške podružnice s predsednikom Nikom Pinteričem in častnim občanom občine Kamnik dr. Nikom Sadnikarjem.
Udeleženci srečanja, ki so se na pot proti Mariboru podali z dvema avtobusoma, so se najprej udeležili kulturne prireditve v osnovni šoli Borcev za severno mejo, kjer so poleg domačih učencev sodelovali tudi učenci OŠ Dravlje iz Ljubljane z recitalom na temo Maistrovih Jelenov. 26. marca letos so namreč mladi v Dravljah ustanovili društvo Maistrovi
ne Slovenije vključen v našo državo. Teh dogodkov se moramo spominjati, da se vedno znova zavemo, kje so naše korenine, »je med drugim dejal Sovič.
V kulturnem programu sta sodelovala godba Slovenske vojske in mariborski oktet z že ponarodelo Maistrovo Završki fantje in drugimi.
Žal je slovesnost malo pred koncem prekinilo hudo
Kamničani s predsednikom društva mag. Milanom Lovrenčičem so položili cvetje na generalov grob na pobreškem pokopališču.
jeleni. Ob tej priložnosti so v šoli Borcev za severno mejo v Mariboru odprli tudi razstavo likovnih del, ki so nastala v 10. likovni delavnici generala Rudolfa Maistra, ki jo vsako leto pripravi 72. brigada slovenske vojske. Letošnje delavnice na temo Severna meja se je udeležilo 35 slikarjev iz vse Slovenije , ki so na svoja platna prenesli lepote krajev ob severni meji od Šentilja do Sladkega vrha.
Udeleženci slovesnosti iz Ljubljane, Kamnika in Unca so nato položili spominski venec na grob generala Maistra na pobreškem pokopališču. Predsednik društva generala Maister mag. Milan Lovrenčič je ob tem poudaril, da je naloga društva predvsem gojiti domoljubje in ga prenašati na mlade rodove, kajti prav domoljubje je največje orožje za varovanje narodovih dobrin.
Mladi iz Dravelj pa so ob grobu dali obljubo s pesmijo Tam gori za našo vasjo ... Maistrovi jeleni smo trdni neustrašni v borbi za našo zemljo ...
Točno ob 12. uri so na Glavni trg prikorakali vojaki brigad slovenske vojske, da bi skupaj z vojaki 72. brigade SV, ki domuje v Mariboru, proslavili 23. november, dan te brigade, ter spominski dan mariborske mestne občine ob letošnjih Maistrovih jubilejih : 130-letnici Maistrovega rojstva, 100-letni-ci izdaje Maistrove pesniške zbirke in 70-letnici Maistrove smrti.
Poleg pozdravnih nagovorov najvišjih poveljnikov slovenske vojske, med njimi je bil tudi poveljnik brigadir Boris Šuligoj, je spregovoril tudi mariborski župan Boris Sovič. »General Maister je prispeval velik delež, da je danes pomemben del sever-
neurje, ki se je razbesnelo nad Mariborom. Pozneje so člani društva Rudolfa Maistra položili tudi venec k doprsni sohi Rudolfa Maistra v mariborski mestni hiši, delo kiparja Nika Pirnata, in k Maistrovemu spomeniku v mestnem parku, ki so ga odkrili leta 1987. V Muzeju narodne osvoboditve pa so si gledali tudi Maistrovo zbirko in film o bojih za severno mejo.
Predsednik društva GM Milan Lovrenčič je ob zaključku vsem sodelujočim članom podelil lične koledarje z Maistrovo podobo in Župančičevimi verzi, ki jih je pesnik zapisal v spomin svojemu prijatelju Maistru ob izidu svoje pesniške zbirke V zarje Vidove leta 1920: Na, Mojster, ki od misliti in sanj
bilo je dano priti do dejanj... Kaj hočem jaz, ki tega časa zmede,
metati morem prazne le besede ...
Kot smo izvedeli, tudi v Mariboru pripravljajo ustanovitev podružnice Društva general Maister, ki jo bo vodil prof. Avgust Majerič.
Ob Spominskem dnevu občine Maribor, 23. novembra, v spomin na dan, ko je Rudolf Maister v Mariboru razorožil nemško zeleno gardo in zasedel črto od Dravograda čez Špilje do Radgone, je mariborski župan Boris Sovič v Starem ro-tovžu podelil Maistrova priznanja, ki sta jih prejela tudi mag. Milan Lovrenčič, predsednik društva general Maister, in dr. Bruno Hart-man, pisec knjige o generalu Maistru. Slovesnosti se je v imenu občine Kamnik udeležil dr. Niko Sadnikar, častni občan Kamnika.
F. S.
PREDSTAVITEV KAMNIKA NA FESTIVALU
V MAKEDONIJI
V okviru vse dejavnejšega mednarodnega sodelovanja na raznovrstnih področjih se je v letošnjem letu Kamniku ponudilo kar nekaj priložnosti, da aktivno vzpostavi stik z Makedonijo. Pobudam, ki so prišle iz kulturnih krogov, njihov nosilec in spodbujevalec je v Kamniku živeči filolog in prevajalec Darko Jan Spasov, gre pripisati letošnje gostovanje Makedonskega narodnega gledališča v Kamniku, narodnega gledališča Štip in sodelovanje MKD Priden možic Kamnik na gledališkem festivalu v Kočanih. Makedonsko-slovenski izdaji knjižice kamniške poezije Nemirna misel je sledilo nedavno povabilo vodstva lokalne samouprave Kočani, da se Kamnik s svojo kulturo samostojno predstavi na tradicionalnem festivalu v »prestolnici« pridelovanja »belega zlata« v Makedoniji, na »Dnevih riža« v Kočanih.
Povabilo tamkajšnjega župana Todorja Pašoskega je bilo izziv in priložnost. Obetom zanimivih doživetij ob posredovanju kulturnega utripa Kamnika v Makedoniji se je z veseljem odzvala skupina nekaj več kot tridesetih udeležencev z različnih kulturnih področij,
katere jedro je sestavljala folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik. Ob posredovanju naših folklornih izročil v nošah, pesmih in plesih, glasbenih nastopih harmonikarja Boža Matičiča, pesniških utrinkih Toneta Ftičarja, alpinističnih   predavanjih Gcncla
NA KOSTAVSKO PLANINO IN V RUDNIK
Območno združenje zveze borcev in veteranske organizacije vabijo krajane na spominsko srečanje na Kostavski planini, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 10. uri pri spomeniku.
Slavnostni govornik bo minister za obrambo Kari Erjavec.
Z avtobusne postaje Kamnik bo peljal posebni avtobus skozi Duplico, z odhodom iz Kamnika ob 7.30.
V Rudniku pa bo spominsko srečanje v soboto, 8. januarja 2005, ob 10. uri pri spomeniku padlim aktivistom Kamniškega okrožja.
Vljudno vabljeni na obe srečanji.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK
Vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja.
Priznanja Občine Kamnik so:
- naziv častni občan
- zlato priznanje Občine Kamnik
- srebrno priznanje Občine Kamnik
- bronasto priznanje Občine Kamnik
- , spominsko priznanje Občine Kamnik
- posebno priznanje Občine Kamnik
Naziv Častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan.
Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik.
Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim
znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik.
Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja.
Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 17. januarja 2005 in morajo vsebovati:
- osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije .skupnosti, zavoda
- za katero priznanje se predlaga,
- kratko pisno utemeljitev, ki bo sestavni del priznanja in ne sme presegati ene računalniško tipkane strani A4 formata (velikost črk 12, razmik med znaki navaden in enojen razmik med vrsticami),
- predlagatelj lahko poda tudi daljšo pisno obrazložitev predloga (ne bo objavljena), če meni, da je potrebna zaradi lažjega odločanja komisije,
- ime in naslov predlagatelja.
Griljca ter turistično-promocijski dejavnosti, kjer sta Kamnik, njegove značilnosti in znamenitosti gostom predstavila Nuša Lisjak Z Agencije za turizem in podjetništvo ter Dobran Juričan z Oddelka za družbene dejavnosti, so gostitelji pokazali resnično navdušenje.
Navdušenja pa ni manjkalo tudi na »kamniški« strani, saj smo bili v Kočanih deležni številnih nepozabnih doživetij: gostoljubja, odprtosti in topline, kulturnih in naravnih lepot, skratka, ljudi in krajev, ki jih večinoma mnogo preslabo poznamo.
Podobno kot imamo Kamničani Dneve narodnih noš, imajo v Kočanih Dneve riža. Za to priložnost smo bili tja povabljeni tudi člani Folklorne skupine 1)11 Kamnik.
Vse mesto je bilo na nogah od navdušenja, da so prispeli kulturniki iz Slovenije. Po kosilu smo se sprehodili po čistem in lepo urejenem mestu. Umetno jezero napaja obširna riževa polja v dolini.
Pripravili smo se na nastop. V nabito polni dvorani se je na odru odvijal pester program, ki ga je pričel naš Božo Matičič s Triglavsko koračnico. Sledila je predstavitev knjižice pesmi Tonela Ftičarja »Ubcžnc bližine«, ki jo je izdalo »Društvo za znanost in umetnost Kočani«, v makedonščino pa prevedel Darko Spasov. Upokojenci smo zaplesali Potrkano polko in gorenjske Štajcri.še ter poželi bučne ovacije. Prvič so mnogi videli naše noše in plese od blizu in bili očarani.
Po nastopu in večerji v družbi župana, smo ob makedonski in slovenski glasbi rajali pozno v noč.
Naslednji dan smo se odpeljali na ogled mesta in okolice. Mladi v nošah so prikazali običaje žetve s srpi in spravila snopov s pomočjo oslov. Makedonci vzgajajo na prostranih poljih riž. drugače kot na Kitajskem. Na pripravljeno njivo ga ročno poseje-jo, v jarke spustijo vodo iz. jeze-
ra, da polja preplavi. Za zorenje voda ni več potrebna. Suha polja in dozoreli riž danes žanjejo s kombajni.
Popoldne je bil sprevod narodnih noš po mestu, sledil je folklor ni večer v dvorani. Občudovali smo skupine mladih v makedonskih nošah, ubranih, poskočnih gibov (kot bi valovalo žito v vetru). Samo v Kočanih imajo dve številni skupini fantov in deklet, prišli pa so tudi od drugod. Težko bi opisala navdušenje v dvorani, kjer je bilo ogromno mladih. Mladi plesalci, mladi gledalci! Lahko se čudimo, kako jim to uspe, ta ponos na preteklost in vrednote, ki jih tako zavzeto prenašajo iz roda v rod.
Tudi mi smo odplesali dva najdaljša spleta. Sledila je podelitev priznanj. Prejeli smo priznanji za »izvirne noše« in za sodelovanje na »Dnevih riža«.
V imenu kamniške občine sla bila z nami Nuša Lisjak in Dobran Juričan. Organizatorjem sta Izročila nekaj knjižnih del in prospektov v zahvalo in z. željo, da se kulturno sodelovanje nadaljuje in da se utrdijo prijateljske vezi med narodi.
Naslednji dan smo si nad mes-lom ogledali spomenik anilite-ater, kjer so v obliki mozaika prikazani boji makedonskega ljudstva skozi zgodovino, in samostan iz 10. stoletja. Makedonski narod je preprosl, globoko veren, skrbno hrani spomine na preteklost.
Po poslovilni večerji je Gene Grilje vsem prisotnim, med katerimi so bili tudi njegovi znanci -tamkajšnji alpinisti, prikazal nekaj diapozitivov iz Slovenije in tujih gorstev.
V ponedeljek, 15. novembra, je v dvorani nad kavarno Veronika kulturno društvo Megdan pripravilo prijeten večer. Prikazalo je utrinke iz Makedonije in utrinke naše poti, ki jih je posnel Tone Ptičar.
december
ponedeljek, 6. december 20 00 Gregor Čušin: HAGADA
Mestno gledališče ljubljansko monokomecli/a
MARIJA GOLOB
Kulturni dom Franca Bernika
■H sobota, 11. december 10.00 W «mš Angleška pravljica: j TRIJE PRAŠIČKI
I Mini teater, lutkovna predstava
sreda, 15. december 20,00 PIAF EDITH PIAF
poje: Vesna Pernarčič Žunić kabarejska predstava o legendi francoskega šansona
petek, 17. december 20.00 BUDAPEST MUSIC VVORLD
večer operetne glasbe in valčkov
torek, 21. december 20.00 Zasebna glasbena šola Parnas BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV, koncert
Vstopnim to v proda)! H dni pmd prireditvami ob delavnikih od 10:00 do 12:0« (v < vhod t dw»ri#fc»j, 16:00 do 18:00 (W»9»j*t», glavni »hod t CJu»t|»««k*t In uro pred pred
tei 722 50 50 internet: www.kd-domzale.sJ
+
+
Kamniški OBČAN
KULTURA
2. decembra 2004 5
PREGLED MESTNE ZGODOVINE V KAMNIŠKEM MUZEJU
V Medobčinskem muzeju Kam nik v gradu Zapricc so 23- novembra odprli težko pričakovano in
Izredno zanimivo kulturnozgodovinsko razstavo z naslovom Odsevi kamniških stoletij. Avtorja razstave, direktorica muzeja in muzejska svetovalka mag. Zo-
druge ustanove, predvsem pa ne smemo prezreti mnogih arhitekturnih, sakralnih in posvetnih spomenikov, ki o življenju v preteklosti še danes pričajo na terenu samem. Vseeno pa jima je tudi s pomočjo arhitekta Marjana Kocjana ter s skrbno izbranimi pred
Na razstavi lahko vidimo mnoge dragocene predmete, ki jih hrani kamniški muzej.
raTorkar in muzejski svetovalec Marko Lesar, sta ob odprtju povedala, da sta s tako pomenljivim naslovom želela poudariti, da izbrano muzejsko gradivo iz kam niškega muzeja, ki si ga je moč ogledati, odslrinja le delček kamniške zgodovine. Bogastvo preteklih stoletij namreč hranijo ludi
meti in spremnim tekstom na zelo poučen in zanimiv način kamniško zgodovino od 12. do 19. stoletja uspelo predstaviti ludi v majhnih muzejskih prostorih.
Z bogato kamniško zgodovino, kulturo in umetnostjo se lahko seznanimo skozi 5 sklopov, zaznamovanih S petimi barvambdoba
nastajanja mesta oz. 12. in 13. stoletje, doba razcveta v 14. in 15. stoletju, nemirno 16. stoletje, zaznamovano z reformacijo, kmečkimi tipori in turškimi vpadi, doba katoliške prenove v 17. stoletju ter doba sprememb in umetnost nega razcveta v 18. stoletju. 19. stoletja avtorja nista posebej predstavljala, saj o tem pričata že dve stalni postavitvi v muzeju, razstava o Thonelovcmu pohištvu in o kamniških meščanih. Duh tedanjega časa nam pričarajo razstavljeni predmeti, kot so nekale re arheološke najdbe z Malega gradu, novci iz nekdanje kamniške kovnice in iz Češnjic v Tuhinjski dolini, nekatere redke knjižne izdaje kot sta Pentatcvh iz leta 1578 in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske v 5 knjigah, cehovski vrči, slike kamniških baročnih mojstrov idr.
Zgodovinsko obarvan je bil tudi spremni kulturni program ob samem odprtju razstave. Z glasbo preteklih stoletij nas je seznanila Veronika Šareč, ki je zaigrala na (ii)blov portativ iz leta 1743, ene najmanjših orgel na Slovenskem, ki jih hrani kamniški muzej. Med
Avtorja razstave sta Marko Lesar in mag. Zora Torkar.
drugim smo lahko prisluhnili tudi sonati in pastoreli, ki sta bili najdeni v slovenskih prepisih kamniških frančiškanov.
Odsevi kamniških stoletij, ki bodo na ogled do novembra prihodnjega leta, so tudi zametek stalne razstave, ki jo Kamnik kot »velika zgodba v slovenski zgodovini« vsekakor potrebuje. Za to je sicer potrebnega še veliko dela in časa ter tudi prostora, ki bi ga muzej lahko pridobil le s prenovo stranskega poslopja, do takrat pa bo tudi tokratna postavitev velik in dragocen prispevek k predstavitvi zgodovine Kamnika.
JASNA PALADIN
Odmev ponovno zlat!
Mešani pevski zbor Odmev seje po ponovitvi pesmi z uspešnega mednarodnega zborovskega tekmovanju »Isola del Sole« na koncertu 14. novembra v župnijski cerkvi na Stilni udeležil prvega regijskega tekmovanja pevskih zborov Gorenjske, ki je bilo 20. novembra v Školi i Liki.
Tekmovanja, ki so se ga lahko udeležili le listi zbori, ki so bili v zadnjih dveh letih na območnih revijah s strani selektorja predlagani za regijsko revijo, se je udeležilo 7 gorenjskih pevskih tborov. Odmev je tokrat s pesmimi Visoki Rej {L. Lchič), Christus est natus (D. Močnik}. Verlorene Jugend (J. Brahms) in Ecco mormorar 1'ottde (C. Motile-verdi) ponovno dosegel zlato odličje. S to popotnico ter z zlatim in srebrnim odličjem iz Italije se zbor odpravlja na državno tekmovanje »Naša pesem«, ki bo aprila prihodnje leto v Mariboru.
URŠKA TOMEC
MI2 = MIDVE
Terme Snovik do 22. decembra gostijo novo razstavo likov-nice Mire Rcsnik, članice KUD Tone Kranjc Kamnik.
Kot ugotavlja akademski slikar in likovni publicist Dušan Lipovec, so glavna domena likovnega udejanjanja Mire Resnik v risbi, slikanju in modeliranju figure, konkretno ženski akti. Akti, ki jih je simbolno ali znakovno dopolnila mačka, so razpoznavni znak njenega slikarstva.
Reliefni akti predstavljajo nadaljevanje slikarkinega raziskovanja oblih form in kiparskih volumnov, tako v slikarstvu, kol v kiparskem modeliranju, v obeh njenih dejavnostih.
	^IlfZ^EST NOVA poslovne storitve	
	* urejanje delovnih razmerij . odškodninski zahtevki . izdelava etažnih načrtov . vpis v zemljiško knjigo • druge poslovne storitve	
Steletova 8a, Kamnik, tel.: 01-83-10-960,041 706-099 faks: 01-83-10-965, e-mail: silvest@siol.net		
Želimo lepe praznične dni, ki prihajajo, ter srečno in uspešno v novem letu 2005!		
Kamniški otok
Konec novembra so v Domu kulture Kamnik končno prišli na svoj račun tudi ljubitelji zahtevnejših odrskih predstav. Nevillov otok, predstava Mestnega gledališča Ptuj, je navdušila abonente Maistrovega abonmaja, da so igralce kar štirikrat priklicali nazaj na oder. Ja, tudi če ni polna dvorana, iskren aplavz preglasi praznino.
Nevillov otok je sicer komedija, kot v zadnjem času večina odrskih postavitev, a gledalcu nudi veliko več kot turbo smeh. Med sarkastičnimi dialogi na dan prihajajo resnice o medčloveških odnosih, skrite strasti, ljubosumja, skratka slika sodobnega povzpetniškega sveta, ki ne pusti dihati, ki zaničuje šibkost in prezira ljubezen.
Kljub skromnejšemu obisku tovrstnih predstav in velikim pritiskom po popolni komercializaciji ustanove, ki v zadnjem času briz-gaaajo od vsepovsod, bo program Doma kulture Kamnik še vedno ostajal na primernem kulturnem nivoju. In zadovoljni obrazi publike, ki ji ne mi ne ustvarjalci nismo prodali plehke, na hitro vkup nametane spakedravščine so naša največja spodbuda.
December bo lahkotnejši. Na lastne oči se boste lahko prepričali, ali je Teater 55 še to, kar je nekoč bil. Z našega odra bodo že na začetku decembra odleteli naravnost v vesolje. Prav tako pričakujemo razprodana prednovoletna koncerta Mestne godbe Kamnik in Domžalsko-kamniškega simfoničnega orkestra. Priporočamo, da si vstopnice za decembrske dogodke zagotovite v predprodaji.
Zadnji dogodek v letošnjem letu bo čisto pravi mjuzikl, bolje rečeno mijauzikl Obuti maček, ki ga bo za staro in mlado pripravila ekipa Špas Teatra na zadnjo nedeljo v letošnjem letu.
Za Priden možic, Goran Završnik
Naša trgovinica ponovno vabi v pravljični svet raznovrstnih svečk, okraskov, jaslic in drobnih pozornosti za Miklavža in Božič.
Del. čas: pon.-pct. od 8h - 12h in l4h -18", sobota od 8h - 12h. Od 15. do 31.12. non stop od 8h do 18h, sobota od 8h -13h.
Glavni trg 16, Kamnik, ■» 831-16 84
SVECARNA ŠTELE
KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1740
Projekcija barvnih diapozitivov nas je popeljala po svetu
V ponedeljek, 15. novembra, smo v prostorih Matične knjižnice Kamnik spremljali drugo projekcijo zanimivih diapozitivov mednarodne fotografske razstave na temo Tržnice, ki so jo organizirali zagnani člani Foto kino & video kluba Mavrica iz Radomelj. Večer nam je ostal v spominu kot srečanje z vrhunsko svetovno fotografijo in z ljudmi s petih kontinentov, ki se trudijo, da bi bil svet tudi s pomočjo fotografskega objektiva zanimiv, lepši in boljši.
Mednarodno fotografsko razstavo barvnih diapozitivov je Foto kino & video klub Mavrica Radomlje organiziralo pod pokroviteljstvom mednarodne zveze za umetniško fotografijo FIAP in Fotografske zveze Slovenije. To je prva Mavrična prireditev na mednarodnem nivoju, ki so jo člani društva, med katerimi je tudi mnogo Kamničanov, pripravili v počastitev 35-letnice kluba in 40-letnice začetkov foto in filmske dejavnosti na našem območju. Konec oktobra so v kulturnem domu v Ra- KUPITE PETELINA? S častnim EIAP trakom domljah slovesno naKraJeno del° JuriJa Kurilla iz Složnije in uspešno zaključili prvi mednarodni fotografski salon in nagradili najboljša dela.
Tematika natečaja za diapozitive je bila vabljiva: tržnice. Marsikdo pravi:če hočeš videti utrip dežele, se podaj na tržnico, kjer se ti bosta v nekaj minutah razkrila kulturno in gospodarsko bogastvo dežele. Spoznamo, kako so ljudje oblečeni, kaj pridelujejo, kaj kuhajo, domača postaneta jezik in govorica in še mnogo drugega spoznamo na mestu prodajno-nakupnega zapeljevanja.
Na razpis s temama tržnice in prosta tema je svoja dela poslalo 131 ljubiteljskih fotografov iz 22 držav Evrope, Azije, Afrike, Nove Zelandije in Amerike, med njimi 65 avtorjev iz Slovenije. Kar 818 prispelih fotografskih del je pregledala in ocenila strokovna žirija v sestavi Joco Žnidaršič in Marjan Smerke, mojstra fotografije in nosilca mednarodnega naziva EFIAP, ter Marjan Kukec, likovni pedagog in kandidat za mojstra fotografije FZS. Na osrednji zaključni prireditvi v Radomljah so tako podelili pet častnih FIAP trakov in medalje v posameznih kategorijah. Zanimiv fotografski večer z iskrenimi in zasluženimi čestitkami Mavrici za uspešno delo
PESKOVNIK ZA ODRASLE, Benka Pulko, bronasta EIAP medalja
ter vpetost v evropski in svetovni kulturni prostor, so popestrile dalmatinske pesmi klape Mali grad iz Kamnika.
Foto kino & video klub Mavrica Radomlje je eno najbolj aktivnih, vsestranskih in uspešnih društev v naši širši okolici. Članom društvo omogoča vključevanje v ljubiteljsko fotografsko, filmsko in video produkcijo, ki jo ustvarjajo s pridihom profesionalnosti. Ustvarjalno izkoriščajo novo tehniko in nove pristope z namenom umetniškega izražanja in hkrati zgodovinskega ohranjanja. Predvsem pa je pohvalno, da člani svoje bogate izkušnje in znanje prenašajo na mlade, ki postajajo vse pomembnejši del društva. Ob bok že priznanim in uveljavljenim članom Mavrice se postavljajo mladi, tudi že nagrajeni ustvarjalci, ki so s pobudo in velikim prispevkom pri organizaciji mednarodne fotografske razstave Tržnice naredili pomemben korak v dolgi zgodovini Mavrice.
Prizadevno in ustvarjalno delo članov Mavrice pod vodstvom predsednika Janeza Kosmača je v treh desetletjih in pol obrodilo lepe sadove, tako na področju kvalitete, prepoznavnosti in širjenja društvenega dela kot tudi na področju organizacije prireditev in tekmovanj, ki ustvarjajo ugled slovenski fotografski, filmski in video dejavnosti.
SAŠA MEJAĆ
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Koze na zelenicah...
rudi pri nas smo začeli papagajsko posnemati Amerikance in dan pred Dnevom mrtvih uprizarjati cirkus z nočjo čarovnic, s svetlečimi bučami in drugo maškerado. kar seveda naši trgovci navdušeno izkoriščajo. Od poletnih veselic do Mar-tinovanja je namreč predolga pot in premalo dogajanj, kar bi bilo omembe vredno za njihov mošnjiček.
S- e večja bedarija pa nastaja s poimenovanjem novembrskih šolskih počitnic s krompirjevimi počitnicami. Ko v javnih medijih slišimo šolarje, ki govorijo, da je to ime od pobiranja krompirja, ki so ga nekoč v tem času pobirali kmetje, na to ni slišati nobenega odmeva in stvar postane resnica. Če bi bilo to res. kar pa niti najstarejši zgodovinarji ne morejo potrditi, potem bi recimo Podgorci, za katere pravijo, da požanjejo vse zeleno, samo ajdo belo, marsikatero leto v tem času morali najprej preorati sneg nato pa še {zmrznjen) krompir.
ffer tunškega občinskega moža A\ Valentina zelo zanima, zakaj občinarji ne poskrbijo za košnjo javnih zelenic in ker mu občinarji vljudno odgovarjajo, da je za ta namen občinski ž.akelj premajhen, je ž.c slišati predloge, naj se občina ali komunala poveže z našim društvom kozjerejcev, ki bodo brezplačnopopasli in hkrati še pognojili naše javne površine. Valentin se verjetno ne zaveda, da ni vsako leto Entente Florale, ko delijo medalje za urejene zelenice ...
Ce se občinski mož gasilec Janez skupaj s svojimi Šutenča-ni bori za odprtje Šutne za ves promet, kar mu je navsezadnje vsaj do
konca leta začasno uspelo, potem ne bi smel občinarjev spraševati, kdaj bo popravljena zapora v Pet-ruškovi ulici. No, pa saj so mu občinarji poslali tudi ustrezen odgovor, da tamkajšnji režim ureja ž.e štiri leta stara, ustrezna prometna signalizacija. Vendar bi bilo verjetno potem na mestu vprašanje, čemu mečemo stran precejšnje de-narce za dvigajoče se količke, na katere potem kar pozabimo. Kar pa se odprtja Šutne tiče, pa ž.e slišimo tudi drugo plat: »Sedaj po petih zjutraj ne morem spati, ker mi mimo postelje drvijo divjaki sedemdeset na uro...«
T / teh dneh se srečujemo z do-V datnimi, komunalnimi semaforji na obvoznici in na Ljubljanski, ki pa še zdaleč niso usklajeni s stalnimi. Ko se odpre komunalni semafor, se prižge rdeča na stalnem in obratno. Zato posebno na Ljubljanski niso redki primeri, ko se nekateri nestrpneži pož.viž.gajo na komunalce in korajž.no zapeljejo v njihovo rdečo. Roko na srce in brez zamere, če bodo slučajno Celjani prej zgradili mesarski most kot pa komunalci potegnili tistih nekaj deset metrov komunalij pod pločnikom...
Vsaka čast mladim, ki so se opogumili in oh stoletnici kamniškega turistično olepševalnega društva, ki je pred šestimi leti neslavno izdihnilo v dolgovih, ustanovili novo turistično društvo, katerega ime pa je nekoliko škrbasto - Kamn 'k. Morda hi mu bolj pristajal naslov Novi Kamnik, po zgledu Nove ljubljanske banke. Upajmo, da bo navzlic temu dobro
zagrizlo v kamniške turistične probleme in da se upniki ne bodo slepit za tisti dve omari od pokojnega društva, če sta sploh še v samskem domu...
■mv'o smo ž.e pri turizmu, hi kaza-A\. lo svetovati vrlim Tuhinjcem, naj v Snoviku zgradijo še poseben tonf za tiste, ki se vsak teden hodijo »žajfat in mavžat« v svet termalnih užitkov. Ali pa naj redar vsakega, ki gre suh v bazen, prej polije s kanglo vroče vode, saj nekateri očitno kar pozabijo na tuše in se gredo najprej »odmočit« v ta vroč kotliček. Potem ni čudno, da kranjski higieniki pišejo zgodbe o bakterijah v »ž.akuziju« in podobne...
Sicer pa so te dni tudi Štajerci spoznali, da za Thinee ni dobro vse, kar se drugod ne da prodati. Saj morajo prej kot po treh letih zamenjati strešno kritino. Verjamemo, da Thin-ci niso zavestno kupili tretje ali celo četrte klase in da bodo dobro utrdili temelje za nove apartmaje, ki so jih te dni začeli graditi nad potokom Snovi-šek, da ne hodo oh morebitnem hujšem neurju zdrseli v dolino...
Tfako prav bi nam danes prišel M\.pred leti najdeni zaklad iz tuhinjskih Češnjic, potem bi brez nekih silnih projektov in razvojnih programov lahko razvili kmečki turizem, je ondan vzdihnil neki tuhinjski krajan, ko si je na zapriškem gradu ogledoval, ž.ul, samo sliko stotih zlatnikov in 1500 srebrnikov, kijih je v 16. stoletju tamkaj zakopal nek popotni trgovec. Pa še r$s je, danes bi kako prav prišli tudi kot prihodek občinskega proračuna...
Krištofov P epe II.
Upravljanje z vodovodi
Razprava o Predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, postopkih in merilih za delitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«, ki ga je obravnaval Občinski svet občine Kamnik na svoji 18. seji, je bila dolga in zahtevna.
Odlok je eden od izvedbenih aktov, ki jih narekuje državna zakonodaja, torej je občina dolžna urediti razmere na področju oskrbe s pitno vodo, res pa je tudi, da samo stanje na terenu kliče po ureditvi. Prvi predpis s tega področja -Odlok o zavarovanju vodozbirnih virov območij ureja varovanje območij, kjer se nahajajo zajetja vodovodov, je bil vsekakor zelo potreben in prvi korak k zagotavljanju varne oskrbe z zdravo vodo. Enako velja za odlok, o katerem danes teče beseda.
Radi bi pojasnili nekatere zadeve, s katerimi občani niso dovolj seznanjeni. Državna zakonodaja res predpisuje ureditev stanja v obliko, ki naj bi zagotavljala varno in nemoteno oskrbo s pitno vodo, samo organizacijo pa v veliki meri prepušča lokalnim skupnostim in uporabnikom. Predvsem zahteva zagotovitev strokovnosti. Občinska uprava je za razpravo na 18. seji Občinskega sveta pripravila predlog, po katerem bi vsi vodovodni sistemi, ki jih zadeva državni zakon, prišli pod koncesijsko upravljanje Komunalnega podjetja Kamnik. Po tem predlogu bi imeli vsi vodovodni sistemi iz obravnavanega področja enotno upravljanje in seveda tudi enotno ceno. Tu pa nastane problem. Vaški vodovodi so se gradili večinoma s sredstvi samoprispevka, dotacijo občine ali države, z dodatno zbranimi sredstvi krajanov in veliko prostovoljnega fizičnega dela samih krajanov. Včasih je šlo to fizično delo v obliko, katero bodo pomnile cele generacije. Zato ni čudno, da so ljudje na svoje vodovo-
de čustveno navezani. Zdi se nam nepravično, da se lastnike teh vodovodov po ceni vode izenači z uporabniki vodovodov, ki so se gradili s sredstvi občine ali države. Predstavniki nekaterih vodovodnih odborov so se obrnili na svetniško skupino SDS z željo, da bi poskušali oblikovati odlok bolj življenjsko, da se uporabnikom omogoči samostojno upravljanje, seveda ob zagotovitvi strokovnosti. Občinski odbor SDS je zadolžil svojo svetniško skupino, da vloži na predlagani odlok amandma v tej smeri in da stori vse za njegovo sprejetje. Vložena sta bila dva amandmaja. Po dolgi tehtni razpravi in usklajevanju je prišlo do kompromisne rešitve v tem, da je čas za možnost samostojnega organiziranja omejena na eno leto.
Želimo opozoriti vse uporabnike vodovodnih sistemov, kjer se želijo organizirati v samostojno upravljanje vodovoda, naj z aktivnostmi začnejo takoj, ker enoletni rok že teče. Po preteku enega leta bodo vsi omenjeni vodovodni sistemi, ki jih zajema zakon in ki ne bodo pravočasno uredili samostojnega upravljanja, izročeni v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik. Vodstvo SDS Kamnik ne trdi, da je konce-sionar, ki ga predlaga občinska uprava, slaba izbira. Nasprotno, temu podjetju priznavamo kvalitete in se veselimo njegovih uspehov, vendar, kot vedno, tudi v tem primeru zagovarjamo moralno in ustavno pravico lastnika, da upravlja s svojo lastnino. Vodovodi so lastnina znanega lastnika, samo upravljanje z njim pa je le del pojma lastnina. Upamo in želimo, da se bo izvajanje odloka odvijalo v tisto smer, kjer bosta zadovoljna tako občina kot občani, oskrba z vodo pa bo kvalitetna, poceni in nemotena.
Za svetniško skupino SDS Anton Hočevar
Razstava v Matični knjižnici Kamnik - NASILJE NAD OTROKI
Z NASILJEM SE SOOČAJO TUDI OTROCI
Nasilje je zloraba moči. Dogaja se lahko v šoli, doma in na ulici. Najpogosteje je to nasilje odraslih nad otroki in nasilje med vrstniki. Vse zlorabe brez izjeme puščajo globoke čustvene posledice.
Obveščanja o ogroženosti otrok ni nikoli preveč in prav zato smo v mesecu oktobru, ki je še posebej namenjen otrokom in opozarjanju na njihove pravice, pripravili razstavo o nasilju nad otroki. Poleg razstavljenih knjig, ki jih imamo v naši zbirki, smo ponudili tudi zloženke raznih dmštev, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja.
Otroci niso zgolj pomanjšani odrasli, temveč so odraščajoča človeška bitja s svojimi posebnimi potrebami in pravicami od trenutka, ko se rodijo. Pravice otrok je treba še posebej zaščititi, saj mladi ne znajo vedno sami poskrbeti /ase Najbolj osnovna otrokova pravica je ta, da je zaščiten pred telesnim in duševnim nasiljem Pretresljivi so podatki, ki jih daje statistika: vsak peti otrok je tako ali drugače izpostavljen nasilju, največ nasilja otroci doživijo s strani družine, najbolj pogosta starost spolno zlorabljenih otrok je od 6 do 8 let... Podatki kažejo tudi na to, da si zatiskamo oči z miselnostjo, da otroke ogrožajo predvsem tujci, da je spolno nasilje prisotno le med revnejšimi, pedofilija pa tako obstaja samo na internetu.
V nadaljevanju posredujemo nekaj uporabnih informacij iz razstavljenega gradiva.
Kakšne znake pokaže zlorabljen otrok?
Zlorabljen otrok pokaže številne znake, ki opozarjajo na slabo ra\ nanje: zadržanost, potegnje-nost vase, nerad hodi v šolo ali začne izostajati od pouka, pogostejša so oboževanja, slabša se mu učni uspeh, je raztresen, neješč. joče brez razloga«, njegov razvoj in uspeh nista dobra itd. Otroci redkokdaj povedo, da so bili zlorabljeni Starši so običajno zadnji, ki za to izvedo
Kdo zlorablja otroke?
Tisti, ki zlorabljajo, so lahko katerekoli starosti, spola, premoženjskega stanja ali iz kateregakoli etničnega okolja. Ni jih mogoče določiti samo s pomočjo določenih osebnostnih lastnosti čeprav imajo podobne slabosti in probleme. 80% zlorab se pripeti v domačem okolju. Storilci so največkrat ljudje, ki jim otroci zaupajo in jih poznajo. Večinoma tisti, ki zlorabljajo, razen storilcev spolnih napadov, želijo prenehati s svojim početjem.
Če je vaš otrok zlorabljen:
Poslušajte svojega otroka mirno, brez razburjenja. Pomirite otroka. Povejte mu, da ne glede na to. kaj se je zgodilo, on ni kriv in da vam lahko brez strahu vse pove. Dopustite otroku, da vam pove kolikor sam hoče. Sprejmite vse, kar vam otrok pove in ne obsojajte vnaprej! Sprejmite z razumevanjem, če vaš otrok zaupa zlorabo nekomu drugemu. Poiščite pomoč, tam boste dobili znanje, podporo in pomembne informacije za vašega otroka in za vas Prijavite zlorabo! Pomagajte otroku, da bo lahko normalno opravljal svoje vsakodnevne obveznosti. Ne pozabite, da ste vi ključ do otrokove ozdravitve.
Nikoli ne naredite naslednjega:
Ne razjezite se pred otrokom. Vaš otrok se lahko počuti krivega, ker vas je razburil, in lahko obžaluje, da vam je sploh povedal o zlorabi. Ne sprašujte otroka ZAKAJ, npr. »ZAKAJ SI BIL TAM? ZAKAJ MI NISI TAKOJ POVK-DAL?« Otrok se ob takih vprašanjih počuti krivega. Ne silite v otroka naj vam pove vse podrobnosti. Mislil bo, da mu ne verjamete. Ne odklonite otrokove zgodbe samo zato, ker vsebuje podatke, ki so neverjetni ali pa jim težko verjamete. Ne bodite užaljeni, če se otrok zaupa komu drugemu. Lahko se boji vaše reakcije ali pa mu je storilec zagro-
zi), da vam ne sme povedati. Ne ukvarjate se sami z. vašimi občutki in skrbmi. Vsi člani družine potrebujejo podporo - tudi vi. Ne ravnajte z otrokom nič drugače kot ste prej. Mislil bo, da je z njim kaj narobe. Ne izgubite svojega optimizma. Otroci lahko »ozdravijo« z vašo ljubečo podporo in s specializirano strokovno pomočjo.
Kako lahko ustavimo nasilje in kaj je pri tem pomembno?
Če želimo ustaviti nasilje ga moramo prepoznati, povečati moramo zaupanje žrtve, da spregovori o nasilju. Zavedati se moramo, da nobena od oblik nasilja ne sme biti sprejemljiva ali tolerirana.
Kako otroke pripraviti na možnosti zlorab?
Za začetek otroku zadostuje že opozorilo in pogovor o tem, česa naj se varuje in čemu naj se izogiba. Poveste mu, naj se izogiba pogovorom z neznanci oziroma naj se ne odzove povabilom neznanih oseb. Zaupljiv naj bo samo v krogu svojih najbližjih in tistih odraslih, katerim ste ga zaupali: učiteljev, vzgojiteljev v vrtcih. Podučite ga, da je njegovo telo le njegova last in ga naučite spoštovati nedotakljivost lastnega telesa. Zato naj se ne pusti božati ali kako drugače dotikati neznancem, pa tudi tistim odraslim osebam, ki hočejo to početi takrat, ko so z njim na samem. Vendar pa otroka ne vzgajajte v strahu
35 M/3
pred vsemi odraslimi. Cilj vaših pogovorov naj bo posredovanje napotkov in informacij. Vedite, podučen otrok je varnejši - obenem pa bo čutil tudi vašo skrb za svojo varnost! Na telefonske klice neznanih oseb naj otrok ne odgovarja, da je sam doma, temveč mu povejte, naj odgovori le: kličite malo pozneje. Otrok naj ne nosi v šolo več denarja, kot ga potrebuje; žepnina in vredni predmeti naj ostanejo doma, saj lahko vzbudijo preveliko zanimanje starejših vrstnikov. Dobro je, da otroka naučite točnosti. Netočnost vas bo opozorila, da boste pravočasno povprašali ali pogledali, kaj se dogaja. Spremljajte otroka, če ima popoldne še dodatne aktivnosti, pojdite ponj na rojstne dneve prijateljev, če se bo sam vračal domov. Navedite mu nekaj odraslih oseb, na katere se lahko obrne po pomoč, če
vas ni doma ali niste dosegljivi. Pogovorile se z njim o policiji; razložite mu, da mu bo policija pomagala, če bo potrebno. Seznanile ga s telefonsko številko
I 13 in mu povejte, kdaj in kako jo lahko uporabi, če potrebuje pomoč!
Prav tako mu povejte, da obstajajo organizacije, kjer so strokovnjaki, ki jim bodo pomagali, ko se bodo znašli v stiski.
Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Masarvkova 23,1000 Ljubljana, lel.: 80-28-80 in 01/i,V 13-3-11; TOM -telefon za otroke in mladostnike v stiski, tel.: 080-1234; Papilot - center za pomoč žrivam kaznivih dejanj, tel.: 02/ 229-9440; SOS telefon za ženske, otroke in žrtve nasilja, tel.: 080
II 55 in 080 28 82; Samarijan -zaupni telefon, tel.: 080 II 1.1
MAJA ŠINKOVEC RAJ H
F I i c
FILC d.d Mengeš, Slovenska 40
Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo in naglim razvojem proizvodnje tehničnega tekstila. Zaradi upokojitve delavca objavljamo prosto delovno mesto
VZDRŽEVALCA - ELEKTRO
Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• končana izobrazba V. stopnje - elektrotehnik elektronik ali druge ustrezne elektro smeri,
• znanje angleškega ali nemškega jezika,
• osnovno znanje dela z računalnikom,
• opravljen vozniški izpit B-kategorije,
• najmanj leto dni delovnih izkušenj.
Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, samostojnost in odgovornost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, poskusno delo pa traja tri mesece.
Ponujamo stimulativno nagrajevanje in možnost strokovnega izpopolnjevanja.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 10 dneh po objavi v kadrovsko službo na naslov: Flle d. d. Mengeš, Slovenska 40,1234 Mengeš.
Najprimernejše kandidate bomo povabili na pogovor. O izidu razpisa bodo vsi prijavljeni obveščeni v 14 dneh po izboru.
Občinska uprava občine Kamnik posreduje v nadaljevanju povzetek obvestila Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, ki je bilo posredovano vsem upravnim enotam in vsem občinam v Republiki Sloveniji.
Zadeva: Opozorilo investitorjem oziroma lastnikom nedovoljenih gradenj, ki so v skladu z 11. členom tj. čr-nograditeljskega zakona do 10.10.1993 vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit
OBVESTILO
Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1.1.2005 ne glede na to, da so v skladu z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/ 93, ZUN-ĆG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12.2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo.
Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31.12.2004 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Občinska uprava OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN
KULTURA
Strokovno posvetovanje »Gašper Križnik in njegov čas (1848-1904)« v Kamniku in Motniku
Gašper Križnik ohranil neprecenljivo
kulturno dediščino
Na tridnevnem interdisciplinarnem znanstvenem simpoziju, ki so ga od 24. do 26. novembra na gradu Zapriceln v Motniku pripravili Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, Občina Kamnik in Kulturno društvo Motnik, je bilo prvič javno predstavljeno in ovrednoteno folkloristično, etnološko in dialektološko delo Gašperja Križnika kot zaslužnega moža za slovensko znanost in kulturo. Čevljar in trgovec iz Motnika, samouk brez formalne izobrazbe, zbiratelj folklornih pripovedi, pravljic, ugank, povedi in drugega slovstvenega gradiva je s svojimi pristnimi narečnimi zapisi ohranil neprecenljivo kulturno dediščino, ki zadeva slovensko jezikoslovje, slovstveno in glasbeno folkloristiko, etnologijo, zgodovinopisje in celo pravo. Vse to delo postaja za našo narodno identiteto vedno večjega pomena, ki se ga globlje zavedamo šele oh letošnji stoletnici Križnikove smrti.
Na tridnevnem strokovnem posvetovanju z naslovom Gašper Križnik in njegov čas je kar 23 uglednih predavateljev s področja etnologije, jezikoslovja, folklorislikc, zgodovine in prava predstavilo neprecenljivo kulturno dediščino, ki jo je z zapisi v pristni, narečni obliki ohranil Moliiiian Gaš-per Križnik. Na sliki: delo zbiratelja folklornih pripovedi Gašperja Križnika je predstavila tudi dr. Monika Krope j. predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje. Slavnostni začetek posvetovanja so spremljali zvoki eiter. kitare in harmonike učencev Glasbene šole Kamnik.
Posvetovanje se je začelo na gradu Zapricc 2i. novembra s slavnostnimi nagovori predstojnice Instituta za slovensko narodopisje dr. Monikc Kropej, župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja in zaslužne profesorice dr. Zinke Zorko, izredne članice SAZU. Kar 23 uglednih predavateljev s področja etnologije, jezikoslovja, folklorislikc, zgodovine in prava je v dveh dneh skušalo predstavili neprecenljivo kulturno dediščino na področju jezikoslovja, slovstvene in glasbene fol-
kloristike, etnologije in zgodovinopisja, ki jo je ohranil Molničan Gašper Križnik.
Po besedah slavnostne govornice prof. dr. Zinke Zorko, je namen znanstvenega posvetovanja prvič pravično ovrednotiti folkloristično, etnološko in dialektološko delo Gašperja Križnika, ki ga je akademik Milko Mali ČCtOV, označil lakole: 'Samo am-
bicioznemu čevljarju iz Motnika sv imamo zahvaliti za ohranjeno uc/io/iačcno obliko ljudske prav-Ijice v osrednji Sloveniji konec I'J. stoletja. Ohranil je živo ljudsko pravljico Za odrasle : vsemi možnimi epizodami, ki so jih šolani zbiralci zaradi nekakšnih pedagoško - moralnih načel na široko obšli. drugI pa jih menda uiti slišali niso. Ve le s tega vidika, tudi za študij mitologije na slovenskih tleh in slovenske mitologije Sploh so Križnikovi zapisi izredno dragoceni, doslej še neizkoriščen vir«
Gašper Križnik je ob boju /a vsakdanji kruh odkril svoje po slanslvo v velikopoteznem zbira nju folklornega gradiva v domačem okolju in v domačem narec ju. Odzval se je pobudam jezikoslovca Poljaka Jana Batidoina de (ourtenava, s katerim si je dopisoval in mu po njegovih nasvetih pošiljal svoje zapise Zato velik del Križnikovega gradiva hrani ruska akademija v Sankl Peterburgu, Sodeloval je Z Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu, irkal je tudi na vrata Slovenske Matice, ta pa je z njim ravnala zelo mačehovsko Za svoje delo je izgoreval, čeprav zanj ni
dobil ustreznega odziva. Bolj kol
doma so njegovo delo cenili na tujem - v Rusiji. Zagrebu, Celovcu.
Dragoceni so Križnikovi zapisi strokovnega izrazja, ki se je v drugi polovici 19. stoletja uporabljalo v Motniku in širši okolici, pričajo nam o znanju podeželskega človeka in o življenju, ki se je lod močno spremenilo šele po drugi Svetovni vojni. Zanimiva so po imenovanja za divje in kulturne rastline, za vrine pridelke in sadje, za domače živali, opravila, v ki
ne so gorenjske narečne posebnosti! Zbiral je izraze za ptice, zajednice, škodljivce in drugo. Zanimal se je za zgodovino Rimljanov v •tuhinjsko - motniški dolini«, predvsem na podlagi hišnih in le-clinskih imen. Zbiral je tudi podatke za pravno zgodovinopisje. Križnikova etnološka snov zajema materialno kulturo: kmetijstvo.
opise stavb, delo v v seli letnih časih, pašo. čevljarsko delo na do mu, postopek kuhanja oglja /ga nja apna. lov, ribolov in druge). Njege>ve> zanimanje za socialno in duhovno kulturo se kaze v zbira nju gradiva o v razah, o letnih segali in navadah, pisal je e> razlikah med Štajerci m Kranjci, ki jih je ponazarjal s posebnostmi govori e c. zlasti v besedju, Privlačilo ga |e Imenoslovje, zapisoval je tudi imena zvezd.
»Po nasvetu Haueloina je zapisal svoj domači motniški govor in ugotovil, da gre za prehodno go
renjsko - štajersko narečje, Tudi
sle>var tuhinjskega govora je mio val. Občudujemo pa se vedno lek sikalne) bogastvo etnoloških zapi sov. pravi dr. Zinka Zorko Gašper Kri/nik se je- v saj oel
svojega šestnajstega leta, ko je našel kulturnozgodovinski dokument, začel resneje zanimali /a ljudsko izročilo. Najprej je začel nabirati meel ljudstvom slovstveno folkloro: če/ 2So pripovedi, večinoma pravljic, nekaj je ludi pe>vedk, legend iu sal. Tako je na stajal Križnikov prispevek sloveli
ski folklorisiiki. /a katero dr. Marija Stanonik, glavna koordi-natorka posvetovanja v Kamniku, pravi: •Slovstvena folklora je umetnost govorjenega jezika
predvsem umetnost narečij' Prepričana je-, da bo posvetovanje in zbornik predstavljenih referatov, ki ga nameravajo izdali, končno
ovrednotilo Križnikovp delo in
spodbudilo izdajo njegovega zbranega dela, da bi prišlo v stro-kovni obtok in slovensko kultur no zavest.
Znanstveni simpozij se je v pe-
lek. 26. nov einbra. zaključil v Motniku. rojstnem kraju Gašperja Križnika Po ogledu znamenitosti Tuhinjske doline in Motnika. ki ga je vodil izredno dober poznavale« teh krajev, domačin in dolgoletni kulturnik Jože Semprimožnik, je v kulturni dvorani v Motniku okoli 120 obiskovalcev prisluhnilo zanimivim predstavitvam o življenju in delu Gašperja Križnika ter njegovi povezanosti z domačim krajem. Jože Semprimožnik je spomnil na prizadevanja krajanov Motnika za odkritje spominskega obeležja Gašperju Križni kiy>b I SO-letnici njegovega rojst-v a v parku pod lipami v Motniku, na kraju, kjer se je veliko pogovarjal s sejmarji in zbiral, kar so mu pripovedovali Da bi se ovrednotil drage>cen prispevek Gašperja Križnika, njegovo življenje je predstavil vnuk Janez Ivan Križnik, pa so ob keincu posvetovanja zaželeli tudi njegov i sorodniki.
Strokovni pogled na delo Gašperja Križnika in njegov pomen v slovenski znanosti iii kulturi pa bo v prihodnji številki predstavila dr. Marija Stanonik z Inštituta za slovenske) narode>pisje. ki sme> jo povabili k sodelovanju.
SAŠA MEJAČ
Jože Semprimožnik, Motničan, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v kraju, in Ivo Križnik, vnuk zbiratelja Gašperja Križnika, sta nam povedala veliko zanimivega o kraju in pomembnem predniku.
Zdi se nam, da sle zelo fiovezani z Motnikom, g. Semprimožnik. Je to res?
Semprimožnik: Motnik je zelo zanimiv kraj, eden starejših krajev v nekdanji deželi Kranjski. Vedno je bil mejni trg med deželama Kranjsko in Štajersko. Obljuden je bil že v prazgodovinski cle>bi, na katere) spominja Gradišče, sila nedostopen kraj. Tja so ljudje bežali pred litini in pred Turki Na rimsko cle>he> pa spominja spe>dnjc zidov je razvalin gradu. Vzporednica rimske ceste eid Ogleja v Panonske) nižine) je bila lu. Več tovora je slo po tej cesti kol pe> (riicm Grabnu. Za časa Rimljanov je bila v Motniku petdesetnija rimske legije, SO rimskih vojakov, ki so spremljali vojake- in furmane V Motniku je bila zelo dobre) razvita obrt Razvijale so se tiste obrti, ki so služile potujočim trgovcem, prevoznikom: sedem gostiln z velikimi hlevi in balami sena ()ke>li Motnika je bilo v clikei kmetij, ki so gojile drobnico, tudi po 200 e>vc. Ko se je Križnik rodil, je imel v lej oko lici kaj videti in kaj pisali. Bil je radoveden in novega znanja željan e lov ek ki je rad slišal in videl. Izučil se je za čevljarja, čevijaril je po hišah in v Mot ti i k u. ke> so bili sejmi Bil je poznan daleč naokrog, da je rad priseclel k druž-bi, poslušal, bil pa je lueli dober pripovedovalec. Zanimivo je pri njem lo. da je pisal v narečju, tedanji govorici ljudi.
Kaj bd spomin na Gašperja Križnika?
Križnik: Edina slika, po kaleri je- narejen lueli spomenik, je bila narejena pred 130. leli in objavljena v nekem zagrebškem zborniku
(r.isper je bil Molničan in samo Molničan Pozneje se je i/ue il /a Čevljarja, hodil je po tCfl hribih. V Motniku jce>dprl majhno trgovine) Tam si je ustvaril tudi družino in njegov četrti sin je- bil moj oče. Umrl je natančno pred slo leti slar 56 let Težke) si predstavljamo, kako je Gašper Križnik ob delu začel že s šestnajstimi leli pisati pravljice. Največje) straši je gojil do zbiranja starih listin, prepisovanja starih knjig, izpisovanja zgodovine Motnika. To nikoli ni bilo v celoti izdano, je pa closli njegovega gradiva uporabljenega V Zgodovinskih knjigah in še danes je to gradivo ohranjene) v arhivu
Pa se ve, kdo ga je navdušil za zbiraleljstvo?
Križnik: To sem precej raziskoval, ampak je- težke) ugotoviti, kaj je bilo odločilno. Ni he>clil v šole), v Me>lniku tedaj ni bile) šole. Bila je nekakšna
šola z zasilnim učiteljem, ta pa je bil siar koi Gašperjev oče., listi učitelj,
Prane Sajcvcc, je pošiljal Matici pravljice iz različnih krajev. Morda je (raspet to videl Res pa je, da je živel v okolju, kjer se> bili časopisi. Ko je videl druge, da so znali brali, se je lueli sam naučil brali in pisali Ni imel najlepše Pisave, ampak v /trajen je bil tako, da je danes ohranjenih še sedem zaho-jev njegovega pisanja v narodopisnem oddelku. Rokopise so dobili rudi V Sankl Pelerburg. kot se danes reče. lam je bil znani profesor / varsav ske univerze Jan Baticlouin de Courlenav Velike) je hodil v Slovenije), tudi v Re/ijo, /hiral je gradivo Spoznal je lueli Gašperja Križnika. Gašper mu i1' pisal, imam tukaj ene) pismo, ob pol dveh zjutraj. Napisal je. da mu po »Uja nekaj pesmi in poudaril, kako bi rad zbiral pripovedke ne samo v Mol "iku, ampak še kje drugje. Nekaj pripovedk je bilo Objavljenih Tamle je
Pripovedka Človeška zver, ki je bik objavljena leta ihhi vvečernicah,zdaj
Pa jo ponavljajo v raznih knjigah. Motniški polž. je v knjigi Veronika z Ma-
lega gradu v kateri je osem njegovih pripovedk. Leta \H~ i je izdal v Celovcu pod psevdonimom PušČavniški /birko skromno knjižico osmih pri poveelk v domaČem motniškem narečju Kei sem 10 knjižico prekopiral v M K u in pripovedke prebiral, mi marsikaj ni bile) razumljivo. Napisane) je pristno, keit se> ljudje govorili Vrednost njegovega dela je danes predvsem v tem, tla je zapisal tako. kol mu je nekdo povedal.
Živel je 56 let. objavljal je- veliko v zagrebških časopisih, v Celovcu skromne) knjižice), veliko v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu. Koroških bukvicah, Slovenskih ve ve ■micah, Mohorjevem koledarju Ves čas je živel v Motniku in ker je toliko zapisal res zasluži la lep spomenik Zanamcem
je treba povedati, kdo je, da bodo vedeli ko bodo sli mimo spomenika, slovenski jezik je bil le-elaj zapostavljen, v Avstro-< )grski so bili vsi uradi in šole nemški. Slovenščina v javni rabi je bila zelo redka Gašper pa se- je- zelo trudil in izpisoval, kaj je- izšlo v domačem jeziku. Tudi sam je pisal v domačem jeziku, da se> lahko brali ludi preprosti ljudje Kako je bil uvrščen v Šlrekljevo zbirko?
Križnik: Večina pesmi je- objavljenih v zajetni strekljcvi zbirki, to so štirje takšni zvezki, v njih je I 15 njegovih pesmi ()b njih je napisane). kde> in kdaj jo je povedal. Dejstvo je, da je že veliko prej zbiral pesmi in jih pošiljal lueli drugam Kar sem uspel pregledati, sem videl, da je večina v sirek Ijevih knjigah, v almanahu Drobtinice SO šliri njegov e pesmi V Slav ljami, časopisu, ki je- i/hajal V Celovcu, je- njegova pesem Pclcr. Peter /akcij šival To SO bile narodne- pesmi, ki jih je zapisoval Zapisovali se> jih tudi drugi, nastale se) krajevne Variante, Tako ima lueli Strckclj islei pesem iz različnih krajev Kažejo se delne razlike in pesem izraža posebnosti svojega kraja.
Kdo vam je pripovedoval o slavnem predniku?
Križnik: Moj oče je umrl, ko sem bil star dve leti, moj oče pa je bil star 11 let, ko je umrl slav ni prednik. I Hjsivo pa je. da so ga poznali Meilnie a ni, starejši sploh, in so vedeli marsikaj povedali Z vso natančnostjo pa mi pripovedujejo njegova pisma.      Novinarji OŠ Šmartno v Tuhinju
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OBMOČNA IZPOSTAVA KAMNIK
Galerija Veronika, Kamnik
Sobota. 4. decembra 2004. ob 19. uri
KORENINE - POEZIJA MAKEDONIJE, PESMI MEDITERANA
Kiro Gerasimov, pesmi, Klarisa M. Jovanovic, vokal, Žarko Živ/kovic, kitara Vstop prost.
Galerija Veronika, Kamnik
Sobota. 11. decembra 2004. ob 19. urj POLET - ILUZIJA...
Glasba, zgodbe okusov, navdihov, dotikov...
Igor Leonardi, kitara Vaško Atanasovski, sax, klarinet, flavta Matjal We-ingerl, flavta, zveneče palice Gregor Fticar, klaviature Saša Cigale, flavta, zvončki Vstopnina: 500 SIT
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik
tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter. kamnik@siol. net
http://turizem.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si
Petek. 3. decembra, ob 18. uri na hodniku MKK
Igrica VELIKI PAKET. Igrajo Tinkara Novak, Anže Slana, Anže Gregi, Rok Zad-nik, Nina Uršič, Matic Uršič, Lovro Petek Režija Ana Štele Petek. 3. decembra, ob 19. uri v čitalnici MKK
Filmska šola VZGAJANJE POGLEDA, vodi Mitja REICHENBERG Vstopnina
500 SIT. •
Ponedeljek, 6. decembra, ob 18.u rl v Veronikini sobi MKK
Pravljična urica, vodi Ema VIDIC.
Torek. 7. decembra, ob 10. uri v dvorani MKK
S pravljico okrog sveta - nemške pravljice.
Torek. 7. decembra, ob 19.uri v dvorani MKK
Predstavitev knjige Nore Lavrin: SLOVENIJA, POLETJE 1928. založba Vale Novak. Ilustrirani dnevnik s poročnega potovanja Nore in Janka Lavrina Sodelujejo: Edvina Novak, glavna urednica založbe Vale Novak, dr. France Ma-lešič in Breda Podbrežnik.
Sreda. 8. decembra, ob 10. uri v Veronikini sobi MKK
BIBE, vodi Helena STERLE.
Petek. 10. decembra, ob 19. uri v čitalnici MKK
Filmska šola VZGAJANJE POGLEDA, vodi Dušan RUTAR Vstopnina 500 SIT.
Ponedeljek. 13. decembra, ob 18. uri v Veronikini sobi MKK
Pravljična urica, vodi Ema VIDIC
Torek. 14. decembra, ob 19. uri v dvorani MKK
Predstavitev knjige dr. Sanje Rozman SPREMEMBA V SRCU Knjiga o konverzui
smisla življenja in žMjenskega cilja V programu sodeluje Silva Kosec
Sreda. 15. decembra, ob 19. uri v dvorani MKK
Potopisno predavanje KENIJA 2002 (plezalno-fotografsko-padalska odprava)
Vodil bo Matjaž JERAN. Sodelovanje Študentski klub Kamnik
So
DOM KULTURE KAMNIK
Kulturno društvo Priden možic, Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/580-818 www. domkulture.org: e-mail: info@domkulture. org
četrtek. 2. decembra, ob 17. uri
Gledališče Unikat PRAVLJIČNA URA BABICE PRA, KI SPLOH NE PRIČAKUJE TIGRA .. gledališka predstava za otroke od 3 let naprej za Otroški abonma in izven, vstopnina 900 SIT Petek. 3. decembra, ob 16. uri
Turistično društvo Tunjice OBISK MIKLAVŽA - zaključeno za Občino Kamnik Nedelia. 5. decembra, ob 19.30
Teater 55: SLOVENCI V VESOLJU - gledališka komedija Za abonma Komedija in izven, vstopnina 2500 SIT Četrtek. 9, decembra t>p 10. in 12. uri
Glasbena šola Kamnik: GLASBENA PRAVLJICA ZA OTROKE Zaključeno za kamniške vrtce
Sobota. 11. decembra ob 10. uri
Gledališče iz desnega žepka POKLIC COPRNICE MICE z obiskom Dedka Mraza. Zaključeno za Obrtno zbornico Kamnik Torek. 14. decembra ob 10. uri
Gledališče iz desnega žepka POKLIC COPRNICE MICE Zaključeno za OŠ Marija Vera
Sreda. 15. decembra ob 18. uri
Lokalna akcijska skupina in Marinka Fritz - Kune GLEDALIŠKI ODLOMKI IN POGOVOR 0 MAMILIH Za izven Vstopnine ni! Petek. 17. decembra, ob 20. uri
Mestna godba Kamnik TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT z gosti Za izven
Sobota. 18, decembra ob 13,30
Srečanje mladih kamniških vaterpolistov. Zaključena prireditev Sobota. 18. decembra ob 19.30
Gledališka skupina Rudolfi RUDOLFI BREZ ODRA glasbeno-gledališki odrski Spektakel. Za izven Četrtek. 23. decembra ob 20, uri
Simfonični orkester Domžale - Kamnik NOVOLETNI KONCERT Za izven Petek, 24, decembra ob 10, In 11. url Jožef Ropoša SREČANJE S PREŠERNOM Zaključeno za ŠCRM Petek. 24. decembra ob 13. uri
Špas Teater FUNNEY MONEY - komedija Zaključeno za LIP Radomlje
Nedelja. 26, decembra ob 17. uri
Špas Teater in Andrej Rozman - Roza OBUTI MAČEK - mijauzikel Za izven
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9.00 do 14. ure Lahko nas pokličete na telefon 01/839-76-06, nam rezervacijo sporočite preko elektronske pošte na naslov: info@doml<ij|t|jrft flfp ali nas obiščete na Fužinah 10 v Kamniku
to
Mladinski center Kamnik Šutna 38, tel.: 041 957 609
Sobota. 11, decembra, od 16. do 19, ure. Mercator Kamnik
Turnir YU-GI-OH
V dnevih od 13. do 17. decembra, od 16. do 19. ure. Matična kniižnt-
ca Kamnik . Božično-novoletni bazar čestitk in darilc (ZUIM, VDC, MC Kamnik); IGRALNICA, RISANKE
TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV.MIKLAVŽ
Šmartno v Tuhinjski dolini
Tel.: 041 223 631 (g. Jože Korošec)
Nedelia. 12, decembra 2004. ob 10. uri
Turistično društvo GORA SV MIKLAVŽ in Župnijski urad Šmartno vabita na blagoslovitev obnovljene notranjosti cerkve Sv Miklavža na Gori.Cerkev bo blagoslovil nadškof msgr ALOJZ URAN. Vabljeni!
to
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zgornje Palovče 5, Kamnik
Tel.: 041 545 580 (g. Iva Šubelj Kramar)
Nedelia. 5. decembra 2004. ob 16. uri
Vabilo za otroke do 6. leta Obiskal nas bo Miklavž.
8
2. decembra 2004
PREDSTAVLJAMO
Kamniški OBČAN
ZEIi^TJM T 2 iT O 7 O 2/1^1^ O PONOVNO NAVDUŠIL
V okviru ciklusa Študent&Muzika so minulo nedeljo, 28. novembra, na gradu Zaprice številno publiko navdušili pevci nove vokalne skupine VOX13 pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika.
Pred kratkim ustanovljena vokalna zasedba se je poimenovala v zadnjem trenutku, čeprav je imela pred nedeljskim koncertom že dva nastopa. Pevci so se pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika prvič zbrali v Kranjski gori, kjer so pod okriljem ustanove Gallus sodelovali na poletnem projektu Mladi umetniki pod Vitran-cem. Po štiridnevni vaji so na svojem prvem koncertu navdušili in presenetili slovensko zborovsko srenjo, ponovno pa
#
Sebastjan Vrhovnik prvi z leve
so se zbrali in zapeli na diplomskem koncertu mladega kamniškega dirigenta Sebastjana. Želja Sebastjana in sodelujočih pevcev je predvsem poustvarjanje glasbe v komorni, manjši zasedbi, v kateri lahko odlični pevci bolje izvajajo renesančno in baročno glasbo. Čeprav so si nadeli ime VOX 13. je koncertiralo dvanajst pevcev, Sebastjan pa zagotavlja, da ime skupine vendarle ni naključje, temveč bo skrivnost razkrita v bližnji prihodnosti s koncertnim programom.
Po potrebi se bo zasedba glede na koncertni program, ki se ga bo lotevala, tudi širila ali krčila. Trenutno prepevajo v zboru štirje Kamničani - Mateja Ka-lišnik, Metod Palčič, Primož Krt in Sebastjan Vrhovnik, ostalih osem prihaja iz različnih koncev Slovenije. Že v prihodnjih dneh jih čaka prvo gostovanje v tujini, sosednji Italiji, pevci pa si v prihodnje
želijo čim več koncertov, predvsem na festivalih in zborovskih ciklih. Seveda so si začrtali svoje načrte in želje, poleg časa za skupno druženje ob prepevanju pa želijo medse povabiti gostujočega dirigenta, ki bi s skupino intenzivno delal določeno zvrst glasbe.
Kamniški mladi dirigent Sebastjan Vrhovnik pa je v poletnih mesecih, poleg ustanavljanja nove vokalne zasedbe, zaključeval tudi svojo diplomsko nalogo in pripravljal diplomski koncert, s katerim je konec septembra zaključil študij pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prav tako je uspešno zaključil prvi letnik študija zborovskega dirigiranja v Gradcu, konec avgusta pa se je udeležil mednarodnega pevskega tedna v Ljubljani, kjer je kot asistent sodeloval v delavnici pri Garvju Građenu. Priznani svetovni zborovodja Gary Graden je bil nad Sebastjanom tako navdušen, da mu je prepustil svojo taktirko na zaključnem koncertu v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, povabil pa ga je tudi k sebi v Stoc-kholm, kjer bi lahko študiral. Žal si te želje Sebastjan zaradi študija v Gradcu ne bo povsem uresničil, zagotovo pa bo v bližnji prihodnosti obiskal gospoda Gradna na krajši delavnici.
Sebastjan mi je zagotovil, da so se mu vse naporne priprave na diplomski koncert poplačale z nadvse uspešnim koncertom, za katerega pa lahko sama in vprašani poslušalci nedeljskega koncerta na Zapričah zatrdim, da ni bil ne prvi in ne zadnji. Veselimo se že naslednjih glasbenih posladkov v Kamniku!
BOJANA KLEMENC
Pooblaščeni upravijalec plinovodnega sistema v Kamniku
ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK
Jadran d.d. Sežana Partizanska cesta 69 6210 Sežana
OGREVAJTE Z UPORABO ZEMELJSKEGA PLINA -ekološko in ekonomično
iMMERGAS
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.
Izvajamo vse plinske instalacije, da boste kuhali, se greli in hladili z uporabo zemeljskega plina.
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
Poslušalci nedeljskega koncerta skupine VOX 13 so povedali:
Jelka: Koncert mi je bil zelo všeč. Rada poslušam kamniško zborovsko glasbo, poznam tudi nekatere pevce, ki so nocoj peli na koncertu. ■
■
Nuša: Nad koncertom in skupino sem prijetno presenečena. Program mi je bil zelo všeč, njihovi glasovi se lepo zlivajo, imajo lep, poln zvok.
Klemen: Koncert je bil zelo v redu, sicer se jim malce pozna, da še niso čisto utečeni in nimajo dovolj kilometrine, vendar bo tudi to kmalu minilo. Naj naslednjič, v kar sicer ne dvomim, le naredijo malo bolj raznolik program.
Phillip Jacobs: Koncert mi je bil zelo všeč. Prihajam iz Nemčije, vendar živim v Kamniku in ko sem videl program, sem želel priti na koncert, saj obožujem cerkveno glasbo, predvsem v latinščini. Mislim, da so pevci lepo oziroma dobro intonirali in če že imajo zgoščenko, bi jo zelo rad kupil.
Christoph: Tudi meni je bil koncert nadvse všeč, še toliko lepše, ker sem vse razumel, saj so bili zapeti teksti v nemščini in slišati, in tudi malo sem začuden, svojo vero v zapete pesmi.
latinščini. Menim, da je bilo lepo kako intenzivno so pevci prenesli
Mojca: Nocojšnji koncert je bil čudovit, skupina je vokalistično dobro zastopana, ima lep zvok. Tudi ta cikel Študent&Muzika se mi zdi dober, saj ponuja kvalitetno glasbo. Sem kar redna obiskovalka, v letošnji sezoni sem bila že na dveh koncertih.
Simon: Skupina VOX 13 ima zelo čist zvok, tehnično so precej dograjeni, skratka, super. Naj nastane še kaj podobnega, zelo podpiram. Ker prihajam iz Ljubljane, naj pohvalim tudi lokacijo gradu Zaprice, saj sta se prostor in glasba krasno zlila skupaj.
Vita: Koncert je bil super, sem zelo uživala, saj mi je tovrstna glasba zelo všeč, predvsem Monteverdi. Pevci so tehnično zelo podkovani, imajo lep zvok. Sebastjan je imel dobro idejo, saj je v Sloveniji premalo skupin, ki prepevajo tako zvrst glasbe.
mm
Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
Vaš nov izziv!
V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
zavarovalne zastopnike-/ ce
ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja na območju KAMNIKA in DOMŽAL. ,
Če izpolnjujete pogoje: vsaj 4. stopnja izobrazbe vozniški izpit "B" kategorije, poznavanje uporabe orodij MS Office okolja
in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
Ponujamo vam možnost: izobraŽevanja,
dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Ljubljana, Dunajska 63, 1000 Ljubljana.
Kandidati-/ke bodo o odločitvi obvesčni v 8 dneh Adff IStlC
po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidatkami. umm\^ družba d.d.
Aleševa volja do gibanja je nalezljiva
Z Alešem Skodlarjem iz Kamnika sva se spoznala že pred časom v fitnes centru, kjer oba trenirava. Samo po sebi nič posebnega, če ne bi bil Aleš že od rojstva zaznamovan s cerebralno paralizo.
Cerebralna paraliza je posledica    ZUIM-u je že igral v skupini košar-
možganske okvare, do katere navadno pride pred, med ali kmalu po rojstvu, vzroki zanjo pa SO lahko raznovrstni, v nekaterih primerih ostanejo celo neodkriti in nepojasnjeni. Aleš pojasni, da pač ni imel normalnega rojstva, »tako je prišlo«, in skomigne z rameni, saj se s tem ne obremenjuje. Posledice cerebralne paralize so zelo raz lične, pri nekaterih komaj opazne, pri drugih pa povzročajo prizadetosti najtežje stopnje, pri vseh pa je prisotna gibalna oviranosi. Za
cerebralno paralizo ni zdravila, s pravočasnim odkrivanjem in ustrezno terapijo se posledice lahko le omilijo.
Ker cerebralna paraliza ni bolezen, pač pa okvara otrokovih možganov, izraz zdravljenje v ožjem pomenu besede ni ustrezen, Zaenkrat še ni znano nobeno zdravilo ali »čudežni-' postopek, s katerim bi lahko odpravili poškodbo možganov. »Terapija« torej ni zdravilna, pač pa se skuša z obravnavo usposobiti zdrave dele možganov, da prevzamejo funkcijo prizadetih centrov.
Aleš se po vseh svojih terapijah v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, kjer je obiskoval osnovno in sred njo šolo, dobro zaveda, kako pomembno je gibanje za njegovo dobro počutje. Odkar se toliko giba, čuti velike spremembe v svojem telesu, čeprav je bilo na začetku zelo težko. Za redno gibanje v športu sta ga pripravila oče in osebni zdravnik, hitro pa se je navdušil tudi sam, saj je želel poslali vedno boljši. Sprva mu ni šlo najbolje, s ponovitvami in vztrajnostjo pa je osvojil in vzljubil gibalne vzorce, brez. katerih si danes večne predstavlja slehernega dneva. V
karjev, odkar pa je zaključil srednjo solo, meče zogo na kos kar na domačem igrišču. IU dno obiskuje fitnes center, igra tenis, pozimi obožuje smučanje. Vedno si je želel tekmovati na smučeh ali v tenisu, vendar so se pred kratkim sanje spremenile. Čeprav je V Z1IIM-U zaključil šolanje za poslovnega tajnika in poslovnega tehnika krv Ljubljani nadaljuje dvoletni studij za poslovnega sekretarja, se je 23-letnemu Alešu nedavno uresni čila velika želja. Letos so ga Mik lavž, Dedek Mraz in Božiček obiskali že zelo zgodaj, mu prinesli nov, prilagojen avto, s katerim je pred kratkim uspešno opravil vozniški Izpit. Z avtom je postal neodvisen, zelo svoboden. Se več,
Inštruktor v avtošoli mu je predlagal, da bi se izučil za inštruktorja vožnje. Aleš komaj čaka, da dokonča šolanje v Ljubljani, saj ima pred očmi že nov cilj, druge učiti rados ti vožnje z avtom.
V avtu se Aleš počuti kol riba v vodi. Tudi voda mu ni tuj element, saj veliko časa preživi na Krku, kjer zelo rad plava in se potaplja. A le na dah in do i metre V globino,
kaj več pa mu ne 'potegne', Poleg športa rad posluša glasbo, pred vsem slovensko in hrvaško. Zvečer ne zahaja ven. saj nima veliko prijateljev, zato bo tudi novoletne praznike preživel v krogu družine, kjer mu je najlepše,
Aleš pravi, da so ljudje zanimivi, nekateri ga vprašajo, kaj je z. njim narobe, drugi spet ne. Prvim pove in jim razloži, kar jih zanima, naj
dejo se tudi takšni, ki ga čudno pogledajo, »pa nimam kaj, sem se navadil-, pravi Aleš in se nasmeje.
Ne le ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, pač pa sleherni dan nam je Aleš Skodlar lahko za vzgled in navdih, kako kljub telesni prizadetosti lahko živiš polno, pozitivno in v prihodnost usmerjeno življenje.
BOJANA KLEMENC
PEUGEOT 407. KONČNO SPET AVTO.
KONČNO UŽITEK.
8° m # o
RODEX d.o.o.
407SW
Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31
Informacije: 01 83-08-608, (>4I 245-936. 041 633-779. 041/677-341
Kamniški OBČAN
PESEM POVEZUJE
2. decembra 2004 9
DKD Solidarnost - tradicija in prihodnost zborovskega petja
PESEM JE NAJLEPŠE POSLANSTVO
Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik letos praznuje 85. obletnico ustanovitve. Za obclc/itev tega pomembnega jubileja so člani Solidarnosti v petek, 26. novembra, v dvorani nad kavarno Veronika pripravili slavnostni koncert, ki je bil nekaj posebnega, saj so ga sooblikovali tudi najmlajši pevci. DKD
Pevsko pot Solidarnosti že vse od leta 1948 soustvarja basist Jane/ Prezelj (na levi), kije najstarejši pevec z najdaljšim pevskim stažem v zboru. Za to mu jc čestital predsednik društva in MPZ Solidarnost Dušan Podgornik ob aplavzu dirigenta Marka Tirana.
Najstarejši Solidarec Lado Pod-bevšek, ki bo januarja dopolnil 90 let, seje s svojim tenorjem pridružil skupni pesmi zborov.
Solidarnost jc edino pevsko društvo v Kamniku in verjetno tudi širše, ki ima pevski podmladek. Zavedajo se, da bodo prav te generacije krojile njihovo pri-
hodnost. Zasluge za mladi pevski rod v vrstah Solidarnosti gredo Janezu Malešu, dolgoletnemu pevcu MPZ Solidarnost Kamnik in nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku društva ter MPZ Solidarnost. Ob srečanju z Marino Aparnik na Sumi jeseni leta 1999 ji je ponudil društveno pomoč, ki jo je Marina navdušeno sprejela in v nekaj dneh so mali pevci že pridno vadili. Danes soglasno pravita, da sta se srečala ob pravem času za pravo stvar - za pesem iz otroških grl.
Glasbeni večer, ki ga je povezovala Cilka Plevel, so začeli pevci MPZ Solidarnost, ki je bil vselej in je še vedno gonilna sila društva. Pod vodstvom priznanih zborovodij pevci dosegajo lepe uspehe. Z zborovodje m Markom Tiranom, ki zbor vodi drugo pevsko sezono, so slovesno zapeli pesem »Pozdrav«. Praznični večer jc v nabito polni dvorani še posebej zaznamoval in razveseljeval podmladek - najmlajši pevci Cicibani, stari od 2 do O let. Od K) dO IS malih pevcev sestavlja ta zborček, ki prepeva četrto leto. Pod vodstvom Marine Aparnik so igrivo zapeli tri pesmice, v kateri sta se predstavila solista Katarina Stražar in Jan Uršič. Mamice in očki, babice in dedki, tetke in strički so jih s solzami sreče v očeh nagradili z navdušenim aplavzom.
Nekoliko starejši otroški pevski zbor Vrabčki se jc s pesmijo »Mravlje gredo spančkat« skladatelja prof. Sama Vremšaka poklonil njegovemu spominu. Vrabčki z Marino Aparnik prepevajo že peto leto. V zbor se vključujejo osnovnošolci iz. OŠ Prana Al-
PLAVALNA URA     vooHA AEROBIKA
Vsak ponedeljek in torek ob 20. uri!
TERME
SNOVIK
svet termalnih užitkov RESTAVRACIJA POTOČKA
prednovoletne zabave malo drugače zbiramo retcervacuii za, SILVESTROVANJE BAZENU
6. 12. NAS BO OB 17. URI OBISKAL MIKLAVŽ 25. 12. OB 11. IN 17. URI PA BOŽIČEK
Občani Kamnika: popust za prenosljive vstopnice
velja do porabe sredstev
Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 tel: 8308 631
brehta, Toma Brejca in Marija Vere, kar 15 do 20 jih je, v starosti od 7. do 12. leta. Druži jih pesem, prijateljstvo, spoštovanje in veselje do prepevanja in nastopanja. »Vključitev v zborček je povsem na svobodni ravni -vrabček v zbor prileti, lahko />a tudi odleti, če ugotovi, da mu prepevanje in pripadnost zborč-ku nista />o godu. Pesem je naj-lepše poslanstvo, ki ga nosiš do pozne starosti. Mladi rodpevcev pogosto nadaljuje z zborovskim prepevanjem v zrelejših letih,-pravi Marina Aparnik
Nekateri pevci Cicibani imajo komaj dve leti, pa že pomagajo krojiti pot Solidarnosti.
V razstavišču Veronika je ta večer resnično vladalo prav posebno razigrano vzdušje, ki ga je nekoliko zresnil nastop ŽPZ Solidarnost z zborovodkinjo Marjeto Kočar, študentko 3 letnika Glasbene akademije v Ljubljani, ki Solidarke uspešno
Pevci Moškega pevskega zbora Solidarnost so ubrano zapeli pod vodstvom zborovodja Marka Tirana.
vodi peto sezono, vodila pa je tudi moški zbor Solidarnost
Ženski pevski zbor bo prihodnje leto praznoval 30-letnico uspešnega delovanja, odkar jc leta 1575 Dragi Spruk uspelo z. veliko volje in energije povezati ženske v usklajen pevski zbor. K uspešnemu delu pa je pripomogel tudi prvi zborovodja prof. Viktor Mihcl-čič. Njegovo ustvarjalno zagnanost so nadaljevali Karla Urh, Olga Štele, Rok Rakar in Janez Klobčar.
ŽPZ Solidarnost se lahko pohvali kot edini ženski pevski zbor v občini.
Ženski pevski zbor Solidarnost z zborovodkinjo Marjeto Kočar (za klavirjem) bo prihodnje leto praznoval 30-letnieo delovanja.
S programom slavnostnega koncerta so nadaljevali pevci MPZ Solidarnost Še pred za
Najmlajši pevci DKD Solidarnost Cicibani in Vrabčki z zborovodkinjo Marino Aparnik. Pesem je najlepše poslanstvo, ki ga nosiš v srcu do pozne starosti.
IMtOJJ
i o n
t n e
AKCIJA!
MIKLAVŽ RAZVAJA, KROJ DODAJA
20% POPUST
na vse artikle iz kolekcije KROJ!
Akcija traja od 30. 11.2004 do 8. 12. 2004!
. Vljudno vabljeni v prodajalne KROJ: Domžale, Ljubljanska c. 84, Ljubljana, Tavčarjeva 3, Škofja Loka, Hafnerjevo naselje 125.
ključkom jubilejnega programa s skupnim prepevanjem sije Dušan Podgornik, zadnja štiri leta predsednik društva in MPZ Solidarnost, zahvalil 72-letnemu pevskemu prijatelju basistu Janezu Prezlju, ki prepeva pri Solidarcih že od leta 1948 in je najstarejši pevec z najdaljšim pevskim stažem v tem zborii. Ob tem se je zahvalil še zborovodkinjama Marini Aparnik in Marjeti Kočar ter zborovodju Marku Tiranu.
Nato je spregovoril Janez Ma-leš že 45 let aktivni član pri vo-
denju društva. Ima največ zaslug pri pridobitvi društvenih prosto rov in sredstev sponzorjev, je glavni organizator prireditev So lidarcev, med njimi tudi Srečanja pevskih prijateljev, ki tradicionalno poteka že pet let. S pevskim srečanjem nameravajo nadaljevati, saj so prepričani, da je to lepa priložnost za izmenjavo izkušenj, idej in za predstavitev našega lepega starodavnega mesta pod kamniškimi planinami. Izrazil je zadovoljstvo v imenu vseh članov DKD Solidarnost, da so edino društvo v občini, ki ima svoje prostore za vaje, pa tudi koncerte prirejajo v svoji dvorani. Zahvalil se je obiskovalcem, kajti brez zvestih poslušalcev, bi bil njihov trud zaman. Pohvalil je Marino Aparnik, zborovodkinjo otroških zboročkov Cicibani in Vrabčki ter na oder med vse tri zbore povabil najstarejšega Solidarca Lada Podbevska ki bo 15. januarja praznoval častitljivih 90 let. V Solidarnosti je prepeval od leta 1946 do pred nekaj leti. Lado Podbevšek se je kar »zlil med pevce« in s svojim še vedno lepim tenorjem z njimi ubrano zapel Mihelčičevo »Domovina naša je svobodna«, kar je predstavljalo vrhunec glasbenega večera. Viktor Mihelčič je vodil MPZ Solidarnost po vojni do leta 1959 in nato še od leta 1973 do 1977.
Za lep večer in za dolgoletno bogato kulturno poslanstvo se je članom DKD Solidarnost v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti zahvalil Tone Ftičar in čestital k jubileju. Čestitkam sta se pridružila predstavnika Lire in Cantemusa.
Besedilo in fotografije VLRA MEJAĆ
Rudi Volkar, ».p. Psrovo 26 ICamnlk (obvoznica) Tel.: 01/6394 656 GSM: 040/411 190
031/345 922 a»m.9efvi9fl>emsll.»i
GSM SERVIS in TRGOVINA
<s> popravilo aparatov servisne baterije in ohišja
~- dekodiranje — vgradnja SLO menija — rabljeni aparati (prodaja in
odkup) - SIMOBILOVI paketi
Delovni čas: pon., tor., čet.: 9.-19. ure sreda, petek: 9-17 ure
10
2. decembra 2004
MLADI - ZANIMIVOSTI
KamniSki OBČAN
KONČNO DECEMBER
Pa se je končno le začel - za mnoge najbolj zanimiv del leta - zadnji mesec leta oziroma zaključek. Čas, ki ga večina povezuje z zabavami in obdarovanjem, nekateri v tem uživajo na zmeren način, drugi pač pretiravajo, žal pa obstajajo tudi tisti, ki se prepustijo malo-dušju ali slabi volji. Razlogi ponavadi tičijo v (ne)uspešnih preteklih enajstih mesecih leta, ko vse ni šlo po načrtih in pričakovanjih, ki si jih navadno zadamo na začetku vsakega koledarskega leta.
Cosmic bowling, uspešnica leta
Kot ponavadi, bi vam lahko znova na dolgo in široko razpredal, kaj vse se je dogajalo v mesecu novembru in prvih decembrskih dneh,-pa bom to morda prihranil za naslednjo številko in se tokrat ozrl v leto, ki se počasi zaključuje. Kaj vse je Študentski klub Kamnik storil v letu 2004?
Klubski prostori so se prenovili že v zaključku lanskega leta, vendar smo se skozi leto trudili izpolnjevati vaše želje in prostore opremiti s sodobno tehnologijo, hkrati ste ves čas lahko opazovali dela udeležencev fotografskih natečajev, organizirali smo tudi filmske večere in vam ponudili nekaj no-
www.studentski-klub.com
vih revij ter predvsem nekaj več prostora, ki smo ga prej vsi tako zelo pogrešali.
V sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik smo organizirali vrsto potopisnih predavanj, na Gradu Zaprice pa večere resne glasbe študent & Muzika, kjer je za zares nepozaben zaključek lanske uspešne sezone poskrbela Brina s svojo zvezdniško spremljevalno zasedbo.
Kar se tiče koncertnih večerov, smo veliko sodelovali s prijatelji iz Domžal in v prvi polovici leta še organizirali priljubljeno Kišto, nato pa je prišlo do sporov in Kišta čaka na boljše čase in nov prostor za dobre glasbe željno mladino. Po-ol party, Pejmo se ma-ja(t), Brucovanje, Kam-fest. Kostanj party in še drugi uspešni koncertni, tudi večdnevni glasbeni in multikulturni dogodki so dokazali, da zanimanje je in da si mladi tega želijo, naj bo to v Kamniku, Mengšu, Domžalah, Trzinu ali Komendi.
Aktivnosti je bilo toliko, da bi potrebovali mnogo več prostora - številni tečaji, pohodniš-ki in kolesarski izleti, smučanje, drsanje, sankanje, motorno sankanje, deskanje in zagotovo uspešnica lanske in letošnje sezone - cosmic bovvling. Zabava, ki zasvoji in prevzame in ki je mnoge navdušila do te mere, da so začeli Klub 300 obiskovati tudi v lastni režiji, seveda s številnimi prijatelji in znanci, ki so jih spoznali tudi na naših skupnih izletih. December tudi za nas pome-
t^J^SS^S^' Zaradi novega dohodninskega zakona
to, a nam ni treba dolgo pre- » . a       a °i v.,.
rojevati, ali je za nami uspeš- studenti in dijaki ne bodo zasluzili manj!
no leto. Seveda je in zato tudi v prihodnost zremo vedrih obrazov in to predvsem zaradi vas, ker ste člani Študentskega kluba Kamnik, ker dajete zanimive predloge in ker sodelujete v aktivnostih in projektih in ste jih pripravljeni tudi organizirati in voditi.
Prav nobenega dvoma ni, da nam bo uspevalo tudi v prihodnje in da je pred nami še eno imenitno leto. A še predtem nas čaka ravno tako zanimiv in imeniten zaključek tega leta, leta 2004! Naužijte se zadnjih izdihljajev leta 2004 in uživajte v veselem decembru!
Matic Slapšak, pr-kamnik-©studentski-klub.com
S 1. januarjem 2005 bo v Sloveniji začel veljati novi zakon o dohodnini (ZDOH-1 in ZDOH-I A). Študenti in dijaki, ki delajo preko študentskih servisov, so glede sprememb negotovi, saj pričakujejo zmanjšanje svojih zaslužkov, večje davčne obremenitve in s tem poslabšanje socialnega statusa. Brez skrbi, zaslužki študentov in dijakov se v večini ne bodo zmanjšali, plačevala se bo akontacija dohodnine, ki pa jo bo večina lahko zahtevala nazaj. Na e-Študentskcm Servisu Kamnik imamo za vsa vprašanja povezana z dohodnino odprto tudi brezplačno telefonsko številko 080 12 04, kjer
vas vabi na
TRADICIONALNI
v PETEK 1 T. 1 a. 2004 ob 20. uri
v DOMU KULTURE KAMNIK
Gostje koncerta: JT-fi F F. [WMTr|7 F.
Pripovedovalec:
Predprodaja vstopnic:
Primož Krt
Dom kulture Kamnik, tel.: 01/839-76-06, GSM: 041/580-818, e-mail: info@domkulture.org, www.domlculture.org
študentom in dijakom svetujemo pri njihovih problemih z oddajo dohodninske napovedi.
Oddaja dohodninske napovedi za leto 2005
Po uveljavitvi novega Zakona o dohodnini I. 1.2005 bodo napoved dohodnine morali oddajati vsi študenti in dijaki, ki bodo opravljali dela preko študentskih servisov, Če bodo želeli dobiti vrnjeno akontacijo dohodnine (prvič oddati do 31. marca 2006 za zaslužke v letu 2005).
Največja sprememba novega zakona je, da se bo akontacija dohodnine plačevala sproti, mesečno, in sicer 12,5% (če zaslužek na napotnico ne bo višji od 74.000 SIT) ali 25% (če bo zaslužek na napotnico višji od 74.000 SIT).
e-Študentski servis Kamnik bo Davčni Upravi Republike Slovenije (Dl I RS) v imenu in za račun študenta ali dijaka nakazoval akontacijo dohodnine sočasno z nakazilom za njegovo opravljeno delo. V primeru, da bo študent zaslužil 100.000 SIT na eno napotnico, bo študentski servis študentu nakazal 75.000 SIT, 25.000 SIT akontacije dohodnine pa I)llRS-u. Z napovedjo dohodnine bodo študenti in dijaki vsoto mesečnih akontacij lahko zahtevali nazaj, če bo seštevek letnih zaslužkov tako pokazal.
Dijaki in študentje bodo pri odmeri dohodnine navedli svoje zaslužke preko študentskih servisov v preteklem letu , 1)11 RS pa bo študentom in dijakom na osnovi napovedi dohodnine vrnil akontacijo, ki so jo plačevali med letom. V primeru
večjega letnega zaslužka pa bo študent ali dijak moral nekaj dohodnine doplačati. Skratka, študentski servisi bodo v imenu svojih članov mesečno plačevali akontacijo dohodnine (12,5% ali 25%).
Mesečni prejemki bodo sicer manjši za odvedeno akontacijo, vendar bodo letni zaslužki, po vračilu vseh mesečno vplačanih akontacij študentov in dijakov, vsaj enako visoki.
Paziti pa bo treba, da skupni obdavčeni prihodki posameznega študenta ali dijaka ne bodo presegli 1.600.000 SIT letno, ker bodo v nasprotnem primeru izgubili olajšavo v višini 1.200.000 SIT. Na plačilo dohodnine bo vplivalo tudi ali so starši uveljavili olajšavo za vzdrževanega družinskega člana ali ne.
Zvišanje urnih postavk
študentsko-dijaskega
dela?
Zaradi novega zakona o dohodnini je na trgu študentsko-dijaskega dela mogoče pričakovati rahlo povišanje urnih postavk. Dvig bruto urnih postavk za delo študentov in dijakov pa pomeni, da se lahko zaslužki leteli po vračilu plačane akontacije dohodnine celo nekoliko povečajo.
Na c Študentskem Servisu Kamnik bomo študente in dijake o novostih in spremembah pri oddajanju dohodninske napovedi ažurno obveščali. Za vsa vprašanja študentov in dijakov povezana z. dohodnino pa imamo na e-Študentskcm Servisu Kamnik odprto tudi brezplačno telefonsko številko 080 12 04.
e-Študentski Servis Kamnik
t \š
SLOVESNA PESEM ALI
HVALNICA VERSKE VSEBINE
'iZsiJ:, i;:*.*r'"«. ■ z
DOLGOLET-NATV VODITELJICA
... jiđ^" '
KR. ZA MAR-I SHALLOV PLAN
SL PESNIK (ANTON)
<«mm\
AVTOR: JOŽEF CAJHEN
BOKSARSKO B0RISCE
KDOR OBJAVI TISKANO
DELO. ZALOŽNIK
AM FILM. IGRALKA M ONFrTEi
CESTNA
VIJUGA
TEKMOVANJE PRED ODLOČILNO TEKMO
PRTIČEK
ENOTA ZA
JAKOST ELEKTR. TOKA
OSKAR DANON
LEO SOUVAN
ZELO DEBELA SALAMA
RITINA
(LJUDSKO)
KRAJ V SINGAPURIJ
ŠVED. S0-PRANISTKA (JENNY)
VZKLIK NA BIKMORBAH
IT OTOK V SREDOZEM MORJU
IASTN0ST OTROŠKE IGRIVOSTI
DUHOVNIK
jsim.
TRGOVSKA DRUŽBA OOMZALE
OSVEŽILNA
PIJACA SCHWEPPS (PO NAŠE)
ST. IGRA S KARTAMI
FR TEOLOG IN PISATELJ [FRAHCOIS)
OEL KOZOLCA MED
STEBROMA (NAR.)
NEVESTA
V
trn aom
LASTNOST VARČNOSTI
ENGELBERT RIBIC
FILM. IGRALKA AMANIIA
NIZOZEM PISATELJ (FREDERIK)
NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI
DOLGOREPA P0IJ KURA
IZSIIIIIV LJUDI PRED NFSRECO
KRAJ V MAKEDONIJI NA MEJI s IIIIHIJO
kit
ubijah r,
MESTO V ETIOPIJI
OLE OLSEN
OLGA REMS
ALES ERJAVEC
POSKOČNI IRSKI PLES (D2IG)
FILM Z GROZLJIVO VSEBINO
---
EVROPSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM KIJEV
GORA V /IIJSKIII ALPAH (2118 m)
ZVER IZ DRUŽINE MAČK
PENEČE SE VINO
KRAJ PRI SKOPJU
ČEŠKI IZUMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA
FR SISTEM
mm iy
DIRKAČ FORMULE I SCHUMACHER
HRV NAFTNA DRUŽBA
BRUSNI KAMIN
ČRTA. KI VEZE KRAJE S POVPREČNO LETNO TOPLOTO
OČE
VRSTA RAZCVETA
ZAČETEK. ROJSTVO
KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH
JAJČASTA POSODA
SANI ZA SPRAVILO LESA
NERINA DAAMAN
KRAJ OB JEZERU HRPA
MESTO V JBiNjL
SRB SLIKAR (PETAR)
OTOK V ARHIPELAGU TUAMOTU
KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE
nairij
VRSTA PLESA
NEKD. BRAZILSKI nosom! IAŠ
TKANINA ZA PREVIJANJE DOJENČKA
KRAJ V RUSIJI BLIZU MESTA
N0V0SI-BIRSK
TOČAJ
PRELAZ MEO CELJSKO IN LJUBLJANSKO KOTLINO
VRSTA KONJSKEGA TEKA
sani res
materia
DRŽAVNI ARHIV SLOVENIJE
(KR.)
LJUBLJAN-
POTNIŠKI PROMET (KR.
KIP VI UKANA
PREBIVALEC IBEAIJE
PIONIR SLOVENSKEGA OCEANSKEGA JADRA-NJA ŠTERK
DROBIŽ V INDIJI
OTOK V IAIIRANU
RAZBOJNIK. PLENILEC
DRUGA PLAST TERCIARA
VRSTA OSEBNEGA RAČUNALNIKA
MOTIM ŠKODINEGA OS AVTA
Pl OSČIN SKA MLIIA
KOS POHIŠTA
KRAJ IN OTOK V JADRANSKEM MORJU
NEMŠKA POP PEVKA
PREVOZNA LADJA ZA TEKOČA GORIVA
SKLAD IN AKADEMIK (LOJZE)
ZMOTEK. ZVITEK
PEVEC PESTNER
JAP UMETNOSTNA DRSALKA (YUKINA)
LEVI PRITOK REKE OB V
JIUBJUL
STAR CITRO-ENOV AVTO
POGORJE MED III in SIPAH
DEL TENIS-KE IGRE
IME HČERKE MlSE MOLK
NIZEK ž. PEVSKI GLAS
POMLADANski mišic
BAJKA 0 BOGOVIH
KRAJ NA KOBAN-SKEM
ZDRUŽENJE. ZVEZA DRŽAV
NAJVIŠJA IGRALNA KARTA
MIIIVIDKIJ PODOBNA POI OPICA
Pl IIII
sdi.omon
VRSTA TISKARSKIH ČRK
PODTALNO OELOVANJE
OBRAZ, OBLIČJE
NAŠE MESTO
OB MORJU
MESTO JUGOVZH
OD MOSKVE
HUMORIST •ŠRAUFCI-GER-
ZAVETNIK KRANJSKE, AHACU
KAMNIŠKI ZDRAVNIK IDUSAN)
SLOVARČEK: AFDAM - mesto v Etiopiji; ANAA - otok v arhipelagu Tuamotu; EEDEN; Fredrik VVillem van (1860 - 1932) - nizozemski pisatelj; EOCEN - druga plast terciara; LIND, Jenny (1820 - 87) - Švedska sopranistka; LUBARDA, Petar (1905 - 74) - srbski slikar; TAOR - kraj pri Skopju
Kamniški OBČAN
VESELI DECEMBER
2. decembra 2004
11
MIKLAVŽEVANJE PO EVROPI
V letošnjem šolskem letu na podružnični šoli Mekinje poteka projekt o Evropi. Njegov namen je spoznavanje različnosti in obenem priznavanje in zavedanje, da imamo Slovenci svojo identiteto, predvsem jezikovno in kulturno, znotraj multikul-(urnega evropskega prostora.
Pri projektu sodelujejo oz. bodo sodelovali tudi starši in zunanji sodelavci. Leti lahko predstavijo značilnosti, posebnosti države, zanjo značilen ples, hrano, sešijejo zastavo, pripravijo specifično hrano... Za zaključek projekta bomo na materinski dan povabili vse starše in sodelujoče, naj si ogledajo kratek kulturni program, v katerem bomo predstavili pridobljeno znanje.
V drugem razredu devetletke smo se odločili, da si bomo podrobneje pogledali Miklavževanje po Evropi. Z delom bomo začeli sredi novembra.
Kot učiteljica pa sem se morala seveda pripraviti že prej. Ker je bila vsebina zanimiva, sem se odločila, da napišem članek, ki bo širši javnosti predstavil zgodovino tega praznika in spodbujal njegovo ohranjanje še naprej.
Pred prihodom krščanstva je poganski bog Odin (germanski bog neba, vojne in mrtvih, bog vesoljne modrosti, bog modrosti run, zavetnik, oče vesolja, vrhovni bog) dirjal po aebu v zlati kočiji, ki sla jo vlekla dva konja. Legende pripovedujejo tudi, da se je Odin po nebu peljal tudi na saneh, ki so jih vlekli severni jeleni. Ob zimskem obratu je nosil tudi darila. V hišo je navadno vstopil skozi luk njo za dim oziroma pozneje, ko so ga izumili, skozi dimnik.
S prihodom krščanstva Odin kot poganski bog ni imel kaj iskati. Ker pa je bilo del njegovih ceremonij obdarovanje, je bilo ljudstvo razočarano, ker jim je krščanstvo prepovedalo takšno ravnanje. Zato so se še toliko bolj razveselili prihoda sv. Miklavža, ki je kot dobrotnik in svetnik Cerkvi zelo pomagal, da je dobila obdarovalca po svoji meri. Poganski demoni, duše prednikov, duhovi, škratjeK so se pridružili Miklavževemu spremstvu in se po krščanskem pojmovanju spremenila v hudiče.
Podobe Miklavža v škofovskih oblačilih in s palico v evropskih cerkvah kažejo povezavo z. njegovimi legendami in čudeži. Miklavž se kot zimski obhodnik pojavlja
pozimi zato, ker je ta čas po arhaičnih pojmovanjih obdobje duhov. Vsa ljudstva so nekoč verovala, da se v določenih časih v letu vračajo iz onstranstva duhovi rajnih in obiskujejo svoje domove. Taki časi so navadno oh koncu leta, koledarskega ali sončnega.
Miklavževanje na Slovenskem je prvič omenjeno leta 1839. Ne pojavlja pa se povsod po Sloveniji. V večjem delu naše dežele je Miklavž oblečen po zgledu litur-gienih oblačil. Čez dolgo belo haljo (albo) obleče mašni ali večer-nični plašč (pluvial). Na glavi no si mitro. V eni roki drži škofovsko palico, v drugi pa knjigo. V njej je z zlatimi črkami napisano, kaj so počeli pridni otroci, s črnimi pa, kaj so uganjali poredni. Po izročilu mora imeti Miklavž dolgo belo brado. Roke mu pogosto tičijo v belih rokavicah. V nekaterih predelih Slovenije je Miklavž, oblečen v kožuh, katerega ima prepasane-ga z verigo, ali pa v navaden jopič in bele platnene hlače. Tudi spremstvo je zelo različno. Lahko ga spremljajo angeli, hudobci ali peklenščki, Pehtra, Smrt, koza, Rupej, košar.
Sv. Miklavž je povsod, kjer se pojavlja, priljubljen tudi zato, ker
r
Svetemu Miklavžu - hvaležni otroci
Sveti Miklavž, laka dober si do nas, vse svoje daješ nam v dar.
Naša mol i le v k Bogu Te
spremlja nuj. ko vrnil se boš v sveti
Hvala ti.
sveti Nikolaj!
Starši, razveselite svoje otroke -pripeljite jih na miklavževanje!
Miklavževanja z obdarovanjem otrok bodo v naslednjih krajih:
v petek, 3. decembra: ob 16 h za UE in Občino v KD Kamnik (zaključeno), ob 18 h v Šmarci v kulturnem domu (prevzem daril 3. 12. do 17 h v župnišču).
v soboto, 4. decembra: ob 18 h v cerkvi v Tunjicah, ob 19 h v Domu v Mekinjah z Miklavževo igrico »Nebeški računalnik« -za župniji Nevlje in Mekinje.
v nedeljo, 5. decembra: ob 11 h v OŠ na Vranji Peči, ob 14.30 v dvorani v Špitaliču, ob 15 h na Šutni v veroučni učilnici, ob 15 h v Marijinem domu na Selih, ob 16 h v Domu starejših občanov (zaključeno), ob 16 h v Motniku v dvorani, ob 17 h v Zg. Tuhinju pred in v cekrvi, ob 17 h v Stranjah pred kapelo, ob 19 h v Šmartnem pred in v cerkvi.
s.
ostale Miklavževe prireditve:
v petek, 3. decembra: ob 18 h v Matični knjižnici Kamnik
v soboto, 4. decembra: ob 10.15 v Domu starejših občanov (zaključeno za oskrbovance)
:
v nedeljo, 5. decembra: ob 11 h v Hipermarketu Mercator v Kamniku
V nedeljo, 5. decembra, bo ob 17.30 veliki Miklavžev sprevod po Kamniku.
prinaša darila. Močno se je razširi la navada, ki je bila med svetovnima vojnama v mestih tako rekoč obvezna, da otroci Miklavžu pišejo. Pismo položijo na okno, zjutraj pa v svoje veliko veselje opazijo, da ga je Miklavž »vzel«. Miklavževi darovi so preprosti. Razlikujejo se glede na zgodovinska obdobja, glede na kraje in njihove običaje in glede na to, kako sv. Miklavž izroča darove in kam jih polaga. Še proti koncu prejšnjega stoletja je bil na kmetih poleg jabolk, hrušk, orehov, lešnikov in venca fig, zavitek sladkarij ali kos lecta že pravo razkošje.
Miklavž si v majhno rdečo knjigo zapisuje, kako se v Holandiji vedejo otroci. 6. decembra pripluje v amsterdamsko pristanišče in pot nadaljuje na belem konju. Oblečen je v škofovska oblačila. V roki ima palico.
Na Nizozemskem poznajo 2 vrsti obdarovanja:
- skromna darilca, narejena doma, polagajo na
Divja Miklavža iz švicarskega l! rniischka
tantskih skupnosti pa vidimo starca, ogrnjenega v temen kapucinski plašč.
Otroci morajo recitirati pesmice, Chlaus pa jim nato prebere (tako kot nekoč pri nas) iz svojega seznama prestopke in grehe. V veliki vreči Miklavž vedno nosi orehe, sadje, obvezno čokolado ter kruh in piškote iz ingverja. Vreča mu služi tudi za kaznovanje. V izpraznjeno strpa poredneže in jih odnese v daljni mrzli gozd. To je seveda le grožnja, s katero starši žugajo otrokom. Miklavž meče darove skozi
Holandskega svetega Miklavža na belcu spremlja njegov mavrski služabnik Črni Peter.
Miklavžev sejem in voščilnice
Včasih je v Ljubljani potekal Miklavžev sejem, ki ga je socialistični režim po vojni odpihnil. Nadomestil ga je novoletni sejem. Miklavževanje se je umaknilo v domove Ker pa je dobrotna Miklavževa figura pri nas kljub vsemu močno zasidra na, ni čudno, da se je vrnila. Tako SOK) leta 1992, prvič po drugi sve tovni vojni, dobili v Ljubljani Miklavžev sejem.
Že od začetka stoletja in še prej so bile tudi pri nas zelo priljubljene priložnostne »Miklavževe voščilnice«. Le te si niso izmenjavali samo otroci, ampak tudi odrasli. Vsebina je bila hudomušna (na primer Srčne pozdrave iz pekla! Tvoj Lucifer ali pa Vražje pozdrave iz našega kraljestva. Fizzipuzli (hudiček) in dmž-ba!).
Dogajalo se je tudi, da so Miklavža s spremstvom najemale trgovine in bogatejši meščani. V meščanskih družinah so otroci pred večerjo molili k svetemu Miklavžu.
Miklavževanja pa nismo poznali samo na Slovenskem, ampak tudi drugje po Evropi. Holandski otroci verjamejo, da sv. Miklavž živi v Španiji, kjer mu družbo dela Zwarte Pi-et (Črni Peter), njegov mavrski pomočnik, ki je nekakšen ekvivalent hudička iz drugih evropskih Miklavževih spremstev
Mil« POZDRAV
Razglednica iz leta 1929
I 'rniischka lepa Miklavža.
hišni prag, pozvonijo in skrivnostno izginejo ali pa
- obdarovanje znotraj hiše, ki mu sledi večerja. Še vedno poznajo velike črke iz, čokolade, s katerimi zaznamujejo, kje kdo ob mizi sedi. Otroci Miklavžu nastavijo copate ali cokle, v katere natlači-jo seno in korenje za Miklavževega belega konja.
Ker v različnih delih Nemčije poznajo različna praznovanja, so tudi oblačila Miklavža različna Lahko nosi škofovska oblačila ali pa bel plašč oz. rjuho. Jezdi lahko na belcu, oslu ali maskiranem volu. Običajno ga spremljajo strašljiva bitja, le izjemoma »svetla«. Možno je tudi žensko spremstvo (Bcrchtel - Berthta, Pehtra). Najpogostejši spremljevalec je hlapec Ruprccht. Le ta včasih nosi koš, vedno pa šop šib, s katerimi švrka nepridiprave.
Na svojem obhodu sv. Miklavž meče skozi okna jabolka in orehe. Nemški otroci, ki jih Miklavž ni obiskal, postavijo svoje čevlje ali krožnik pred vrata. Naslednje jutro najdejo jabolka, orehe, lešnike, mandarine, pomaranče in obvezni marcipan. ()troci nastavljajo še nogavice, košarice, ponekod tudi hrano za živali iz Miklavževega spremstva.
Posebno priljubljeno je Miklavževo pccivo.To so piškoti, »pečeni v obliki človeških figuric (škof, angelčki), strašljivih demon skih likov in živalskih figuric.
V katoliških območjih Švice je Miklavž, odet v škofovska oblačila, v protes-
Pojoči »naravni« Miklavži.
okna ali pa jih pusti v čevlju.
Miklavži iz Appenzela in Kussnathta ob Rigi v kantonu Svitto
So evropska in svetovna posebnost. Živijo na 800 m nadmorske višine in praznujejo novo leto po julijanskem koledarju 1 y januarja.
V tem času začnejo hoditi naokrog »silvestrski Miklavži«, ki so razdeljeni na različne skupine:
- »divji Miklavži«, ki s svojimi strašnimi maskami, vedenjem in glasnim zvonjenjem odganjajo zimske demone.
- »lepi Miklavži«, ki imajo maske z gladkimi rdečeličnimi in rožnatimi obrazi. Na sebi imajo žametne obleke, pošite z množico »biserov«, na glavah pa velikanska pokrivala, ki spominjajo na kolesa kmečkih voz (a le po velikosti in obliki).
Na pokrivalih so pritrjene miniaturne figurice, hiške in cerkvice, ki prikazujejo lov, lokalne šege, planšarske običaje... Tak klobuk izdelujejo tudi tri leta.
- »naravni Miklavži«, ki imajo oblačila pokrita s smrečjem, storži, lubjem ali polžjimi hišicami. Na glavi imajo lasuljo iz kožuha.
Novo leto pozdravljajo kot nekakšni vegetativni demoni s posebnim jodlavskim petjem, ki se imenuje zauerli. Pojejo na desetine pesmi, vendar brez besedil in zraven plešejo.
Daril ne dajejo, ampak jih od kmetov sprejemajo.
Na Poljskem se Sv. Miklavž imenuje šw. Mikolaj. Oblečen je kot škof. Posluša otroke, ko recitirajo iz katekizma. Porednim nato p<> žuga, pridnim pa da svete podobice, jabolka in piernike (piškote, spečene iz medu in začimb). Spremlja ga diabel (hudič).
Še bi se našla kakšna zanimivost, vendar mislim, da bo zaenkrat dovolj. Bi pa rada na koncu poudarila sporočilo tega članka. Ne glede na to, ali smo verni ali ne(je)verni, nas opazovanje sveta hitro seznani s krhkostjo človeške eksistence. Čarobnost praznikov pa se v vsakem ai   človeku zasidra kot nekaj razumljivega in nedvomnega. Kot otroci smo vsi imeli priložnost, da jih začutimo, med odraslimi pa niso redki, ki jim prav otroška doživetja obudijo spomin na dušo, ki je sredi zapletenega sveta še kako potrebujemo. Ker smo ravno v najbolj čarobnem mesecu v letu naj vam zaželim, naj vsak najde v sebi tisto otroško preprostost, ki je druga beseda za odprtost duha.
Učiteljica BARBARA SPKIK
Kako pa kaže z obiskom Miklavža na Veliki planini?
Kot nam je zaupal, se bo v primeru lepega vremena odpravil v višje ležeče kraje.
Otroke bo razveseljeval v NEDEIJO, 5. decembra, v dopoldanskem času na spodnji postaji n Umike ter na Veliki planini pred lokalčkom tik ob sedežnici.
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT
ĆrCtz funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, Gat-Z. funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT.
Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele
Atos Prtme prihranek do 220.000 StT. Accent prihranek do 347.000 SIT, Elantra prihranek do 350.000 SIT, Matita prihranek do 400.000 SiT.
-~£w*aVW~ HYUnDHI
Obrtniška ul. 8, Domžale, tel.: 01/72 16 221, 72 44 234
12    2. decembra 2004
O DELU DRUŠTEV
Kamniški OBČAN
Srečanje, priznanja, pokali in značke upokojencem športnikom
Na zaključnem srečanju kamniških upokojencev v oktobru, ki se ga je udeležilo več kot 200 članic in članov društva, gostov in drugih, je bilo živahno in prijetno.
njih na občinski, regijski in državni ravni lepo zaokrožuje in krepi povezanost društvenih dejavnikov. To še bolj potrjujejo številni pokali, medalje in priznanja, ki so jih športniki dosegli v različnih
Folklorna skupina iz Bistrice pri Rušah je popestrila zaključno srečanje kamniških upokojencev.
Več kot 130 članic in članov društva je prejelo spominsko značko UPOKOJENEC ŠPORTNIK z diplomo. Množična udeležba na organiziranih pohodih, sprehodih, kolesarskih turah, balinarskih srečanjih in tekmova-
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične In pravne osebe
d.0.0.
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
disciplinah. Samo balinarji so v tem letu z več kot desetimi pokali obogatili zbirko doseženih lovorik.
Posebnost srečanja je bil prijeten nastop folklorne skupine prijateljskega društva iz Bistrice.
Program so dopolnili še naši pevci in folklorna skupina, za veseli del pa so skrbeli Jože in Božo ter godci iz Bistrice.
Med gosti so bili prisotni predstavniki prijateljskih društev upokojencev s kamniško-domžalske-ga območja, načelnik oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik Anton Kamin, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Kranj Marjan Prinčič, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je prejel značko in diplomo za številne pohode.. Prisotni so bili še mnogi drugi, ki jih upokojensko življenje zanima.
STANE SIMŠIČ
Zaključena letna planinska sezona
Elementarne nesreče močno otežile društvene aktivnosti
Kamniško planinsko društvo je planinski postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu zaprlo prvi teden v oktobru. Zadnje dni obiska v tem delu Kamniško-Savinjskih Alp že ni bilo več.
Letošnja planinska sezona je bila krajša in manj uspešna tudi zaradi slabih vremenskih razmer. Po prvih ocenah bodo rezultati sezone za več kot 20% slabši v primerjavi s preteklim letom.
Obnovljena je bila planinska pot iz Kamniškega sedla do Kot-ličev, prav tako pot čez Sleme proti Kokrskemu sedlu. Popolnoma so obnovili Koželjevo pot in še vrsto drugih. Pri vseh akcijah so aktivno sodelovali odgovorni planinci, pri obnovi poti na Sleme pa tudi ekipa Planinske zveze Slovenije. ,
Lahko rečemo, da je bilo letošnje leto za planinsko društvo Kamnik izredno naporno in odgovorno tudi zaradi slabega vremena in elementarnih nesreč.
Ob močnem viharju in udaru strele 23. junija je bil poškodovan kovinski nosilni steber tovorne žičnice za Kamniško sedlo na »KAPITANU«, kar je onemogočilo prevoz materiala. V sodelovanju s sodelavci firme SPLET-KONUS so bilea najnujnejša dela pravočasno zaključena, tako da oskrba koče ni bila ogrožena. Nosilni kovinski stolp je bil sicer obnovljen, vendar je poškodba tako velika, da ga bo potrebno v celoti zamenjati z novim še v letošnjem letu.
Stroški za popravilo in postavitev novega stolpa znašajo skoraj 2,5 milijona tolarjev.
NA KRATKO
Martinovanje v Domu starejših občanov
Na Martinovo so v Domu starejših občanov pripravili že tradicionalno martinovanje. /a pester progam in zabavo so poskrbeli ansambel bratov Poljanšek In učenci Waldorfsk.e šole iz Ljubljane, ki so udeležencem poleg lepih pesmi prinesli tudi martinove lučke, ki so jih sami izdelali (na sliki).
Prizadevni delavci doma so letos poskrbeli za pravo martinovo vzdušje s pečenim kostanjem, pečenim puranom in seveda domačo kapljico.
Letošnjo planinsko sezono so za planince, ki so se ustavili v domu na Kamniškem sedlu, gostoljubno poskrbeli Bernarda Potočn jak ter Marija Rihtarič.
SGIT1 TJtopdom
VSE ZA GRADNJO, DOM IN HOBI
V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje In opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, _zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko....._
NOVO V SAM PC Jarše
NOVOLETNI PR0GRAM:umetne jelke,obeski In okraski,adventnl venčki,darilni program,Božičkl, dekorativni krožniki in vaze ter ostali dekorativni program.darilne vrečke, ovojni papir...
V mesecu decembru BOGATA IZBIRA PIROTEHNIKE
PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30
topkciiticci
Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE h številne druge UGODNOSTI.
UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o.
V noči od 25. na 26. avgust je udar strele močno poškodoval vetrni agregat na Kamniškem sedlu. Poleg izpada elektrike je nastala velika materialna škoda, poškodovana je bila še radijska postaja in telefonija. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša skoraj 2 milijona tolarjev.
Vse naprave ima Planinsko društvo zavarovane pri zavarovalnici TRIGLAV. Ta se je takoj vključila v reševanje nastale situacije in že odobrila kritje ocenjene škode.
Nesreč pa še ni bilo konec. V septembru je izredno močan veter poškodoval še vetrni agregat na Kokrskem sedlu. Škodo ocenjujejo od 1,5 do 2 milijona tolarjev.
Da vsi ti problemi niso bistveno vplivali na dejavnost društva gre pripisati prav nesebični pripravljenosti celotnega društva, predvsem pa nekaterih posameznikom, ki se ves prosti čas žrtvujejo za dejavnosti društva.
STANE SIMŠIČ
Ob tej /rrtložnostt so zbrani čestitali tudi svoji sostanovalki gospe Stanislavi Svetek, kije prav ta dan slavila svojo devetdesetletnico.
Uspešen zaključek tečaja v Kinološkem društvu Duplica
Po trimesečnem tečaju, ki se gaje udeležilo Jrreko 30 lastnikov psov s svojimi ljubljenci, so v novembru na poligonu na Duplici opravljali izpite HBH, kar pomeni obnašanje psa v urbanem okolju. Nekaj članov, prihajajo tudi iz Štajerske, Gorenjske in od drugod, je opravljalo tudi višje izpile, dva izpit I In eden Izpit 3. Udeleženci in njihovi varovanci so pokazali zelo dobro znanje, kije solidna osnova za nadaljnjo vzgojo. Seveda se vsi udeleženci, lastniki psov z rodovnikom, zaradi mladosti psov, še niso mogli udeležiti izpitov.
Kot nam je povedal član kluba Sebastijan Urh iz Lesc, že l H let uspešen vodnik psov, se »zunanji« člani v klubu zelo dobro počutijo, saj je na Duplici mlado vodstvo kluba, ki se ne zapira vase in sprejme v svoje vrste vse, ki želijo sodelovati.
Za občinski praznik prihodnje leto v dupliškem klubu načrtujejo tudi mednarodno tekmo.
RS.
VABLJENI V TRZIN
CITROtzN
NOVI C4!
TEHNOLOGIJA JE LAHKO PONOSNA NASE! Že od 3.420.000,00 SIT
lVTOMARKE
PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen.si/avtomarket-trzin/
Kamniški OBČAN
ŠPORT
2. decembra 2004 13
Poln izkupiček Calcita v treh tekmah
Odbojkarjj Calcit Kamnika so po vrnitvi i/ Romunije odlično odigrali v treh krogih državnega prvenstva. Nasprotnikom so prepustili le en set in tako napovedali, da se vračajo v vrh slovenske odbojke.
V tekmi osmega kroga so Kam-ničani gostili vedno neugodne igralce Krke. A je tokrat Calcit »zasul« Krko in gostje so se iz Kamnika vračali sklonjenih glav. Kamni-Čani so namreč z odličnimi servisi Hezdroha in Turka popolnoma nadigrali goste, ki so se upirali le v drugem setu.
V devetem krogu so Kamniča-ni gostovali pri ekipi iz Škofje Loke, ki je pred to tekmo že premagala Mariborčane. Tokrat proti razpoloženim Kamničanom niso imeli možnosti in tudi to tek mo so Kamničani dobili s 3:0.
Pred nadaljevanjem prvenstva pa so morali Kamničani odigrati št- zaostalo tekmo sedmega kroga (gostovanje v Romuniji) proti ekipi državnih prvakov.
Derbi kroga je v kamniško spori no dvorano zopet privabil gledalce, ki so lahko v prvih treh setih uživali v vrhunskih potezah obeh ekip.
V prvem selu so Kamničani vodili že z 19:13, a so jih gostje z. dvema uspešnima blokoma Sallerja skoraj ujeli, rezultat 23:22. A so se Kamničani zbrali in preko razpoloženega Kotnika zaključili sel. Na žalost pa v drugem selu Kol-
nik in izjemno razpoloženi Turk nista bila dovolj, da bi Kamničani drugi sel dobili. Poleg tega so v tem setu Zaradi ugovarjanja dobili še rumeni karton (kazenska toč ka), v najlepši letošnji akciji v kamniški dvorani pa jim je stranska sodnica ob koncu sela pokazala še »dvomljiv« dotik mreže Ko je v tretjem setti svoje dodal še Orel in Bczdmb z dvema asoma, se je gostujoča barka pričela potapljati. Ob koncu seta so gostje sicer še enkrat zapretili, kar pa je bilo tudi vse. Ribič je namreč z asom veličastno zaključil tretji set. V četrtem pa je bila na igrišču le še ena ekipa. Z odličnimi servisi in blokom ter zopet razigranim Mitrovičem so Kamničani deklasirali goste in jim tako na najlepši
način vrnili za poraz v lanskem finalu.
Pri Kamničanih gre pohvaliti vse igralce, prvič pa se je kamniškemu občinstvu v vlogi libera odlično predstavil Janez Makovec,
Naslednjo tekmo bodo Kamničani igrali na Bledu, tekma pa bo
odločala tudi o prvem mestu na lestvici. Kamničani so namreč prvi del končali le točko za Gorenj-ci.
11. decembra pa bodo igralci Calcita ob 20. uri gostili ekipo Pr
vačinc.
Cico 1.
Odbojkarice še brez poraza
Še naprej pa ostjajo brez poraza igralke Broline Kamnika. V sedmem krogu so v lokalnem derbiju doma premagale ekipo Grosuplja s 3:1, v naslednjem krogu pa zopet na domačem terenu gladko s 3:0 še ekipo Bohinja. Kamničanke so tako še naprej na prvem mestu in na dobri poti, da na tem mestu tudi prezimijo.
Naslednjo tekmo doma bodo Kamničanke odigrale 11. decembra ob 17.30 proti ekipi Izole. fjco 1.
KARAKORAM KHUSH (II.)
Po aklimatizaciji se vreme pokvari za dobrih deset dni. Prostor v bazi nastane majhen, vseeno je mili jon Stvari, ki jih lahko počneš v obdobju slabega vremena. Se posebej je dobrodošla fizična aktivnost, da ohraniš mišice in predvsem trezno glavo kot najpomembnejšo mišico. Na plaz smo počasi pozabili, takoj smo začeli z načrtovanjem novih vzponov. Vsem skupaj je bilo hitro jasno, da bo naš naslednji cilj Tran-go Monk, ki še ni imel prvega vzpona. Deviški stolp, drzen, slrm in lep granitni stolp, kamor ob tolikšnem obisku plezalcev iz vsega sveta še ni stopila človeška noga. Res čudno in to v enaindvajsetem stoletju.
Način plezanja je bil jasen. Novodobni alpski način plezanja je že kar nekaj časa na alpinistični sceni. Več kot desel let nazaj ga je izvajal že Kamničan Marko Prezelj v najvišjih vrhovih sveta Himalaje. Nič kaj nova stvar, človek se je loti kot v Alpah. Napolni nahrbtnik, odrine pod steno, vslopi, pleza, pride na vrh, sestopi nazaj v bazni tabor. Brez fiksnih vrvi, višinskih nosačev in prehodnega deponiranja v steni. V Alpah je deset faktorjev, ki vplivajo na tak vzpon V Himalaji jih je sto. Vzpon je zelo rizičen. Večkrat lahko obrneš desel melrov pod vrhom in tako nisi naredil nič, naslednjič pa moraš vso stvar ponoviti. Če hočeš biti hiter, moraš bili lahek, lo pomeni da skrčiš opremo na minimum. Malo hrane, več tekočine, re-
zervno obleko, mogoče spalno vre ČO ... Mi smo se odločili za spalno vrečo, kajli bivaki so včasih lahko kruti. Tudi več možnosti je, da steno preplezaš.
V Monk sem se spravil že četrtič. Tokrat smo se odločili, da steno preplezamo, pa tudi, če smo par dni v steni. Vremenska napoved je bila obetajoča. Dolg val suhega zraka je prihajal iz Afganistana. V bazi je nestal nemir, pakiranje, planiranje, tuširanje in dolg počitek pred vzponom. Šestega septembra se zapodimo po neskončnem koloarju. Na sredini nas dobi snežna ploha. »Kje je lepo vreme?« se sprašujemo, ko se stiskamo pod balvanom. Vseeno nadaljujemo v mrzlem in vetrovnem vremenu. Na pravi Ruski način, se smejimo. Ko pridemo pod steno, so razmere še slabše. Vstopimo v steno. Cim hitreje, da se ne spremenimo v ledene sveči-.
Proti koncu dneva smo na polovici Stene. Miha koplje prostor za bivak, z.Jakom pa napeljeva vrv za naslednji dan. SpustlVa se, ko je že noč. Krasen zahod nam lopi premraže-ne ude, jutri bo lepo vreme. Tišina himalajskih vrhov nam pretrga brnenje kuhalnika, ki nam topi življenje. Naslednje jutro se zbudimo v soncu. Plezamo zelo tekoče, raztezaj! so težki. Široki- poči, brez možnosti varovanja, kratki ledeni odstavki nas pripeljejo deset melrov pod vrh. Imel sem to čast, da prvi stopim na deviški vrh. Krasen raz-
....	Commerce
LJJLULI	mo In pomfiad NO OLJE a Mučati
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE <g> 01/723 09 00 www.hpcommerce.sE	
gled na K2, (lašerbrume, Mašer-Druffi, Brdad Peak... itd, morje mo gočnih gora, je pred nami. Mi pa z nasmeškom na ustih srkamo zadnje kapljice čaja. Ko prideš na vrh, nisi še nikjer. Znano je, da so sestopi težji kol vzponi. Koncentracija popusti, moraš obdržali trezno glavo, kajli najmanjša napaka te drago slane. Z vrha se ne sprehodiš, ampak moraš opravili spuste s pomočjo vrvi, vse od vrha do vstopa stene Tekoči spusti, neskončno dolg ko-luar nas pripelje nazaj v bazo Ku bar in vodnik sla bila že vsa evforič na ... pesmi, hrana, zvitki hašiša nas zopet spravijo k zavesti. Veseli in z obolelimi udi se zvalimo v tople spalne vreče in se pogreznemo v topel spanec.
Vreme je še kar krasno in tudi napoved velja lepa še za ves teden. Privoščili smo si samo dan počitka Naslednji plan je nor, ampak s tako dobro ekipo je vse možno ( >dloci-mo se za smer Eternal Flame v Tra-go Tovverju (6251 m). Smer ima že štiri ponovitve, ampak nobena ni bila Izvedena V alpskem stilu. Plan je izdelan. V steni bomo preživeli ni dni. Vsak vodi navezo po en dan, oslala dva pa imata samo nahrbtnike z minimalno opremo. Dva bivaka v lisoimclrski steni. Nor, slrm , težek raz, v najboljšem graniti, so splezali legendarni Nemci s Kurt Albertom in (iiillichom na čelu. težave do olv vezne osem stopnje z napredovanjem lahke tehnike. Preden vstopimo v steno, naredimo še en bivak Vreme je noro lepo brez oblačka.
Ob 5. uri zjutraj vstanemo, ppzajtrkujemo in začnemo plezati
iz sedla na Shoulder. Ves čas kot prvi pleza Miha. Ob 14. uri smo na ra mi Tomaž začne topili sneg, z Mihom pa fiksirava dva raziežaja smeri. Spustiva se nazaj na ramo, kjer prespimo. Dolga, mrzla noč traja neskončno. Vstanemo ob peti uri zjutraj, pozajtrkujemo in začnemo plezali. Vreme je krasno. Ves cas, do bivak prostora (triindvajseti raztezaj) sem prevzel vodstvo. ()b IS uri smo na bivaku. Miha začne kopati prostor za bivak, s Tomažem pa napeljeva tri razteza je I zivaško plezanje v granitu. Spustiva se na bivak, kjer prespimo. Ob 5. uri zopet vstanemo. Ves čas prvi pleza Tomaž. Ob 1.3.30 smo na vrhu. Za nekaj minut utihnemo in se pri pustimo razgledu po belili vršai ih. Močne občutke nam zmoti dejstvo, da bo treba sestopiti. Tukaj ni življenja. DO dolgem času smo ga mi trije zopet vdihnili v te neskončne ki>-ličine skalovja. Samo pet ur rabimo iz vrha do baze Dobrih dva tisoi metrov višinske razlike.
V bazi pa nam pripravijo pravo slavje, Nemci iz sosednjega tabora nam spustijo v zrak dve rdeči raketi. Proslavljanje traja dolgo v noč, petje nosačev, zvezdnato nebo... Zc takrat sem vedel da bo pravo doživljanje vzpona prišlo šele doma, v toplem zavetju svojih družinskih članov. Zapustili gore po štiridesetih dneh v baznem taboru, z. nekaj vzponi v žepu, je lepo doživet je. Ko korakaš po Baltoro ledeniku, se pa že sprašuješ kam? Sam sebi naproti?' Brez konca, Ž večnim ognjem, ki bo vidno gorel.
KLEMEN MALI
Vzdržljivost in vztrajnost
Člani MOTO KLUBA Kamnik smo na parkirišču NLB d.d. in STOL d.d. na Duplici 20. novembra organizirali vztrajnostno vožnjo s kolesi s pomožnim motorjem TOMOS - LAURA, ki imajo jermenski pogon na vztrajnik . To je bila tretja vztrajnostna vožnja v letošnjem letu.
Naša ekipa HITRI IN DRZNI je prvič sodelovala v juniju na drugi vztrajnostni vožnji v Batujah pri Ajdovščini na super cross progi, kjer je osvojila 1. mesto. V i i ■
Progo na Duplici smo pripravili zelo razgibano, kar ji je ob lepem jesenskem dnevu dalo po seben čar in zanimivost. Dolžina kroga je bila okoli 300 m.
Start vseh šestnajstih ekip je bil ob 12 uri z zaključkom ob 1 K. uri z. dodatnimi tremi krogi Ekipa je bila sestavljena iz enega vozila in treh voznikov, ki so se menjavali po lastni presoji in vzdržljivosti. Najboljša ekipa je prevozila 718 krogov, oziroma 210 km - poprečna hitrost 35 km/h. V poprečno hitrost so všteti postanki za menjave voznikov, usposobitve vozil, ki so odpovedala med vožnjo in prestajanj kazni zaradi prekrškov pri vožnji
Naš klub sta zastopali 2 ekipi - HITRI IN DRZNI in RAJCING TIM Največ ekip - 5 je prijavil MK VAŠKI BOVSI V ekipi GRMEČI ZAJCI je vozila tudi edina ženska - voznica. Ekipe so predstavljale Slovenijo v malem. Vožnja je trajala neprekinjeno 6 ur z dodatnimi tremi krogi atraktivne, zanimive in naporne vožnje.
Uvrstitve po končani vožnji:
1. mesto 718 krogov MK VAŠKI BOYSI 2 - vozniki: Korošec, Tavčar in Potočnik,
2. mesto 708 krogov MK Kamnik - HITRI IN DRZNI - vozniki: Volkar, Prezelj in Koritnik ,
3. mesto 688 krogov MK VAŠKI BOVSI 1 - vozniki: Lipovšek. Cvetko in Lisjak,
4. mesto 681 krogov GRMEČI ZAJCI - vozniki: Anja Zajec, Bizjak, Zajec,
5. mesto 680 krogov MK Kamnik - RAJCING TIM - vozniki: Vavpetič, Kastelic in Lasič
6. - AMD ()rjaki, 7. - MC Savinja Celje, 8. - Rokovnjači, 9. - Hitra Laura, 10. -Trijo Adijo, 11. - MK Mengcš-Topolc, 12. - MK Vaški Boysi 3.13-MK Vaški Boysi 4, 14. - Mustang R.C., 15. - MK Vaški Boysi 5, 16. - Mamami Tim ( 462 krogov)
Za dobro uspelo prireditev se zahvaljujemo sponzorjem ter Novi ljubljanski banki in Stolu za uporabo parkirišča.
MOTO Kl I B KAMNIK
KARATEISTOM VIRTUSA KAR PET ODLIČIJ
6. in 7. november so tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica preživeli na boriši ih
V soboto, 6. novembra, je bilo v Postojni državno prvenstvo v kara-teju za kadete/kadetinje ter mladince/mladinke. Na tem tekmova nju se je v kategoriji kadetov bor be + 75 kg pomeril Tim Sempri-niožiiik in dosegel 3. mesto.
Naslednji dan je v Poreču potekal mednarodni karate turnir , ki so ga poimenovali 6. kup Istre 2004. Na tekmovanju je sodelovalo preko 2(K) tekmovalcev iz Švice, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške Tokrat je barve Virtusa zastopalo kar sedem tekmovalcev In sicer: Anže Jcršc, Domen Stražar, Matej Jeglič, Matic Klani nik, Tim Semprimožnik, De-mir Ličina ter Vladimir Stanič.
Vsi so se srčno borili in temu primerne so bile tudi dosežene uvrstitve. Kar štirje tekmovalci so posegli po odličjih. Najprej je na zmagovalnih stopničkah ftal Domen Stražar. V finalu je v enako pravnem boju s hrvaškim bon cm na koncu izgubil z minimalno raz-
liko točk (5:4) in tako zasedel 2. mesto. V kategoriji kadetov -65kg borbe se je pomeril Demir Ličina in si na koncu priboril 3- mesto Ravno tako se je na 3- mesto uvrstil Tim Semprimožnik v kategoriji kadetov +75kg borbe. V zadnji kategoriji tekmovanja veterani- absolutno pa se je pomeril njihov trener Vladimir Stanič, ki
NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE
ŽIVIM, DA VOZIM
MITSUBISHI MOTORS
CARISMA 1.6 comfort -3.490.000 SIT
NOVI COLT
že od 2.490.000 SIT
SPACE STAR 1.6 comfort 3.163.000 SIT
LANCER SW 1.6 comfort 3.150.000 SIT
♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO
Obrtniška ul. 8, Domžale
tel.: 01/72 16 221 01/72 44 234
se je povzpel na najvišjo zmagovalno stopničko, saj je zasedel 1. mesto
Naj še omenimo, da sta Matic in Matej v svojih kategorijah dosegla 5.-8. mesto, Anže pa v kategoriji članov -70 kg.borbe ostal brez vidne uvrstitve.
Ponovno so tekmovalci Virtusa dokazali, da se s trdim in požrtvovalnim delom ter strokovnim vodstvom lahko enakopravno pomerijo tako na domačih, kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Do konca leta jih čakajo vsaj še štiri tekmovanja in upamo, da jim bo tudi na teh športna sreča naklonjena. Čestitamo!
B.S.
Iz oktobrske črne kronike
Bodimo pozorni na zimske (slabše) vozne razmere
Število prometnih nesreč v letošnjem oktobru je precej preseglo lanskoletno številko v istem mesecu. Od 88 prometnih nesreč je (lani 66) se jih je 57 končalo z materialno škodo, v 25 primerih pa so bili poškodovani tudi udeleženci.
7.10.2004 se je v križišču \ šmarci zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila /godila prometna nesreča, v kateri so bile poleg 700 tisočakov škode poškodovane tudi štiri osebe.
10.10 2004 je v krožnem križišču v Podgorju povzročil prometno nesrečo voznik, ki ni pustil prednosti vozilu, ki je že bilo v krož.išču. Pri tem sta bila poškodovana dva potnika, pri povzročitelju pa so policisti ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola.
24.10.2004 je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po le-
vi strani ceste proti pokopališču v Stranjah, zadel peško, ki je bila pri tem hudo poškodovana.
28.10.2004 je na regionalni cesti Kamnik - Stahovica za podjetjem KIK zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu trčil v nasproti vozeči traktor. Pri tem je bil voznik osebnega avtomobila hudo poškodovan in so ga morali iz zmečkane pločevine rešiti gasilci.
V mesecu oktobru so policisti policijske postaje Kamni našteli 34 kršitev javnega reda in miru. V zasebnih prostorih so morali posredovati in
MATIČNI PODATKI ZA OKTOBER
SMRTI:
1 RH IANEZ, /gornje Stranje 2A, upok., star-75 let
- NOSE FRANČIŠEK, Vrhpolje pri Kamniku 8". upok.. star 79 let
- BENCINA FRANC, Ljubljana, Prušnikova ul.^. upok.. star 75 let ŠTEBE MAKSIMILIJAN, Kamnik, Jakopičeva ul. 16, upok., star 80 let PAVLIC ANGELA, roj. Kvas, Nasovče 10. kmeč.upok., stara 88 let PROSI \ VIKTOR, Kamnik, Steletova c.3,upok., star 64 let
- KURENT ANA, roj. Bolka, Ljubljana. Cesta Cencta Štuparja 27, upok., stara 94 let
SEDI ŠAK JANEZ, Stahovica 14, upok., star 85 let
- RESNIK IVAN. Kamnik. Mengeška pot 1. upok., star 76 let
POROKE:
- JERETINA ROMAN, Kamnik.I H.Matije Blejca 12, pom.vodjc vzdrževanja, star 32 let. in VtDERGAR BRANKA, Kamnik,Ul.Matije Blejca 1 2. sam.referentka, stara 31 let
PEČAR TINE, Kamnik.l II.Matije Blejca 6, mesar, star 26 let, in KRO-POVŠEK MARIJA, Kamnik, UI.Matije Blejca 6, natakarica, stara 28 let
- ŽAGAR VALENTIN, Bovec, Dvor 31, sistemski programer, star 30 let, in ROMŠAK KATARINA, Vrhpolje pri Kamniku 215, referent v rac, stara 34 let
- PILIĆ NENAD, Piran, Ul.svobode 29, vodja projekta, star 31 let in IIT-JFŠANOVIC SUZANA, Kamnik, Zikova ul.7, stara 24 let
- JUNTES GREGOR, Kamnik, Klavčičeva ul.6, finomehanik, star 30 let, in URBANIJA TATJANA, Kamnik, Klavčičeva ul.6. vzgojiteljica, stara 29 let
- ULČAR ROK, Šmarca, Habjanova ul.3. serviser, star 27 let, in ZUPAN ANITA, Kamnik, Groharjeva ul.6, referent, stara 23 let
KOŽELJ MATJAŽ TOMAŽ, Kamnik, Klavčičeva ul.3, kamerman na RTV, star 35 let, in FINK BARBARA, Kamnik, Perovo 12A, prodajalka, stara 28 let
OMERZO SILVESTER, Bršlenovica 4, voznik, star 26 let, in RIFLMARTINA, Gozd 32, dip.med.sestra, stara 26 let
ZLATA POROKA, dne 23.10.2004 med GOLOBOM Alojzem, roj.22.6.19.30. in GOLOB Angelo, roj.Štrajhar 1.6.1933, iz Srednje vasi pri Kamniku 30
ZAHVALA
V 74. letu življenja nas je zapustil mož, oče. dedek in pradedek
TONE JANŽEVEC st.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem Krt in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
November 2004
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 64. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedi. tast in stric
GABRIJEL ZUPANČIČ
s Cankarjeve 9 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna so-žalja. podarjeno cvetje, sveče, za denarno pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Posebna zahvala gospe Vidi Zinkovič za vso nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste bili v teh najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
November 2004
^ Ob prihajajočih slabših^ rožnih razmerah ne bo odveč upoštevati opozorila, da čimprej poskrbimo za zimsko opremo naših avtomobilov in da vožnjo bolj prilagodimo novim pogojem, kot so težko oprijemljiva cestišča, daljše zavorne poti, večje možnosti zdrsov, slabša vid-
\yivost in podobno. H
miriti razboriteže 15- krat, na javnih krajih pa 19-krat.
24.10. 2004 so morali policisti posredovati v delavskem domu, kjer je pijani stanovalec razgrajal in razbijal inventar. Ker se ni pomiril, so ga morali odpeljati na Povšetovo. Ker je naslednji dan po vrnitvi s Povšetove ponovno razgrajal in razbijal, so ga morali spet odpeljati v prostor za pridržanje. Po vrnitvi pa so ga takoj odpeljali k sodniku za prekrške.
V primerjavi z lanskim oktobrom se je kar za petino povečalo število kaznivih dejanj. Med njimi še vedno prednjači jo vlomi, ki jih je bilo skoraj polovico oktobra ugotovljenih kršitev kazenskega zakona.
10.10.2004 ponoči je neznanec vlomil v lesno lopo na Kraljevem hribu in s seboj odnesel puške za paintbal, jeklenke s plinom za puške, nabojnike ter večjo količino kroglic in zaščitnih mask.
11.10.2004 so policisti ugotovili, da je bilo ponoči vlomljeno v devet avtomobilov, parkiranih na območju Livarske, Zikove in Steletove ulice. V glavnem so tatovi pokradli avtoradic in druge vredne predmete v skupni vrednosti okrog 300 tisočakov
Istega dne so vlomili tudi v lovsko koče I.D Kamnik v Palovčah in odnesli šest nagačenih živali.
Med ostalimi dogodki naj omenimo še oborožen rop na Ljubljanski cesti, kjer je 11.10. znanec policije s plinsko pištolo prisilil dva mladoletnika, da sta mu izročila mobilna telefona. Vendar so ga policisti železniške policijske postaje kmalu prijeli v Ljubljani, mu zasegli ukradene predmete in ga izročili preiskovalnemu sodniku.
18.10.2004 so policisti na Šolski ulici v Kamniku pri nekem občanu zasegli posušeno rastlino, za katero sumijo, da je prepovedana marihuana.
F. S.
ENERGETSKI KOTIČEK
Vse o modernih kotlih na lesni plin (II.)
Vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s kotli na lesni plin, je: "Kaj se zgodi, če zmanjka elektrike?"
Ko zmanjka električne energije v času delovanja kotla, se preneha odvzem energije, kar pomeni, da bi moral kotel v trenutku prenehati z. delovanjem. To pa pri teh kotlih ni mogoče. Zato mora bi-
Lesni plin so kot pogonsko sredstvo avtomobilov uporabljali že v času druge svetovne vojne.
ti nujno vgrajena naprava, ki omogoča odvod energije v zalogovnik vode, brez delovanja črpalke (termosifonsko).
Ravno tako mora imeti kotel vgrajeno varovanje za pregretje kotla, ki deluje brez električne napetosti.
Večina pri nas vgrajenih kotlov tega nima, zato pri teh kotlih prihaja do pogostih okvar ali celo pokanja kotlov.
V kotlu na lesni plin lahko kurimo drva, lesne sekance ali večje pe-lete. Prostornina uplinjevalnika kotla omogoči delovanje kotla z enim polnjenjem 12 ur ali več, odvisno od kvalitete lesa in porabe ogrevalne energije. Priporočljivo je, da kotel v kurilni sezoni deluje neprekinjeno. Delovanje prekinemo samo ob čiščenju, ki pa je zopet odvisno od vrste in kvalitete uporabljenih drv.
Paziti moramo tudi, da vlažnost drv ne presega .3S(kvalitetni kotli imajo merilnike vlažnosti lesa), saj v nasprotnem primeru zelo hitro zamaž.emo kotel in veliko energije porabimo za uparjanje vlage, kar močno zmanjšuje izkoristek. Ravno tako je v kotlu prepovedano kurjenje gum, barv, lakov, tekočih lahko vnetljivih snovi, eksplozivnih snovi, itd.
Potrebno je poudariti, da se pri izdelavi investicije lahko uredi sofinanciranje države v višini 40% vrednosti investicije oziroma največ 300.000,00 SIT.
In koliko je pričakovana cena ogrevanja za stanovanjsko hišo?
V kolikor je investitor pri trenutnih cenah lahkega kurilnega olja za ogrevanje na leto porabil od 450.000,00 do 500.000,00 SIT, lahko pri trenutni ceni drv pričakuje, da bo letno porabil le za 160.000,00 do 230.000,00 SIT drv. Ti podatki pa jasno kažejo, da se investicija izplača že v nekaj letih, tudi če investitor drva kupuje, v kolikor pa jih ima na lastnem posestvu, je ta razlika še večja.
Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o Kamnik
Naj tvoja vsa me prepoji svetloba, in če zaprem poalednjikrut oči, pa hodi lutka mi. ki večne dni \ijala /nuno ho \ ['tohinf vroha.
(Alojz Gradnik)
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila naša draga sestra, botra in teta
FRANČIŠKA SLEBIR
roj. LANIŠKK, iz Županjih Njiv
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in za vse svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
November 2004
ŠOLA ŠPORTNEGA PLEZANJA
Poleg alpinistične šole tudi letos poteka še šola športnega plezanja. Vodi jo Matjaž Žavbi. < hlvija se v telovadnici OŠ Frana Albrehta ob sredah od 18.30dO 19.30 in ob četrtkih od 15.15 do Id/tO. Namenjena je otrokom in mladini od 6. leta naprej, /a stroške je potrebno prispevati {h> 3- 500 SIT na mesec. Če koga zanima, lahko dobi več informacij po telefonu 031 200-035
GORANI HOTELA
Konec septembra oziroma v začetku okudna seje Tomaž Humar odpravil v Himalajo z namenom preplezati do danes še neprepleza-no vzhodno steno 1.468 m visoke Kumbakarne (l)žanti -Jannu) in Stopiti 110 še neosvojeni vzhodni vrh. S to steno seje do sedaj poskusilo Že 7 slovenskih odprav, vendar brez uspeha. V mini odpravi so bili poleg njega še znani hrvaški alpinist, udeleženec tudi številnih slovenskih odprav, Stipe Božič, zdravnica Anda Perdan in bioenergett čarka oziroma bioterapevtka Nataša Pergar. Iz Kalmaduja so odšli ■i. oktobra, bazni tabor so postavili leden dni pozneje. Nato je sledila aklimatizacija In »otipavanje« stene. Vreme je nagajalo in se ni bolelo ustalili. Ko seje začelo izboljševati, sta šla Tomaž in Stipe pod Steno, vendar je bilo potrebno počakati še dva dni, da seje vreme umirilo. 27. oktobra je Tomaž začel plezati in 2'). oktobra dosegel višino (>800 m. Tam ga je ustavila prava bartera serakov. Poskušal jo je •■prebiti« na več mestih, vendar je bil sneg prevečprhek, in preveč previsen oziroma gaje bilo preveč, da bi se dalo preplezati ali prekopati skozi. Pa Še vreme se je poslabšalo, zalo je sprejel edino jirtivilno odločitev in se vrnil v bazo, kar je bilo v tisti steni v izredno težkih razmerah tudi svojevrsten dosežek.
VARNEJE POZIMI V PLANINE
lina od mnogih aktivnosti Planinskega društva Kamnik je tudi usposabljanje svojih članov, pa tudi drugih, za varnejšo hojo v planine, iako že osmo leto zapored vodniški odsek prireja kratek tečaj za varnejšo hojo v zimskem času. Na teoretičnem delu v sredo, 15. decembra, bosta obravnavani temi iz opreme in nevarnosti, poleg tega jta še /iri-prava na turo, udeleženci jui bodo imeli tudi priložnost //ostavljali vprašanje glede zimske hoje v jdanine. Na praktičnem delu v soboto, IS. decembra, se bo med turo na Kamniško sedlo, kjer ho zvečer Sprejem med aljtintste, spoznavalo uporabo cepina in derez. Zaradi priprave gradiva za udeležence se je potrebno na tečaj prijaviti najpozneje do nedelje, 12. decembra, do 20. ure pa telefon Št. 041 826-3/*, kjer je možno dobiti tudi podrobnejše fiodatke. BOJČ
Iskrica za varčno rabo energije
Iskrica za varčno rabo energije
Koliko na* stane ogrevanje
Primerjamo tetnJ strošek /.;i ogrevanje pri sedanjih cenah n<,r'v.
Enako količino toplote nam dajo:
Naprava_Letno SIT
300.000 366.000 210.000 iii 000 274.SOO 225.000
379.000
si (.000
Sodoben nizkoten}pera turni kotel (2Six> I olja I Kombinirani kotel olje/drva ogrevan z oljem Kombinirani kotel olje/drva ogrevan /drvmi Kotel na drva • pirolitfčnim Izgorevanjem Klasični grelnik na zemeljski plin Kondenzacljskl grelnik na zemeljski plin
Klasični Krt'l"ik na plin i/, cisterne
Kondenzacljskl nrcinik na plin i/, cisterne
Pri nas dobite brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike.
Z)
KonTiki E3EH1
PODJITJ! IA SONČNO I
Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel. 01/8310-380 www.kontiki-solar.si
ISP
d.o.o.
Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.: (01)839 45 87, fax: (01) 83945 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si
Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie^mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam:
-takojšnje posredovanje okvirnih ponudb
- svetovanje in projektiranje,
- izvedbe plinskih instalacij
ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI
ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v n
Le delo, skrbt ljubezen in trpljenje
izpolnjevalo Tvoje fe fjvijenje,
Ko pošle \o n moči, ..oprl tAtdne si oči,
nt čeprav spokojno spiš, i nami kakor prej iiviš,
Po dolgi bolezni jc v 77. letu od nas za vedno odSel dragi mo/, oče, stari ata, brat, last in strie
LOJZE KREGAR
Kregarjev ata iz Stotnika
Iskreno smo hvaležni vsem, ki sle ga med boleznijo obiskovali ali kako drugače izkazovali pozornost. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanoni, sodelavcem ETI- Steatit ter njegovim nekdanjim sodelavcem Rudnika kaolina Crna za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase. Posebna zahvala župniku Matiji Sclanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku za hesede slovesa. Zahvala velja tudi dr. Dolenc-Sečcr Nevenki in patronažnj sestri Mi ji. Hvala vsem, ki ste sočustvovali Z nami. se poklonili njegovemu spominu in ga v velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot
Žalujoči: vsi njegovi
November 2004
+
+
i r
j r i
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) ® 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu uas vabimo na
MALICE po 700 tolarjev - poleg dveh vrst vsak
dan v času malice tudi dunajski zrezek (ali ocvrt sir) s
pomfrijem in solato
dnevna in sobotna kosila,
bogata nedeljska kosila.
mili iiiMii
lik lili
ZA PRIJETNA SREČANJA MANJŠIH DRUŽB SPREJEMAMO REZERVACIJE!
Poskusite naše njoke z različnimi omakami!
mmm... Posladkajte se s palačinkami z najrazličnejšimi nadevi!
m 1
j)i- p<myuc/tve/
l LlUv 2005!
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
mmu svoj dmr kupovati HMMJtl!
TEHNIČNA TRGOVINA JpH#9AJELr
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNI MIKLAVŽEVI NAKUPI!
• BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUJi, ZANUSSI, BEK0 • MALI GOSPODINJSKI APARATI
(mešalniki, sekljalniki) OD -12%
-MIKROVALOVNE PEĆICE OD -10%
•EL RADIATORJI, KALORIFER JI-10%
• ELEKTRIČNO ORODJE-
-10%^&y
•VODOVODNE ARMATURE OD -10%
POSODA-15%
GLASBENI STOLPI, TELEVIZORJI 10%
•SVETILA-15%
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG
UGODNO DECEMBRSKO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
!!! TUDI LETOS BO VESELO !!!
NOVOLETNI VIDEOMEH
KAMNIK
sobota, 18.12. ob 19. uri
vstopnice: TA VERONIKA, VIDEO KLUB METULJ, PUB POD SKALO po povzetju: 031 222 444
!!! VSTOPNIC NE BO ZMANJKALO !!!
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9"-12h
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- tovarniške cene
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- JABOLKA za ozimnico in prešanje
MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE KORUZA akcijska cena"
29 SIT/ka v razsutem staniu
PŠENICA ZA KRMO ■ UGODNA CENA
VSE ZA KOLINE (naravna in umetna ćreva, spile, kololoniia, začimbe)
DOM V KAMNIŠKI BISTRICI
V prijetnem ambientu vara postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin...
V decembru ob koncu tedna ŽIVA GLASBA
Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE ob živi glasbi.
Vabljene zaključene dru/.be do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite.
Informacije tt 01/83 25 544, 031/684 147
Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu od 8. do 22. ure.
PRODAJALNA VINA
Ob prihodu Božiča in Nove3a leta vas vabimo v našo klet Štajerskih vin za frizerskim salonom Žagar, Japljeva ulica, tel.: 041/798-330.
Na zalogi Renski rizling, Souvignon, Sivi pinot, Modri pinot in razne buteljke.
Vinogradniška kmetija Anderlič Franc-Borut,^* Meljski hrib 37. J
gostimi Žale Wa, 'Kamniti Id.: 01/831 70 45 prenočišča	^ Lepe praznične dni in srečno v letu 20051
Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb.	
(TOPOUS
PORJAVITEV
v 15. minutah
• PAKET SONČENJA 13.000 za samo 9.000 SIT
• NAGRADNO ŽREBANJE vseh kupcev pakelpv v decembru bo 3.1.2005 - lepe nagrajHL
■ ■
Delovni čas od 8h do 21h
v soboto od 8h do 12h    m 8311144
II-
i
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje
1
Tel. GSM:
»3.
04/252-14-24 041/624-685
Prodaja macesnovih drv in trske za spodžig drv (odpadki) s prevozom.
Tel.: 031-652-889.
Instruiram matematiko in ti/' ko. Tel.: 723-81-57, 041/322 571 051/359-483.
Opremljeno sobo v Kamniku, pr prija/.ni ženski, najame miren i urejen upokojenec / avtom. \aslov v uredništvu, tel.: 01/83 91 311.
Pospravljam In likam. Tel.: 040/721-895, 01/831-14-91.
Last minute AH inclusive
že za 1.777.643 SIT
Samo do 31. decembra 2004 je lahko Chevrolet Kalos s klimo, po višini nastavljivim servo volanom, električnimi stekli spredaj, varnostno blazino, preklopljivimi zadnjimi sedeži v razmerju 2:3, daljinskim centralnim zaklepanjem in CD radiem vaš že za 1.777.643 SIT*.
"Cena Je odvisna od tefaja SIT/EUR na dan nakupa Ponudba velja ob nakupu staro 7.1 novo.
Uvoznik, serviser in prodajalec AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15. 1230 Domžale (na lokaciji Avtoservis Pižem s.p.)
SERVIS • tel; 01/56 27 100       PRODAJA ■ breiplacna St 080 1239 ahac'»pijem si
VABLJENI NA PREDN0V0LETNA SREČANJA IN SILVESTROVANJE ob živi glasbi
V prenovljeni gostinski sobi pogostimo do 100 ljudi. Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Našim gostom se zahvaljujemo za obisk. Vsem pa želimo lep božič in srečno v letu 2005.
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tet: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
Miklavževa cena
9.990.-
Baby bom, U3cm
M*I «
Miklavževa cena
Punčka Bratz
Mala kuhinja - 42x25,5x57crn
- kuhija za otroke starejše j
od 18 mesecev vsebuje j
veliko dodatkov, da se otroci 1
lahko igrajo priljubljeno I
posnemovalno igro kuhanja I
'rodajna mesta: Blagovnica Vele Domžale Otroška moda Kamnik TIP TOP Kamnik Knjigarna Kamnik
VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska c. 64,1230 Domžale
VITAFOND ADRIATIC
najboljša izbira
VitaFond Adriatic je življenjsko zavarovanje z nalaganjem sredstev v vzajemnih skladih. Ponuja vam več kot varnost, donosno naložbo in možnost povečanja vrednosti vašega premoženja.
Ob odločitvi za VitaFond Adriatic lahko izbirate med šestimi vzajemnimi skladi:
■ KD Investments: GALILEO, RASTKO in KD BOND
■ Primorski skladi: PIKA in ŽIVA
■ Medvešek Pušnik DZU: MP GLOBAL.SI
PRIMER:
Ženska, stara 27 let, sklene VitaFond Adriatic. Odloči se za dobo 25 let ter za premijo 70 EUR mesečno. Na podlagi tega izhaja zajamčena zavarovalna vsota za smrt 20.000 EUR in predvidena vrednost premoŽenja ob doživetju 77 986 EUR (ob predvideni 11% stopnji donosnosti) Zavarovalnica ob doživetju izplača vrednost premoženja, ob smrti pa zajamčeno zavarovalno vsoto za smrt, oziroma vrednost premoženja, če je ta višja od zavarovalne vsote.
100.000-
I 80.000-
s 60.000-
■ zavarovalna vsota za smrt
■ vrednost premoženja
20 25
zavarovalno leto
w
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Vrednost premoženja ob izteku zavarovanja bi, ob predvidenem 11% letnem donosu, znašala 77.986 EUR.
H Mercator Center Kamnik
PRAZNUJE 3. ROJSTNI DAN v soboto, 4. decembra.
ko bo pri nas res živahno in veselo Ob 10. uri - Predstava za najmlajše
Od 11. do 13. ure - Zabava z narodnozabavnim ansamblom Slapovi
in nagradne igre za naše obiskovalce
Ob 12. uri bomo razrezali rojstnodnevno torto velikanko in se z njo posladkali
Od 16. do 20. ure - Popoldan z nagradnimi igrami, zavrteli bomo kolo sreče, predstava za otroke...
Od 17. do 20. ure - Zabava z ansamblom
MAM BO KINGS
Skozi ves dan glasba, degustacije, razrezali bomo MORTADELO VELIKANKO, predstavitve dobaviteljev, otroške animacije s klovnom in čarodejem...
Ob rojstnem dnevu vam ob nakupu podarimo
dvojne pike!
MV
4. in 5. 12.
- KRVAVICE
- MESNA ŠTRUCA
- BANANE
- VIŠNJEVA REZINA
599 SIT/kg 899 SIT/kg 199 SIT/kg 229 SIT/kos